Poštnina plačana v gotovini Cena din 3.- Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo meslo in Trebnje Leto II — Stev. 14. NOVO MESTO, 7, aprila 1951. Izhajai tedensko »... Danes je ni stvari, ki bi jo moralo naše vodstvo skrivati pred delovnimi množicami, pred javnostjo, iz strahu, da je množice ne bi odobravale, vštevši tudi tajnosti, ki pa jih moramo skrivati, da ne bi koristile našim zunanjim sovražnikom, kakor je! to dejal tovariš Tito v svojem utemeljevanju proračuna za narodno obrambo. To pomeni, da ni nobenega dvoma, da v vseh vprašanjih našega državnega vodstva, ki se nanašajo bodisi na gospodarstvo bodisi na notranja in zunanja politična vprašanja, more priti do soglasja ogromne večine naših delovnih množic. Zato bi bilo tem manj razloga, da ne bi pripustili naših delovnih množic k neposrednemu sodelovanju pri upravi in izvajanju teh načelnih sklepov, v čemer je bistvo socialistične demokracije ...« - Miha Marinko MIHA POĆRVINA šponski borec; Ljudstva Španije ni mogoče premagali Pred 15 Jeti je fašistični general Franko, podprt od nacistične Nemčije in fašistične Italije napadel svoje ljudstvo. Goloroko ljudstvo se je borilo proti napadalcu od julija 19>6 do februarja 1939. Z vsestransko pomočjo Hitlerja in Mussolinija in najbolj reakcionarnili ter mračnih elementov z zapada, je Franku po dveh in pol letih krvavili borb uspelo, da je vojaško premagal špansko republiko. Delovni ljudje vsega sveta so borbo v Španiji spremljali z velikim zanimanjem in občudovali herojstvo ljudstva, ki se je golih rok borilo dlve in pol leti proti nasto pajočemu fašizmu v Evropi. Delavci iz raznjh dežel Evrope »n drugih' delov sveta so poti najtežjimi okolnost-nd prihiteli na pomoč hrabremu ljudstvu Španije, ki se ni borilo samo za svoje pravice, temveč za napredek in svobodo delovnih ljudi celega sveta. Tudi jugoslovanski narodi so španskemu ljudstvu prihiteli na pomoč. Nemalo je bilo primerov, da so se skrivaj vkrcali na tovorne ladje in po večtedenski mučni vožnji prispeli v Španijo. Nekateri prostovoljci so prepotovali vse evropske dežele, romali iz zapora v zapor in po dolgih mesecih končno prišli v Španijo. Sovražniki španske republike so bili povsod na dlelu, da bi zagotovili generalu Franku zmago nad republiko, nad španskim ljudstvom. Nikoli ne bomo mogli pozabiti toplih tovariških sprejemov španskega ljudstva po mestih in vaseh, ki smo jih doživeli prostovoljci mednarodnih brigad. General Franko je takrat vojaško zmagal, ni pa premagal volje in duha španskega ljudstva. Dvanajst let se že bore španski rodoljubi proti krvavemu režimu generala Franka in proti izdajalcem iz vrst delavskega razreda, ki so krivi, da ob razpadu fašizma v Nemčiji in Italiji ni razpadel tudi fašistični sistem v Španiji. Takšnega ljudstva kakor je špansko, ni mogoče pokoriti z nobenim orožjem. Najboljši dokaz za to so velikanske stavke, ki 96 pred tedni zajele v Barceloni čez 400.00(1 delavcev in nameščencev sredi najhujšega frankovskega režima. Strojni park in delavnice zadružnega sklada bodo v veliko pomoč zadružnemu sektorju Zadružni sklad' pri OLO Novo mesto bo s strojnimi parkom im raznimi delavnicami, ki se sedaj organizirajo;, v veliko pomoč za-diružništviu v ceLetnem okraju. 2,e dosedaj raepolaga podjetje s štirimi; traktorji s prikolicami, dvema motornima kosilnicama, einim siriopoveznikom, 10 mlatilnicami in z raznimi drugimi stroji. Stroji so razporejeni na sektorje, tako dlai so zaidmgaim im zadiruž-nun ekonomijam vedno na razpolago. V kratkem nameravajo kupiti še en traktor. Za popravilo strojev imajo mehanično' delavnico v Straži. S prvim^ aprilom je začela obratovati, v št. Jerneju pod vodstvom Podjetja miizamsOca dtetevmiica. ki bo izdelovala za zadruge predvsem mizarske izdelke, ki so potrebni pri kapitalnih izgradnjah. Poleg mizarske delavnice' je urejena tudi koLarska delavnica. V načrtu imajo še kovaško delavnico, s čimer bo ^ zadružnikom zelo ustreženo. V Dolnji Straži stoji že več let ''■pušćema poljska opekarna, ki je svoječasno dajala najboljšo opeko. Podjetje se pogaja K lastnikom zaradi prevzema in obnove opekarne. Kaže, dla bo tudi ta opekarna začela obratovati že v prvi polovici aprila'. Poleg Prvovrstne zidne opeke (za dimnike in podobno') bodo izdelovali tudi' strešno opeko. Podjetje ima še precejšnje težave s kreL ditnni vendar pa posamezne zadruge že spoznavajo koristi, ki jih bodo imele od do. bro organiziranih delavnic, obratov im stroju nega Darka ter so priskočile podjetju na pomoč, dtakler ne bo dobilo, potrebnih kreditov. Zaradi boljšega izkoriščanja strojnega parka in delaivnic je zaenkrat še potrebno da je oboje pod nadzorstvom podjetja Ko pa se bodo posamezne zadruge razširile im okrepile, bodo delavnice, ki .strojni park Prišle pod neposredno upravljanje samih zadrug. (p) ,.......ii.....iiiMiiiiiiiiitiffliiiiiiilllllifiiM .....mm Vse naročnike opozarjamo na objavo na 4. strani vlZdaj šele vidimo« kako lepa je naša tovarna 11 Na obisku pri novomeških tekstilcih Tam, kjer so pred nekaj leti še skakali po travnikih nad bregom Krke v Bršljinu otroci, stoji ponosna tekstilna tovarna. To ve marsikdo, manj pa jih je, ki bi vedeli, da je ta^ po osvoboditvi zgrajena tovarna ena najbolj modernih tekstilnih tovarn v Sloveniji. Mnogi tudi še ne vedo, da ima ta tovarna najbolj higienske prostore, da je ena najmlajših tovarn volnarske stroke in da ima sorazmerno najmanj strokovnega kadra. V njej dela skoraj 95 odstotkov priučenih delavcev, povečini kmečkih deklet, ki so pred leti pustila poljska dela in stopila za stroje. Navzlic temu pa se postavlja s svojimi izdelki v prvo vrsto naših najboljših tekstilnih proizvajalcev. Se manj pa je takih, ki bi vedeli, da delajo v tekstilni tovarni izključno po brigadiiem sistemu da poznajo tekmovanje kot stalen način dela, da so letni finančni plan izpolnili s 103.3%, da so lani znižali proizvodne stroške kar za 32%, da delajo letos samo iz domačih suro-v ih in d*a so njihovi izdelki navzlic temu še boljši. Podobnega naštevanja bi bilo lahko še veliko. Novomeški tekstilci ga sami sicer ne bi navajali — preskromni so, da bi govorili ali pisali o svojih uspehih. Delajo, kakor da bi bili vsi ti pomembni uspehi nekaj, kar je samoobsebi umevno. Skromnost, požrtvovalnost in jasna delavska zavest — to druži trden kolektiv delavstva in uslužbencev novomeške tekstilne tovarne. Vsak mesec razglasijo v tovarni najboljšo brigado. Za nagrado gre najboljša brigada na stroške tovarne na obisk v sorodno tekstilno tovarno po želji delavk samih. V februarju je zmagala Pirčeva brigada. Za poučni izlet so si izbrale mariborsko tovarno volnenih in vigogna izdelkov. Na pot je odšlo 11 delavk z mojstrom in obratovodjem. Takole pripovedujeta o zanimivem izletu udeleženki Žagar jeva in Jakšetova: »...Nad vse lepo je bilo in marsikaj smo videle, kar nas je zanimalo in kar nam bo koristilo. Tovarna, ki smo si jo ogledale, ie bila zgrajena že v stari Jugoslaviji. Njeni prostori so nas zelo razočarali. Tako tesno je povsod in temno, na tleh imajo . cement, zračenje pa je nezadostno. Higiena ; v tovarni je zaradi slabih, predvojnih pro- i štorov slaba. V takih starih luknjah, ki jih j je zidal izkoiiščevalski kapitalist, se snaga i tudi težko vzdržuje. Zdaj šele vidimo, kako lepa je naša tovarna, zgrajena po osvoboditvi. Pri nas imamo povsod parket, svetlobe dovolj, prostora okrog strojev pa toliko, da lahko tudi plešemo okoli njih. Ubogi ljudje, ki morajo delati v tako slabih prostorih, kot smo jih videle v mariborski tovarni...« Se tole sta pripomnili dopisniku: »... Če boste kaj pisali o nas, potem zapišite, da smo zelo hvaležne vodstvu tovarne, da nam je omogočilo poučni izlet. Še posebej pa smo hvaležne tov. Lupšatu, predsedniku krajevnega odbora sindikatov tekstilcev v Mariboru, ki nas je pričakal na postaji in bil ves čas obiska z nami. Omogočil nam je da smo videle vse, kar nas je zanimalo. Ce pa bomo kdaj šle spet na izlet, pa želimo pogledati v tovarno svilenih tkanin, najraje v Varaždin.