243. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. oktobra 1900.
1XX1U. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter vetja po posti prejeman aa avstro-ogreke desete aa vse leto » K, aa pqi teta 13 &, aa četrt leta o K 60 h, za jeden meneč 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden meeeo 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiriatopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ae izvoli trankovati. — Rukopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlalvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga st 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — .Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Škocijanska posojilnica.
Iz Skocijana, 20. oktobra. Ako bi imeli veliko takih posojilnic, kakoršna je naSa, imeli bi poleg mnogo drugih filokser 5e eno več. V „Slovenskem Narodu8 je bil že govor o njej, pa se Se ni vse o njej povedalo, kar mora priti med svet. Kar se godi pri teh klerikalnih zavodih, mora priti že po zakonu vse na dan, naj si bode že dobro ali slabo; kajti posojilnice spadajo med tiste naprave, katere so dolžne javno polagati svoje račune in javno se izpovedati, kako so gospodarile. Načelnik naše posojilnice, kaplan Matevž Kos, je pa to prvo načelo posojilništva čisto prezrl; prezrl je javnost, gosposke, svoje odbornike in postopal pri svoji posojilnici samooblastno in absolutno. Ni se brigal za to, da bi imel njegov odbor kakošno sejo, ali da bi bil v treh letih le enkrat sklical občni zbor. Mož je pozabil, da je posojilnica tudi davkoplačevalka, da je dolžna plačevati na podlagi svojih letnih računov neposredne pristojbine, rentnino in znabiti tudi pristojbinski davek. Znabiti je kaplan Kos celo menil, da za njegovo posojilnico ni merodajen zadružni zakon. Zato se ni brigal, ko je glavarstvo terjalo od njega 'etne račune, s katerimi ni prišel na dan 3 leta, da jih predloži svoji davčni oblasti in svoji višji politični instanci. Kaplan Kos se ni zmenil ne za opomine, ne pretenje glob od strani te oblasti, marveč celo plačal nekaj glob, nekaj jih pa pustil mirovati. Svojim odbornikom, kateri so sami ponižni, premalo izobraženi kmetje, pa o vsem tem nič povedal ni. Kljubu temu je včasih ka-košen skrben odbornik, na pr. kmet Peran iz Grmovelj, prišel ob nedeljah popoldne gledat v kaplanijo, kjer je posojilnica, kako je s posojilnico. Toda načelnika kaplana Matevža Kosa je našel malo kdaj doma. On se je kratkočasil po hribih škocijanske fare, kjer se pripovedujejo anekdote o izgabi Stole itd.
Ko je že bilo okrajno glavarstvo v Krškem naši posojilnici ali njemu načelniku naložilo 760 K globe, računa pa kljubu temu ni imelo, ni si že vedelo več
dragače pomagati, kakor da je šlo in naznanilo celo zadevo c. kr. okrožnemu sodišču, prosivši ga pomoči.
Ta za posojilnice merodajna instanca je zopet zapretila načelniku Kosu, da mora do 15. julija t. 1. vse račune izgotoviti in volitve izvršiti. Toda do 27. julija se kaplan Kos ni ganil. Zdaj je bilo to sodišče primorano, osebno prejeti posamezne odbornike, 7 neveščih kmetov, od katerih se je eden zanašal in izgovarjal na kaplana Bojanca, ki je bil posojilniški nadzornik. Zagrozilo se je vsakemu posebej s 35 K globe, ako do 15. septembra posojilnice ne uredijo.
S tem zagrozilom je prišel kmet odbornik Peran k predsedniku krške posojilnice g. Lapajnu, katerega je naprosil pomoči. Vsled njegovega posredovanja je pet odbornikov (t j. večina) posojilnice njega pismeno naprosilo, da pomaga ta škoci-janski vozel razvozlati, in je razpisalo občni zbor posojilnice v „Slov. Narodu" in »Slovencu". To je g. Lapajne naznanil vse kaplanu Kosu. Toda ta se je razkoračil, da je bil občni zbor njegove posojilnice razglašen v BSIov. Narodu", in se je branil, da bi prišel g Lapajne k njegovi posojilnici, kjer ne odločuje večina, ampak samr on, ki je predsednik.
Ko je škocijanski posojilnici že voda v grlo tekla, prišla sta mladi, nebogati posojilnici na pomoč dva draga uradnika ..Gospodarske zveze" (v Radečah sta dva taka uradnika računala posojilnici lani 600 K). Ta dva sta račune krpala in kmete odbornike tolažila. Belemu dnevu se pa računi škocijanske posojilnice ne pokažejo; niti stari odborniki, ki so sicer zopet na novo izvoljeni, ne dobe računov v roke!
Kaplan Matevž Kos pa lepo naprej zabavlja. Prišel je cdbornik posojilniški Ko vačič iz Hrastovelj k njemu, in nasproti njemu se je tako izrazil o predsedniku krške posojilnice, kakor je bilo to že v „Slov. Narodu" povedano. Uradniki »Gospodarske zveze" v Ljubljani pa prihajajo pridno v Š kočij an in prinašajo tej mladi posojilnici nove drage knjige.   Kaj pa to
pomeni, ako posojilnica vpeljuje mesto starih še nepopisanih nove knjige, to vedo strokovnjaki.
Klerikalni shodi v pravi luči.
Z Goriškega, 20. oktobra.
Članek .Volilno gibanje na Goriškem* v 238. štev. .Slovenca" z dne 17 t. m. in nekatere bombastične brzojavke, ki so v prejšnjih številkah istega lista naznanjale klerikalnim lahko vernikom velikanske uspehe Gregorčičevih zaupnih shodov, so me napotile, da Vam podajam o teh shodih nekaj podatkov, ki slone na neovrgljivih, resničnih dejstvih. Sicer bi to ne bilo potrebno, ker so v kovanju lažnjivih dopisov naši klerikalci ravno taki mojstri kot Vaši, in ravno taki patentovani zavijači in sovraž niki resnice, tako, da si lahko sami na nedvomen način tolmačite poročila o omenjenih shodih, toda od naše strani se Vam v tem smislu, menim, še ni poročalo, in zato v sledečem nekoliko podatkov o dr. Gregorčičevih shodih.
