ldruck- iet, se ozdni nlini latnejši ste ter krme, Srotni no, pe-fabrike Bsarije IMEL Glavna S mm - Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za V4 strani K 16, za Vb strani K 8, za strani K 4, za strani K 2, za 1 «4 strani KI. — Pri večkratnem oznunilu se cena primerno zniža. BB^ Natisov 13.000* Zadnja vrata najdeti ni bilo posebno težko. Potem je Šel kaplan z malo električno svetilko na dolgi hodnik. Stoj, kmalu bi če* neko metljo padel. Tipal je okoli in prijel za neka vrata. Rad bi vedel, ali so to prva ali druga vrata. Potisnil je uho na vrata in poslušal; slišal pa ni nič druzega nego pokanje neke postelje. Potihoma je nato potrkal. Ves začuden začuje notri ženski glas: »Le pojdi notri, neumen fant, kaj pa imaš te nove navade.« Kaplan je takoj vedel, da to ni spalnica hlapcev. Ali odprl je vrata in stopil v sobo. V sobi je bilo temno in le od okna se ie malo svetilo. »No, kje pa si?« je vprašal zopet ženski glas iz postelje. Hitro je stopil kaplan tja in prijel ležečo žensko za glavo. Aha, to je domača Rezika ! »Tu se pa lahko enkrat poljubček dobi«, si misli kaplan in hoče to storiti. Ali Rezika je bila hitrejša. Skočila je po konci in zažgala žvep-lenko. Gosposke roke so se ji zdeli tuje. Ko je luč zasvetila, sta se dva začudena obraza pogledala. »Oj joj, gospod kaplan«, je rekla Rezika in potegnila odejo do vrata. »Kaj pa delate ponoči v naši hiši?« Kaplan je videl, da s poljubčkom ne bode nič in je zato strogo dejal: »Oj Rezika, ti si pač nekega druzega pričakovala. Si pač šesto zapoved pozabila? »Ali Rezika je hitro odgovorila: »Zdi se mi, gospod kaplan, da tudi kaj druzega iščete in to je tudi proti šesti zapovedi, da ste tako pozno v moji kamri. Ali naj morda očeta pokličem?« Kaplan je še premišljeval, kaj naj reče, ko začuje iz bližnjega gozda ojstro žvižganje. »Moj Bog, Hanzekl« je zaklicala Rezika prestrašena. »Hitro proč, gospod kaplan, ako Vas dobi, se nesreča zgodi. Pojdite v sosedno kamrico, da ga ne srečate«. Kaplan je stopil hitro vun in prijel za kljuko drugih vrat ter stopil noter. Bil je tih in čakal. Res je za-čul na hodniku korake, ki so nehali v Rezini kamric». Zdaj je hotel kaplan svojo svetilko prižgati, ali prestrašen je opazil, da jo je pri Reziki izgubil. Najraje bi bil kaplan klel. Kaj naj zdaj v tej temi napravi ? Skozi tenko steno čul je zdaj šepetanje. »Po čem pa tukaj diši? Koga si pa tukaj imela? No, kaj pa je to za ena mala svetilka?« Zdaj seje pričel kaplan bati, kajti Hanzek je bil hud naprednjak in je imel trde pesti. Torej treba bežati 1 Hitro je napravil kaplan par korakov proti vratam. Ali o groza, nakrat je izgubil pod nogami tla in je padel globoko doli, pa čisto na mehko. In že je začul zgoraj vpitje.. Hitro torej vun iz te mehke stvari, ki je bila kakor ilovica! Pred seboj je videl okno in skočil na dvorišče ter bežal. Za seboj je čul vpitje in vidil, da se okna hiše razsvetljujejo. Globoko je vzdihnil kaplan, ko je prišel v farovž. Drugi dan se je kmetica čudila. V kuhinji je imelo testo za kruh, ki je bilo vse potlačeno. Nad kuhinjo se je nahajala namreč mala kamrica za zelhanje mesa, ki je imela odprtino na tleh. Skozi to odprtino je bil kaplan v kuhinjo in v testo padel . . . Par tednov pozneje prišla sta Hanzek in Rezika v farovž zaradi poroke. Hanzek je prav grdo kaplana gledal in zahteval, da ga mora fajmošter poročiti. Štev- 36. Y Ptuju v nedeljo dne 5 septembra 1909, X- letnik. Jos. Lexe 60 h, Jos. Wimpolschek 40 h, Vinc. Koch 20 h, Ig. Triebelnik 60 h, Fr. Mory 40 h, M. Weratschnig 60 h, Ferdinand Schludermann 60 h, gdč. N. N. 20 h, gdč. U, llrabernig 60 h, M. Wranitschar 1 K, K. Roitz 60 h, gospa M. Sackmann 1 K, L. Petrovič (nabiralec) 2 K. Nadalje so še darovali: Jakob Kukovič, Sele 1 K 20 h, Anton Vogrin, sv. Lenart 1 K, Martin Ciglarič, Lenčah 2 K, L. Lamper, Trbovlje 6 K, BI. Kotnik. Remšnik 1 K, I. pl. Chapo: Resicza 2 K, Ed. Kornel, Zmigrod 1 K, Tereza Obrecht, Maribor 1 K, J. Vodopiutz, Heilenstein 10 K, Joh. Žibert, Rajhenburg 1 K, Jos. Terpinc, Rožno 1 K, M. Miklavčič, Rajhenburg 1 K, Jos. Rožnn, Kladje 1 K, Zeder, zg. Pulskava 1 K, Kaiba, z g. Pulskava 1 K, Hermann, zg. Pulskava 1 K, Rampusch, zg. Pulskava 1 K, Gra-disehnik, zg. Pulskava 1 K, Anton Dobnik, sv. Lovrenc, p. Mariboru 1 K, Job. Auer, sv. Lovrenc p. Mariboru 1 K, L. Jutram,^ sv. Lovrenc p. Mariboru 2 K, Joh. Miglič, sv/ Lovrenc p. Mariboru^ 2^ K. Fr. .ringer, Rosswein 1 K, Martin Retschnik, Rosswein i K, Oswald Wer-lotschnig, Celje 5 K, Simon Sekoll, sv. Ana (Kriechenberg) 5 K, .Joh. in Fani Swettl, Ga-berje p. Celju 4 K, Fr. Jerenk, Drvar 4 K, >M. P. B. v P. (Koroško) 1 K, Martin Petazzi, Sau-bersdorf 1 K, Jos. Simač, Janževdol. (Kranjsko) 1 K, Jos. Podobnik, istotam 1 K, Anton Rejc, istotam 1 K, Anton Bresnik, Eppenstein 2 K, Fr. Stergar, istotam 1 K, M. Stergar, istotam 1 K. Nadalje je nabrala in poslala občina Cel-nica na Dravi 27 K, na veselici prostovoljne požarne brambe v Frauheimu se je po predlogu g. Pischegga nabralo 16 K 30 h, občina Galicija na Koroškem je darovala 10 K, Lep.pen, Žel. Kaplja (Koroško) o K, P. Rek, Sv. Pavel, p. Vuhredu 3 K, Ivan Uršič, Sv. Pavel, p. Preboldu 2 K, Srečko K, istotam 1 K. — Skupaj torej 144 K 50 h. S preje izkazanim nabranim denarjem vse skupaj 892 K 91 V. Lepa hvala. (Prihodnjič naprej). Posledice agitacije. Spisal Volker pl. Kolzei.*) Bilo je pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami. V obeh taborih je vladalo živahno gibanje, kajti vsaka stranka je hotela svojemu kandidatu do zmage pomagati. Tudi v lepem farovžu v X sedel je debeli fajmošter z resnim obrazom za mizo in pravil svojemu kaplanu : »Jaz se osebno ne mešam rad v te zadeve, ali Vi ste še mladi in imate hitre noge. Zato lahko par potov za me prevzamete. Na Vas se ne pazi toliko kakor na mene. Mi potrebujemo le še nekaj glasov. Zato pojdite danes zvečer, ko postane temno, k Marofovem kmetu in glejte, da pridete s hlapci skupaj. Ako dobimo kmetovih štiri hlapcev na našo stran, bi bilo to velikega pomena. Tu imate tudi par desetakov, ako bi beseda sama ne pomagala. Pa pazite, da Vas kmet ne dobi. Le pojdite od zadaj notri skozi dolgi hodnik, druga vrata na desno, tam spijo hlapci«. Kaplan je pazno poslušal, vzel denar in ko je prišel večer, korakal je veselo proti svojemu cilju. Sel je prav rad. Ostal je lahko dalje Čaca zunaj, brez da bi farovžka kuharica potem godrnjala in sploh je šel rad k Marofovem kmetu, to pa zaradi lepe domače hčerke. Kmalu je končal kratko pot; čez drevje se je že streho vidilo. Zdaj je bilo treba paziti, da se ne pride kmetu v roke, kajti kmet bi znal udariti, ker je bil naprednjak. Aha, pes se že oglasi. Dobro, da je bil kaplan kos klobase seboj vzel. »KuŠ, Nero, tiho bodi l« *) Po „Bauern-Zeitung" „Štajerc" izhaja vsaki jj petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. [Naročnina velja za Av- blagom : za ce]° 1 3 krone, za pol in četrt oritske leta razmerno; za Ogr-I sko 4 K 50 vin. za celo j leto; za Nemčijo stane - začelo leto 5 kron,za I Ameriko pa 6 kron; ir M ^^K0 inozemstvo se j računi naročnino z ozi-vovka rom na visokost pošt-> vode Bine. Naročnino je pla-sihova čati naprej. Posamezne I itev. se prodajajo po 6 v. iz šote Uredništv0 in uPrav" rnitvo se nahajata v ¡boljša ptuju, gledališko poslopje štev. 3. i,ka^ Na pomoč! Na pomoč! fobi 1 m" un^a ie velikanska toča in št (nevihta gorice, njive, polja, hiše in poslopja tisočero naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene jokajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? Od kje naj pride pomoč? Treba je, da nabijamo denar za vboge žrtve te grozne ne-sreče. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse ^S® odjemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima le iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj > z najmanjšim doneskom revežem pomagati, — naj nam pošlje malo podporo. Ured-nre dj ništvo „Štajerca44 bode zbiralo te podpore, jih 1 ur' objavilo v našem listu in izročilo najpotrebnej-12|šim po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj I malenkost, naj si bode še tako majhno svotico 3ebad'' denarja jn j0 nam v božjem imenu pošlje! Pomagajte hitro! Revščina je grozovita in večna usoda Vam bode povrnila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se slabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak par krajcarjev in nabrala se bode svotica, s katero se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu „Š t a j e r c a". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak krajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo „Štajerca". 