« Novomeške tkalke so si v Mariboru ogledale še mariborsko predilnico in tkalnico ter bivšo Hutterjevo tekstilno tovarno. V predilnici so si ogledale ves tehnološki proces predelave bombaža do tekstilnega blaga, v tekstilni tovarni pa jih je najbolj zanimala proizvodnja česanke, sukanca ter tiskanje blaga. Zelo jih je zanimal avtomatski presukovalni stroj, kakršnega v Novem mestu še nimajo in opravljajo to še na roke. Pred odhodom so povabile mariborske tekstilce na obisk v Novo mesto. Marsikaj bi bilo treba še napisati o novomeški tekstilni tovarni. Prostora je premalo, če bi hoteli (»pisati požrtvovalnost posameznih tkalskih in predilskih brigad, ljubezen posameznikov do dela, voljo za tekmovanje, ki preveva delavce in nameščence tovarne in prizadevanje vseh, da bi postalo podjetje še boljše. V tovarni skrbijo poleg kakovosti blaga tudi za okus potrošnikov. Pravkar so pripravili 250 novih vzorcev blaga, ki bodo lahko zadovoljili še tako izbirčnega potrošnika. Delavski svet, ki je v tovarni pred kratkim zasedal, je prvič potrdil bilanco za leto 1950 in sprejel načrt za leto 1951. Člani del. sveta so poleg vsega posebej podčrtali trenutne naloge delavcev in nameščencev tovarne: vse sile za. varčevanje in nadaljnjo borbo za boljšo kakovost izdelkov ter zni zanje proizvodnih stroškov. Dolenjski tekstilci so na pravi poti, da se bodo v vrsti najboljših uvrstili med prve, R. P. Jubilej zaslužne belokranjske prosvetne de'avke Na Vinici pri Beli krajini, v rojstnem1 kraju pesnite Otona Zupančiča, obhaja te dni! 70 letnico rojstva zaslužna belokranjska javna delavka Poldfca Bavdkova, upoko:ena učiteljica in znana zbirateljica belokranjskega narodnega blaga. Poldika Bavdkova- je zastopnica starejše učiteljiske generacije v Beli krajini, ki je utirala deželici ob Kolpi pot v lepše življenje še v času, ko je belokranjski človek bežal z rodne grude v tujino, od' koder se je vračail v domovino le še umreti. Poldka je vrstnica in sodelavka že pokojnega in v čaau njegovega prosvetnega delovanja zelo popularnega viničkega učitelja Lovšina. Na njegovo pobudo se je pričela ■zanimati za belokranjske narodne vezenine. Z dolgoletnim študijem; in mairtji-vitm zbiranjema je ohranila današnjemu rodlui vse prekrasne značilnosti belokranjske domače obrti, ki je po njenem, prizadevanju in pir i zadevanju ravnatelja Boža Račiča zaslovela daleč preko meja naše domovine. Zbirka elementov belokranjske narodne vezenine in njene vsestranske uporabe v domači in umetni obrti je danes bogata zakladnica Poldke Bavdkove, na katero je jufoMantka upravičeno ponosna, saj jte ta zbirka njeno življenjsko delo. Na jesenski 2-aizsiiavi lokalnega gospodarstva v Beli krajini .so v etnografskem "oddelku, ki ga je organiziral in aranžiral ravnatelj Božo Račić, vezenine Poldke Bavdkove bile med najlepšimi razstavnimi predmeti. Jubilantka je obljubila, da bo po njeni smrti zbirka prešla v last Belokranjskega muzeja v Metliki. Juibilantiki Poldki Bavdkovi, ki je zaslužna, za kulturno prosvetno rast. Bele krajine, iskreno čestitamo k življenjskemu jubileju in želimo, da bi še dolgo virsto let delovala za Belo krajino, ki jo je vzljubila in ji na starost vrača: Ljubezen za ljubezen! —c. Čez Težko vodo gradijo nov železobetonski most Med vojno-porušen most čez Težko vodo v, Gotni vasi pri Novem mestu bo obnovljen, Pred kratkim so' se delavci republiškega podjetja Slovenija-ceste žc lotili pripravljalnih del. Nov most bo iz železo-betona, ker sedanji zasilni leseni most ne bi več dolgo vzdržal živahnega prometa na Glavni cesti mod Novim mestom (in Belo krajino. Zakaj ima posestnik Florjančič večjo davčno osnovo, kot njegov sosed Bojane Posestniku Florjančič in Bojane sta soseda v neki vasi pri Št. Petru. Za loto. 1949 sta omela enako davčno osnovo, ker se je ta predpisovala /a skupine davčnih zavezancev približno enakih dohodkov. Izgleda, da «ta bila s to odmero oba zadovoljna, čeprav v resnici nimata enakih dohodkov, kar je pokazal obračun za leto 1950. Posesitinik Florjančič na sestanku davčnih zavezancev ni mogel takoj razumeti', da ima pri manjši površini zemlje skoraj Sovo mesto nKiifavje, zmagovalca v midm* stnemtekmovan u V počastitev volitev v Ljudsko skupščino LRS je Mestni ljudski odbor v Novem mestu napovedal tekmovanje mestom Črnomelj, Krško, Kočevje, Metlitea in Trebnje v štirih točkah, c čemeir smo pisali 3. marca, i Po poročilih, ki smo jih prejeli od. posa-11 BHttijh ljudskih odborov, so bili doseženi trle rezultati: 1. Novo mesto: množičnih sestankov volivcev je bilo v mestu 21, dvoje predvolilnih zborovanj m dva sestaaika širšega aktiva, skupaj torej 25 sestankov in zborovanj. Povprečna udeležba na sestankih: 80% volilnih upravičencev. Črnomelj: množičnih sestankov je bilo 8. dva sestanka širšega afleteva in eno zborovanje, skupno tore ji 11 s cist trnkov iir# zborovanj. Krško: množičnih sestankov so imeli 18 Povprečna ttdeležba 60 %. Kočevje: množičnih isestanikov je bilo 9, tri zborovanja in en sestanek širšega aktiva skupno 13 sestankov in zborovanj. Povprečna udeležba 65 % volilnih upravičencev. Metlika: skupno so imeli 15 predvolilnih Keetairakov in zborovanj, s povprečno udeležbo 75 %. Tre^mte: volilnih sestankov in zborovanj je bilo skupno 20 s povprečno udeležbo 43 % 2. Udeležba volitev: Movo **es*o 99.?7%, Črnomelj 98 09*%. Krško 98.04 %, Kočevje. 99.50 % Metlika 91,04'%. ''-ejnje 9J07%. 3. Glasovi v skrinjico brez 'fiste: Nnvo mesto 0,30%, Črnomelj 1,50 %\ Krško 1,01%, Metlika 7 25 %, Kočevje 0,50 odstotka, Trebnje 2,30%. 4. Pri raznih javnih delih je bilo napravljenih: Novo mesto 5512 ur prostovoljnega dela (samo na podircčju mesta). Črnomelj 1800 ur; Kočevje 250 ur, Krško 2329 ur, Metlika 311 ur in Trebnje 1460 ur prostovoljnega dela. Novo mesto je torej zmagalo v številu opravljenih prostovoljnih ur na javnih delih in v najmanjšem odstotku glasov v črni skrinjici, drugo mesto pa je doseglo v volilni udeležbi. Kočevje j*e doseglo prvo mesto, v volilni udeležbi, obe mesti pa. sta s tem dosegli prvo mesto v .staupni oceni uspehov ob volitvah v Ljudskim skupščino LRS. Krško, Metlika, Črnomelj in Trebnje si delijo ostala, mesta. 15.000 din več davčne osnove kot njegov sosed Bojane z nekoliko več zeimlje. Prav ta primer odmere dohodnine med dvema na videz enakima sosedoma pri ustvarjanju delnega dohodka je pokazal veliko prednost novega načina ugotavljanja dohodnine. Poglejmo primer: Obračunski list za Florjančita poka/r, da je v letu 1930 pridelal 1300 kg žita. Od te količine je prodal po vezani ceni 280 kg, tako da mu je ustalo za iseme, prehrano družine in prosto razpolagati jo okrog 1000 kg žitaric. Viina je pridelal'1100 1, od tega prodal po vezani ceni 2501. Od 600 kg pridelanega krompirja je oddal 100 kg. Družinska člana sta samo dva in oba sjio-sobna za delo. Njegova davčna osnova znaša 84.000 din in je točno utemeljena. Posestnik Bojane ima petčlansko družino, v kateri sta dva za delo nesposobna; člana. Njegov prid t lok žMai-ic za leto 1950 je okrog 1400 kg. Od te količino je prodal po vozani ceni 260 kg; pridelek vina je enak kot pri Florjančiču, oddal pa ga je 2001. Od 300 kg pridelanega krompirja je oddal prav toliko kot Florjančič, se pravi 100 kg. Davčna komisija je naračunala Bo-jancu 70.000 din davčne osnove. Primer nam pokaže, da je davčna komi* sija krajevnega ljudskega odbora postopala vestno. Pri odmori dohodnine je upošteval9 vse pogoje posameznega davčnega zavezanca, ki vplivajo na zvišanje ali znižanje davčne osnove. Ti pogoji so: število za delo sposobnih članov gospodarstva, cisti donos posestva po posameznih vejah gospodarstva, višina prodanih