Nekdaj je bila navada, da je že davno zamrlo in sedaj zopet oživotvorjeno politično društvo .Sloga" prirejalo po deželi javne shode, ki so pa bili — mimogrede omenjeno — bele vrane. Le v času državno-in deželnozborskih volitev se je osmelil predsednik .Sloge", dr. Gregorčič, sklicati shode, na katerih je precej nerazumljivo v propovedniškem tonu obdelaval politiko. To je bilo do leta 1897 Od tedaj se je vse delovanje društva zrcalilo v spanju. Sedaj se zopet bližajo volitve, in dr. Gregorčič se je začel smešiti s tem, da prireja zaupne shode v imenu .Sloge". S tem si misli utrditi zopet jako omajano stališče, z zaupnimi shodi si misli mož zopet pomagati na noge. Kar besedici na istih o razkolu na Goriškem, o častihlepnosti in se bičnosti, in o neki divji gonji po nadvlastvu od strani nekaterih oseb, že preseda človeku, in to mu ne bo nikakor in nikdar več pomagalo do nekdanjega ugleda. Nasprotno ! Ravno z zaupnimi shodi si še bolj podkopava tisto malo ugleda, ki ga uživa
vsled svojega cincanja, in ne malo pripo morejo k temu ravno tista povsem lažnjiva poročila o udeležbi, o uspehih shodov. .Shoda se je udeležilo 300, 400, 600 oseb; privržencev nasprotne stranke 6—10", take brzojavke se upajo ti klerikalni brezstidneži pošiljati v svet; s takimi poročili hočejo pokriti blamaže, ki jih dožive skoro na vsakem shoda' Vzemimo .Slovencevo" poročilo o zaupnem shodu v Kobaridu. .Zbralo se je na shodu nad 300 mož. Bili so navzoči vsi župani iz okolice in vsa duhovščina ko-bariškega okraja". Tako poročilo zamore nalagati samo še oni, ki se je učil liguorijan-ske morale. Naj zadostuje, ako rečem, da je Soška dolina najbolj probujena, in da je pri nas ta Kobarid to, kar je na Kranjskem mesto Kranj. Na shodu, ki se je vršil v dveh malih sobah v prvem nastropju neke gostilne — drugih prostorov niso mogli dobiti — je bilo zbranih največ 60—80 oseb; analfabeti, ki so jih pripeljali mnogi s seboj, 2 ali 3 župani in neizogibna črna tema, kobariških tržanov so povabili celih šest. Spodaj pa se je zbralo nad 200 odličnih Kobaridcev in okoličanov, o katerih pravi .Primorski List", '.da so pijani tulili", ,da so se njihovi ljudje te podivjane, pijane bande naravnost sramovali", imenuje jii. .izdajalce slovenskega naroda". Gotovo je bil tisti pop, ki pošilja tako nesramno vest v svet, sam skrivnostno ginjen, in se bodo njihovi podrepniki in udeleženci shoda tako lažnjivega popa naravnost sramovali. Kar se tiče izdajalcev slovenskega naroda, omenim, da si ti klerikalci ultra internacionalci upajo pridejati svoji stranki pridevek .narodna", da se imenujejo (risum teneatis!) .katoliško narodni". — Udeležba je bila torej jako pičla 60—80 oseb; poročilo v .Slovencu" pa kvasi o 300 udeležencih; že mogoče, ako mislijo, da odvaga vsak udeleženi far kakih 30 lajikov, kakor je tudi pri zadnji obravnavi proti Gabrščeku tvoril „ob-činstvo, ki je Gabrsčeka obsodilo, tisti dopisnik .Gorice", ki mu pravijo sedaj tudi .gospod občinstvo". — Faktum je ta, da je dr. Gregorčič doživel tak moralen poraz, kakoršnega še nikoli, in je tudi njegov osebni adjutant, Klavžar detto Cahej izrazil, da kaj
LISTEK.
Izlet na deželo.
Spisal Jean Reibrach (Pariz). (Konec.)
Dumur in Piquet sta gledala vse to mirno gubeča se v skupnih spominih. Na-krat pa sta skočila prestrašena pokonci, ko sta opazila, da sta ženi z besnim kričanjem in s skrivljenimi prsti planili druga na drugo, pripravljeni, izpremeniti trato v bojišče.
Piquet, ki je bil prvi na mestu, se napravil brez obotavljanja na delo. Premi kastil je prav pošteno svojo ženo. Čudila se je temu.
Dumur, ki je videl vse to, se je takisto spravil nemudoma nad svojo ženo; preprečiti je hotel, da bi se čutila soproga njegovega prijatelja naposled še ponižano. In vzpodbujen po pogledu gospe Piquet, katera je znala ceniti to nežno pozornost ter se mu zahvaljala z očmi, je pretepal Dumur neusmiljeno svojo ženo ter kar ni mogel nehati.
»Glej ga!" je zaupil Piquet, .nikar, boli jo!"
Dumur pa je tolkel veselo naprej. Se-
daj je prišel Piquet nadenj ter kričal: .Ali je ne izpustiš takoj ? Saj jo boš ubil!"
.Ti vendar tudi tepeš svojo ženo!"
.Zato, ker je začela".
.Kdo je začel? Moja žena je začela".
„Pa ne!" je vpil Pipuet.
„Pa je!" je rjovel Dumur.
.Gromska strela, še jedenkrat!" je klel Piquet.
Nenadna jeza ju je obvladala. Ženski sta začeli iz nova vriščati, vse iz sebe od togote, ker sta bili tepeni. In ko sta se obsipali s sramotitvami in psovkami, ter je očitala druga drugi, da ji je hotela zapeljati, soproga tedaj je tudi možema rastel greben Čim dalje bolj.
Jezilo ju je do skrajnosti, da sta izrekli tu ženski njiju najskritejše misli in želje. Temu se je pridružila še ljubosumnost, ker je izpoznal v tem trenotku vsakdo izmed njiju, da je gojil drugi iste nepriznane namere kot on sam; in celo pretepal je lastno ženo le zato, da se je laskal ženi druzega.
Dumur je bruhnil:
.Sploh te pa moja žena nič ne briga !"
.Tako malo, kakor moja tebe". .Ako pa hočem, kdo mi mora braniti?"
Stopila sta si bližje. Stala sta si s preteče iztegnjeno brado, prsa ob prsi nasproti; in ko je sunil vsakdo druzega, instinktivno, v obrambo, tedaj ju je spravil ta sunek ob ves razum. V drugič sta skočila drug na druzega ter se sprijela mej kletvicami. Psa sta jima planila na meča, izgubila sta zadnji delec preudarnosti, zagrizla sta se, se borila brez sape mej kratkimi, zamolklimi, živalskimi glasovi.
Piquet je bil slabejši. Z jedno nogo v zraku se je za trenotek lovil. Dumur ga je zgrabil preko tilnika ter potisnil nasprotnikovo glavo pod svojo pazduho. Tako ga je držal kakor čez sredo prekla-nega, smešnega, premaganega, pol zadušenega; revežu so stale oči daleč ven iz glave. V tem trenutku je zgrabil Piquet ki se je čutil pred gospo Dumur globoko ponižanega, za nož. Moža sta se valjala po tleh.
Piquet se je zopet dvignil, Dumur pa je obležal, drže si z rokami trebuh.
„Tako!" je dejal Piquet, .to imaš od tega!"
Nakrat pa se je zbal. Zgrabil je klobuk ter zbežal z dolgimi koraki, ne da bi se še kdaj obrnil. Njegova soproga je tekla za njim.
Gospa Dumur je stala z odprtimi ustmi ter gledala, kako se oddaljata. Potem se je ozrla zopet na svojega moža. V dalji sta psa drug napram druzemu nadaljevala sovražnost, sedela sta na zadnjih nogah ter delala grozen hrušč.
In tedaj šele se je odločila gospa Dumur ter začela upiti. . . .
(Iz „Die Wage* gtev. 41.)
„Mikrokosmos".
ČeSki spisal Avg. Evg. Muzi k. Konji.
Ne vem že, v kakem dramatičnem delu se slika življenje konj, določenih za prevažanje voz v rudnikih, tam nekje v globočini nekolikih sto metrov. Tak mlad krepak konj, spuščen enkrat pod zemljo, ostane tam vse življenje... . Njegovo izvlečenje bi bilo spojeno z velikimi težko-čami. Konj žije, dela in se stara, prebiva v posebnih stajah in ne zagleda nikdar več božjega solnca, polja in modrega neba. Le njegovo truplo bo zopet vrnjeno zemeljskemu površju. — — Ginljivo je neki, kako stari konji pozdravljajo novega druga v svoji trpki usodi — rezgečejo okoli njega, kakor bi hoteli dihati vsaj duh svežega zraka, in sopihajo bolestno —
takega še ni doživel, odkar .deluje" v po litiki. Ta mož poje sedaj slavo dr Gregorčiču, Že ve zakaj. Sicer pa se mu mora priznati, da je bil duševni vodja bivše ,gori-čanske" stranke, ki pa sedaj prisega na Črno zastavo; toda tudi tu ima možic vse one bivše goričanske korifeje na vrvici, in jim je še sedaj nezmotljiv in odločilen, kedar se gre za kovanje nesramnih naklepov v pogubo svojega političnega nasprotnika In takih „odličnih" mož, .odločno katoliškega mišljenja", ki pa niso videli spovednice, nekateri od svoje poroke sem, in so nekateri tudi akademično izobraženi — profesorji — imajo črnci precejšnje številce. Po nesrečni naključbi in po ponesrečeni špekulaciji mora trobiti v njihov rog tudi neki odvetnik. — Vsem tem možem, ki so zašli, oziroma so se dali speljati v klerikalni tabor na jako neumno naiven način, se bere sedaj sram na obrazu. Toda ad rem!