5. Izkaz daril: G. Ludwig Petrovič, kontoarist v Celovcu, nabral je skupaj 11 K in sicer so darovali: Antg Wimpolschek 2 K, Seb. Hermann 20 h, Zopet v šolo! Počitnice, za otroke tako lepe in vesele, bližajo se zopet svojemu koncu, — kmalu bode zapel zopet zvonček in mladi a-b-c-junaki bodejo sedeli v klopeh ter poslušali neznane jim modrosti. Za nežno deco pomeni to nekaj novega in vsled tega veselega. Z veseljem pričakujejo otroci začetek šolskega leta, kakor pričakujejo zopet z veseljem začetek počitnic. Otroška fantazija potrebuje vedno kaj novega. Veliko važnejši pa je šolski začetek za resne s t a-r i š e. Kajti dolžnost starišev je, da preskrbijo otroku tisto, kar mu bode najbolj koristilo v boju za obstanek, v težkem našem življenju. Žalibog, da je še mnogo starišev, ki so v dnu svojega srca sovražniki šole, ki pošiljajo svojo deco le zato v šolo, ker bi bili drugače kaznovani. To tiho sovraštvo proti šoli se najbolj v najtemnejših krajih opazuje. Ni težko uganiti, da je temu večidel klerikalizem kriv, — tisti nesrečni klerikalizem, ki srka svojo moč iz nezavednosti in neizobraženosti ljudstva, ki bi zopet rad one čase uresničil, ko so bili posli mežnarja in učitelja v eni osebi združeni in ko je držal kutar črno svoje žeslo nad šolo. In ravno pri nas na Slovenskem je še mnogo, mnogo starišev, ki smatrajo šolo le za velikansko breme in katerim je vsled tega vse eno, kam pošiljajo svojo deco. Ali resni stariši, kateri znajo misliti z lastnimi možganami, znali bodejo tudi ceniti p 0-men in veljavo šolske izobrazbe. Bodimo si odkritosrčni :čimmanj šoljev deželi, temslabše so tudi gospodarske razmere. Krasno dokazujeta to dejstvo Rusija in Japonska. Na Ruskem se nahaja milijonev ljudi, ki nikdar niso prestopili prag šole. Na Japonskem skoraj ni analfabeta. In Japonci napredujejo na vseh poljih, Rusijo pa pretresuje lakota. Tudi pri nas se opazuje dostikrat ruske odnošaje. Saj se je že zgodilo, da se je raz prižnice učiteljem očitalo, da delajo točo. Tako se je gojilo sovraštvo do učitelja in do šole in tako je ostalo naše ljudstvo neizot braženo ter revno ... * * * Za naše pokrajine so pri otvoritvi šole še druga vprašanja važna. In pri teh vprašanjih pridemo žalibog večkrat tudi z nekaterimi slo-vensko-štajerskimi učitelji v navskrižje. Mislimo na potrebo nemškega poduka v šoli. Vodo bi v Dravo nosili, ko bi zopet vse vzroke našteli, zaradi katerih priporočamo nemško šolo. Naj bode človek še tako hud Slovenec, to mora priznati, da človek brez nemščine nima bodočnosti. Vsak stan, od prvega do zadnjega, jo potrebuje. Delavec, —kajdomena mu ne daje dovolj kruha, katerega fcl.fpiOrajfr nemških krajih iskati. Kmet, — H#jti »ako, -hoče biti strokovno izobražen, mora nemško znati. Uradnik, učitelj, duhovnik, — vsi morajo nemško znati. Kdo more to tajiti ? Pri vojakih, v službi, doma in v tujini, povsod se potrebuje svetovni nemški jezik. In zato pravimo, da mora šola otroku priliko dati, priučiti si nemščine. Naši nasprotniki se temu z vsemi močmi opirajo. Oni se postavljajo na stališče, da je nemščina za ljudstvo nepotrebna in kdor jim tega ne veruje, temu mečejo polena med noge, tega psujejo in obrekujejo ... Ali ljudstvo je pri temu na naši strani. Na spodnjem Štajerskem skoraj ni več večje občine, v kateri ne bi stariši že za nemški poduk prosili. Z dvignenimi rokami pridejo kmetski očetje prositi, da naj se njih otroke v nemške šole sprejme. Po mestih in trgih so nemške šole prenapolnjene. Ljudstvo uvideva potrebo znanja nemščine in zahteva šole, v katerih si bode deca vsega tega priučila, kar ji more služiti v življenju. Hujskači v nasprotnem taboru pa se bojijo tega ljudskega glasa, čeprav je stara beseda opravičena: Ljudski glas, božji glas! Hujskači hočejo izobraženost le za-se in za svoje otroke. Ljudstvo pa naj bi po njih mnenju in po njih želji neumno ostalo . . . Od hiše do hiše, od očeta do očeta romajo ti hujskači, — v šoli, v gostilni in v cerkyi, agitirajo proti nemški šoli. Pač sami ne vejo, kako bi iztrgal) poštenemu ljudstvu resnico iz srca in jo nadomestili z nevarno ter škodljivo lažjo. Mi pa se tega ne bojimo. Napredna mesta in trgi nimajo nobenega dobička od tega, da hodijo kmetski okoliški otroci tja v nemške šole; nasprotno, meščani morajo plačavati za te otroke. Ali mi vidimo nadebudno kmetsko mladino, ki je zmožna za razvitek. Mi vidimo slabe gospodarske razmere, ki so deloma posledica slabe izobrazbe. Mi vidimo vse to in zato opozarjamo pametne stariše na potrebe časa. Stariši! Vi ste odgovorni za bodočnost vaše dece. — pošiljajte jo torej v šolo in pošiljajte jo v dobro šolo! Politični pregled. Politični položaj je še vedno nespremenjen. Načelnik poljskega kluba je imel razne konference z voditelji obstrukcije. Ali ta posvetovanja niso imela nobenega uspeha. Tako se je še vedno bati, da bode v državni zbornici zaradi dr. Žlindre obstrukcija nadaljevana in delo onemogočeno. Da bi enkrat ljudstvo — pomedlo! Deželni zbori se bodejo glasom časniških poročil za 22. in 23. septembra sklicali. Zborovali bodejo okroglo en^pcleif, dne 5. oktobra bode baje državni»0z))or sklican. Za vojake na manevrih, jfpčje denarne svote za vojake, ki se nahajajo na manevrih, naj se pošilja v denarnih pismih, ne pa po poštnih šekih ali nakaznicah. Manjši poštni uradi namreč dostikrat nimajo dovolj denarja, da bi take svote izplačali. Cesar je potrdil izvolitev gosp. dr. H. Ja-bornegga za župana mesta Celje. Te dni se bode novi občinski odbor sestavil. Občinski svet Prage je te dni v Varšavo romal. S tem je hotel demonstrirati za združenje Cehov in panslavističnih ruskih Poljakov. Kakor se vidi, se veleizdajalski panslavisti vedno očitneje " na svitlo upajo. In slovenski prvaki capljajo j za njimi. g Grof pl. Aehrental. Cesar je imenoval na- žeslom Angleške. Te države so: Kap-kolonijv šega ministra za zunanje zadeve za njegove- vTi«fiswaal, Oranje- republika in Na tal. Nora sluge pri izvršitvi aneksije Bozne ter Heroeg^ dftava^ dvakrat tako velika kakor Avstro- vine dednim gro,om. «om Gg*&tfiifcr<šteje okroglo 5Y» milijonev prebivalcev. Slavnosti stoletnice na Tirolskem so se vt* ^' ŽWtaoreja na Balkanu. Da pokažemo vsa šile, kakor je bilo to nameravano. Pod navda^ nevift^o^/"katera preti naši živinoreja vsled šenjem vse dežele stopil je sivolasi naš vladat* kObktffleltfi^z balkanskimi državami, naj obja- na tirolsko zemljo. Franc Jožef I. praznoval je sledeh zanimive številke: s tirolskim narodom spomin junaških bojev **£>od &k 1809. Takega navdušenja je celo naš vladal* ,'A malokdaj doživel, kar je tudi sam opetdvtfiiG« Avstfo-Ogr&ka povdaijal. Ob spomeniku Andreja Hofer je 'fto^' Rtirtiunsfca*'' lo^il cesar krasni venec.. Velikanska je bila ttidi Bulgžirija^ razsvetljava mesta Inomost. " 1 "* >A" Prebivalci Goveda svinje ovce LIOO v milijonih 454 16 10 6 26 17 4 2-8 0-5 2-7 1 09 10-5 ' • m 0 i 81 3'2- Musi.! SM Iredentovci, to je tisti Italijani, ki bi bilfc '0,7':Na Jjo&lagi teh . številk je dokazano, da raje pod italijanskim nego avstrijskim žeslott^ prid$ na^vaakih^iOi) prebivalcev: porabili so tudi praznovanje stoletnice tirolskih'i. 9a AilDO )i! «H dñ ,o™&>vede 43 70 37 svinj 22 28 12 33 ovce 23 % 202 118 bojev v svrho svojih demonstracij. V Trientu so Avtftrfc-©gfc»k& sy>va &r&5 naravnost napadli društva strelcev, ki so sel-'kr> Rümtrnska praznovanju v Inomost odpeljali. V raznih Bolgarija1 gih mestih južne Tirolske so ti „ italianissfrai*'! ' ponesnažili cesarske orle. Kakor se vidi, kaž$fa>> >teHvštevilk je v {>rvi vrsti razvidno, da ti ljudje svoje sovraštvo proti državi in césárjii; imajo tókáhske države razmeroma preveč ži-prav očitno. /ss»* vift&>/!ki> ¡jo hočejo vled tega seveda k nami iz- Velika sodnijska razprava. V Rovigno ^<5! vá8ati.!,¡ Vsled tega se moramo kmetje i. vsemi pričela velika razprava proti 36 obdolženčevi, mtfčmll^roti trgovinskimi pogodbami teh balkan-Glavni obtoženec je duhovnik Rota, ki je skih" držav braniti, kajti drugače se našo do-nekem shodu vpil: „Vzemite puške in revolveré: mátfó živinorejo uniči. in streljajte; tudi zame puško sem!a Vsi so oV¿ '^Pobožni „junaki" so Španjci: Ker jim toženi zaradi javnega nasilstva. ■ -pos v' Martjkf->ñi sreča mila, poslali so tja jetniske Cerkvena drŽava in šola. Na Avstrijske*»*'' batajlonS, katere bodejo porabili za „kanonen-se ljudsko šolo vedno bolj krempljom klerikalizfifta ftfter^ViTtidi so dobili iz Anglije krvne pse, 8 izročuje. V drugih državah pa seje pričel bój'j káterimi ^hočejo proti Kabilom boriti. Španija za osvoboditev šole od klerikalnega jarm&H je; seveda fcna najbolj pobožnih katoliških dežel. Zlasti se to na Nemškem opazuje. V Oldenbúíf '»': Ná Grškem imajo zdaj neprijetne politične, je zadnjič neki govornik med odobravanjem raztáérfc. Oficirji so namreč že pred leti stavili ljudstva dejal, da je klerikalstvo vedno razvoji ra^ne^zahteve, ki se tudi proti kraljevski dru-ljudske šole motilo in oviralo. Dokazal je tó ár žittt obračdjo. Zdaj so vsled slabega izida spora tem, da se je v cerkveni državi leta 1868 med ; s>Tm?čijc>; zaVadi Krete te zahteve ponovili. Prišlo 217.000 prebivalci pač na vsakih 30 enega da1-"7 je do upórft. Ministerstvo Rallis je vsled tega hovnika štelo, da je pa med 100 prebivalci Í0V odstopilo. Tudi se: splošno govori, da hoče kralj eden čitati ali pisati znal. 400 cerkev je kléri^ satlV^dstopiti. Končno se je oficirje vendar 8 kalizem v Rimu sezidal, ali nobene šole ne. Pb-^1 teñí' ^óMirilé', da se je takoj zbornico sklicalo sebno cveti klerikalcem v Belgiji žitje. Méd in'¡obljubilo,'-njih zahteve pretresti. Mislimo, da časom klerikalne vlade, od 1. 1884 do danes, - pOkñétóajó; grški oficirji svoje mladoturške to-je na Belgijskem 1500 učiteljev odpustilo, na->v variše^J dalje..