količin po vezanih, to je nižjih cenah, predvsem pa količine, ki ostanejo posameznemu gospodarstvu po odračunanju potreb za seme in prehrano družine za prosto razpolaganje. To količino se vračunajo v davčno osnovo po višjih enotnih cenah. Ker so cene v prosti prodaji zelo visrjke, sestavljajo glavno davčno osnovo prav ti prosti viški. (p) IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ Razširitev članstva, glavna naloga OF v okraju Trebnje Med glavne naloge dela frontnih organizacij po zadnjih uspešnih volitvah šteje sekretariat okrajnega odbora OF v Trebnjem predvsem utrditev osnovnih organizacij. V tednih pred volitvami so sprejeli v članstvo OF 107 novih članov, vendar pa so v tej številki zajeti samo tisti novi člani, ki so tudi že dobili nove legitimacije. NoVo prijavljenih članov, ki so že bili sprejeti v OF, pa je v okraju več sto. Velik delež za dobro politično delo pred volitvami imajo tisti vaški odbori OF, ki so v zadnjih mesecih začeli živahno delati. Mnogi odbori so imeli redne seje, sami so sklicevali vaške sestanke in se pogovorili s člani, pobrali so precej zaostale članarino in tudi sicer utrjevali svoje organizacije. Med najboljšimi so bili vaški odbori OF v Sv. Križu, 6 vaških odborov v Mokronogu, ki so sprejeli 40 novih članov, VO OF Dobmič, Čatež, Kjmelj (50 novih članov), Primskovo, Sela-Šumberk, Št. Lovrenc ob Temenici in Tržišče. Poleg razširitve, vrst članstva pa čaka organizacije OF še druga važna naloga-, utrditev Ljudske inšpekcije, kije v mnogih predelih in okrajih samo še na papirju. Po razpustitvi komisij državne kontrole na okrajnih ljudskih odborih so postale naloge grup ljudskih inšpekcij obširnejše in še bolj pomembne. Metličani se pripravljajo za 27. april Pred dnevi se je y Metliki sestal 50-čIa.n-ski «ktiv OF. Na sestanku so kritično pregledali svoje delo in prišli do zaključka, da je bil, (tekmovalni načrt za 10. obletnico OF premalo stvaren. V organizacijskem delu ni bilo točno navedeno, kaj je treba Storiti za povečanje članstva OF. To skrb so sedaj prevzele žene, katere tudi urejujejo redno plačevanje članarine OF. Tudi za gospodarska vprašanja se aktiv OF do sedaj ni dovolj brigal. V načrtu ni bilo navedeno, pri katerih delih bodo sodelovali člani OF \ letošnjem letu. Zato so sklenili, da bodo sodelovali pri zadružnih gradnjah ter pri gradnji dijaškega internata. Kritizirali s0 delo ljudskega odbora, ker nekateri odborniki ne pokažejo pravega zanimanja v delu; zato tudi na zboru volivcev nimajo kaj poročati. Največ dela v odboru tajnica in Še dva, trije odborniki. Aktiv Ol si je zadal nalogo, dia bo v bodoče boljšo pripravil zbore volivcev. Kritično je bilo ijregleda.no tudi delo KUD, zato ker v le- tošnjem letu ni priredil Prešernove proslave. Posamezne sekcije KUD se sedaj pripravljajo na proslavo 10. obletnice OF. Pripravljajo godbeno sekcijo ki bo dobila nova glasbila, pevski zbor, folklorno skupino, katera pa v svoje vrste ni pritegnila mladine kot bi bilo ito potrebno, ter dramsko skupino. V tednu OF bodo šle posamezne skupine na gostovanje v Črnomelj in Gradac. Muzejsko društvo v Metliki je imelo v planu za 27. april odpreti Belokrajnski muzej. Ker bo težko dohiti prostore za muzej, bo moral aktiv OF skupno z ljudi-skim odborom napraviti vse ootrebno. da bo dobil muzej potrebne prostore. Za zgodovinski dan OF je mladina v Metliki sprejela nalogo, da bo okrasila mesto in grobove padlih borcev .Pripravili bodo rudi kres za predvečer 27. aprila in bar klado. Posamezne organizacije in ustanove bodo imele svečane seje svojih odborov. R.F. O delu Osvobodilne fronte v Stopičah in okolici Prebivalci Stopič in okolice so v zadnjih letih že večkrat dokazali, da hočejo z duhom časa naprej. To so pokazali z lepo udeležbo na delovnih akcijah, na dobro obiskanih sestankih, z velikim zanimanjem za izobraževalne tečaje in tudi z doka) rednim i/po! lijevanje m svojih gospodarskih obveznosti. Spomnimo se samo velike vneme, ki so jo pokazali leta 1948 pri začetnih delih za gradnjo zadružnega doma. Kar se je dalo napraviti s samo delovno silo, so napravili; ko pa bi morali dobiti tehnično pomoč, brez katere ni bilo mogoče nadaljevati z delom in iste niso dobili, je delo prenehalo. Izobraževalni tečaj v zimi leta 1949-50 je bil v Stopičah najbolj obiskan. Tudi letošnjega izobraževalnega tečaja se je udeleževalo večkrat do 70 ljudi; dokaz, da si ljudje želijo znanja in napredka. Med vojno požgana šola je bila med prvimi, ki so bile obnovljene. Danes s to šolo Stopicam* niso zadovoljni. Zgraditi hočejo novo, veliko, svetlo šolo. S pravo gorjansko vztrajnostjo so se lotili dela. 13 vaških brigad se izmenoma udeležuje prostovoljnega dela pri izkopu temeljev za novo šolo. Kopanje v skali je težko brez stroja za vrtanje kamna. Obljub za kompresor imajo iz Novega mesta že precej, stroja še ne. Toda Stopičani ne čakajo in delajo kljub temu, ker imajo z obljubami že izkušnje... Napačno bi bilo trditi, da Fronta pri teh skupnih naporih za gospodarski napredek In kulturni dvig kraja nima zaslttg. Saj so prav dobri frontovci tisti, ki so povsod prvi, kadar gre za skupne interese. Posamezni frontovci dajejo pobude za razne akcije. Toda — to so pobude posameznikov, ne pa plod dobro zasnovanega dela množične borbene organizacije. Prav v tem pa je Fronta v Stopičah mnogo premalo storila. Če ocenjujemo delo Fronte v Stopicali v zadnjem času, lahko rečemo, da je Fronta kot: organizacija v celoti pri teh skupnih akcijah Stopičanov bolj slučajni sopotnik kot pa vodja in organizator prizadevanj za gospodarski in kulturni napredek kraja. Ce se spustiš v razgovor z enim ali drugim članom odbora Fronte o delu organizacije, ti nič kaj rad o tem ne govori. Sekretar Fronte pravi, da imajo dokaj redne seje, toda udeležba je zelo majhna; odborniki baje pravijo, če ne bi bilo obvezne oddaje, potem bi že sodelovali. Da, seveda, to je razumljivo. Ako bi bila Fronta neke vrste molzna krava, potem bi se za funkcije v organizaciji gotovo še potegovali. Ker pa je OF borbena organizacija, k»r pove že njeno ime, in ker ima Fronta pred seboj cilje, ki se ne ujemajo s pobožnimi željami nekaterih posameznikov, potem je seveda takim odbornikom delo v odboru Fronte nerodno. Nedelavnost Fronte v stopiškem sektorju se čuti zlasti med ženami in mladino. Res so žene za letošnji osmi marec s sodelovanjem mladine priredile dobro uspelo kulturno prireditev. Toda — to ni bila pobuda Fronte, pač pa žene-matere, ki je v vojni dala sina edine« za našo svobodo, pa j«; kljub temu našla pot do srca žen in mater tistih, ki so padli, zapeljani po naukih vojskujočega se škofa, na nasprotni strani. Proti zaostalosti žena bi morala Fronta razviti vso svojo delavnost. Še vedno je čutiti — posebno med ženami — neko pregrajo, ki loči posamezne družine in je precejšnja ovira za večje politično delo v teh vaseh. Zakaj se še danes sliši med ženami in tudi mladino, kadar je treba na volišče: »Kaj bo ženska, ona je za kuhinjo in za delo na polju, volitve so samo za moške.