LISTEK. Jaanl G^lec: V polkovnikctvem vozu. Med tem raznotrivanjem o laatni vstrajnosti t «do hudem ter bridkem smo dosegli ovinek ceste med Caemavko in Toporoutzem. Na lero ob tem ovinku se dviga neznaten hribček, ki pa vendar zavira nekoiiko zimsho burjo. Vsled te naravae zapreke je nagromadil Tihar na cesto celo goro snega, nastal je zamet, ki je Se bil čisto na celoma. Guzl je pognal t visoki sneg, čez kolesa ae je ^reznilvoz, konji so se poglabljali do trebuha, Tipeajali so se samo na kvišku, niso hoteli naprej. Oberst je zabteval od Guzla, naj okrene s ceste aa ^esno, da se ogneta zametu. Kočijaž se. je protiyfl temu nasveta, saj je vendar na desno globok ob^estni jarek. Sršenovo ardit j« iztrgai polkovnik naredniku vajeti, ošvrcnil z bičem po kcnjih in zasuknil na desno v partnetersko grabo. Voz se je zaguncal, nagnil na desno, sneg se je pokadil — pumpf — tresk in reskl Voz se je prekobicnil y treh krogih preko jarka na aavno pod cesto. Guzl je odletel pri tem poletu med konje, oberst je obtičal y jarku, jaz pa sem pretrgal t uprtimi no- gami platneno atrehs aa tozu, akozi laknjo sem priletel tik atarega. Vsi sno ae zasadili čez glavo y saeg, krilili ia klatili *mo z nogami in rokami, da ai pomoremo na poTršje na oddih in rešitev. Tatjuška se je izkopal pri ysek avojih 62 letih prvi iz aneženih valor. Otepal si je sneg, prhajoč po konjski navadi. Majka božja bistrička se je ustrašil, da bi skoraj bil oaiahnil naiaj y prepad snega, ko je ugledal meato Guzla tik sebe mojo postavo in osebo. Odbrusil bi jo bil peš proti domu, da mu ni zaviral pobega sneg do koien. Budal je vane a Tomaževo nevero. Stal setn pred p lkovnim valpetom štorasto nemo, kakor bi me bilo vrglo z neba, kjer sem mešal aneg in slabo vreme. Eden drugega sva «e bala, oba do gkrajnosti presenečena sva molčala. — Medseboini strah in tišino je prtpodii Guzl, ki je miril vsled padca preplašene ko^je z zateglim: >V0 — \a, a — hal Na, Miško, Leni, na!« Nekaj setn momlal staremu pod nos, pa kaj, tega 86 re zavedam še danes. Očim je le zamahnil z roko prcti iiajmanj trikrat prekucjenem vozu, da pomorem Guzlu, ki se je mučil sam, da spravi v ravnotežje štirih koles, kar je zdaj stalo in obtičalo na glavL Vsled moje nepričakovane pomoči iznenadenemu naredniku sem dopovedal hitro po slovenski: kako in kaj. Lačtc in tešč sem nacukaval oni presnetivoz, da me je pošikaval pot, sem si ugrel ter naravnal vse po rožnji razmetane ud«. Voz je bil sicer polaman, a toliko le ne, da bi ne mogli p.adaljetati Tožnje. Zlomilo ae je oje, katero sva pa povezala za silo z rrvjo. — Stari se ni taknil dela " niti z mezincem, samo grdo mrko je gledal ter puhal kot burja, ki bi se naj zavrtalila in izsula nad mojo predrzno, nepokorno glavo, Stopili smo mesto dveh trije v yoz, sedli aa sedež, krenili z mesta nesreče mimo zameta na levo aa cesto. Nadaljevali in končali smo rožnjo med mučnim raolkon i« srpimi pogtedi očeta, ki so gotovo predli tnaščevalni načrt zoper nepokorne^a in bogzna še kakim drugim pregrehara udanega sina. Izstopili smo t Toporoutzu pred našo bajto v grabi. Oberst mi je namignil za njim v kočuro, kjer »va posedla za mizo. Pri Bd^u m vseh svetcih sem prič^J-of:.!, da ne bo oplasii kIJ. očtnov korobač kazni v živo *.<y ko3ti ia moz^a. i r>jem zgleda se še menda doslf > ^i -»¦•'^¦rešil nikdo zoper sveto O3ebo gospoda življerija in srurti celega regiraenta. G. H... je ukazal prinesti nekaj za pod zob ia i 1 svojega lastiiega, dobrega, kot olje tekočega ogrs' ega vina. Jedla sva in pila. Tovariši so naju pogledovali osupli, odkod sku- paj in naenkrat tako prijateljsUo? — Mi ni šla jed v slast, dasi tešč, sem iz težka požira!, saj nisem zaupal taremu, ki me bode najprej nahranil ter napojil, po- 'Mt&iSiv&Mt^ tem pa nažeškai, da bt.dennt pomnil, kedaj šem nočil ;r se vozil v cjegc vem s\etišču. Ko sva odjedla in so pospravili mizo, si je nataknil st&ri od ieve na desno ščipalnik, me premeril s kislo ns^ubaniiri obra7.em. ine pog adil po roki s pozivcm : »Sedaj pa Je povejtt\ razložite hrez strahu, kako je mogoče, da s*.a se skupno prevrnila, ko se vendar nisva skupaj \ozila?< Podkorajžil sem se, povedal starcu vse: o nočišiu na vozu. r.ensdnem cdhcdu, trpljenju na pota, lakcti ir irrazu do sestsnka v gr&bi in snegu Moj Bog! Očka se vam je smejal pri moji povesti kot menda izza mladosti ne več tako. Mjegove na kislo lazor&ne gube so se mu ubiažile ter oirjlile pri n; smehn, po kolenih se je tolkt', me potrepal po ra. tnah in menil cb koncu: »Sakerlot! Kaj podobnega pa še nisera doživel. Še en liter mojega! Odslej se lahko vozi vsak gospod od štaba z irojim vczom, če ga ne rabim jaz.« Krchciaii so se vsi na račan moje kožeodober- sta do zadjpjega prostaka pcd bajtino streho. Vsi smo bili veseli: (čka, da n&m je vcepil svoj i*gl|d v kri in rr.eso. tovariši, da sd dobili na razpolago vot, jaz pa1, er sem se zmuznil brez kazni po kršenju pive voja- zapovedi: Utf gaj! ' * * * Te vrete^ieta 1916 minuieof. doživljjija sen: sal in objav->l vsem čitateljem v zgled, kak red, k.Uixh in trepet je viadsl med častniki in moštvom v prvih leiihvoine. C> spm se- ? ok"ril jaz kot vojni kurat go sp( di vge poinilovaiT)ja vredae pare: c?.bu.>«Ki >n zut raru. nioštvo. Da, biii smo vojaki po vojašla zapovedi: Ubogaj!