$00 splošnih Jjudwih šcd in 200 otročji SiiíJapottóka čez Kitajsko? Liattpbročaft vrtecov zaprlo. 175 občin v Belgiji nima nobenén da -hpče;: Japonska sporazumno z Anglijo pro-šole. Od otrok v starosti od 6 do 14 let jih»1'tekto.rófctééz Kitajsko prevzeti. Rusija je baje 14% sploh nobene šole ne obiskuje. 137o vlam^ > preslaba, da i bi se temu braniti zamogla. skih in valonskih rekrutov ne zna pisati in bratfc Od 100 otrok jih gre samo 6. do 14. leta v>XXXXXXXXXXXXXXXXXKX* solo itd. Iz teh številk je pač natanko razvidno^t oeimza. tu . da hoče klerikalizem ljudstvo le povsod ponetf*v bodemo izdah tako priljubljeni miti. Kajti le nevedno ljudstvo se da zatirati^) •H.J „Štajercevi" ra&jrna _ kmetski koledar za leto 1910. O: 02u> • • f i • . •• > ; ^ v, ;,To bod^: tretja izdaja našega koledarja. w Doslej je bila naklada hitro razprodana. izkoriščati in vladati. Boj proti klerikalizmu je torej odločni boj za šolo in za ljudstvo sploh. Proti srbskemu princu, bivšemu prestolonasledniku Jurčku, vložil je urednik soc. lista „Zvono" v Beligradu sodnijsko naznanilo, v Jm^ terem trdi, da vozi Jurček s svojim avtomobiloms VaJ^d, t^g?,: bodemo letos najmanje 6000 izvodov po Beligradu tako hitro, da spravlja življenje drugih oseb v nevarnost. To je glasom srbske •> ^ . O™^1^0' da bode ta koledar z0Pet 8 postave kaznovati z zaporom od 1 do 3 dni ali< ; • obširno vsebino kakor prejšna leta izšel, z globo do 30 dinarjev. Poleg tega je uredniki 0bse^l >bo! ^rtnikom ter trgovcem, da inzerirajo radi preziranja postave naznanil, ako bi ne "y koledarju. Inzerate se sprejema najkas- tela proti princu postopati. Lepe razmere, kaj'i .dp < J5. septembra. Srbski princ — morilec ? Srbski list „Zvonvx| Delujte, agjiirajte J^naš kmetski koledar! Zeppelin v Berlinu. Zrak je premagen Grofu Zeppelinu se je posrečilo, da doseže cilj. S krasno svojo vodilno zračno ladjo dosegel ' uAiivrn.^na TIatiici je svoj cilj Berlin. S tem je vprašanje zrakoplovstva1!/1 • v; ' 1/UpioI« rešeno. Zemljo smo premagali in v divjem tiru jo ; 12 gornje Radgone. (Delovanje prvaškega drdrajo|naše lokomotive. Morje smo premagali inni^i-okrtjttega zastopa.) Dne 30. junija imel je okrajni ma za nas nobenih težav in nobene grozote več. Zdaj -zastop 'občno sejo, na kateri so se računi leta pa je z velikansko iznajdbo grofa Zeppelina 90^'odobrili. Slišali smo, da se je moral na- magan tudi zrak, — kakor ptica se dviga čl6- čelriik glede nekaterih nejasnih točk zagovarjati, vek v visočine . . . Velikanska zmaga ženialneg^otlPa6 pravd'!prvaško gospodarstvo! Mi kmetje se človeškega uma nad naturo pomeni to ddfcv'^Žal68ttfega{!srca spominjamo časov, ko je še na-nemškega grofa! In z imenom Zeppelin se pri- • predhi ''naš1''Wratschko okraju načeloval. „Slo-čenja nov oddelek zgodovine človečanstva. ' s venski- ¿ospodar" in drugi lažnivi listi so mnogo Južno-afričanska unija. V južni Afriki so še11-^isarilr;*b g. Wratschku in njegovemu gospodar-združile 4 dežele v novo zvezino državo pod 'fctvti^ Seveda nič dobrega, temveč vedno same I,:'. ; • : ranlaoS -ar. • • ' ' lazi. Zapomnili smo si nekatere že bode kakor hoče! Vprašamo le: Kdo je flanke čez g. Wratscbkota in njega; deloyaiyefr plačal železnico in zakaj ste prvaki dve leti molčali od tistega „slabega" gospodarstva Wrat-schkovega, po katerem ste preje tako udrihali ? Nft& okrajni zastop je pač podoben jaboljki, ka- katero je bilo izvrstno in pošteno. pač ni iskal nobene časti in si ni ^ftjpoval dijet. Bil je mož, ki je okraj proti jetnosti zastopal. Najbolj se še spominjiaiqft[iiwM na zunaj sicer lepa, znotraj pa gnila Meznico. Takrat so prvaški „oberkriiaii^^toljife da obravnava železnice ni sklenjena, da bode uoral okraj plačati ne samo 40.000 K, ampak se enkrat toliko in da je vse laž, ka*;je< pr.aviV Iz Rač pri Mariboru. Taki so! Kdo? Kleri-kfljci! Na cesarjev rojsten dan, ko se je pobiralo za ¡po . toči poškodovane reveže v ormožkem in sosednjih okrajih v gostilni, g. Moborko, je neki Wratschko.' Spominjamo se tudi, da jfc, ¿tirati d^foroznani klerikalec Miha D. naravnost izustil ,Slov. gospodar" pisaril: „Zdaj ko dp.biBjo^tfl naše (prvaške) roke okrajni zastop, bomo poka-'i zali ljudstvu, kako slabo je Wratsohko .«gospodaril44 itd. Mi pametnj^n (tre?zr\i kroet^fc smo, čakali dve leti na te d/^aze, ali ni ne duha ne sluha. Zato hočemo pa mi svoje rpneflj«.0# nas je odrešil od velikega plačila, katerega^ je^ prejšni okrajni zastop, ki je bil v prvažko-.ftleri-kalnih rokah, zakrivil. Nadalje je Wrat£cbJto0jton kazal svojo pravičnost, da se je upal,/poklicati-deželni odbor, kateremu je oddal vse vakte^j* račune. In bil je posebno pohvaljen aa ijj^gpffft digaJ je eden gospod misijonar, da se večkrat prigodi, da kmet svojega soseda toži, ako le ena k$ra. prestopi mejo in s svojimi krempeljci po-pp&ska na sosedovi njivi. In sedaj čez pet mesecev je ravno župnik, ki je v faro misijonarje poklical, prvi med vsemi farani, ki je tožil svojega soseda radi kur in šolskih otrok, da so mu redno delo tekom 17. let, to pa z besedami~4& kure naredile po izvedencih cenjeno škodo 4 K, Jch danke Ihnen für Ihre musterhafte ,lJheFg^bfl.5. (solche Ordnung findet man selten"; po.sjo^epeko : .Zahvalim se Vam za vzorno delo; teišoi^d, se malokdaj dobi". Te besede je dejal odp(>$ltfci: nec deželnega odbora dr. Stepančič, «katerega < šolski otroci so mu travo pohodili 2 K, notar Hans Winkler računa pa 1 K 75 h. Skupni znesek 7 K 75 h, katere ima plačati šolski v^djfc do 28. t. m., ker inače se bo proti njemu vložila sodnijske tožba. Kaj pa hočemo reči k odbor na prošnjo g. Wratschkota saipega ;poslal*;! tqiQU? Pojdi, pa tudi ti tako stori, ako hočeš To je bil red in to je pohvala, na katero, jepojemati vzgled svojega dušnega pastirja! J Trli mož še danes lahko ponosen. Mirvgi kmetje Amen. ^ in delavci se tudi še spominjamo, $mo «^ačasa*; rr, ;lz Vičanec bri Veliki nedelji. V nedeljo dne Wratschko vega gospodarstva vedno hitro ^ re^ftff -j 2^v»vgu8ta t. 1. so poslali posestniki iz Središča svoj denar dobili. Zdaj pa, Bog se usifciJK in okolice prav veliki težko naloženi voz zele-mora dva in trikrat sline pri blagajni cedit^jin c njave, sočivja in krompirja v našo občino Viča-milo prositi, predno dobi človek svoj d^a*. ÍTo^ nec vbogim po grozni toči poškodovanim prebije prvaška dobrosrčnost do kmeta.k'j^ ¡Raspeo vajcem. Ti dari so se razdelili med naše obča-Wratschko je tudi naredil veliko ne tako, da je vsak prijemnik bil zadovoljen. Police in Ščavnico in od sv. Jurja do Ljutomer- < Izrekam podpisani v imenu vseh naših občanov ske meje, vse skupaj kakšnih 17 km.-Briški,; središkim darovalcem prisrčno zahvalo in tiso-zaspanci pa v Grabšini niti 3 km. cest^.¿Hrt§i¿q čeri „Bog plati" za te mile darove, kakor tudi ne morejo. Zakaj pa prvaki zdaj ničesar nefcfpi-B? vozniku, ki nam je po zelo dolgem potu pripe-Q . svojem , j gospodarstvu P- Zakaj- >!$Hbq*iilite ljai, zgoraj omenjeno hráao.. Ako človek natanč-jbrun, v lastnem očesu? Zakaj ne pometate-pfredb no-:premisli to škodo in pomanjkanje, ki ga bo-jlastnimi durmi ? — G. načelnik se pri*letošnjem > demo trpeli skozi eno leto mi in naši nedolžni jpremiiranju konjev niti prikazati ni upali Wasko . otroci, se razjoče od veselja vsak, ki sprejme v leto pa je napovedal licenciranje bikov. Hotel taki hudi stiski kaki dar. Kajti v gornji panogi je sam brez g. Wratschku uradovati, kar ormožkega okraja ni prizadeta nobena občina veda ni šlo. G. Wratschko imenoval je naipreč tako hudo, kakor je razmesarila toča v občini deželni odbor za načelnikovega namestnica di- Vičanec. Kdor torej zna, kako lačnemu kruhek 8trikta zg. Radgona. Načelnik g. Kodolitsch ta- diši- in kdor ljubi svojega bližnjega, naj se ozre krat ni mogel priti. G. Wratschka pa prvaški svoje srce in naj stegne svojo milostno roko. Trstenjak ni hotel povabiti. Vsled tega ¿H^ips- J S Franc Skerlec. zdravnik ni hotel licenciranje pričeti. Tako so «/uiTrbovlje. Sprejeli smo sledeči popravek, ki morali kmetje vsled prvaškega sovraštva bike ga; ¡objavimo: Exh.