Istega dne, kot shod v Kobaridu, se je vršil tudi shod na Veliki Otavi v bližini Šempasa, „300 volilcev je sprejelo zaupnico dr. Gregorčiča", laže »Slovencev" dopisnik. .Tujcev", t j. naših, bilo je 6—10, piše „Gorica". Mi konstatujemo, da je bila nad-polovična večina naših, da pa niso imeli voditelja, ki bi jih bil organizoval v celotno skupino,in da radi tega tudi niso mogli odločno nastopiti, marveč so zapustili shod preje, nego so votirali Črnci one proslule resolucije dr. Gregorčiču, in so se izrekli, .da katoliška vera je rešilni temelj za nas posamez nike, za naš narod, za našo Slovenijo, za našo Avstrijo"; tudi so uverjeni, da so je-dino le verska načela rešilna za naš narod tudi na gospodarskem polju, in da izdaja slovenski narod ista stranka, ki krščanska načela izključi iz javnega življenja". To izdajstvo jim vračamo v polni meri — s pravico. Sicer pa so deležniki shoda, posebno pa župnik župan in že sedaj pok. državni poslanec Grča s strahom uvideli, da ta mogočna klerikalna trdnjava ni zidana na tako trdnih tleh, da je ne bi bilo mogoče omajati ali podreti; bati se jim je toliko bolj, ker lahko vidijo, da odpor ni umetno zasejan med ljudstvo, marveč izvira iz lastnega nagiba in prepričanja, brez najmanjše agitacije od strani voditeljev narodno-na-predne stranke Tudi tu zvoni klerikalni bandi mrtvaški zvon svoje poslednje, grozilne glasove.
Preidimo k zaupnemu shodu, ki ga je sklical dr. Gregorčič dne 7. t. m. v Rihen-bsrk. — Predno postavim na laž vse klerikalne dopisune v različne klerikalne liste, zdi se mi povsem potrebno, da omenim in razkrijem terorizatorična sredstva, katerih se poslužujejo te črne duše pri vseh shodih, tudi zaupnih. Ako namerava črna banda prirediti kak shod, in sicer zaupni shod, v kraju, kjer ima naša stranka privržencev (ima jih povsod in mnogo), tedaj pripeljejo nekatere črne korifeje svoje izvrstno organizovane čete podrepnikov na shod, da tam terorizujejo naprednjake in eventuvalno preprečijo in onemogočijo vsako zborovanje. To se zgodi redno pri vsakem shodu, kojega skliče dr. Gregorčič, posebno pa pri onih javnih, koje sklicujejo na-prednjaki.   Da bi se ti obstrukcionisti po
morda je to žalosten obred ob sprejemu nove žrtve v svoj krog ali nenaden spomin na nekdanje veselje, katero se nikdar več ne vrne, veselje tam gori nekje? .. .
Konj za konjem, za starim mlad, za poginilim nov, nov in mlad bode sam zopet nekoč zamenjan z drugim... .
Toda nekoč — bilo je to baje na Mo-
ravskem, i imena so znana--prosila
je mlada, krasna nevesta posestnika rudnikov, prišedši na obisk in zvedevši o usodi ubogih teh živalij, svojega ženina, da naj da potegniti iz podzemlja te konje in jih pusti vsaj za trenutek na veselem solncu in zraku. Ni ji mogel odreči — ne bil bi ji odrekel ničesar. Zapovedal je potegniti konje na površje.
In tu, ko so konje izvlekli in izpustili, zgodilo se je nekaj čudnega, ginljivega, da, strašnega 1 Nekateri so začeli veselo rezge-tati, divje se smejati, s čimur so pozdravljali novo svojo svobodo — drugi se je premetaval kot pijan, tretji se je začel pasti po dišeči živi travi, zopet drugi se je spustil v divji dir po poljih in dirjal, da je slednjič utrujen padel in izdihnil na
mestu--jeden pa je stal s povešeno
glavo in plakal, plakal kakor človek, kajti težke solze so mu kapale iz izsušenih, v podzemlju osleplih očij!
poti menda preveč ne utrudili, vržejo jih skrivnostno-sladko ginjene kar na vozove, in hajd v boj na divje naprednjake izdajalce ! Posebno dobro organizovane razgrajače ima prosluli župnik Juvančič — dom-berški paša. Taki razgrajači tvorijo glavni kontingent, tvorijo vse tisto občinstvo, ki šteje na stotine, kakor se poljubi tem nesramnim dušam še nesramneje lagati. V dokaz temu je dejstvo, da je malokateri domačin tako srečan, da bi ga doletela jako dvomljiva čast v obliki povabila na zaupni shod. V Kobaridu n. pr. je bilo teh presrečnih samo 6, v Rihenberku pa okolu 30. — Tudi uporabljajo drugo sredstvo in način, kako naše pristaše smešiti, tako da so jim prava obiecta foppabilia. Ker namreč naši pristaši redno pri vsakem shodu pro-testujejo proti napadom dra. Gregorčiča na našo stranko, posebno proti osebnim napadom, si hočejo nadejati te mrcine krinko popolne nepristranosti v toliko, da ponujajo vsakemu opozicionalcu prosto besedo. Patent na limanice v tem oziru je vzel »klerikalec" Cahej; z ljubeznivo-hinavskim nasmehom zvabi naše somišljenike — posebno piko ima na priproste ljudi — na govorniški oder, kojega mora potem tisti, ki se je dal tako speljati, zapustiti med smehom in zaničevanjem od strani črnih hinavcev in njihovih najetih hrulantov. Bog obvari, da bi se upal kdo v vsakem oziru sakro-sanktnemu Gregorčiču očitati eden ali drugi politični greh, kojih ima na hrbtu celo butaro! Pripeti se mu to, kar se je pripetilo uglednemu pristašu naše stranke na shodu v Biljani, učitelju M, katerega je v to nahujskana druhal tako naklestila, da je ležal nekaj dnij, v Šempasu so takega moža pa kamnjali. Toliko v pojasnilo; sedaj pa zopet k shodom. Shoda v Rihenberku se je udeležilo, kakor skrajno impertinentno lažejo klerikalni listi, nad 500 oseb; „posebno so se pa odlikovali s svojo prisotnostjo vrli Dornberžani", piše .Gorica"; zakaj jih posebej omenja, navedel sem zgoraj. Shod se je vršil v dvorani starega rihenberškega gradu, v katerem ima prostora k večjemu 250 oseb. Zborovalcev pa je bilo vseh skupaj 160 — 180. To število je posneti iz natančnega zapiska, ki ga je sestavil rihenberški občan, kateri se je udeležil shoda, in ki je za nas verodostojen.