« To so posledice stare miselnosti. Ali ni bilo še nikogar, ki bi tem ženam pojasnil, da so prav tako enakovreden član človeške družbe kot moški, z istimi pravicami in dolžnostmi? To (enakopravnost jim je priborila Osvobodilna fronta. Priprave za proslavo zgodovinske obletnice OF bodo prinesle novega poleta v delo organizacije v Stopičah in okolici. Kaj pa v Rodinah in Sredgori Množične organizacije v Rodinah Sredgori in drugih vaseh, ki spadajo pod KLO Talčji vrh, niso dovolj delavne. Ne bi mogli reči, da spijo kar povprek in vsi. Za razvedrilo mladine je dobro poskrbijeno, predvsem, če se ozremo v kot, kjer so Rodine! Od tam prihaja tako glasna muzika in veselje mladine, da ne moreš niti slišati, kako se člani OF pripravljajo na proslavo 10. obletnice OF. Se odborniki organizacije OF ne zavedajo pomena rojstnega dneva vstajenja našega ljudstva? Naj dokažejo z delom, dia bo tudi njihov partizanski kraj dostojno proslavil veliki praznik Osvobodilne fronte! F. KMETIJSKI SVETOVALEC Uničujmo poljske škodljivce Poljske miši in vrane delajo veliko škodo na polju. Miši so se v zadnjih letih zelo razpasle, tako da je bil zaradi njih pridelek na marsikateri obrobni njivi zelo zmanjšan. Nič manjše škode ne delajo tudi vrane. Ministrstvo za kmetijstvo je poskrbelo za potreben strup za miši in za vrane. Strup za miši imajo na razpolago vse kmetijske zadruge. Kot pravijo poročila, pa so kmetovalci premalo zanimajo za uničevanje poljskih miši, kar bi bilo predvsem njim samim najbolj v korist. Res je, da bo letos teh poljskih škodljivcev manj z ozirom na mokro zimo, vendar ne bi smeli podcenjevati tudi zastrupljanja. Treba se je poslužiti razpoložljivih sredstev, da se ta škodljivec zatre. Seveda je potrebno pri akciji dobre organizacije v okviru cele vasi ali kraja, sicer ni pravega uspeha. Tu bi lahko veliko naredili tudi vaški odbori OF za dobre organizacijske priprave zastruplje-vanja. Zastrupljanje vran pa je bolj kočljivo: zato so to nalogo prevzele lovske družine. Za to akcijo potrebujejo lovske družine čim več kokošjih jajc. Jajca pošljejo določenemu strokovnjaku, ki jih pravilno za- strupi in pošlje spet lovski družini. Ta jih potem razpostavi na določena mesta. Že prvi poizkusi s strupom v jajcih so se odlično obnesli. Od enega pravilno nastavljenega zastrupljenega jajca je poginilo tudi do deset vran. Na poziv poverjeništva za kmetijstvo, naj vsak kmet prispeva nekaj jajc za zatiranje vran, se jih je odzvalo zelo malo. Sedaj, ko se orje, je najboljši čas za zastrupljanje vran. Vrane se najraje zbirajo na sveže preorani njivi. Če ima lovska družina na razpolago zastrupljena jajca (imeti pa mora najprej seveda zdrava jajca), lahko prav sedaj doseže največ uspehov. Ko so na polju zreli poljski pridelki, zastrupljanje ni tako uspešno. To je tudi edini namen teh vrstic. Upamo, da ga bodo frontovci in člani frontnih odborov tudi tako razumeli. Od 6. do 13. aprila 1941 v Novem mestu Deset let je juinilo od burnih dogodkov prvega tedna druge svetovne vojne. Bralce bo. verjetno zanimalo, kako je bilo takrat v Novem meistu. Obudimo .spomin na tiste dni in jim |>osveithno nekaj vratic. V nedeljo 6. aprila večina Novonio-ščanov pri vistajanju še ni vedela, da je bila Jugoslavija ponoči napadenaAvl da je v vojni. Le redka, ki so med 6. in 7. uro zjutraj bili slučajno pri radijskih sprejemnikih .in 90 poslušali nemške ali beograjsko postajo, so lahko slišali Hitlerjev govor, v katerem je opravičeval napad na Jugoslavijo in na koncu povedali, da je dal svojim četam ukaz za bombardiranje Beograda in za splošen napad na. mejah. Kdor pa je poslušal beograjsko ladijsko potsifajo, pa jo slišal obupne klice napovedovalca, ki je venomer ponavljal: »Na Beograd pada kiša bombi!« To je trajalo skoraj do sedme ure, ko so se začulo rezko motnje.. Oddajo in oddajne postaje jo bilo konec; oglasila se je |>ono\ no šele po osvoboditvi. Kdor je naravnal sprejemnik na Zagreb, je poslusi! pretresu joče piske siren in opozorila protiletalske zaščite. Na novomeškem trgu in po cestah jo bil kakor običajno živahen promet. Ljudje še i - »DOLENJSKI LIST« niso vedeli, kaj .se je zgodilo. V mesnicah, pri branjevcih in v gostilnah se je gnetlo ljudi, med katerimi so potekali vsakdanji razgovori. Novo mesfto je bilo polno voja,-štva. Oficirji so se brezskrbno sprehajali po trgu, razni zapozneli krokarji pa so rohan-'tili po trgu. Redki, ki so iz oddajnikkov zvedeli, kaj ise je pravkar zgodilo, so razburjeni in splašeni hiteli sporočati sosedom in znancem najnovejše dogodke. Šele okoli osme ure se je raavedelo, da je država napadena in da je v vojnem stanju. To so zvedeli tudi z vseh srfrani v mesto prihajajoči okoličani, ki so se začeli takoj vračati proti svojim vasem, da bi sporočili neprijetne novice svojcem in va-ščanem. Novomeščarii so buli zaradi pričakovanega zračnega napada zbegani in zaskrbljeni. Bilo je tudi precej nevernih Tomažev, ki nikakor niso hoteli verjeti, da je izbruhnila vojna. Mnogi so hiteli v lekarne in kupovali obvezilni material, in druga sredstva za pivo pomoč. Med vojaštvom, ki ga je bilo v mestu zelo veliko, se je opazilo vznemirjenje in presenečenje. — V popoldanskih urah si na cestah videl le malo ljudi, vsi pa so se med hojo ozirali v nebo. Videli smo kaznjence, ki so hitro vozili iz poslopja, kjer je bila zemljiška knjiga, zajetne knjige in zemljiškoknjižne spise na varno. Težka mora in negotovost sita od ure do ure naraščali. Naslednje dni -— 7„, 8., 9. in 10. aprila — so se večkrat oglašale sirene in oznanjale, alarme. Vse je bilo mrzlično, ljudje razburjeni. V promet je prišel nov denar, tako imenovani bankovci. Zaloge po trgovinah so se praznile. Od vseh strani so prihajale nove množice vojaštva dn prostovoljnih oddelkov*. Ustanavljale so se in od-liajale naprej protf) Gorjancem. Na vseh obrazih pa si čitali zaskrbljenost in negotovost. Porazne novice t bojišč o prodiranju sovražnika, o dogodkih v sosednji Hrvatski in podobno so oznanjale hitro se bližajoči splošni razsul. Po mestu so se v tistih žalostnih dneh počasi pomikale nepregledne vrste vojaških voz; največ je bilo mobiliziranih kmečkih voz *z volovsko vprego. Opazovalce so obdajale z obupom in skrbjo. Krepke opazke so .padale na račun vojaške zaostalosti in nepripravljenosti jugoslovanske vojske. Vsa zmešnjava, na cestah ni obetala, dobrega konca. (Nadaljevanje) Kako je letos z odmero davkov V teh dneh so po vseh naših krajih sestanki kmetov, ki z davčnimi komisijami primerjajo lanske dohodke. Letošnji način ugotavljanja dohodkov je še naprednejši od lanskega: za vsakega zavezanca posebej se ugotavljajo dohodki. Sestanki so bili. ponekod zelo živahni. Marsikje ljudem še ne gre v račun, da bodo morebiti utajeni dohodki prevaljeni na ramena drugih. Okraji in krajevni ljudski odbori namreč dobro vedo, kakšen je narodni dohodek. Gre zal to dai so te ugotovitve pravično porazdelijo. Nič koliko potov jn pritožb bo odpadlo, če bodo na takih sestankih sodelovali res vsi davčni zavezanci. Sklepi, sprejeti na takem sestanku, so dokončni in bo pozneje Je v izrednih primerih mogoče še kaj popravljati Kako jo s plačevanjem davkov? V novomeškem okraju je večina davkoplačevalcev že poravnala zaostanke za leto 19.>i>. Brez izterjave pri nekaterih »trdih« gospo dar jih seveda tudi letos' no bo šlo. Slabše kakor s plačevanjem zaostankov pa je 3 predplačili za letos. Komaj dobra polovica jc pobrana. Krajevni ljudski odbora v novomeškem okraju, prav tako pa tudi v okrajih Trebnje, Črnomelj in Kočevje vse premalo mislijo na izterjevanje davkov. S tem prihajajo dostikrat sami v težave. Določen odstotek od pobranih davščin dobijo namreč KLO, če pa so za to vrste državnih dohodkov ne zanimajo, se jim pa marsikje tudi zgodi, da ostanejo več mest cev brez. plafč. Eden najboljših krajevnih ljudskih odborov, ki se zavedajo, da davek ni breme, temveč dolžnost, je KLO Z b u t e. Finančni poročevalec na KLO, tov. Pirnar, je vesten sodelavec odbora. Z dobrim delom in prepričevanjem med kmeti jo dosegel, da okrajni ljudski odbor nitma kaj opraviti pri davkoplačevalcih vasi okoli Zbur. Davki so plačani, računi čisti. V zadnjem Ča&u sta se popravila, v plačevanju davkov tudi KLO Žagrad in Kamence, slabo pa je v Suhi krajini. Tudi tu velja, srtara ugotovitev: davke plačujejo nudi kmetje1, skoraj popolnoma v rodu, zaostanke pa imajo bogatejši davkoplačevalci. Inki (idnorniKi nam nisu potrebni t Nič kolikokrat se pošteni kmetje upravičeno razburjajo nad špekulanti m skrivači, to je nad takimi gospodarji, ki tajijo lastne pridelke, čeprav cela vas ve, koliko je pridelal ta ali oni. »JVli moramo oddati vse pošteno do kil<>" grama in do litra predpisa, zakaj pa nekateri ne?