-Nr. 66. Slavno uredništvo brez vsega uspeha domu gnati. Letos pa tío se „Št&jerc-a" v Ptuju. V zmislu § 19 tiskovnega morali prvaki podvreči in oj, oj, Wratfcéhkbtk zakona, blagovolite dopis iz Trbovelj v številki poklicati. Čuda, da pri sv. Jurju niso strfeHali;'' 35^ dne 29. avgusta 1909 na strani 3 Vašega Saj so vendar celo noč možnarji pokáüy'&o je ceojeriega lista, priobčen pod naslovom „Trbovlje, bil Trstenjak za načelnika izvoljen. Alí;-Kiaitó' ! GuGza in strah, preteklo je!" v Vaši prihodnji to strelivo plačal? — Spominjamo s'e tudi'§6,-' številki, pod istim naslovom in na istem mestu ko je g. Wratschko desetletnico načelov^nja'bbi:^ sledeče popraviti: 1. Ni resnica;, daje bilo I. hajal in mu je okrajni zastop plačo 6d-na trbpvljsko vojaško veteransko društvo na pogreb !400 gld. zvišal, kako so prvaki v „Fihpri&tt^)} svojega umrlega častnega načelnika g. Franc kričali: „Zdaj bodejo vbogi kmeti pIá£evál^lTJa:í Kali ana povabljeno; resnica je, da je vojaško bodo bledi" itd. Zdaj pa, pod prvaško kim'átófó1, 'veteransko društvo pogreb po določbah svojih ima načelnik že prvo leto 800 K plače-ib ^sát'ÍTpravil in po sklepu odbora natančno opravilo; pa 240 K. Zakaj pa načelnik sam né pišS? -Ali 2. ni res, da so veteranski vojaki vsled toče iz ne zna druzega pisati, nego dopise* v „SkWi( pokopališča zbežali; resnica je, da so veteranci Gospodar" ? Ali zdaj vbogi kmetje tle*' boeféj<í>v «íqrmalnem koraku in v polnem redu kot bledi od teh po prvakih naloženih plačil'? SB*0«zadnji iz pokopališča odšli in še le na mostu žali smo tudi, da si je Zemljič lansko leto' Sá- '^pri vgospodu Kramerju v Trbovljah se je dalo pregledovanje strelnih poSfajs^láí&l 280:ikrim. povelje s tekom iti pod streho; 3. ni res, da so Obiskal je dvakrat okr^^i^^&teskie postaje v,veteranci pustili krsto nezagrnjeno; resnica je, zato je dobil 280 kron! W$K$nu pisarjtiso zató ,da,je, odbor voj. veteranskega društva že na plačali 120 K. Za deputacijo k c. k. namestniku 8. (julija t. 1. za vse svoje pogrebe sklenil, zagr-I? Gradec so plačali (3 možakom) 60 kron, za nj^nje jam oddati slugi pokopališča in ga za to isto na glavarstvo v Ljutomer 40 kron. Ali i so plačati; 4. ni res, daje še le neki občinski ;ti trije možakarji tam res kaj opravili, nao?reé ,r strežaj naprosil nekaj drugih delavcev, da so šli kaj druzega, nego svoje žepe flikali? Drugpd.,^mrf#ega zagrniti; resnica je, da se je sluga podrejo na cestne komisije, da kakih .20 fcronioi fkopališča Lušinčki po naročilu tajnika ob pol »služijo. Zdaj, pod prvaško vlado, gre vse. 1. ..uri popoldne 3. avgusta 1909, to je: pred tenar . . . Zdaj vbogi kmet pač ni sanjo. {pogrebom in pred točo v pričo Ivan Lebar-ja .emveč tudi slep in gluh ... Ti gospodje, .zav^al za eno krono in 1 liter vina jamo žalno takoj plačani. Mi kmetje pa, ki vozim&. ¡ grniti, za katero delo je tudi resnično 2 kroni >dec na ceste, moramo čakati za denar-; VedMTrtvin 1 liter vina dobil in je torej ta občinski nas denarja primanjkuje, akoravno se ,daj\Q§,.r,str$žaj bil obvezan prevzeto delo izvršiti, katero tretino prodeca manj na ceste vozi, negfr.^je ¡tudi s pomočjo Franc Jaklič-a, Martin Ja-iasa načelovanja g. Wratschka. — Ali vse to kopič-a in Martin Briner-ja popolnoma v redu opravil, akoravno Še le po toči. Trbovlje, dne 30; avgusta 1909. S spoštovanjem c. kr. avstrijska voj. veter, državna zveza I. trbovljsko vojaško veteransko društvo : rudniški inženir J. Krassnig, načelnik. — Opomba uredništva: S tem je ta zadeva rešena in dovolj pojasnena. Gornja Sv. Kungota. — Notarski uradni dnevi. — Gosp. c. kr. notar Kari Hans iz Maribora bo imel v naši občinski hiši vsak drugi četrtek vsakega meseca notarske uradne dneve, in sicer prvikrat dne 9. septembra t. 1. S tem se prihrani onim prebivalcem naše in sosednih občin, ki imajo opraviti pri notarju, mnogo časa in denarja, ki bi ga potrosili, ko bi zaradi notarskih opravil mortrtfrh&diti' v mesto. Ljutomer. Oj i ti ljubi tfblek božji in dopisun „Narodnega dnfevnifea"7i&tt nisi pred ostal dne 18. avgusta, kakor da je že Šentjasko veteransko društvo proti gostilni Straserjovi šlo ? Torej tega gotovo nisi vidil, kako krasno je moštvo prišlo že ob pol 8. uri in šlo naravnost v cerkev ter se udeležilo sv. maše; potem se je postavilo pred poslopje c. k. okrajnega glavarstva in se glavarju predstavilo. Ali tega vsi ljutomerski narobnjaki niste videli? Pač škandal! Veš ti dopisun nerodnega lista, pusti društvo pri miru. Ti možje so si že čast zaslužili, ko tebe še na svetu ni bilo. Hvale vredno je društvo, da ne zametuje vladarja in da se ne vsiljuje srbskemu Jurčku ter svojo prisego izpolnuje. Mi Ljutomeržani želimo temu vrlemu društvu mnogo sreče in prosimo vse mirno misleče, naj društvo podpirajo. Hvala pa tudi ljutomerskemu veteranskemu društvu, ki je šlo temu društvu do kolodvora nasproti. Vidilo se je, da so ja vsi vojaški brati, da so vsi enkrat z orožjem v roki bili pripravljeni, žrtvovati svojo kri za Avstrijo in cesarja. Taki smrkolini okoli nerodnega lista ne bodejo može-vojake sramotili. Prvaški požar-niki so imeli ta dan seveda druge opravke; le ljutomerski požarniki so bili v cerkvi. Sramote-nje pade na sramotilce nazaj! In hujskači proti vojakom se sami sodijo! Sv. Janž na dr. p. V nedeljo 29. avgusta bil je tukaj pri nas shod, katerega je priredila novopečena „kmečka zveza". Govorilo se je vse mogoče reči, ki nimajo za kmeta niti vinarja haska. 1. da hočejo v Ljubljani ustanoviti slovensko vseučilišče; 2. da moramo imeti več slovenskih poslancev, da bodejo zastopali naš slovenski okraj; 3. napadalo se je grozovito poslanca dr. Miroslava Ploja in pri temu je visoko-šolca Rajh g. Ozmecu močno na nogo stopil, da mu skoraj ni mogel nogo odmaknit. In mi kmeti odgovarjamo proti ljubljanskemu vsedČilišču, da to bode koštalo veliko svoto denarja in je boljše, da bi se oziralo na kmečke potrebe, posebno na te okraje, ki so bili letos od toče poškodovani. Naj bi ti podporo dobili, za te nesrečne še niti Ozmec besedice izpregovoril ni! Tako se je tukaj pokazala ljubezen do kmečkega stanu! Naznanjalo se je tudi, da bodejo kmalu zopet volitve v državni zbor, da bi jim zopet zaupali. Ali kmetje, bodite pametni, zaupajte tistim, ki zdaj iščejo, ko ste pomoči potrebni; črnuhi vas zdaj ne poznajo, da ste ponesrečeni od toče. Tedaj takšnega poduka šentjanžki kmeti nismo več radovedni, kjer zastopite o kmetijstvu toliko, kakor zajec na boben! Adio, gospod poslanec Ozmec ! Novice. Polom prvaških denarnih zavodov? Opeto-vano že smo mnenje, da bodejo prvaški denarnf ¿avbcTi 'r|)olkgoma istotaki polom doživeli, kakor go^gk Bftfj čas brezvestna kon-zumna društva. Vzrok leži v prvi vrsti v tem, da je po Štajerskem in deloma tudi po Koroškem veliko preveč teh prvaških posojilnic in zadrug. V drugem oziru pa se ti slovenski denarni zavodi veliko preveč za politiko brigajo. V zadnji številki šele smo označili grozovito lahkomiselno gospodarstvo okrajne posojilnice ormožke. Tudi je treba opomniti, da se v mnogih teh zavodih naravnost brezvestno in proti-postavno s tujim denarjem dela. Gotovi člani predstojništva ali nadzorništva si jemljejo edno-stavno posojila, kolikor se jim poljubi. Naši či-tatelji se gotovo še spominjajo na žalostne dogodke v šoštanjski posojilnici. Tako ni čuda. da se ti denarni zavodi majejo in da je vsak dan pričakovati večjega poloma v tej ali oni prvaški posojilnici. Oblastnega nadzorstva ti zavodi itak nimajo in zato delajo voditelji lahko, kar hočejo. Prvaški listi so nas že večkrat napadli in opso-vali, ker smo to resnico pribili. Rekli so, da smo jim nevošljivi. No, s psovkami in neumnim sumničenjem se take zadeve ne dajo iz sveta spraviti. Ali mi smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da ljudstvu oči odpiramo in vboge kmete nato opozarjamo, da so njih krvavi vinarji v nevarnosti. Dokler so bili prvaki na Štajerskem in Koroškem še v eni stranki združeni, so vse to seveda tajili. Ali zdaj, ko so razcepljeni v klerikalno in liberalno stranko, zdaj ko se sami med seboj lasajo, potrdijo ti prvaki sami, da smo mi resnico pisali. Tako piše n. p. „Narodni list44 že tedne sem, da ste klerikalni posojilnici v Slov. Gradcu in Marenbergu na robu propada in da bodejo vložniki ves denar izgubili. Klerikalni „Slov. Gospodar44 zopet piše, da je celjska „narodna založba" v veliki nevarnosti in da bodejo poleg tega narodnjakarski zavodi „Lastni dom" v Celju, nadalje liberalne posojilnice v Šoštanju, Brežicah, Slov. Bistrici itd. propadli. . . Kdo ima zdaj prav, klerikalci ali liberalci ? Mi mislimo, da vsi! Polom prvaških denarnih zavodov bode splošen ln bode liberalce kakor klerikalce prizadel. Vbogo, zaslepljeno ljudstvo! Kako delajo z našimi denarji! Večkrat že smo poročali, kako velikanske svote denarja romajo v pasivno, na pol bankerotno kranjsko deželo. Pred kratkem zopet je dovolila vlada za zgradbo neke nepotrebne obrtne šole v Ljubljani več milijonov kron iz davčnega denarja, h kateremu seveda mi vsi prispevamo. Zanimivo je pa, kako brezvestno Hribarjeva gospoda ta denar porablja. Izročila je stavbinska dela znanemu Hribarjevemu prijatelju Filipu Supančiču. To pa vkljub temu, da je hotel neki drugi stavbinski mojster delo za 16.500 K ceneje prevzeti. Teh 16Vi tisoč kron so torej ljubljanski prvaki kar skozi okno vrgli. In davkoplačevalci vseh dežel plačujejo, da se nekaj kranjskih mogotcev redi. v Iz Spodnje-Stajerskega. Zopet septemberska gonja? Bliža se obletnica lanskih prepirov in tepežov, katere so povzročili prvaški hujskači v Ptuju. Danes smo si pač vsi na jasnem, da se nobenemu kmetu v Ptuju ni niti las skrivil, da je pa nasprotno veljala vsa razburjenost in ves odpor tistim pri-vandranim prvaškim hujskačem, kateri hočejo i na spodnjem Štajerskem udomačiti kranjske šege in navade. Ploj in njegovi trabanti iz Kranjskega ter Koroškega so bili krivi lanskih september-skih dogodkov. Pozneje so seveda z najgršimi lažmi in z najpodlejšim obrekovanjem pričeli dolžiti napredne Ptujčane, da so oni krivi dogodkov. Pričelo se je hujskati nerazsodne fanta-line, da naj napadajo in pobijajo Nemce ter sploh naprednjake, pričeli so z brezobzirnim bojkotom. In kaj je bila posledica tega prvaškega