Dne 16. septembra je sklical dr. Turna javen shod v Dutovlje. .Slovenčevo" poročilo laže o ogromni udeležbi klerikalcev itd.; .Gorica* piše o 500 udeležencih; to vzamemo radi na znanje, ker je namreč nam v prilog; pri glasovanju za predsednika je namreč vladni komisar naštel 4 8 nasprotnikov— to je tistih farškib podrepnikov, koje so kaplani od daleč in blizu pripeljali na shod, da preprečijo z njimi zborovanje. Celo iz daljnih Gabrij pri Ajdovščini je tamošnji župnik prihitel razsajat na ta shod. Torej pristašev nasprotne stranke 48, naših pa okolu 350 (;ikoravno govori .Gorica" o 500) — in tako poročilo v „Slovencu"! Ali bi jih! — Dne 1.1 m. je sklical dr. Gregorčič shod v Biljano v Brdih. Prostost besede se je tu pokazala v podobi bridkih pestij, ki so padale na učitelja Ml. hrbet. Udeležba ni bila velika, toda omeniti moramo, da imajo klerikalci v Brdih še največ pristašev, med tem ko povsod drugod gineva njihova moč; krivo je temu to, da se je Brda v vsakem oziru in od vseh stranij preveč zanemarjalo.
Toliko za danes. V prihodnje Vam sporočimo na kratko o vsakem shodu in njega uspehu, ki ga priredi ta ali ona stranka, da boste boljše poznavali naše razmere, o katerih si dosedaj niste mogli napraviti jasne sike ravno radi pomanjkljivih poročil. _
V LJubljana 22. oktobra.
40letnica avstrijske ustave.
20. oktobra je bilo štirideset let, odkar je izšel cesarski diplom za ureditev notranjih državnopravnih razmer Avstrije. Diplom je imel tudi tole mesto: Da se poravnajo prejšnje, med našimi kraljestvi in deželami vladajoče razlike in v svrho, da dobe* pravičen delež naši podjetniki na za-konodajstvu in upravi, se nam je zdelo prav, skleniti in odrediti kot trajni in nepreklicni državni temeljni zakon v ravnanje nas in naših zakonitih potomcev: Pravico, dajati zakone, prenarejati in odpravljati jih imamo mi in naši nasledniki I e s sodelovanjem zakonito zbranih deželnih zborov
in zakonito zbranega državnega zbora.
Kaj vse mora poslanec znati?
Kandidat za državnozborski mandat mora, tako je vsaj običajno, znati vsaj naj novejšo avstro-ogrsko zgodovino, vsaj glavne zakone naše ustave, razmere v deželi in posebej v svojem okraju, končno pa mora biti doma tudi na polju socialnega vprašanja. To se je vsaj doslej navadno zahtevalo, da mora poslanec znati. V Chrudimu na Češkem pa je postavil te dni ondi izhajajoči lokalni list še druge, večje in težje zahteve. Ta list piše namreč: .Zaupni možje naše mestne kurije so na svojem shodu sklenili, da bodo kandidirali iznova dosedanjega poslanca dr. Josipa Herolda. Mi bi se sprijaznili prej s kandidaturo dr. Karola Pippicha, ki pozna razmere naše mestne kurije boljše, uživa splošno zaupanje, a tudi pri volilcih drugih mest našega okraja, ki je dobra parlamentarna delavna moč, je močan govornik, ter ima dramatičen in muzikaličen talent tudi za eventuvalno obstrukcijo češkega kluba". Danes torej ne zadošča več, da je poslanec dober politik in govornik, nego mora biti tudi igralec in godbenik. V Trstu pa izhaja neki list, ki očita nekemu socialnodemokra tičnemu kandidatu kot greh in napako, da ima dramatiški in pisateljski talent. Vzrok tema različnima stališčema chrudimskega in tržaškega lista bo pač ta, da mislijo Čehi* že danes na eventuvalno energično obstrukcijo, v Trstu pa obstrukcionistov, takih ali drugačnih nimajo radi.
Dogodki na Kitajskem.
Nemška in angleška vlada sta sklenili posebno pogodbo glede skupnega postopanja v potitiki, zlasti pa glede svoje trgovine na Kitajskem. Anglija in Nemčija sta predlagali drugim vlastim, da naj bodo vse, ob rekah in na obrežju ležeče luke odprte vsem narodom, da ostani Kitajska teritorialno nedotaknjena i poslej. Ako bi se hotela kaka vlast polastiti tega ali onega kosa Kitajske, bode ta ukrepali Nemčija in Anglija glede varovanja svojih interesov skupno. Gnezdo boksarjev, Paotingfu so zavzeli Francozje in Nemci brez boja. Boksarji so bežali. Pač pa so imeli zavezniki med potom nekaj prask. Iz Tientsina javljajo, da so se pojavile med nemškimi četami epidemične bolezni, ki zahtevajo mnogo žrtev. Kitajski cesarski dvor pa ne najde miru in potuje iz kraja v kraj. Sedaj je na potu v Singanfu. Mirovna pogajanja so docela obtičala. Najnovejša poročila javljajo iznova, da je princ Tuan še vedno najvplivnejša oseba na kitajskem dvoru, in da je Lihungčang zopet degradiran.
Izlet štajerskih Slovencev v Ljubljano.
Umetniško društvo, o katerem se je govorilo še nedavno le s skepso in dvomom, je obrnilo s svojim velikim, energično izvršenim činom, s I slovensko umetniško razstavo na-se pozornost ne le Ljubljane in cele Kranjske, nego je zbudilo tudi naj večje zanimanje obmejnih Slovencev. I. slovenska umetniška razstava je dala povod, da so si Slovenci različnih dežel povedali, da moramo biti vsaj na kulturnem polju docela jedini in složni, da se napredka, ki se pokaže v Ljubljani, mora veseliti vsa Slovenija. Slovensko umetniško društvo je zbralo pod svojo streho umetnike iz vseh slovenskih dežel in naša I. umetniška razstava je sad dela vseh slovenskih umetnikov, bodisi da žive na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Primorskem ali Koroškem. Zato pa je veselje, katero ima Slovenija nad našo razstavo, naravno in lepo. 7. t m. so prihiteli tržaški rodoljubi v Ljubljano, da se preverijo o našem velikem napredku na polju upodabljajoče umetnosti. Pozdra vili so jih Ljubljančanje iskreno, bratsko. Včeraj pa smo imeli v gostih rojake iz zelene Štajerske, in tudi te smo pozdravili in objeli z odprtim srcem. Iz Trsta in okolice je dospel večinoma preprosti, a vele-zavedni narod. Včeraj pa smo sprejeli skoraj sam cvet štajerskega ljudstva, skoraj samo inteligenco.
Z nobenim obmejnim krajem ne živi naša Ljubljana v odktitosrčnejši, intimnejši zvezi kot s Celjem in njega okolico. Ideali štajerskih Slovencev so naši in stremljenja naša najdejo vsikdar odmev med našimi brati na Štajerskem. Zato pa ne pohite* nikamor Ljubljančanje rajše kot v Celje, ali sploh na lepa, plodna tla štajerska, in tudi
štajerski naši bratje prihajajo vsekdar radi med nas, ki jih spoštujemo in ljubimo resnično.
To se je pokazalo tudi včeraj, in hvaležni moramo biti umetniškemu društvu, da je dalo s svojo lepo razstavo povod, da so mogli štajerski in kranjski rodoljubi povedati si iznova, da smo složni v svoji veliki ljubezni do domovine, da smo jed-nako zavzeti za kulturni napredek svojega naroda.
Na kolodvoru, v .Narodnem domu" pri pozdravu g. župana, pri finem lunchu, zvečer med predstavo in zlasti še pri zabavnem večeru se je mogel prepričati vsakdo, da smatra Ljubljana celjske in sploh štajerske Slovenca za kri svoje krvi. (Konec prih.)
Nekaj besed
o priliki bodočega 8. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem na Dunaju 1.1901. (Dalje.)
To je pač protislovje, in iskati je treba napake, vsled katere je to mogoče. Alkohol priporočal se je kot krepilno sredstvo na podlagi teoretičnega nauka fi-zijologije; poudarjam, da le na podlagi teorije, katera se je smatrala do zadnjega časa za znanstveno resnico, o kateri se je pa slednjič temeljito dokazalo, da je napačna, če tudi ono teorijo še mnogi smatrajo za neovrženo.