« Kaj naj odgovorimo takim polteni fa kmetom? Samo to: da so za špekulante in iiLalomarneže vedno pripravljena tudi grenka zdravilu. — Kmetje v Št. Petru so v glavnem oddali že precej vina lanskega pridelka. Hrasltar Jože iz Dol. Grčetvja pa jo zatrjeval, da vina nima toliko, kolikor bi ga bilo treba prodati in da se o teni vsakdo lahko prepriča tudi v njegovi kleti. Ilmstar je vedel, čemu je vabil odkupo-valce na ogled kleti. Vino je skril k znancu Radoščku. Žalostna je slika odbornika KLO Št. Peter in člana zadruge Radošcka. že v jeseni je bil pri Ilrastarjevih in jih je opozoril, naj vino skrijejo; ponudil jim je nato še lastno zidanico. Delal pa je račune brez krčmar ja — njegovo dvojno lico se je puri; kazalo v pravi" luči v trenutku, ko jO komisija ugotovila v njegovi zidanici skrito špekiilumtovo vino. Takih odbornikov ne potrebujemo, taki nam niso potrebni! /a delo na krajevnih ljudskih odborih potrebujemo poštene ljudi, ki ne bodo obremenjevali bajtarjev na račun bogatih kmetov, aH pa celo skrivali pridelke špekulantov \ lastnih kleteh. Kaj pravijo kmetje v Št. Petru in (Ircev ju k takim odbornikom? Peter Hercng Ali pomaga Cinomaljcem res samo graja v časopisih? Tako se sprašuje dopisnik Dolenjskega lista, ki poroča, da je prišlo na predavanje o 40Gletnici slovenske knjige v Črnomlju 1? 24 ljudi... O ljudski univerzi v Črnomlju smo letos priobčili že več vesti. Slabo spričevalo «S pišejo prebivalci Črnomlja za kulturno-prosvetno in izobraževalno delo. Kje je vzrok, da jih ni na predavanja ljudske univerze, čeprav je bilo dovolj letakov iP obveščanja? AH je mar ros, da Crnotmaljci samo čakajo, da bi vzeli kaj popolnoma gotovega s krožnika, da pa še takrat pogledajo, če ee splača vzeti?... V nekaterih belokranjskih vaseh je kulturno življenju bolj razgibano kakor v okrajnem mestu in bi bilo še bolj, če bi bilo več ljudi, ki h' navdušenemu prebivalstvu pomagali in ga vodili v tem delu. V Črnomlju se prosvetni delavci trudijo, da bi ljudem nudili prvovrstna vzgojna predavanja, ljudi pa ni blizu... Ni dovolj, da znaš samo brati m pisati — človek našega časa mora zna d tudi kaj več! Na to naj pomMiJO prebivalci Črnomlja ob prihodnjih predavanjih svoje ljudske univerze. G. S. Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik. - ra^i • ^ UKn Novo mesto, Kapucinski trg 3. - Telefon uredništva štev. 127. - «6un pn Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 _ Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v roumjani. fPrispeufii k ggodoturvi Dofenjsk^: Otmar Skale star.: NOVO MESTO PRED DESETLETJI Ustanovitev ljudske univerze v Podzemlju (Nadaljevanje) Življenjsko važna zadeva je bila pred 50 leti preskrba mesta z zdravo pitno vodo. Do otvoritve vodovoda v mesecu novembru 1. 1902 je mesto dobivalo vodo iz Krke, -V katero bo se iztekali kanali in je biLa voda vsa prej, ko zdrava. Po vodo se je hodilo tudi na takozvani »studenec« v. Kandiji nad Krko pod mostom. Ta voda pai ni bila studeneni-ca, temveč je prihajala od potoka po podzemeljski žili; ob povodnjih je Krka zalila Studenec, da ni bil uporaben. Da se olajša prebivalcem preskrba z vodo, so postavili na Glavnemu trgiu medi Fichtenauovo hišo in — irotovižteimi — velik rnenuimenta'len vodnjak iz litega železa, ki je bil izdelan 1. 1861 v fužinah na Dvoru piri Žužemberku v livarni kneza Auersperga. Vodnjak je dobival vodb iz Krke po črpalki pri mestnem mlinu. Manjši vodnjak je bil pri kavarni pod Pau-serjevo hišo, ki je dobival vodo od glavnega vodnjaka. Po mestu je bilo nekaj kapntc s strešno vodb. Stroški za vodovod sc znašali 155.000 gl.; Občina 'je prispevala 22%. Kdor je hotel piti zdravo vodo iz studenca, je šel po njo ali k stodencu pod Lo-čensko cesto nad1 Krko' nasproti graščine Graben, ali pa k studencu »Trščak« pod sv. Ano. V Vrhovčevi ul. ,se je nahajalo ob šupi nasproti Fichtenauove hišie dolga korito za napajanje živine. K vodnjaku sita spadala dva rezervoarja za shrambo vode. Vodovod dobiva vodb i priobči! v posebni brošuri, ki jo piše. Toliko za danes o MikLavi Zali in naši vasi ter hiši, kjer je živela Miklova Zala...« Značilen je tudi pripis njenega očeta, ki pravi: »Nas res veseli, da se talko zanimate za našo usodo in smo vam hvaležni /a vse vaše napore in za vašo veliko ljubezen, ki jo gojite do nas koroških bratov m sestra. Nas sicer ločijo ideje in gore, a duh sočutja in ljubezni ne pozna ovir.« iz Št. Janža v Rožu pa se je oglasil mladinec Hupi, ki opisuje, kako so otvorili svojo skakalnico, ki so jo napravili tamkajšnji mladinci s prostovoljnimi urami. / veseljem ugotavlja, da je prišel tudi naš Rudi Finžgur iji da so se naši Jugoslovani dobro odrezali pred vsemi Avstrijci. Mnogi v usvojih pismih Se poudarjajo, da se še vedno spominjajo lepih dni, ki so jih preživeli na našem morju in upajo, da bodo it udi letos "smeli, saj se pridno učijo hi želijo, da bi se tudi osebno spoznali z našimi,dolenjskimi pionirji: vabijo jih na) obisk na Koroško. Pišejo, da poslušajo pionirske razgovore v radiu Ljubljana, ki jih ima v uri za zamejstvo, An želijo, da bi slišali tudi naše dolenjske pionirje. Tako, vidite, so vezi z našo mladino in dno za mejami vse večje in trdnejše. Zato mladina rada in hitro odgovarja na njihovu pisma, ki jih tako željno berejo. Učo Na tem mestu smo že često kronistieno zabeležili! razne uspehe pa tudi neuspehe kulturnuprosvetnega dela v Podzemlju ob ;.uipt. Ko je bilo potrebno kritizirati premajhno zanimanje mladine v podzemeljskem šolrkfm okolišu za izi braževalm- tečaje, amo odkritosrčno grajali, kar je bilo graje vredno.. Podzemelj, ki ima danes po uvidevnosti naših prosvetnih oblasti nižjo gimnazijo in šest učiteljev, bi moral v kulturno prosvetnem oziru pomeniti vsekakor nekaj več, kakor je pokazal zadnja lata. Z zadoščenjem beležimo, da se je učiteljstvo podzemeljske šole dovolj trudilo, da bi privabilo v izobraževalni tečaj zlasti mladino, ki bi se lahko v tem. tečaju izobraževala in izpopolnila pomanjkljivo znanje, za katerega je bila vsied neurejenih šolskih razmer oropana v vojnem času. Kljiub prizadevanju tamošnjega šolskega upravitelja pa izobraževalnega tečaja v Podzemlju ni bilo niti lansko niti letošnjo zimo, dasi so bili zanj dani vsi pogoji. Da bi ipa ne bili podobni tistim nergačem, ki povsod iščejo samo slabe strani podize-meljiskega kulturno prosvetnega dela, z veseljem priobčiujemo vest našega dopisnika, ki nam javlja, da se je mladinski aktiv v Podizemiljiu v zadnjih tedhih le razgibal in pričel kaizati večje' zanimanje za kulturni napredek- Mladina se pripravlja na uprizoritev Lipahoivega »Glavnega dobitka« in je sprejela načrt za dostojno proslavo desete obletnice ustanovitve1 OF ler se za proslavo že 'tudi pripravlja. • A kar je najvažnejše in kar z veseljem priobčujemo, je dejstvo, da je po zaslugi podteemeljiskegai šol. upravitelja in mlad. aktiva končno tudi v Podzemlju zalžLvela Ljudska univerza. Odbor Ljndske univerze šteje 5 prizadevnih odbornikov iz vrst prosvetnih delavcev mladinskega aktiva LMS. krajevnega odbora OF in zastopnika krajevne organizacije ZB. Na pobudo odbora je prdprmeljska Ljudska univerza že pričela z rednimi predavanji, ki so vsak drugi torek v podzemeljski šoli. Prvo predavanje »O ameriškem kopar ju in njegovem zatiranju«, ki ga je imel domači šolski upravitelj, je obiskalo zares komaj 18 ljudi, toda led je bil prebit; Ljudska univerza v Podzemlju je zaživela* Drugo predavanje »Borba pioti insektom v naših sadovnjakih in v poljedelstvu« je imela tova-rišica Dana Pavlin iz Črnomlja. To predavanje pa je obiskalo že 76 poslušalcev ki so bili predavateljici hvaležni za njena poučna izvajanja. Ljudski univerzi v Podizemimljui želimo mnogo uspehov tudi v bodoče! —c. Kulturno in prosvetno delo v Predgrađu O