hujskanja? Nemški kupci vina so izostali, — še danes imajo kmetje velikanske množine neprodanega vina, katerega niti za 10—12 krajcarjev oddati ne morejo. In hvala Bogu, zopet imamo pričakovati dobro vinsko leto. Zdaj pa, ko se zopet trgatev bliža, p r i-čenjajo prvaki zopet s svojo grdo gonjo. Za to nedeljo so sklicali v gostilno „k zamorcu" v Ptuju veliko veselico, pri kateri bodejo mlečozobi „sokoliči" prvo vlogo igrali. Vidi se, da se gre tem ljudem edino za hujskanje. Samo zato, da sme par učencev v svojih gari-baldinskih rdečih srajcah rogoviliti, žrtvujejo gospodarske interese k m e t s k e g a prebivalstva. Ali ni to naravnost podlo in brezvestno ? Prvaki hočejo prepire in pretepe, oni hočejo razburjenje, samo da imajo potem kakšni vzrok za hujskanje ... Mi smo prepričani, da se pametni kmetje ne bodejo udeležili tega rogoviljenja. Kmetje, bodite pa tudi toliko pametni, da ne pustite svoje mlade sinove k tej hujskajoči prireditvi. Naj si prvaška gospoda sama kostanj iz ognja jemlje, — vi kmetje ste gotovo predobri zato ! Gospodarsko dobro našega okraja tiči edino v dobrem sporazumljenju med Nemci in Slovenci. Kdor to sporazumljenje krši, ta škoduje obema narodnostima. Prvaki naj nikar ne mislijo, da se bode v Ptuju manire udomačilo, kakor v Ljubljani, kjer pobijajo tolovajske tolpe tujo lastnino. Pri nas na Štajerskem ne potrebujemo tega! Ako bi se torej v nedeljo res zopet kakšni prepiri vršili, potem so zanje edino prvaški hujskači odgovorni. Odgovorni so pa potem tudi zato, ako se bodejo nemški kupci vedno bolj naših krajev izogibali. To smo hoteli v naprej p Dvedati! Kje so renegati? S prvaškimi listi je težko govoriti. Ako se jim vrže še toliko jasnih dokazov na glavo, trdili bodejo vedno svoje zabitosti naprej. Vemo sicer, da se od tistih ljudij, katerih edina duševna hrana so prvaški listi, ne more bogve koliko razsodnosti zahtevati. Ali da imajo uredniki prvaških zakotnih listov svoje čitatelje za tako neumne, je vendar za te malo razža-ljivo ... V zadnjem času mečejo Spindlerjeva glasila zlasti z besedami „ reuegatstvo" in „od-padništvo" okoli sebe. Vsi Nemci na Štajerskem so po mnenju ponesrečenega „pesnika" v Celju sami „odpadniki". Nemci bi seveda lahko sulico obrnili in isto o marsikaterem slovenskem voditelju trdili. Spindler n. p. je gotovo nemško ime in se žalibog ne da prestaviti. Po imenu človekovo narodnost soditi, je pač bedasto. Po tej poti ne bodemo Spindlerju sledili. Ali mi smo v zadnjih številkah nekaj dejstev navedli, na katere še do danes nismo dobili nobenega odgovora. Trdili smo in to lahko pred sodnijo do-kažemo, da je bila cela vrsta spodnje-štajerskih slovenskih voditeljev v svoji mladosti nemška. Tako n. p. se je Ploj kot študent delal za Nemca, tako se je delal ptujski Jurza za Nemca. Tako je nosil veliki „narodni trgovec" v Ptuju Senčar nemške trakove in je bil nemški „turner". Tako je bil Spindler urednik nemškega lista. Tako je mnogo slovenskih prvakov v študentovski dobi jedlo naprošeui nemški kruh, itd. itd. Od Sen-čarja imamo celo fotografijo ! Prosimo torej za odgovor! Tu tiči gotovo tudi renegatstvo in ako pobija „Narodni dnevnik" namišljene nemške „renegate", potem bi moral tudi prave slovenske odpadnike pobijati, ako bi bil pošten. Radovedni smo, ako dobimo zdaj odgovor. Mislimo da ne, kajti „Narodni dnevnik" ni samo infamen, temveč tudi strahopeten in bojazljiv. In ako bi pričel renegate v svojih vrstah napadati, bi kmalu poginil. Kajti od teh renegatov živi . . . „Slovenski narod'4 v Ljubljani se togoti čez naš list, ker smo trdili, da je nosila gospa dr. Tavčarjeva v svoji mladosti črno-rdeče-zlate trakove. Mi povemo odkritosrčno, da se nam tukaj prav nič za to gospo ne gre. Tudi nimamo prav nobenega interesa, napadati to pospo ; saj ona je vendar tam v Hribarjevi „Iblani" . . . Ako smo slučaj gospe Tavčarjeve omenili, zgodilo se je to edino zato, da udarimo tiste štajerske pr-vaške hujskače po ustih, kateri hočejo iz Nemcev nakrat „odpadnike" napraviti. Kar se tiče slučaja gospe Tavčarjeve same, nam je pred par tedni očividec trdil, da to lahko dokaže. Bilo je to v časih, ko je gospa še kratke kiklice nosila. Mi smo se pri našemu poročevalcu informirali, je-li ni kakšna pomota mogoča. Ko dobimo odgovor, povemo to v našem listu. Sicer pa je itak znano, da je jako veliko Kranjcev nemškega po-koljenja; zlasti velja to o Gorenjcih, kateri so v velikem delu bavarski izseljenci. „Narod" naj torej malo potrpi, predno poišče vse „iblanske" psovke iz svojega leksikona. Vse tajiti končno ni posebno modro. Morda bode urednik „Naroda" Malovrh tudi tajil, da se ni svoj čas kot Fritz Malovverh podpisaval in v nemških podlistkah pisaril, da sploh nobenega slovenskega jezika ni . . . Torej malo potrpljenja, ljubljanska gospoda ! Naprednjaki na delu. Vrli naš napredni okrajni odbor v Ptuju stori vse, da bi po toči prizadetim posestnikom njih žalostni položaj izboljšal. Tako je okrajni odbor pri deželni oblasti zahteval, da se prične v po toči prizadetih pokrajinah takoj z zgradbami, pri katerih bi zamoglo nesrečno ljudstvo kaj prislužiti. Namerava se v prvi vrsti ljutomersko in polenšačko cesto graditi. — Istotako je zahteval okrajni odbor takojšno in izdatno podporo za nesrečne posestnike v Halozah, katerim je toča dne 23. avgusta 4. del, v drugih krajih pa celo polovico goric uničila. Čast vrlemu odboru s svojim načelnikom g. Ornigom, ki se vedno spominja na trpeče ljudstvo! Vbogi ptujski „krigerji44! Poročali smo svoj ča3, kako so se voditelji ptujskih „krigerjeT1 začasa dohoda knezoškofa k rotovžu prištolili, čeprav jih ni nikdo vabil, kako so škofa demonstrativno slovensko pozdravili in kako jim je škof nemško odgovoril ter na ta način moralicno zaušnico podelil . . . Tej zaušnici pa je sledila druga. Pred nami leži „Cerkveni zaukaznik za lavantinsko škofijo Nr. 3890 1. 1909." V tem „zaukazniku" je popisano vso potovanje knezo-škofa in tudi njegov dohod v Ptuj. Vse je natančno popisano, do zadnje pičice, edino slavni voditelji „krigerjev" z očkom Vesiakom na cela so — izpuščeni. Oj žalost, žalost! Škofu se menda ni zdelo vredno, da bi te možice omenil. Veterance pač zapisnik omeni, čeprav niso bili pri sprejemu; „krigerje" pa ne. Oj žalost, žalost! Ko je oča Vesiak to slišal, vrgel je šivanko in „fingret" ob tla in zakričal: Vrag naj vzame vso politiko ... Pa brez šale: „krigerji" imajo pod Vesiakovim vodstvom preveč smole. To društvo je postalo pravi babilonski stolp. Komando imajo še vedno nemško, škofa pa slovensko pozdravljajo. Imenujejo se „krigerje44, ali mnogo jih je, ki pri vojakih niti šaržo „pfajfen-dekelna" dosegli niso, ja ki niti ne vejo, koliko lukenj ima „komis" . . . Vesiak, Vesiak. hrabri komandant, kaj ko bi vpeljali pri vašem društvu „fičafaje" in srbsko komando P ¿upnik in nevesta. Gospod župnik F. R. v St. V. na spodnjem Štajerskem ima nilade neveste prav rad. Posebno rad jih pa ima, ako so — same. Pred kratkem je n. p. pisal neki pošteni nevesti sledeče pismo: Štev. 119. Cenjeni gospici N. N. tukaj. Da Vas morem v nedeljo 8. t. m. prvikrat oklicati, pridite jutri po sv. maši okoli 7. do pol 8. ure sami k ženit-ninskemu izpraševanju. Kak četrt ure pozneje naj dojdeta še dva neomadeževana moža kot priče. Ko sta se po skončanem zapisnika odstranila, se začne za Vas zakonski poduk. Župni urad St. V., 5. avg. 1909. F. R., župnik. — Pač čudno, kaj? Kako to, da zahteva žu|h nik nevesto — samo? Mi gotovo ničesar slabega ne mislimo, ali čudno je pa le! Pobožni želji župnikovi se sicer ni ustreglo. Ali koliko deklet je na kmetih, ki mislijo, da se mora takemu farovžkemu povelju ustreči. Ime župnika kakor neveste je na razpolago! Oj ti testamenti! V „Giselaspitalu44 v Celju sta bivali dve stari, bolni sestri. Svoj premoženje sta dali kapucinom shraniti. Kako se je naprej nanje vplivalo, se ne ve. Res pa je, da je ena sestra umrla, druga pa okrevala. Ozdravljena je zahtevala denar nazaj. Dobila je z velikimi težavami svoj denar, onega umrle sestre pa ne. Ja, ja, cerkev ima dober želodec ... I G. župnik Sušnik iz Crešnjovca nam je poslal dolgo in solznato pismo, v katerem nas milo prosi, naj nikar ne prinašamo „pikantnih stvari" iz duhovniškega življenja in „marov, kregov farovških bab." V tem pismu nam daje tudi lepe nasvete, kako bi si zvišali število svojih naročnikov. Mi nimamo ne časa, ne volje, da bi z župnikom Sušnikom o takih stvareh polemizirali. Zahvaljujemo se tudi prijazno ali odločno za vse njegove dobre nasvete, brez katerih smo doslej in bodemo tudi v bodoče izhajali. „Farovške babe", kakor imenuje župnik ženske v župnišču, bi ua3 seveda tudi nič ne brigale, ko bi Sušnik ne kazal s prsti na druge poštene hiše. In sploh bi se mi nikdar z osebnostmi ne pečali, ko bi to 1. ne storili klerikalni listi in ko bi 2. ravno osebno najslabši duhovniki ne bi bili največji politiki. Zob za zob ! Župnik proti cesarski slavnosti. Dobili smo in objavimo sledeči popravek: Štev. 290. Uredništvu „Štajerc" v Ptuju. V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo: „Župnik proti cesarski slavnosti" v štev. 35 Vašega lista z dne 29. avgusta t. 1.: 1. Ni res, da je bilo na predvečer rojstnega dneva našega cesarja v župnišču tiho in temno; res pa je, da je bilo živahno in vse razvitij eno, ker dokazuje še zdaj ohranjenih 24 ostankov sveč, ki so isti večer na oknih župnišča gorele. 