Učila je ta teorija, da je vse kar zgori v Človeškem ali živalskem organizmu ravno tako vir moči, kakor je to premog za parni stroj, pod čegar kotlom zgori in kakor je za ta stroj jednako, če gori pod kotlom premog ali oglje, petrolej ali špirit, ravno tako naj bi bilo za človeški stroj jednako, če zgori v istem, ta ali ona hrana če le pri zgorevanju daje ono število toplotnih jednot, katere potrebuje organizem za življenje. Ker se je pa dokazalo da alkohol v človeškem organizmu vsaj večinoma v resnici zgori, bilo je za vse, ki so to teorijo priznali, očividno da je alkohol enakomesten drugim redilnim snovim. Ker ima alkohol visoko vrednost (Brennwert) in zato razvija pri zgorenju zunaj organizma precejšnjo toploto in moč, ker nadalje v organizmu primeroma hitro zgori, ker se slednjič bolnikom, ki navadno hrano odvračajo, precej lahko dovaža alko-holične pijače, smatrala se je znanstveno upravičena uporaba alkohola v razširjeni meri pri slabotnih osebah in bolnikih, vsled dolgotrajnih bolezni oslabelih, ker so se prisojale alkoholu res krepilne in redilne lastnosti.
Na ta način je nastalo prav za prav čudno protislovje, da isti zdravniki, ki dobro vedo, da alkohol vsled svoje strupenosti v vsih organih, v možganih, v živcih v srcu, na jetrih in v ledicah napravi lahko neizmerno škodo, vendar ne le dovoljujejo temveč naravnost priporočajo uporabo večjih množin alkohola kot redilne in krepilne snovi za ves organizem z onimi organi vred katerim je v prvi vrsti nevaren. (Da!je prih.)
Dnevne vesti.
v Ljubljani  22 oktobra.
— Povše contra Pogačnik? „Gore-njec" poroča, da je minuli četrtek več boljših kmetov kranjskega okraja sklenilo, vo liti v državni zbor g Povšeta na mesto dosedanjega poslanca gosp. Pogačnika, če kandiduje iz proste roke in se postavi na nevtralno stališče. — Znano je, da gospod Pogačnik nima nikake zaslombe pri volilcih, in da se je začelo po vsem Gorenjskem prav odločno gibanje proti njegovi zopet ni izvolitvi.
— Državnozborske volitve na Goriškem. Tudi v laškem delu gorisko-gradi-ščanske dežele imeli bodo boj. Laška stranka je sklenila, da poskusi strmoglaviti dosedanjega klerikalnega zastopnika Furla-nov, župnika Zanettija. V goriškem vele posestvu bo zopet kandidiral dr. Verze-gnassi, v mestni skupini goriški pa Lena s s i.
— Kako se delajo volitve v Istri I Iz Pazina se piše .Eiinosti": .Včeraj, dne 17. oktobra, smo poslali v Poreč tri pisarje z namenom, da bi prepisali volilne liste. Pridružil se jim je tudi Stipe Pastorčič kakor volileo poreški. Na okrajnem glavarstvu se jim je reklo, da tam ni list. Šli so na občino. Tu jim je rekel občinski tajnik
naj počakajo do 11. ure in pol, da pride župan. Ta je res priSel ob označeni uri, ali ni jim dovolil prepisa, ampak le upo-gled v listo. Brzojavili so na namestniStvo v imenu Pastorčida, odgovora pa Se danes, dne 18. oktobra, niso dobili. Na občini so jim rekli tudi danes, da včerajšnja odločba ostane nespremenjena. Tu so jim rekli tudi, da so liste tudi na okrajnem glavarstvu, na tej oblasti pa zopet oporekali temu. Sedaj bi bilo že prekasno, tudi ko bi priälo dovoljenje, kajti materijal je ogromen. To so volitve!"
— škof na Dolenjskem. Iz Škoci-j3na se nam poroča: Tudi mi, od vsega sveta pozabljeni Škocijanci smo bili tako srečni in nesrečni, da je nas obiskal škof Bonaventura.  Dne 11. t. m. okoli 10 ure dopoludne pridrdra lepa kočija pred našo cerkev, tam obstoji, ven  pa stopi dolga črna postava in hajdi v cerkev. Kdo bi si mislil, da bo škof Bonaventura kdaj po našem Škocijanu hodil! Naš črnolasi crkov-nik ga opazi, pa jo hitro popiha na znani škocijanski most — Kettenbrücke, — češ, da ne gre v cerkev, za noben denar ne, zlasti ko je vse v neredu.  Pa škof Bonaventura je tudi sam vse opravil.  Rad bi bil šel tudi v župnišče, pa se mu menda to ni posrečilo, ker je bila veža s turšico in z ličkanjem  zapažena, da teh kupov Prevzvišeni ni  mogel  prekoračiti. — Kaplan B. je spal.  Prespati je imel namreč ravno  „mačka* in še tisti dan ni bral maše. Škof je prišel kakih 8 ur prepozno; ko bi bil prišel zjutraj ob 2, dobil bi svoje božje namestnike še vse pri delu v njihovem elementu! Kaj pa je s Kosom?   No, ta je je bil šele revež!   Hodil je nekje tam po Savinku, menda je pokušal kje kako vino, imel morda že kako kupčijo — kajti naša kaplana se tudi dobro obnašata kot vinska agenta — no, šel je po svojih potih. Ko pa izve, da je škof v Škocijanu, tekel je, kar se je dalo, na vse pretege domov, ve3 zasopihan, da se Prevzvišenemu predstavi in pokloni! Toda joj!! Pravijo namreč, da mu je pri isti priliki Škof podal dve spričevali od farovške kuharice . . .!   Pa mislimo, da posebnega ukora menda ni dobil, samo dober nauk, da mora biti v prihodnje bolj previden!   Saj  to, da se je Kos še dosti dobro izrezal, sklepali smo iz tega, da je takoj po odhodu škofa Bonaventure prišel v farško gostilno ter tam poln veselja in radosti vzkliknil: „ Sedaj ga pa bomo en glažek, ker .Strah" je že šel." Mi sploh nismo preje vedli, da sedaj v novem času zopet strahovi hodijo okrog. Zakaj je škof Bonaventura prišel v Škoci-jan, ne vemo nič pozitivnega. Nekateri pravijo, da je prišel kot agitator za državno zborske volitve. Mi pa tega ne verjamemo ter mislimo, da je prišel le zato, da zna nega gospoda, o katerem je kaplan Kos na Stopnem dne 7. oktobra celo propoved govoril, in še nekega druzega gospoda povzdigne v svetniški stan! Ista dva gospoda sama upata, da bosta s pomočjo Kosovo in z milostjo škofovo dosegla svetniško čast! Kajti Kos pravi, da vse kar on reče, to se mora zgoditi!   No, vederemo! Nekateri pa so še celo trdili, da se je Anton Bonaventura Jeglič v Škocijan pripeljal samo zato, da je pobral „pri zadnjem ofru" za škofove šole nabrani denar in da je potrdil v veri in upanju farškega krčmarja, da bi vedno trdno stal in kot preglednik hranil niče in posojilnice se duhovnikov bal! Tek časa spravi vse na dan! — Škof je odšel, ne da bi se bili ž njim kaj bolj seznanili!
Kmet.