Poljanski dolini nad Kolpo se je v naših časopisih prav malo pisalo Velika pomanjkljivost je bila tudi v tem, da tukaj ni bilo naročnikov na Dolenjski list. ki ga do ■ pred kratkim sploh nismo poznali. Kulturno in prosvetno delo je posebno v Predgrađu moćno razgibano. V vaškem kulturno-nuanetiniškem društvu dela dramatska diružina, folklorna, grupa in pevski zbor. v/eliko zaslug za razvito prosvetno delo ima Metka StaiudOhar, ki je zbrala okoli sebe; mladince in mladinke. Nastopili so že tri-krart, zdaj pa pripravljajo Jurčičevega Desetega brata, Grupa je začela brez kakršnekoli pomoči, danes pa že imajo oder; dvo-ra no kulise in sveti javo so uredili, čeprav nimajo še elektrike. Tudi v okoliške vasi radi zavijejo na gostovanje. Obisk kino predstav v Trebnjem Lani so predvajali v Trebnjem 48 filmov, "ki si jih je na 143 predstavah ogledalo 12.955 gledalcev. Najbolje obiskani so bih firmi »Hamlet« (594 gledalcev), Sirota Stina (424 gledalcev). Potepuha v nebesih povprečno po/300 ljudi- Ljudje radi obiskujejo zgodovinske- in humoristične filme- Letos je bilo do marca predvajanih 10 filmov z' 21 predstavami, ki si jih je ogledalo 3656 ljudi- Zmagal je seveda »Tarzan«, ki je prjvabil kar 1132 gledalcev. Za »Noč v Casablanci« se je zanimalo 490 gloda!-' cev • - . Okus trebanjskih obiskovalcev kino predstav ni še izbrušen, o njem pa verjetno do zd«ij tudi &e ni nihče razpravljal-Številke same nam povedo dovolj. Kino predstave obiskujejo predvsem Trebenjčani sami in ljudje iz bližnje okolice obisk pa bi bil zaradi ugodnih zvez z vlakom lahko večji, predvsem' z oledalci iz St. Jerneja> Kr. melja, Mirne, Mokronoga in drugih krajev, kjer kino podjetij še nimajo.. Obisk bi se lahko izboljšal tudi s pred-[ stavami, ki bi bile bb nedeljah dopoldne. Rešiti pa bi bilo treba tudi vprašanje obiska nekaterih filmov za mladino pod 16. leti-Ne moremo namreč trditi_ da so vsi filmi kri pridejo v Trebnje, tudi že vzgojni. V. F. Zamljen Jože — Drejče: Izpolnila sta nalogo Že, nekaj časa smo zbirali partizansko nujnost. Na kušljanovi žagi se je zbiralo. Puške, pištoli-, municija, vse, kar je bilo potrebno za splošen upor, /a upor, iz katerega naj b"i vzklilo lepše in boljše'življenje našemu človeku. Nešteto ur smo posedali pri Ivanu nešteto je bilo razgovorov, da je zatirani kmet, Omrežen v kapitalistične zanke, spoznal, da je edino borba sredstvo, s katerim bo naš delovni človek prišel preko trpljenja in naporov do lepšega in boljšega kosa kruha. Nešteto poti i„ stopinj je moralo bini narejenih v snegu in blatu. Neštetokrat je še slavček gostolel v lepi in nepozabni noči ob potoku, ko se je nog.a borbenega delovnega človeka namenjala k drugim, željnim spoznanja življenja in življenj**kili prilik. Zaloga pa i't ižanskega bogastva se je večala in grozila, da bo svojo razsežnost prebogato razkazovala. Prišel je orožar Vid in zahteval, da pošljemo' to bogastvo na. kraj, kjer je potrebno za našo borbo, za nase lepše in boljše življenje. Rajonski odbor je razpravljal o tem va-žneiii vprašanju in odločil, da prepeljeta v "I mi Fairuk dragoceni lovor pušk m municije v mesto, ga tam preložita in oddala {;':':,; T°r \(' hil namenjen in^kjer so ga, borci za »vobodn nM-vAkmrd' • . i odlašanja. ° P<*rebov^ "'.jno m brez Vidxij? l?Pl?a<1 °kr°^ do™". S Farukom •sta neštetokrat premerila pot od mlina do žage on nazaj. \ mislih jima jc bila sam,, odredba rajonskega odbora: »Orožje pro- peljita v mesto in ga predla jta našim, k j ga bodo jiredali v šolsko taborišče!« »Le kako?« je dejal Farnk, »le kako naj to opraviva? 4(> pušl in municija je h- precejšen tovor. In končno — pot. tudi ni brez straž in pntrol in idijan hodi povsod.« »Vraga, naj bo, kar bol Nalogo, ki sva jo dobita od rajonskega odbora, morava izpolniti. 1'aruk, kaj nisva potomca tisiiih, ki so se borili na Krškem polju pod Gobcem r1 Moč puntarjev je bila še veliko man jsa od naše in vendar «o se borili, ker je to zahteval delovni človek, ker je to zahtevala sla človeka p i boljšem življenju. Oni so se borili za »taro pravdo, midva, pa sva delček tisti' ogromne množite ki se bori za novega človeka, za novo življenje. Zato na delo! : Hitro je potekala noč v pripravah. Sani, zaboj, slama, konj in kaj še vse! Zlodej, Vid, tiaj nas lahko pregledajo bahi' Majhen pogled v zaboj in konča'ia Sva, borbo in končala sva najino poslanstvo. 1 uske morava prekriti, vsaj /a prvo Bilo!« Je kaj in kako bi? S čim bi prekrila, bogastvo, da bi ne bilo sile? To je bilo vprašanje, ki jima je polnilo možgane. Zadafja čas > že bil, da odrineta iz 'vasi. Zadnji cas Je bil, da izgineta očem častilcev I urnega patrona sv. Jerneja, ki m vsak dan pnhajah v zupno cerkev na že tolikokrat Jmodjene, a še mkoli uslišane molitve in prošnje. V senici je imel Vidov brat jabolki-lepa rdeča in rumena jabolka, sočiia tako da bi vanje ugriznil s polno slastjo. Nič ne pomaga, jabolka bi bila res bolj primerna /a mlade zobe, pa kaj, ko bi' pa mladi ljudje morali umirati od krute roke okupatorja, 6e bi ne podil iz dneva v dan naš borec zasovraženega fašista. Morajo biti za vabo! Naj lxxIo jabolka /a pregrinjalo tistega, ki bo odločalo o samostojnosti kmečkega, človeka, ki bo odločalo o do- končni zmagi nad vsemi, ki tlačijo vse, ki razjedajo' življenje delovnemu človeku f Z veliko previdnostjo in natančnostjo sta Vid in iaruk postavljala jabolko poleg jabolka v zaboj, prepoln orožja, in na prvi sloj jabolk še drug; ga in še tretjega. »Prelepa so ta jabolka, da ne bi zamikala tudi najbolj uradnega fašista, je dejal Faruk in se široko nasmejal. Oba ista ogledovala vršite lepih sočnih jabolk in zabijal.: pokrov na zaboj. »Morda pa le prerineva. . Na cesti se je slišal šepet nočne patrole fašistov, ki je kdo ve kam namerila korak. Senci; pušk z nasajenimi bajoneti so te plazile po zidovih hiš in se izgubile tja nekam proti Stari vasi, »Naj bo, v imenu ljudstva in rajonskega odbora!« Pognala sta v sivo tmino zimskega jutru. Na trgu ju ustavi j>atroJa. Papirje in kaj vozita? Vid potegne iz žepa neko listino, ki mu jo je preskrbeli rajonski odbor. Z malomarno gesto pa pokaže na zaboj, iz katerega so silila jabolka. Patrola je bila zadovoljna; pustila je voznik;1, naprej. Pot do maharovške kapelice se je vlekla, da je ni bilo. konca. Čeprav suha in zmrzla cestni je dajala občutek, da se na sanice prijemlje blato in tki zadržuje sani kljub od naporov kadečega se konja. Po vasi so b-ijali psi; Faruk je sklenil, da ne bo imel nikdar psa, da ne bo motili ljudi, ki imajo tako važen posel kot ga imata on in njegov iovairiš nocoj. Po hišah so se že prižigale biči in tam za vasjo je prešeren fant zaiikail v gluho noč. Skozi maharovško hosto jc obema zastajala sapa in šele most nad osvežujočo Krko jima je sprostit stisnjene prsi in zastajajočo sapo. »Vraga, morda bova pa le prišla brez vetjih nezgod na cilj,« je dejal Faruk. »Ne hvali dneva pred večerom!