2. Ni res, da tudi lansko leto nisem zapel ob cesarski meši „Te Deum laudamus", pač pa o pustnem torku, ko so pustni norci pred farovžem skakali; res pa je, da se je lani na cesarjev rojstni dan v jutro ob 7-ih služila šolska sv. meša, otroci so imeli ev" lili, ton- 1 j© čno lila za bom )z0- na- ,vni :elu se nil. bili >st! in me a jo To ivo-en-ali en-iko bri fcvu 0 sv. obhajilo in se je koncem sv. meše Te Deum" s cesarsko pesmijo, kar je raz- iz oznanilne knjige tukajšnjega župnega a Tom G pag. 188. 3. Tudi ni res, da bi imel jaz kak nagovor maškarom o predpustu „šenkal vina, šnopsa ter 10 Iv; res pa daje dobil samo godec Jakob Moteln 2 K, je igral ne pa fantje, ki so se letos na 1 torek mimogredoč tudi v župnišcu ogla-meli svoje običajno pustno veselje, a se dar dostojno obnašali. 4. Tudi ni res, da a pustni torek meni več nego cesarjev rojstni i, res pa je, da mi je bil ta dan vedno v i zato pa sem tudi vsako leto poskrbel, da je v cerkvi obhajalo prav slovesno sv. mešo, koncu „Te Deum" in sem letos cerkvene narje dal na razpolago, da so ¿njimi stre-5. Slednjič tudi ni res, da meni cesarska (resnost še toliko ni bila vredna, da bi se bil azal in „nagovor držal"; res pa je, da tega >em pri najboljši volji mogel storiti, ker zabije so, da godci še en komad zagodejo, so bliskoma spred Župnišča odišli in pred dru-privatnimi hišami več komadov igrali. Kn. žnpni urad Črešnjevce, dne 30. avgusta 1909. jnez Sušnik. župnik. Zopet napredna zmaga. Pred kratkem so vršile volitve za okrajno bolniško blagajno v Lenartu v slov. gor. Pri volitvi so vrli naši rišljeniki na celi črti zmagali. Prvaški zagri-nci se grozovito jezijo in bodejo od jeze še pokali. Čast naprednim volilcem! Neverjetna duhovniška surovost. V „Složen", glasilu vseh katoliških duhovnikov na ovenskem, čitati je sledeči stavek iz Slov. strice: „— Ekselenca gospod župan Stiger o dopust, ter so se podali v „Romerbad", ozdravijo svoje nemškutarske kosti na stroške venskih odjemalcev njih trgovine . . Tako lo piše katoliški duhovnik! Niti za bolnike ti za mrtve ta banda nima obzirov. Fej! In ti Ije hočejo, da bi prikrivali in molčali o fa-ških lumparijah! Fej še enkrat! vbogi fantki! V Šmarju pri Jelšah so imeli e 22. avgusta mlečozobni visoko- in srednje-ci „svoj dan". Fantki si menda predstavljajo, jih kdo resnim smatra. Pa se grozovito mo- f. Žalostno bi bilo, ko bi taki revčki, ki so za ušesmi mokri in nosijo še jajčjo lupinjo 2 hrbtu, politiko delali. Fantki so šli k maši, tem so napravili veselico. Po drugem glažku ¡ve so se jim možgane zmešale in so pričeli eti ter tamburašiti. Potem so igrali šaljivko Trije tički". Oj ti tički ti! Višek zabave so do-igli, ko je neki jurist Ogrizek „držal govor11 in „nemčurjih" udrihal. Fantek menda ne ve, i bi moral po Pohorju krave pasti, ko bi ne nal nemškega. Seveda mu privoščimo veselje, aj le govori, saj študira za ..jezičnega doh-arja-i . . . Pri vsej tej komediji nezrelih smr-olinov je le nekaj zanimivo. Kako to, da se ideležaje srednjošolska mladina takih političnih :riredb? Ako se politikujoči duhovščini dopade, ¡a taki fantki že popivajo, potem je to njena itvar. Ali kolikor nam .je znano, je šolarjem rsaka politika prepovedana in vprašamo tedaj iolsko oblast, kaj ona o temu misli . . . Fantki naj se le naprej zabavajo. Kadar bodejo sami ¿roj kruh služili, takrat jih že primemo za ušesa! Zdaj pa jim posodimo k večjem žepni robec, da si nosove osnažijo! Knez in škof dr. M. Napotnik izdal je pismo vse župnije, v katerem prosi za nabiraoje por po toči prizadetim prebivalcem ormož-a in ptujskega okraja. V tem pismu pravi of m. dr.: „Komu bi se ne usmililo revno ljudstvo, ki žaluje zbegano in prestrašeno in zre obupano v bodočnost! Zopet torej potrkam kot Vaš višji pastir na Vaša dobrotljiva in usmiljena srca in Vas prosim v imenu „Očeta usmiljenega Boga vse tolažbe" milih darov za vsega iljenja vredne ponesrečence". — Škof je leg tega odredil, da se bode dne 12. septem-to iz prižnic popisalo in na 19. septembra t cerkvah darove nabiralo. Gast našemu škofu ! Gonjo proti nemškemu poduku na šoli na Ptujski gori so pričeli zopet nekateri pr-raški zagriženci, katerih duša je seveda slabo-mani učitelj Klemenčič. Prebivalstvo na Ptujski tori je že pred letini z velikimi prošnjami doseglo, da se v 3. razredu tainošnje šole v nemščini podučuje. Ljudje izprevidijo veliko veljavo i in potrebo znanja nemškega jezika, brez katerega je dandanes težko v življenju izhajati. Mislimo, da na celi Ptujski gori ni niti enega kmetskega človeka, ki bi tajil pomen znanja nemščine ali pa ki bi se branil, da se njegov otrok nemškega jezika priuči. Nekaterim hujskačem pa to na noben način ne gre v glavo. Oni sovražijo brez vzroka ali pa iz gole zavisti in sebičnosti vse, kar jo nemškega in vsled tega tudi nemški jezik. In čeprav se ljudstvo samo ne strinja s temi hujskači, imajo ti vendar v nekaterih javnih zastopih toliko moči, da zamo-rejo svoje črne načrte kovati. Podreti, uničiti hočejo tisto, kar je ljudstvo z mnogimi prošnjami doseglo, kar je vroča srčna želja vsega prebivalstva. Zato so ti zaslepljenci letos nakrat v okrajnem šolskem svetu stavili in sprejeli predlog, da naj se odslej ne podučuje več v nemškem jeziku. Kakor blisk iz jasnega je vplival ta brezvestni, hujskajoči sklep na prebivalstvo. Nikdo ni mogel razumeti, zakaj in kako je to prišlo in kmetje, ki so nam to zadevo sporočili, so kar z zobmi škripali nad hinavščino teh hujska-čev. Dokaz, da se ljudstvo ne strinja s tem sklepom, je dejstvo, da se je takoj nabralo podpise 120 starišev, ki zahtevajo, da ostane nemški poduk in da se ne posluša ljudi la Klemenčič, katerega zmožnosti za šolo smo itak že opetovano popisali. Cela fara je naravnost razburjena in ako bode to podlo hujskanje proti nemškemu poduku naprej trajalo, zgodilo se bode marsikaj neprijetnega. Mi opozarjamo šolsko oblast odločno na tega Klemenčiča, ki je mojster edino v pijančevanju in ki še vedno ne da miru, čeprav se mu je v javnosti že stvari očitalo, zaradi katerih bi se vsakdo skril. Opozarjamo pa oblast tudi na dejstvo, da se ljudstvo ne pusti več vzeti nemški poduk, da so stariši za nemški podak. In mislimo, da imajo stariši tudi kaj pri vzgoji otrok govoriti, ne pa samo celibaterji in pijani šolmeštri. Kdor seje veter, žel bode vihar. In na Ptujski gori zna priti do tega viharja! V Zavrču se je dne 24. avgusta novi tele-grafični urad otvoril. Ta urad je srednja štacija med Ptujem in Ljutomerom ter je neposredno zvezan z mesti Gradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Ormož, Čakaturn in Varaždin. Olajšave na železnici. Ministerstvo je dovolilo nekatere olajšave pri voznih tarifah za blago na progah, ki tečejo v po toči ali drugih ujmih prizadetih štajerskih krajih. Občine in v njih nahajajoče se zadruge smele bodejo namreč od, 1. septembra do 31. decembra prevažati steljo in krmo ter bodo dobili voznino povrnjeno. Zal da velja to le za državne železnice. Velika tatvina. Iz podstrešja hiše štev. 16 v Theatergasse v Mariboru je bilo raznih predmetov v vrednosti več 100 kron pokradenih. Tatovo še nimajo. Nesreča ali zločin? Posestnico Alojzijo Esenko v Prošincih so našli 400 korakov od njenega stanovanja mrtvo z razbito črepinjo. Doslej se še ne vč, ali se je nesreča ali zločin zgodil. Obstrelil se je zaradi nesrečne ljubezni tiskar Franc Prelog v Celju. Upa se, da bode okreval. Otrok v cerkvi. V farni cerkvi v Celju so našli te dni pri frančiškanskem oltarju malega jokajočega otroka. Na prsih je imel otrok rožni venec. Otroka je neka revna mati proč položila. Požar. V Unišah pri Ponikvi je pogorela posestniku Po vale hiša in gospodarsko poslopje. Domači ljudje so bili vsi v cerkvi. Le 13 letna slabeumna hčerka je bila doma in je našla v plamenih smrt. Posestnik trpi veliko škodo, ker je le za malo svoto zavarovan. Trpinčenje živali. Kočar Tomaž Goričan v Krajzoršaka pri Ljutoraerju je svojo kravo tako neusmiljeno pretepaval, da jo je težko poškodoval in ji tudi en rog izbil. Nečloveškega kočarja so naznanili. Tako trpinčenje živali dokazuje le surovost srca. Vlak ubil je 64*letno Marijo Koren iz Ho-tinjevasi. Šla je čez tir. Tovorni vlak jo je vrgel v neki drog, da je bila takoj mrtva. Pri sebi je imela čez 1700 K denarja. Čast delavcu! Preteklo nedeljo bil je v ptujskem rotovžu mizarski pomočnik g. J. Rosmann s srebrno medajlo za 27-letno delo odlikovan. Župan Ornig je imel lepi nagovor; naposled je odlikovanemu medajlo s častnim darilom mesta izročil. Tudi drugi govorniki so izrazili svoje veselje in čestitke. Vrlemu delavcu čestitamo tudi mi ! ' Ogenj. V Rotweinu je gorelo pri posestniku Wresnigu. Požarniki so rešili pohištvo ter bližnja poslopja, medtem ko je vse drugo pogorelo. Govori se, da je požar delo zločinca. Dezertiral je kanonir L. K u m p a n iz Maribora. Pomoč. Za po toči poškodovane v vzhodni Štajerski nabral je posebni odbor v St. Johanu pri Herbersteinu že 3.400 kron. Iz Koroškega. Napredna zmaga. 