— Z Vipavskega se nam piše: Dne 18. t. m. imeli so vipavski črnjaki shod v dobro znanem vipavskem farovžu. Na dnevnem redu je bilo menda obrekovanje liberalcev, ki nočejo dovoliti dekanu Erjavcu gostilne v Vipavi, kjer bi točil svoje poluvino, in pa bližnje državnozborske volitve. Na tem shodu so goškega popa ma-ziljeni kolegi hudo razburili. V svoji večerni propovedi spomnil se je zopet Sokolovega izleta v Vipavo, ter dokazoval svojim ovcam, resnico patentirane laži, kako je namreč pravični Bog s pomočjo žvižganja in kričanja klerikalcev nstavil govor g. dr. Iv. Tavčarja o priliki razvitja zastave bralnega društva »Triglav". Na to je rotil in preklel vse one, ki se drznejo pisati o tistih pobožnih možeh, mladeničih in tercijalkah, s katerimi je romal na Sv. Goro. Glavna točka pa je bila agitacija za državnozborske volitve. Tu mu je že od samega kričanja in tulje-
nja sape zmanjkovalo. Besedičil je približno takole: .Umazani liberalni časopisi naznanili so že svoje kandidate za državnozborske volitve. Vsak, kdor te časnike bere, je norec, tepec, šema, osel, lažnik ... In iz te stranke moža bote sedaj vi volili! ? Ne
— tega ne smete, sicer bote vsi pogub Ijeni! Pri tej volitvi se gre za sv. vero, in zato morajo priti v zbornico sami krščanski možje. Kdor o volitvi ničesa ne razume, naj pride k meni, da mu jaz pojasnim, kako in koga naj voli. Bodite prepričani, da zmaga je naša, ker mi smo z Jezusom in On je z nami. Ako pa ne bote poslušali mene, vašega dušnega pastirja, in ne bote volili, kakor vam jaz ukažem, ste norci in ne bote nikdar več imeli dobre letine!" —Tako se zlorablja pri nas svet prostor za najsurovejše agi-tacijske namene. To je tedaj namen one vsakdanje večerne pobožnosti. Po končanem kričanju je neka stara ženica vprašala svojo vrstnico: .Kaj bo iz tega? Meni se zdi, da gospod norijo!!" — Ravno ta dan je prišel neki ud bralnega društva .Triglav" v klerikalno posojilnico v Vipavo, ter prosil posojila 100 gld. Posojilo se mu je obljubilo, a mož je moral dati dekanu Erjavcu častno besedo, da takoj izstopi iz bralnega društva.
— Usmiljeni dekan je rekel prosilcu, da oni ne podpirajo ljudij zato, da bi jim potem ti kamenje in polena metali pod noge. Go spodje pri Slapski posojilnici, zakaj pa tudi Vi ne postopate tako in delite podpore svojim najstrastnejšim nasprotnikom? Pokažite jim vendar jedenkrat zobe, in podpirajte raji svoje ljudi!
— Slovensko gledališče. Poročilo o včerajšnjih predstavah smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti do jutri.
— Umetniško razstavo je posetila danes dopoludne vi š j a dekliška šola v spremstvu dveh učiteljskih močij korpo« r ati v no.
— Na vseh svetnikov dan, dne 1. novembra, peli bosta na pokopališču pevski društvi .Slavec" in .Ljubljana", prvo ob treh, drugo ob štirih popoludne.
— Umrl je nedeljo zjutraj ob polu peti uri v deželni bolniščnici po dolgi in težki bolezni gospod IvanPušavec, c. kr. oficijal pri sodišču v Kranjski gori. Pogreb bil je danes, dne 22. t. m., ob 4. uri popoldne.
— Cestni odbor idrijski. Načelnikom cestnega odbora idrijskega je izvoljen velespoštovani rodoljub g. Ivan Gruden, posestnik na Jeličnem vrhu, njegovim namestnikom pa gosp. Karol Svoboda, c. kr. stavbni in strojni nadzornik v Idriji.
— Iz Zagorja na Pivki se nam piše: Dne 15. t m. po noči zapadel je prvi snega .snežniškem gorovju," kateri je pa kmalu skopnel; segal je doli do blizu 1000 m. nižave. — Dne 17. t. m. t. j. na dan, ko je po planinah sneg zapadel, imeli smo pa mi zjutraj — 0 7° C
— V ptujskem šolskem okraju so kot začasni učitelji, oziroma učiteljice nameščeni sledeči izprašani kandidati in kandidatinje: gdč. Adela Fabijani k Sv. Andražu v Leskovcu, Zofija Praprot-nik k Sv. Andražu v Slov. Goricah, gosp. Karol K o bale k Novi cerkvi in gdč. Matilda Boltar k Sv. Janžu na Dravskem polju.
— Štrajk na južni železnici v Trstu
traja Še vedno in se še ne ve, če se doseže porazumljenje. Štrajkujoče delavstvo je stopilo v zvezo z ravnateljstvom južne železnice, toda kaže se, da ni pričakovati uspeha. Južna železnica spravlja z vseh strani delavce v Trst. Tudi iz Ljubljane jih je šlo nekaj, ki so bili tu brez posla, mej njimi nekaj pekovskih pomočnikov, ki pač ne bodo kos delu v Trstu. Zastopnik štraj-kujočih delavcev je interveniral pri generalnem ravnatelju južne železnice, dvornemu svetniku Egerju, ki je pa izjavil, da se južna železnica sploh ne spušča v dogovore, dokler bodo delavci štrajkali. Vodstvo štrajka ima v rokah socialnodemokratična stranka. Mej voditelji te stranke in voditelji tržaških Slo vencev je prišlo do ostrega konflikta. Socialni demokratje očitajo voditeljem slovenske stranke, da so nasprotni prizadevanjem delavcev, kar pač ni resnično, in da so od Židov podkupljeni, kar je ravno taka nizkotna perfidija, kakor je bilo jednako očitanje, ko se je iz Trsta vrglo v Ljubljano.
— Pri zastavljalnici v Gorici so baje prišli na sled raznim nepravilnostim, katere sta zagrešila dva uradnika. Dotična uradnika sta baje že odpuščena iz službe.
— Nezgode. Jožef Habič, delavec pri stavbeniku Viljemu Treotu je v soboto na stavbinskem odru pri deželnem dvorcu iz podrsnil in padel ter si zlomil roko. — Ravno tam je padel z odra v klet delavec Martin Kranjc in se na hrbtu poškodoval.
— Aretirana kokoš. Na Karlovski cesti službujoči stražnik je dobil danes ponoči ob pol 3. uri na cesti kokoš, katero je zaradi postopanja in ker se ni mogla izkazati odkod je, aretiral in jo vtaknil v zapor, dokler se njeno domovinstvo ne dožene.
— Policija je zaprla nekega dečka in neko deklico iz Kleč, katera sta prodajalki M. na Starem trgu ukradla kos blaga.
— Skupaj trčila sta včeraj ponoči na Marije Terezije cesti izvoščeka J. M. in J. Z Prvi izvošček se je drugemu premalo izognil, in tako a'a trčila skupaj. Voz posled njega je bil precej poškodovan.
— Tat v mesnici zasačen. Včeraj zvečer okoli 7. ure je opazil policijski stražnik Mihael Sitar, da so vrata Prusnikove mesnice v Šolskem drevoredu nekoliko odprta. Stražnik je šel v mesnico in našel tamkaj Prusnikovega mesarskega vajenca Jakoba Sirelna, ki je dejal, da ga je gospa poslala po .šniceljne". Stražnik, ki je vajenca poznal, ga je pustil, da je odrezal kos mesa in ga odnesel, in drugi dan je povprašal pri Pruanikovih, če je res, da so zvečer poslali vajenca po meso v mesnico. Izkazalo se je, da to ni bilo res, in da je vajenec imel ponarejen ključ, s katerim je mesnico odpiral in kradel tamkaj meso in denar. Vajenca so prijeli.