« In zopet je Vid udaril po konju, ki je že ve*, čais tekel v lahnem diru. (Nadaljevanje na 4, štreni) ženin in nevesta iz Predgradi v narodni noši Pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni Jože Smalcelj. je letos naštudiral samositojen pevski koncert s sodobnimi umetnimi in narodnimi pesmimi. Za 10. obletnico ustanovitve OF pripravljajo nov spored. Folklorna S rupa nima rednih vaj:. Predgrajsko kolo znajo plesati vsi ljudje; večkrat pa se sesta-nejo in zaplešejo nairodna kola in pojejo pesmi. O sporedu za proslavitev 10. oibletnice ustanovitve OF še trdno molčijo, prepričan pa sem, da nas bodo za ta veliki praznik prijetno presenetili. Janez Odlično predavanje, malo poslušalcev Preteklo sredo je predaval na novomeški ljudski univerzi inž. Burnik Vlado iz rudnika Senovo o Življenju rudarjev pod zemljo«. Izredno zanimivo predavanje so spremljale številne slike o načinih kopanja rud, o pogojih rudarskega dela pod zemljo, o plinih lin ognju pri kopanju premoga, predavatelj pa je nanizal tudi precej številk o globinah znanih rudnikov doma in po svetu. Pred zaključkom je povedal marsikaj zanimivega še o rudnem bogastvu Jugoslavije. Pničakovali smo, da bo predavanje b iako privlačnim naslovom obiskala kakor navadno množica obiskovalcev, prišlo pa je le nekaj nad 20 odraslih in blizu 40 študentov. Vsi, ki so predavanje poslušali, so odšli iz dvorane izredno zadovoljni. Pogrešali pa smo delavce, nameščence in žene. Čudimo se skrajni nedelavihhij kulturno-prosvetnih referentov v novomeških sindikalnih podružnicah, ki navzlic prošnjam in priporočilom ne uspejo privabiti svojih članov na poučna in vzgojna predavanja ljudske univerze. V aprilu bo priredila ljudska univerza še 4 zanimiva predavanja. Mi se bodo sindikalne podružnice vsaj v tem mesecu zbudile iz spanja? »DOLENISXr LIST, — ^ VOLK, OVČJA KOZA IN MALE STRMICE V hriboviti vasici piri Zburah se je pojavil preidl volitvami volk; v ovčji koži. Trlep Jože v Mali Strmiici je stric, ki je z vso vnemo govoril med vaščani, dia ne sme ni hče na volišče. Sosede je strašil, da bodo s tem, ko bodo volili, že pirodali svojo zemljo. Makšetu je prigovarjal, naj ne gre volit, češ, da tudi on, Trlep, ne bo šel. Voliti je nevarno, tako je pridigal, ker bodo ravno na Makšetovem posestvu- ustanovili zadružno ekonomijo, Makse bo prodal pa kar cele Strmice, če bo šel na volišče. Pri delu mu je vneto pomagala Zaman Marija. Čeprav nima obvezne oddaije, vedno neumno besedici po vasi. Toda —• zaimian sta se oba trudila . .. V mraku je prišel na volišče tudi sam Trlep, ki ni hotel, da bi ga kdo preji videl. Po volitvah so se Strmčanorn odprle oči. Vprašali so ga, čemu je šel volit, pai je pojasnil, da zato, ker še ni izpolnil oddaje govejega mesa za lansko .kito in da mu bo tako vol lahko ostal še nefcanj časa v hlevu. Zavedni Strmčani. MLADINA V TREBANJSKEM OKRAJU Na neda/vni okrajni mladinski konferenci v Trebnjeim so izvoljeni delegati poročali o delu .in ugotovili, da je v okraju zdaj 65 aktivov, v katerih je 1573 mladincev in mladink. Lani so mnogi aktivi razvili živahno kulturno-prošVetno delo, kot n. pr. v tS't. Rjupertui, Mokronoigui, Vek 10. obletnico ustanovitve OF, tekmovanju za čimvečjo udeležbo na gradnji letošnje mladinske proge Doboj'—Banja Luka in na vsestransko poživitev organizacije. V. F. 0 MOKRONOG V januarju se je na pobudo dobrih mladincev t ustanovil v Mokronogu mladinski pevski zbor. Mladina z veseljem hodi n* vaje in je pevcev od vaje do vaje več. Pod vodstvom učiteljice Martine Pleskovičeve, ki navzlic obilni zaposlitvi vlaga mnogo truda v to delo, imajo mladinci dvakrat na teden vaje. Nastopili so doslej že na Prešernovi proslavi in 8. marca, pripravljajo pa se tudi na ncvt» nastope. Čeprav ni bilo nobene zime. boste mislili, da smo v Mokronogu zaspali zimsko spanje kakor polhi v znanih Ajdovskih jamah v Zapečairju. Toda ni tako! Mnogo- lepega in koristnega se naredi tudi pri nas. Praznik žena smo lepo proslavili in smo žene hvaležne učiteljicami, ki so naučile pio nirčke lepih nastopov. Najlepši vtis in priznanje pa je dalo ljudstvo Zvezi borcev, ki je podarila 8. marca revni vdovi tovariš ic i Zornikojvl 5.000 dinarjev. . ^ Odbomice A F Z soi delile ameriško pomoč organizacije CARE: mleko in jajca v prahu ter sir. Razdeliti bi morale te stvari pred. vsem materam z otreci, vendar pa, so se tu dogodile tudi nepravilnosti in je bilo slišati precej zabavljanja. Dobile so nekaj živil tiu, di take, ki ne spadaj o> v vrsto pomoči po trebmih. Drugič morajo bolj premisliti pred delitvami! Pred volitvami smo popravili več važnih poti, tako v Bruni vasi, Ost/rožniku. Mokro, nogiu in dirugod. Lotili smo se deta z vneme, nadaljevali i pa po volitvah. Ze vidiimoi sle dove našega truda: prej zapuščena pot v vas je nudila tujcu vtis, da v vasi ni nobene zdrave roke. Danes je drugače. Poti pa bo potrebno popraviti še marsikje. V skupnosti je moč- Kdor ne verjame naj nas posnema in po storjenem deliu bo zadovoljen " S. U. PLANINA NAD SEMICEM O državnih posestvih zadnje čase bolj malo beremo, kakor da ni kaj povedati o njih. Pa ni tako — dela je vedno veliko, posebno pri naši živinoreji na Planini. Posestvo je" mlado gospodarstvo, staro komaj dve leti. Ustanovljeno je bilo na pobudo okrajnega aktivista tov. Franca Koširja, sedanjega predsednika OLO Črnomelj' ki nam je vedno poudarjal, da bi lahko uvedli na Planini sodobno živinorejo. Prvo leto smo bili zaradi raiznih težav kar nezadovoljni z našim delom. Danes, ko se lahko postav im.o s polnimi hlevi zdrave, lepe goveje živine in več pari konj, pa. smo ponosni na tovariša Koširja, in naše dveletne, napore. Po več mesecev ne, potrebujemo veterinarja; živina zdravo uspeva in napreduje. Ljudje na posestvu, predvsemi živinorejci in konjarji se trudijo, dia bi navzlic lanski suši čim bolj pravilno krmnih živino. Varčujejo' s senom in z vsem drugimi, kar je na posestvu. Odslej1 se bomo v Dolenjskem listu večkrat oglasili in seznanjali prebivalce naših cikrajev z našim de lomi. Opisali pa bomo tudi ljudi, ki črno gledajo na naš napredek, po drugi strani pa sama zahtevajo od državnega posestva pomoč, kadar jim je potrebna. J. F. ALI JE TA VRSTA »MALIH ZlVALLi V TREBNJEM ZAŠČITENA? V zadnjem času so skoraj vse trebanjske gospodinje oborožene z raznim, »hladnim« orožjemi, kot so metle in druge podob ne priprave. To pa le takrat, kadar krmiij:, kluretino in prašiče ali pa če imajo opravke na dvorišču. Pa ne da bi bila ta »oborožitev« posledica vO'jmah'Ujj-kaške propagande? Ne! Cisto praktičen in utemeljen razlog imajo žem-ke za to. V Trebnjem se je v zadnjem času zaredila nova vrsta »malih živali« z dolgim., kot bič tankim repoim, velikimi brkami in kot ogenji svetlikajoč ima- se očmi. Gospodin ;c morajo z »orožjem« stati ma stri?! dokler krmijo prašiče in kokoši, sicer jim te nadebudne živalce vse požrejo. Trdijo, da se živalce v; Trebnjem tako hitro množijo da raste nevarnost za obstanek drugih žival " LIST BOMO USTAVILI - vsem, ki do 15. aprila 1951 ne bodo imeli plačane vsaj polletne naročnine. Današnji številki prilagamo položnice za zamudnike in nove naročnike. Naročnina za leto 1951 znaša 150 din, polletna 75. din. Nove naročnike prosimo, da napišejo na hrbtno stran položnice „nov naročnik., UPRA V A SODNA KRONIKA KRATKOTRAJNA PREBRISANOST Sadar Rozika; knjrigovodkinja KZ v Trebnjeim, je sprejela od Odkupnega podjetja več tisoč kmečkih bonov. Opazila je po prejemal, da 10.000 bonev pomotoma niso vknježili. Začela jih je uporabljati za nabavo tekstilnega blaga,. Zadeva seveda dolgo ni ostala skrit ai. Na sodišču je bila Sadar jeva obsojena na plačilo 4000 din in na 6 mesecev zapora pogojno. KADAR IMA ČLOVEK PREVEČ FUNKCIJ Novaik Franc iz St. Lovrenca . Ker so v svinjski kuhinji sušili tudi drva, so se ta vžgala in povzročila škodo-. — Zaradi brezbrižnosti je bil Novak ka-znr.van z mesecem dni po-boljšievalnieiga dleta. 