19. p. m. so se vršile v občini Paternion občinske volitve. V vseh treh razredih so zmagali naprednjaki i. s. v prvem z 20 glasovi, v drugem z 27 (proti 13 klerikalnimi) glasovi in v tretjem z 137 (proti 87 klerikalnimi) glasovi. Črna stranka pod vodstvom znanega parčka Khevenhuller-Vospernik je grozno potrta. Cast vrlim naprednim volilcem, ki nočejo Koroško klerikalni temi izročiti! Pravica za vse! Ako opazujemo divjo gonjo, ki jo prireja politikujoče farštvo proti št. iljskemu župniku Cesky, potem se moramo pač vprašati: Kaj je ta Cesky za božjo voljo storil ? V škofovem pismu čitamo, da je g. Cesky popival, da je plesal, da pri maši očividno ni bil trezen, da je kuharica porodila itd. Mi ne vemo, ali je to res, ali ne. Na vsak način pa trdimo, da cela vrsta drugih duhovnikov ni niti za las boljša. Ali naj naštejemo slučaje P Ali naj povemo zopet imena? Mi vemo, da neki duhovnik spije na enem sedežu 25 steklenic pive in da hodi potem celo noč s puško na rami pod oknom deklet. Mi vemo o drugih duhovnikih naravnost nemoralne stvari in nečistosti. Ako ne poneha vsa ta gonja proti Češkemu, povedali bodemo mnogo novega. In radovedni smo, je-li bode mi-lostivi knezoškof tudi pri drugih duhovnikih tako strog, kakor pri župniku Cesky! Politika prva reč! Poročali smo v zadnji številki, kako zasledujejo politikujoči duhovniki župnika Cesky v St. Ilju. Na njegovo mesto hočejo mirnim faranom vsiliti kaplana Hornbocka iz Plajburga. Mislili smo takoj, da je ta Horn-bock gotovo politikujoči hujskač, ker ga prvaki tako priporočajo. In res! llornbock se je delal sicer preje za Nemca, kar je tudi po imenu in rodu. V Plajburgu pa je postal ta čedni Horn-bock nakrat hud prvak in politični agitator. Iz Johanna postal je Janez. Delal je politiko na vse mogoče načine. Posebno šolskim deklicam se je z raznimi knjigami prikupaval. Ob priliki prvaškega „taborja" je ponujal ta Hornbock Nemcem „gulaš iz slovenskih črev". Ta človek naj bi bil boljši nego župnik Cesky ? Mi tega ne verujemo. Tudi prebivalci v Št. Ilju ne. Zato se bodejo z vsemi močmi branili, da bi ta Hornbock njih duše pasil. Politikujočih hujskačev ne potrebujejo v Št. Ilju! Preganjanje duhovnikov. Po Koroškem se je pričelo zdaj vse poštene, miroljubne duhovnike preganjati. Pred kratkem se je tudi župnijskega administratorja v Maria-Trostu, patra B. Bin-derja prestavilo. Binder je bil v fari zaradi svoje nepristranosti in miroljubnosti zelo priljubljen. Prestavili so ga baje le zato, ker ni trobil v rog prvaških hujskačev, kateri se nahajajo med člani frančiškanskega hospica v Lankowitzu. Vprašanje je seveda, ali bode to šikaniranje poštenih duhovnikov in podpiranje politikujočih hujskačev v kuti za sv. vero koristno ali škodljivo . . . Walcher — Župnik. Znani hujskač poslanec Walcher je torej vendar dehant v Št. Vidu na Glani postal. Na Koroškem mora biti duhovnik veliki hujskač, potem dobi najboljše fare . . . Prevalje. Dokazi so nam došli, da Grafen-auer ni prijatelj našega kmeta in tudi nikdar ne bo. V Črni in Možici se je pred kratkem vršil zbor, v katerem sta govorila državno-zborska poslanca gosp. Nagele iz Velikovca in gosp. Lu-čovnik iz Žihpolj. Povdarjala sta v slovenskem jeziku delovanje državnega zbora, ter prišlo je v govoru tudi do tega, kaj so storili napredni koroški poslanci, ko so prišli kmeti zaradi suše v narvečjo stisko. Gospod Nagele in njegovi tovariši so napravili prošnjo, da se mora dati od države kmetom takoj potrebno podporo, da ne pridejo v veliko škodo. In res, dosegli so na- pre&ti .poslanci 200.000-'kron podpore. Prav prisrčno livalo izrečemo gosp. Nageln in njegovi^/tovarižem za .' Hl. ■.■■ ■ 'J.,.. .. ... ■ . > • Uče^ec n se gffrejrrfe s prfcriokd StfljflAP* izobrazbo v«trg9*ito0 *;me6araoTi v blf\$Qfl*;, neka j .nemškegar potrebno; deklica k otrokom se takoj sprejme pri g. Alois Reieh, Pozor! Kdor 2eli kakftno stilno, trgovino v mestu ali na deleli prodati ali po ceni kup se obrne na Frani „Rotenhef", Zgornja P» pri PraRertikfB. L.A um ol Učenec pjcrs s polno oskrbo se iprei». i0|£ n Naslov: Mizarstvo Sikni Gradee, HeiTMttwiS» m ms A Čevljarski pomoini kateri zna dobro Skoraj« drugo delati, «e takoj sprra pri gospodu Štefan DiteM, čevljarskemu mojstru v b Bjicah. vale prišel mimo in bi ga takoj postrelil. m Mi HE*T"" Sedlarstvo 531 gg. orožniki proti temu nočejo postopati kali bomo na višjo oblast! Kako bogastvo raste. Nekdo je pn da je imel amerikanski bogataž Rockfell« 1875 le 25.000 K premoženja. Danes pi duje Rockfeller okroglo 3.500 milijonev* Ako doživi svoje 80. leto (1. 1917), posedoval, bode 5.000 milijonev. Akcije, v katerih ima,svoje premoženje naloženo, rastejo grozno. Sladkor se je podražil, tako da stark v penzijofti6t3>. se za 3600 K detajlni trgovini za 8 vin. pri kilogramu jr.e£L___prp^ £a«iov: Mat. Bobek, Kolera se je pričela razširjevati v Belgiji. SB^e pri Je,*ah 2U z jijtffo^j brez konkurence z vsero^orodjem se s stanovanjem dostojnemu sedlarju zaradi smiti V naj^m da. Vpraša se pri \ r. i Heleni Haimbar^r, (irebinj(tiriffen) na Koroškem Lepa hiša 532 e/|VOlI£li z 2 oraloma zemlje, direktno na'-^ ieferinci. lep razgled, na solCrfatl ^ani, primerno za Grajzlarija dobro idoča, v zvezi s \M< trafiko in malim posestvocu katerem se lahko redi I knn """.. in 2 »vinje, zelo primeri» malega penzijonista ali rc delca se proda na Keblju Oplotnicl. Pojasnila daje tu- jgrske kajšni Šolski vodja. Ki cena 5000 K. eto avnii mer ne Mladi mlinarski pomočnik izobraZen v umetnem mlinu-stvu, proti 24 K plače in prosti oskrbi krfpki ■ tener se takoj meta pri g. Jakuh Pettowir Ormoža. je pri (2 mínate od trga). Dopisunčka „Mira" naj bo sram za debelo laž; resnica je prišla na dan, resnica bo govorila! . Prevalje. Najvažneje pri klerikalnih razpo-rednostih novega časa 60 „igre". Pri teh igrah poslužujejo se klerikalni voditelji naših mladih deklic, da pred njimi komedijo špilajo. Kome-dijanstvo sicer pri priprostem ljudstvu nikdar ni bilo posebno čifelano iri tudi zdaj jih ljudstvo ne mara; iz katerega nagiba so tedaj komedije ravno kmečkem ljudstvu od klerikalne previdnosti prideljene r Ta nezapopadljiva nadležnost je le ead kaplančkov in vpeljan za njih zabavo in za pašo njih očes. Kako poželjivo marsikateri pri igri nežno igralko in krasno, za njega nedosegljivo deklico ogleduje, da mora ta oči pobe-eiti, in čeravno se sicer čisto nič ne zmeni za grgotljajočega seladona, sramežljivosti zardeti, kakor bi fo kri polila, ker ni navajena, na ogled zaljubljencev postavljena biti. Mi želimo, da se ohrani haših hčera nedolžnost. To pa ne more biti, ako se nežna devica. (cvetlica) na ogled nesramnim ogleduhom stavlja in pred njimi komedijo špila in pred drugim zbranim ljudstvom raznovfstne sorte. Varujte nedolžnost naših deviških hčerk, ne dajte jih na ogled stavljati po-željivosti, naj ostane rajši doma, kjer ni zapeljivosti. Taki stariši pa, katerih hčerke itak več ne zardijo pred poželjivimi pogledi, jih naj le zanaprej stavljajo na ogled, morebiti dosežejo priskrbljen ost kot farške knharice. častno medajlo za 25-letno službovanje v požarni brambi so dobili v Ebersteinu sledeči gg.-:; Jakob Talakerer, Fr. Bein, P. Nussdorfer, Rudolf Samonigg in M. Isopp. V Spittalu pa je dobil častno medajlo za 40-letno službovanje g. Jos. Feichter. Čestitamo! železniška nesreča. Pri postaji Klagenfurt-Lend se je zaletel tovorni vlak v voz, ki je hotel ravno čez progo peljati. Kučijaž je bil težko poškodovan, istotako konj. Nesreča pa bi bila lahko še veliko večja. Pazite na deco ! V^rafensteinu prišel je 5-letni otrok mlinarja' Jerneja lv iolesje in je bil usmrten. iTn. (ftpteffs Iz skale padel je ^5T®85tBTk Jos. Samonig pri Mallestigu. Padel je 20 m globoko in se težko poškodoval. Nesreča. Mlada žena železničarja Uschan v Notschu na Dobraču je padla čez stopnice in se tako težko poškodovala, da je čez dva dni umrla. Družinska žaloigra. V Frusachu je umrl poštni uradnik g. Baumgartner. Njegova smrt Ruske razmere. Pri Krasnojarsku so roparji osebni vlak napadli, 8 oseb ustrelili in $(>¿000 rublov oropali. Loterijske številke. 83, 50, 12, 90, U. 4, 41, 88, 57, Ž0. 533 Gradec, dne 28. avgusta : Trst, dne 21. avgusta: Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Mak*a B&hael na Dunaju, IV.? Margarethenstrasse St. 27/27 nov c^nik farmskih Ur, „zlatnine m srebrnine po najnižjih fabriSkih cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvritno, reelno postrežbo. NaSi cenjeni 4itatelji dobijo na naroČilo taki-eemk z nad 5000 podobama zastonj^n franko. Posestvo za ' proSatl«; vse v dobrem stanu, novo zidana hiSa s 3 sobami, kutiinjo, klet, kamro, kravjr *in *• svinjski hlev, Skedenj, lepi sadonosnik, velika njiva, vrt, nekaj travnika, zelo ugodno za penzijonista, 10 min^t od kolodvora Poličane. vse ia- iMX Kron. Vpraša naj sea ipČ';,la£tniku g. Franc Potisk. Oadrainska vas, ali pa g. -fcgovcn' Vonk, na kolodvoru v Poličanah. Lepo posestvo m na prodaj, ki obsega zidar-> hiSo, klet za konje, govedo b svinje, lepi sadonosnik. rc-ic-vitne njive, hosta, novo ua-jene gorice, preSo, vse v dobrem stanu. Meri okoli & oralov. Ceno se izve pri goto. Vimeni Plolil v Seniaki, kii. Štev. 7, pošta Jnriinci. Vdovec iSČe starejšo gospodično ú vdovo (gostilniSKo kuharico) t nekaj 1000 K za ženitev, tudi bi se kam priženil. Xaslovr upravniStvu „fetajerca". rní Damske bluze, Sosi, predpasniki itd. s» gotovi ali po meri, kupuje se5 kakor znano najbolje pri Wessiakn t Maribora, Drau-' gasse. 