— Nedeljska kronika. V neki gostilni gostilni na Karolinški zemlji je neki mizarski pomočnik provzročil prepir s tem, da je sunil nekega trgovskega pomočnika v cbraz. V prepir so se vtikali še drugi gostje in se je bilo bati, da pride do pretepa. Policija je posegla vmes in naredila mir. — V neki gostilni na Tržaški cesti so nekega gosta, ki je sitnosti vganjal, postavili na zrak. Mož se je razjezil in je vrgel dotič-niku, ki ga je postavil na zrak, držalo za žveplenke v glavo.
* Ruski listi, zlasti Komarovljev ,,Svjet", navdušeno priporočajo knjigo kneza Goljicina pod naslovom „U sinja morja", v kateri Goljicin svetuje Rusom, naj ne potujejo in ne zapravljajo denarja po Italiji, Franciji in Nemčiji, nego po slovanskem jugu, zlasti po hrvatsko-slo venskih deželah in po primorju. Knez Goljicin je v Ljubljani znan.
* Radi žene. Jakob Matkovid, kmet iz Cerne, je 31. sept. t. L našel pri svoji ženi v kuhinji Imbro Kesegica, ki je bil njen ljubimec, predno se je omožila. Matkovid, katerega je Kesegid napadel z nožem, je udaril tekmeca s sekiro trikrat po glavi in ga ubil na mestu. 10. t. m. je bila v Oseku obravnavam Matkovid je bil oproščen. Žena je namreč pred Kesegičem bežala v kuhinjo, kjer jo je hotel posiliti. Takrat je prišel mož, jo rešil ter v silobranu zapeljivca ubil
* Jezik opic. Američanski naravoslo vec R. L. Garner se je dolgo vrsto let pečal z jezikom opic Izdal je o tem jeziku tudi učeno knjigo .The Speech of Monkeys", ki je izšla sedaj tudi v nemškem jeziku pod naslovom .Die Sprache der Affen". Prevod je oskrbel dr. William Marshall. Z jezikom opic so se bavili različni učenjaki že od časov lorda Monbodda (1775 ), Garner pa je prvi, ki je z eksperimenti dognal več opičnih besed. Dognal je, da se takozvane kapucinske opice v Cincinnatijn razumejo docela, ter da rabijo vedno iste besede, kadar izražajo strah, bojazen, lakoto ah žejo. Opice se med seboj svare in opozarjajo na nevarnost. Garner je posnemal opice in izgovoril glas, ki izraža strah. Takoj se je opica prestrašila in pobegnila. Garner na vaja različne besede, katere rabijo opice pri raznih prilikah. Opice se celo pogovarjajo, se sprašujejo in si odgovarjajo. Opice različnih vrst imajo sicer razne dialekte, vendar pa se razumejo med seboj. Garner je rabil pri svojih proučavanjih opičnega jezika tudi fonograf. Opice so fonograf, ako je njih besede ponovil, razumele docela. Garner dokazuje, da imajo opioe tudi smisel za barve, za številke, mero in za glasbo.
Književnost
— Knjige družbe sv.  Mohorja za
navadno leto 1901 so tele: Koledar. — »Slovenske večernice", 52. zvezek. — ..Slovenska pesmarica". Uredil Jakob Aljaž. II. zvezek. — ..Priprava
na smrt ali premišljevanje večnih resnic. Spisal sv. Alfonz Marija Liguorski. — „Knezoskof lavantinski Anton Martin Slomšek". Spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva. Spisal dr. Anton Medved. „Zgodbe svetega pisma". Priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. 7. snopič. O knjigah bomo pisali v kratkem kaj več.
— Mittheilungen des Musealverines. IV. in V. zvezek ima tole vsebino: Die Abstammung der Gotschewer (Gottscheer). (Sind die Gotschewer fränkischen oder bai-rischen Stammes?) Von Dr. Th. Elze. — Ein Grabstein in Toplita* bei Rudolfswert, von K. Črnologar. — Dorf St. Veit bei Sittich 1475 noch ein Markt, von K. Črnologar. — Nochmals über die Bildungsweise der „terra rossa" des Karstes, von Ferd. Seidl. — Dr. F. Kos3mat, Das Gebirge zwischen Idria und Tribuša, von F. S. — E. v. Mojsisovics, Mittheilungen der Erdbeben-commission der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien, von F. S.
Telefonska In brzojavna poročila.
Trst 22. oktobra. Štrajk delavcev na južni železnici je končan. Ker je ravnateljstvo privolilo v zvišanje akordne mezde, katero zvišanje bo znašalo na leto skupaj 100.000 K, so davi štraj-kujoči delavci zopet vstopili v delo.
Dunaj 22. oktobra. Včeraj je bila tu konferenca zastopnikov konservativnih veleposestnikov, centruma in „Slovanske krščansko - narodne zveze". Konservativnih veleposestnikov je bilo 7, centrum je zastopal opat Treuinfels, „Slov. krščansko - narodno zvezo" pa vitez Berks. Povabljena sta bila Povše in Barwinski, ta dva pa sta pooblastila Berksa, da ju zastopa. Konferenca je trajala tri ure. Posvetovanja so se sukala okolu vseh aktuvalnih vprašanj. Sklenilo se je, da se v prihodnjem parlamentu obnovi zveza mej rečenimi klubi, in delovati na to, da se pridobe Poljaki in Cehi za obnovitev desničarske večine.
Dunaj 22. oktobra. Državno sodišče je zavrglo pritožbo mestne občine Heb proti prepovedi, postaviti v tem mestu Bismarcku spomenik.
Madrid 22 oktobra. Zaradi imenovanja generala Weylerja generalnim kapitanom v Madridu je nastala ministrska kriza. Predsednik senata, Azza-rada, je dobil nalog, da sestavi novo ministrstvo.
London 22. oktobra Iz Kapstadta se poroča, da se je general Buller odpeljal na Angleško.
Novi York 22. oktobra. Listom je došlo poročilo, da smatra feldmaršal Waldersee vojno proti Kitajcem za končano (!) in pričakuje ukaza, da se vrne v Evropo (!)
Frankobrod 22. oktobra. „Frankfurter Zeitung" ima obširno poročilo o volilnem gibanju v združenih državah. Po tem, na podlagi natančnih podatkov sestavljenem računu je zagotovljeno, da bo predsednikom izvoljen zopet Mac Kinley, in sicer še z večjo večino, kakor zadnjič, in da bo imela republičanska stranka v parlamentu večino.
Narodno gospodarstvo.
— Banka ..Slavija". Življenski oddelek tega proslulega češkega zavoda vedno mogočnejše napreduje in se uvršča vsled svojega razvitka že med prve živ-ljenske zavarovalnice v obče.
Do 1. oktobra t. 1. predloženih je bilo 4068 oglasil za zavarovani kapital K 10,992 620 in sprejetih je bilo 3556 oglasil za zavarovani kapital K 9,343.406.
Zavarovanega kapitala je bilo v tej kratki dobi izplačanega K 743.756 78 h v dobi bankinega obstanka pa K62,922.942 86 v.
Ti znameniti uspehi, ki utrjajo zaupanje in priljubljenost med občinstvom, so povsem umevni, če upoštevamo ugcdne rezervne fonde, ki izkazujejo koncem leta 1899 K 20,579.49488 h, kakor tudi če upoštevamo to, da .Slavija" kot vzajemni zavod razdeluje ves dobiček med člane.
Tega dobička (dividende) je bilo do sedaj izplačanega članom K 70654128 h. in izkazuje dotični dividendni fond K 361.413 28 h.
Pri Ervlnu Burdyeh-u, lekariu v Skofll Loki se dobiva; (321—73)
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rade Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoscajoCa za eno leto, stane 9 kroni, po posti t«04 kroni.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 16.