3 LETA ODVZEMA PROSTOSTI S PRISILNIM DELOM ZA 7 DOKAZANIH TATVIN IN GOLJUFU Vidmar Ivan iz i-emič-ai je mlad po letih — ima jih šele 24 —, je pa že star tat. V dotare-m letu si je s tatvinami ali pa različ-nimii goljufijami prisvojil številne obleke', plašče,- razno orodje, »sposodil« si je dvo-kolo in drage predmete in te preprodajah Izdajal se je za aktivista in pripovedoval ijiuaeim,, -aia jim ni treba voziti lesa iz gozdov na Rogu, samo da je dobil pijačo. Izdajal se je tudi za organa. Javnega tožilstva Noveiga mesta!. Sodišče ga je za dokazane tatvine in ostale prekrške obsodilo na 3 leta odvzema prostosti, s prisilnim delom. ZA NEDOVOLJENO OBRT — ZAPOR O-iiuiuar t-eter, poaesuiiik na Javorovici, Zupan Janez, kmet z 12i ha zemlje na Ja>vo- rovici in odbornik KLO Šmarje, Ratlkovič sikih četvea-onoižcev in morda tudi samih Trebanjcev. V drugih krajih pravijo tem živalicam podgane in jih pireganjajo na vse načine; v Trebnjem ,pa uživajo, kakor vse kaže, polno 2&aci'.o. To pa naj-orz zato, ker te živaiice »opravijo« precej dela takorekoč udarniško kar čez noč po vseh skladiščih hrane, na postaji, klavnici pa tuda privatnih skladiščih, da kmalu ne bo treba za to delo no-, bene ouiuge delovne sile, če bo šlo- tako naprej. Zakaj se v Trebnjem- nič ne pokrene za pekončevamje te nadloge nam ni znano. Obstoja sumi, da se Trebnje mogoče želi proslaviti v svetu prav v tem, dia bo postalo pital išče te škodljive živali, katere po drugih krajih pokoinčujejo z vsemi sredstvi; in to iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov. Pj- (Nadaljevanje s 3 strani) Sjjot sta Hv udala vsak svojim mislim, ki so razpredale vise mogoče domišljije. Faruk je premišljeval svoje kratko življenje in »videl, da prav za prav še sploh ni začel živeti. Vid pa se je utapljali v domišljijo, kako se bo po končanih akcijah, ki tako in tako- ne lx>do dolgo trajaile, spet vsedel za stroj" in šival Šentjernejčanom nove itn zakrpane obleke. Tam nekje pod Sit ruškim gradom ju je ustavila fašistična patrola. Vid ni vedel ali bi pognal ali ustavil, ali pa skočil s sani in prepustil konja in puške svoji poti. Toda osial je na saneh ko pribit. F*uk je le krepkeje Stisnil za petelina in čakal na zadnji trenutek, ko ne bo pomagal noben izgovor več. Na ustavljene sani so posedli fašisti. »Peljita nas v mesto!« je dejal vodja fašistične patrulje. In že je šest ljudi sedelo na. zaboju, prepolnem partizanskega bogastva in obenem sovraštva do fašizma. Vidu je povstajalo sr,ce vedno težje in težje, Faruk se je presedali na deski, ko da bi ga nekaj grizlo. Zadaj za. njima pa se je začel laški durendaj.^ Saj sta pravzaprav govorila samo dva. Vsi oajali pa so oddajali samo glasove, ki niso pomenili ne dobro, ne slabo. Faruk u je šla preko možgan le ena fcama misel — da ne bi kdo posegel v zaboj. Konj je dirjal po zmrzili cesiii, Niti klanec, niti dolina mu nista delala ovire. Samo čimprej v mesto, samo čimprej med ljudi, med naše ljudi. Faruk se jc zdrznil. Za seboj je slišal značilni šum slastno ugriz-n j enega jabolka. Z jekleno roko je prijel \ula. »Jabolka jedo!« Nič drugega iti spravil iz sebe. Ne mogeJ bi reči, ali se je Vidov obraz smejal ali so se mišice na obrazu napele od jeze, ko je obračal nazaj na zaboj svoj pogled. Fariiku je za.innn!jal. »Preden pridejo do zadnje! plasti in odkrijejo našo zalogo, bomo že v mestu!« V daljavi se je že odražal zvonik novomeškega kapitlja. Na desni so se razširjale mestne hiše in iz njih se je kadil gost, siv dim. Meščani že kuhajo zajutrek. Se pat močnih potegljajev in sani bodo priromale na Kozakovo dvorišče. Tam že čakajo druge, sani, v katerih je ivprežen vranec z rdečo uzdo. Zadaj na .saneh je pričelo še živahnejšo razpravljanje. Faruk si je le preko- ramena ogledal ta živžav. Fašisti so mu kazali, naj ustavi. Osnovnošolsko poslopje je s svojo ogromnostjo v jutranji sivini kazalo še ostudnejše lice. Z ustavljenih sani so po-skakali fašisti. Vsak je pobral še nekaj jabolk in sani so ubrale svojo pot. Še nekaj korakov in tovor mora biti na mestu. Na Košakovem dvorišču je bilo polno ljudi. Ponedeljska sejmiica jih je privabila v mesto. Tam, kjer je bil dren j naj gostejši, tam je stal vprežen vranec z rdečo uzdo. Fes težavo je Vid zapeljal tik sani. Z nezaupanjem sta gledala voznika, ki je malomarno sedel na deski ki se razgledoval |X) dvorišču. »Kaj praviš, ali je pravi? Vraga, če bova izročila bogastvo nepravemu, sva ga polomila za cel rajonski odbor.« »Kar bo, pa bo, nagovorim ga,« je dejal Faruk. ;»Je mraz?« »Za vaju je že dobro, ker imata topla oigrinjala!« je dejal voznik. Vid pa mu je odgovoril; -»Treba se jc bilo zanje pač pobrigafti! < Odpudia je skrb in odpadlo je nezaupanje. Voznik je stopil s sant in poprijel za zaboj. Le majhen prenos, le iz sani na SSam in delo bi bilo končano. Vid in Faruk sta popri jela na zadnjem koncu in vzdignila. Z.i-slišala sta, kot da bi žebelj v deski popuščal. Bleda ko zid sta se spogledala, kaj I i na stegnih sta občutila strupeno mrzlo železo-Kar na petih straneh se je pokazalo partizansko bogastvo. S stegni sta itlačila cevi nazaj v zaboj, toda breme, ki ju je reševalo vozečih se fašistov, je zdaj pritiskalo n-a puške in pištole. Vsi poizkusi zaman. Mišice so popuščale in kolena so se začela nevarno trosili. Med sanmi se je prerival oklobiičen karabinjer. Zdlaj, zdaj bo pri saneh in končano je poslanstvo dveh, ki sta komaj pričela veliko stvar. Iz gneče kmečkih ljudi, ki so se pomenkovali o vsakdanjih rečeh, se je izluščil Martin. Tisti ■ Martin, ki je že lansko leto pripovedoval, kako so se dajali tam pri Dražgošah. Poprijel je in pošteno porinil. »Drugič pa pazljivejše preglej ta zaboji ' Na saneh, ki bodo odpe.ljalei proti Mirni peči je stal zaboj. »Ili-jot!« in oba voznika sta nadaljevala pot. Eden je že opravil svojo dolžnost drugi Šele začenja svojo službo. Vid in Faruk sita veselo požvižgavajoč pognala sani pu'_mastnih ulicah zavedajoč se, da bo ta težko m nevarno preloži j iv tovor prinesel s še mnogimi drugimi zmago, tako težko- pričakovano zmago delovnemu ljudstvu. Adolf, so bili zelo zaskrbljeni za prehrano svoje okolice. Ker slučajno- nimajo v bližini mesnice, so sli sami izdali dovoljenja- za ki ar nje in začeli s koristno obrtjo kar v gozdu za vasjo. Zastonj se seveda niso trudili; kilogram govejega mesa' so prodajali vašča-nem po 150 dinarjev. Zaklali so dve govedi, pri prodaji drugega pa jih je obiskala- Ljudska milica, ki se z njihovim načinom izvrševanja obrti ni strinjala. .. Grubar in Zupan svojih rednih obveznosti v oddaji mesa, masti in mleka nista izpolnila. Zaradi nedovoljenih zakolov j,ih je okrajno' sodišče v Novem mestu-^ obsodilo: Gru-barja Petra na 4 mesece in 10 dni odvzema prostosti in denarno kaizen 2500 din, Ratkor viča Adolfa pa na 6 mesecev odvzema pro-st-ostiii, vise pa na zaplembo izkupička za meso in plačilo stroškov kazenskega postopka- Pri Raitkoviču je sodišče upoštevalo obremenilno okolnost, dia je kot član KLO sodeloval pri črnih zakolih. Vlak se bo podražil — tisti namreč ki vozi skozi Globodoi nad Mirno pečjo.' To vedo sicer samo nekateri Globcdolčani vendar pa v to raco sami ne verjamejo več čisto trdno. Ce bi bilo več takih kupcev, kot so nameščenci zagrebške »Na-Me«, ki iso v novomeških trgovinah nakupili blaga za blizu pol milijona dlnairjev, v Žužemberku pa poleg tega še za 250.000 dinarjev, bi se lahko znova vrnili v »srečne čase« dolgih repov predT trgovinami. Predi dnevi je (neznani tait rešil MLO Metlika večletne skrbi, kako bi spravili v. pogon žago. Zaga ni delala že več let. ker baje mi bilo primernega ■ Žagarja. Da se ne bi MLO še naprej ukvarjal z vprašanjem kako zaposliti enega ali dva človeka, je neznan »dobrotnik« ukradel na žagi motor, vprašanje mestruj žage v Metliki je, s tem rešeno. ♦ Ce ne bi bila demokracije, bi v Metliki kmalu dmibili nu-jno p aa lokranjski muzej. Ker pa imamo demokracijo iizjaviijiaijo nekateri stanovalci prostorov, kjer bo nameščen muzej, da se bodo selili salmo »s pomočjo milice« .. . Najbolj priljubljeni šport v Novem me-siu jc kolesarjenje čez zapreke. Med zapreke prištevajo novomeški kolesarji ljudi v parku in na pločnikih, prav tako pa tudi izkopane jarke na Ljubljanski cesti. V zadnjem času so pokaizali izredne uspehe in spretnost. Skoda le, da njihovega prizadevanja ne spremnija j o prometni organi. Kovačeva, kobila je bosa, pek odvetniško pisarno v Novem mestu iz hiše na Ljubi jamski cesti št. 25 na Glavni trg št. 5 (hiša dr. I vanetiča). Preklicujem izgubljeno izkaznico o dvo-kolesu na ime Selak Franc, Podturen. p. Toplice. POTOVAL BOS BREZ JEZE, CE SI KUP1S PRED VOŽNJO VOZOVNICO V POSLOVALNICI PllilliHCl V NOVEM MESTU