Dr. pr. 1036.
V torek, dne 23. oktobra 1900.
.\ ovite*« I
Četrta božja zapoved.
Narodna igra v štirih dejanjih.  Spisal Ludovik Anzengruber. Poslovenil Engelbert Gangl. Režiser g. Rudolf Deyl.
Blftgajsk* i< odprt ob 7. uri. — W«Uk ob 7S8. tri. — Koom po 10. vi.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. it. 27.
Prihodnja predstava bode v Četrtek, 25. oktobra. Drugikrat Samberkova burka s petjem: BValva-zorjev trg St. 6\
Meteorologicno poročilo.
Vita» nad morjem 80« 1 m. Srednji «raüal tlak 788 0 mm.
20
21
i Stanje C as opa- baro-zovanja metra v mm.
I!
Vetrovi
Nebo
31
Is
"a
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
7390
7370 7344
8*0 j al. jug oblačno
6 9 al. jvzhod dež
7 5 al. svzhod dež
22.
9. zvečer j 7316
7. zjutraj j 735 9 2. popol. ! 739 5
7'0 si. svzhod     dež 8
67 Ibrezvetr. i oblačno' oo
12*6 |sr. jvzhod del. oblač. «g
1*1 r*
Srednja temperatura sobote in nedelje 86° in 71°, nornale: 9 7° in 9 5*.
XDi3.33.ss.3sissa. borza
dne 22 oktobra 1800.
Skupni državni dolg v notah .... 9665
Skupni državni dolg v srebra ,  . .  . 9635
Avstrijska zlata renta ....... 114' 10
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9730
Ogrska zlata renta 4°'........ 11375
Ogrska kronska renta 4°/,..... 90 05
Avstro-ogrske bančne delnice  .   ,   .   . 1698 —
Kreditne delnic?......... 646 75
London vista.......... 240-70
Semški drž. bankovc za 100 mark 20 mark .... 20 frankov  .  . . Italijanski bankovci 0. kr. cekini.  . .
11770 2354 1921 9030 1136
e v vrelce
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda piv- i slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah inineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEVRIH MATTO\I, Dunaj,
c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti nase iskreno ljubljene soproge in matere, gospe
Ivane Bončar
hišne posestnice
ki je danes ob 1. uri popoludne, po dolgi težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode v torek, dne 23. oktobra, ob 3. uri popoludne v hifii žalosti, Poljanska cesta št. 19, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo v rodbinsko rakev.
Svete mase zac ušnice brale se bodo v raznih cerkvah. (2186)
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1900.
Jožef Bonrar, pek. mojster in hiSni posestnik, soprog. — Anton, Rudolf, Jok.ob, sinovi.
Razpis vrtnaričine službe.
Služba otroške vrtnarice v Pevmi
pri Gorici se razpisuje s 600 K letne plače. Postavno opremljene prošnje naj se do 31. oktobra t. I.
dopošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 14. oktobra 1900.
Mizarska zadruga
v Šent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne temne ln likone
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arkar (1984—5) načelnik
\a prodaj je takozvano ..^itrauHOve posestvo46 v Stopanji Vasi poleg Ljubljane, skupno ali pa po parcelah.
Posestvo ima okoli 40 oralov najlepših njiv, travrikov in zaraščenih gozdov. Travniki in njive leže večinoma v Štepanjivasi, nekaj travnikov pa blizo Rudnika. Ravno tako leže gozdi blizo Štepanje Vasi.
Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem stanju, kleti, skladišča in hlev so obokani.
Domačija je posebno pripravna za vinsko trgovino v malem in velikem. Natančne pogoje je poizvedeti pri podpisanem.
Dr. Mat. Hudnik,
(2185—1) odvetnik v Ljubljani, Kongresni trg št. 14.
5uq\c> zabelo
i&ie-kava ptav top-fo vsem nama  naklonjenim pognanim in nepoznanim p. n. dBjemaicem, z>iai>ti y>a x>eie-opoštovanemu  &en$tvu,   zateza   zahteva o tako odtoe-nostjo -po voefi ipzodajatnicafo najine testenine.
% vt>cwx d-poštovanjetn
Žnidcrjjie $ Ualcneie.
cM/it-, efoiötzica, V oftto&tu 19OO. (880—26)
#
umetnica razstava
w I   i>5«k don cd 9. dopoludne do 4. popoludne.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztba) v Anasee, Bol nog rad; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do-
Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez KleinReifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje.  Osobni vlaki:  Ob ti. uri
54 m zjutraj,   ob  1.  uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ti. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega šesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri '62 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob "11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Štev. 34313
(2184—1)
Ustanove.
Dne 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem
cesar Fran Josipove ju-bilejske ustanove
namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov je dvanajst in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K, in je prošnje za mih podelitev vložiti do 90. novembra letos pri magistratnem vložnem zapisniku
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18 oktobra 1900.
Trgovskega pomočnika
iz vež banega v železninski, špecerijski, miro-dilniški in steklarski stroki, sprejme
A. Casagrande (2182-D
A.|dovi£lma (Prlmopftko)«
Stenograf a
spi*ejme takoj v Bvojo pisarno
dr. Urban Lemež 216*3
odvetnik v Slovenski Bistrici.
Blagajničarka
v trgovini
želi službo premeniti
Ponudbe pod šifro ,,Solidno 500" upravništvo „Slov. Naroda". (2183—1)
Slavnoznano
Kulfflbasko krepkostno pivo
pasterizovano v steklenicah
se dobiva v prodajalni (2023—19)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
Mi stroi
|t  priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVAN JAX
zaloga živa 1 n Ui strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno n poštnine prosto. (2075—:;
S. 18/00,1
Konkurzni edikt.
(2152-3.
Čez premoženje gosp. A. dol fa Kopriva, špecerijskega trgovca v I Jiihljttn na Sv. Petra cesti št. 44. se je dne 15 okobra 1900 odprl li.oiik.iir».
Konkursni komisar :c. kr. dež. sodni svetnik gosp. C- uirioii Scline-dltz v I Juhi junl.
Začasni upravitelj mase: gosp. dr. Albin Kapns. odvetnik v lju!>-IJani.
Volilni rok: dne 29. oktobra 1900, dopoludne ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 17. pri konkursnem komisarju.
Zglasilni rok: dne 1. decembra 1900.
Likvidačni in poravnalni rok, dne 10. decembra 1900 dopoludne ob 9. uri pri tem sodišču, soba štev. 17 pri konkursnem komisarju.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani oddelek III.,
dne 15. oktobra 1900.
znamio.
Vsled sklepa upniškega odbora razprodajalo se bode od danes naprej vse v konkurznb maso
Josipa Višnar-ja
v Ljubljani, Stari trg štev. 4
spadajoče manufakturno blago
pod tovarniško ceno.
Na izbiro po najnižji ceni so: angleški in brnski ševijoti, kamgarni, Jagerndorfsko blago, razno blago za ženska oblačila, kretoni, barhent, razno platno, blago za pohišno in posteljno opravo, srajce za gospode, ovratniki in kravate, kakor tudi cela zaloga vsakovrstnih ženskih modrcev (štefanijski facon). Posebno pa se opozarja čast. odjemalce na lepo in tekočo
£K Sukna'      Oskrbništvo konkurzne mase.
»Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
Špltaliike ulice &4. 2.
2NTa.3r-u.p ln prodaja vseh vrat rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877—33)
Fosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti karani izgubi. Promeso k vsem žrebanjem.
Sprejemanje öLenarnln vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na Girokonto s 4° „ obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt rnenjlc najkulantneje. Borzna naročila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
[«astnina in tisk »Narodne Tiskarne".