459 ■■ ■ iS' Mrvo in slamo 508 Preddelavca*>v8 v (PlaUmeister), zmo2neg»; lesni trgovini, oženjenega, i|čef-, g. Franz Cleinscieh, TrimSr fc2 na Koroškem. J ' ' 'HI n Delavci 3 pridejo do prepričanja, da do-bro^sjva^o .perilo, hla^e, oble-ke itd. nHÍbol¿e pri Wessiaku v B*artb«ru, Draugasse; kupijo. Hiša ¡Ai najceneje in v naj->ljši kakovost franko na vse postaje g. Wilhelm Xenmann, Gradec, Wielandgasse 2. Dva >t Tin i čar j a ^ vsak s 3 do 5 ljudmi, meta se takoj. Stanovjíri» Mlade pridne ljudi -- iSČe -za ftbrični promet zunanje délo eementne fabrike » Rulrut. n I>«Jr¡ f. I 7. na glavnem trgu v Celju, dra nadstropja visoka,-s prodajal no. in velikim vrtom .se 2jó¿¡: družinskih razmer po ceni proda. Vprašav se pri upravniStvu „Štajerca". Vila 538 Bakur p. Reki. 515 Pekovski učenec ajlepši legi, 4 sobe. ka-i, klet, poslopje za hleve,. _ Heiñne lepo, pogoji dobri. Georg skem mojstru v Frana (FrauheimJ. •50f,n gonijo Šldjersko .......— ""■" iitv ta^j, sprejme pri gospodu inrich Simonitseh, pekov- Zeltweg. 514 v naj hinja, 1 oral sadonosnika, 200 najfinejših namiznih vrst. I1/, orala vinograda, 10 minut od postaje za brzovlak. VpraJa se poste restante pod^Pensio-nist« v Poličanah. 13 tev. II. Et; okra ¡e i del m UL Ozdravi • • pijančevanje, predno krš^anec postavo. rogat za . alkohol in napravi, da zaničuje pijanec alko- 540 Reši gaJpred^o^e;alkoh(|\r)jegovo zdravje, veselje do dela, in premoženje uhičH,'aii pa predno da napravi smrt rešitev nemogočo. Oooitf holne pijače. Coom je popolnoifea neškodljiv in vpliva tako intenzivno, da se ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše,'¡kar je znanost v tem oziru napravila in rešilo je to sred^tVb že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada. '->ö'K . B . A. Z. 33663 636 II.-5Ö4I ro, IM o hifio -hitro M š'ajtrski lskava. jezikom v Razglas. T gjU-JJ/* . Ml -aari deželni kmetijski šoli s slovenskim: sv. Jurju na južni železnicgjpri^nC s' 539- i oktobrom 1909 prvo šolsko leto. p r(. j Ta zavod ima namen, da daje sinovom spodnje-. Krških kmetov priložnost, da se na podlagi v ljudski rejme. nabranega znanja izobrazijo v zmožne, praktične^ hninit, Lovajce. Podučni predmeti so: živinoreja, rA^karsWo,< rana* ^^ poljedelstvo, sadjarstvo in gozdarstvo.;i,.už.)(r. , Podučni u čaj traja deset mesecev. cv.: :} Za sprejem treba je predložiti sledeča dokazila! 1. o dokončanem 16. življenskem letu (krs^bi l^r 2. o domovinski pristojnosti (domovinski iišt); 3. o popolnemu zdravju in kmetijskemu delu- pri-memu telesnemu razvitku (zdravstvena39pricevala); 4. o pridobljenemu predznanju-, (šolska: spričevala); 5. o nekaznovanosti (nravnostrtO-spričevalo), tabak- Da se omogoči tudi sinovofrt m&hjpremoŽrtfti jm, na dcev obi.sk te šolo, obstoji na zavodu 10 d^žel^ih krava «tih ir.esi. Sinovi stajerskih kmetovalcev, ki se pote-.: nr0okoV«o za eno teh prostih mest, imajo predložiti svoje* ju pri šoje do najkasneje 15. septembra 1909 in «SKHff šta-e tam- ikpmu deželnemu odboru v Gradcu, tem prošnjam je j poleg pieje omenjenih dokazil še občin.s^o ; .o popisanje premoženskih razmer. J*^ i(oj*ob pO- S takim prostim mestom zvezan je brezplačni pod inik nje in prejme v Ko- 541 548 Si! Pozor j!! zavinsko trgatev 1909. V^o množino zelenih ŠtaftillSkill Sodov brez napak odda od 40 do 44 kron Kari Kržižek v Maribora, Burggasse 8. 490 Giht, revmatizem ■ in astma m se uspešno zdravijo z rabo mojega le let» sem znanegaEocalvptus-olja (avstralsko, naturrii produkt). Cena originalne steklenice 1 K .50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najbolj Se sredstvo proti pegami, virnerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni , 4.. nedosežno zdravilhi proti kaSlju, oslovskemu • ® . . kašlju, astmi itd. METO Ernst Hess, Klingenthal i. S. di'ie ožita na to n^k; «o «»¿i v Ptnin 78« Kupna varnostno marko. W Dobi se tudi v Ptuju apoteka „zum Mohren41 H. Molitor. Poser! Oitsg! Pozor,I Pakraške želodčne - Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo prt boleznih v želode« in črevih, — osobito se priporočajo -r- pri «a-prtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. .Nedoseženo sredstvo za »reba vanja. / eh1 signren. Cena je za K franko na vsa- vzdržanje dopre Dele vanje izvrstno.! 12 steklenie (1 dviinajsfoi ko pošto po povzeli 'Äö iöidle pošlje denar na-pref. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, d» w s.r«ia naravnost od: p Juriiiča> lekarnarja v Pakracu It. 200 (Slavonija 90 tilinar- ny- o iumui puauui uiMiviu ■ v-*.»« j- ------- i--- 5te iin prosto stanovanje in v deželi navadna oskrba za i mo knjig in drugih učnih sredstev imajo stari$f_ ^Se koliio bolezen glave. Naroči Kmetje in kmetijski delavci, ki se hočejo tega te-: ^ naj si vsaka družina. Imam mnogo priznaue m aanv^ P ca lastne troške udeležiti, se tem potom vabijo,-da---ifa. Otane franko na vsako poftto 1 lonček 6 ti v pondelek, dne 13. septembra t. L ob 8. uri zjutraj 9 2 lončka 5 K. 'rassbergu v gostilni gospoda Johana Lipold pri, vodji, ^ Naročajte samo pri meni pod naslovom .ja naznanijo? | * | | 1 j peter JUllSiČ Gradec, 12. avgusta 1909. A .v.W v pakracn štev. 200 v Slavoniji. Od štajerskega deželnega odbora. 89 ženje- alko- in ogled razpošiljam kolesa (bicikle) proti pov* zetju. Deli koles čudovit* ceno In dobro. Cenik s tU* k&mi franko) . 1 Franz DUŠEK, tovarna koles, Opečni Nr. IM a. d Staattbahs, Biluses. » ■j» anker-pain-expeller je znano kot sapiljajs^, Izvrstno Is boleölno oittranjaiote sredstvo pri prehlaleajs itd. Dobi m v vseh apotekah po 80 a, 1-40 in K 2 —. Pri »akupu tega priljuUjenega domafle^a sredstva naj se pan aa originalne steklenice v «faattjah z nalo varstveno «namko „Anker", petem ae debi pridno to sredstvo. Dp. Rkftter-Jm apoteka „ilttl Iöt" v fra»I, Blisabetstr. St. 5 no v. Rar.poliljn se vsak dan. Ö90 Prodala naturnih vin i®®®®®®©®®"®' RBi»Sito::::::::!Sz ^ekaj kmetsMh deklet S B belo namizno vino Silvanec-ribola........ 36-— » namizno vino rizling............., 0\ da s& namizna vina po..........., ' \ ,, ? I. Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino.....oa5om 1(» Utrih proda iz vin^e kleU v poslopju kuhati nfiUČiti, Se rešilo idinja-lajvet mveč-mara. Otto KÜSTER, Celje ri lz-• nje-irzdržn škod narja,. Pozoi1?um5iov2 0 ißt>»; ■ '^^HgörfeHftte proti prosti lrrani in oskrbi. - Vpraša se pri gospodinji savoda ..Deutsches Mädchenheim" v Ptuju. sv isn 537 i*-» 517 »DBOO • — ißbi; )i>v3tq i . rib P. n. gostilničarjem v-Ž^!cu;;i^bkolici'bodi ( »d- manj eno, da se z ....... septembrom t. 1. v Žalcu filijalko Pridni viničarji in pekarije v Zabukovju v '; 1 majerski ljudje Fotografična manufaktura FRÜWIRTH & COMP. Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli ¿98 fotografičnih aparatov Prizmen-glaži Itd. Solventno olaj|anje!'i)ia.čif za odjemalce. ' Cenik zastonj in franko. ===== Meščanska parna žaga. on. Gostilničarji dobijo pri nakupu ,207s> ^ ¡| ^gi delavskimi močmi se iščejo za 1. no-popust. vembra. i Vpraša sa pri g. Johann Lininger, Maribor, VolksgartenstraBe 20. 5is CK] Na Mvem I en t nem trgu (Lendplatz) v Kaven klalnice in plinarske hiše poatavijeoa jo nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po sahtevi takoj ra*-ftaga. Vsakdo pa Bme tudi sam oblati, vrtati nn spahati i. t. d. I Koss, Celje 1— na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Občinska hranilnica (sparkasa) v Ormužu Osnovana 1. .1879 Poštno hranilnični konto št. 832036 prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ter daje vsakega dopoludne rado vol j no in brezplačno pojasnila v vseh sparkase se tikočih zadevah. 778 Ravnateljstvo. 8 dni na poskus. Najnovejša ura na nihalo z godbo in bilom, budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepše komade v kaleri koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti in vpošljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K 10. 8 letna pismena garancija, pošilja se po poštnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopf* ura iz nikelna K 3-—. Srebrna K 7 —. „Ornega" K 18 —. Zlate ure K 18-—. Zlate verižice K 20 —" Zlati prstani K 5-— Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2'—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 2jI jfobnka iuueukik in Yiucgra&uiàklli maàin ss. Dang s (Štajersko) najnovejše vitAle m lati ln e stroje, stroje re*A«je krme, šrot-mline, za rezanje repe, re* Mer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, «br^« sa mah, grablje za mrvo, ročne grablja (??a»d*chlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ttoej za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske a&gfid mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck fefčfercaeial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške »ož* ki), rezervne dele, prodaja masin na ia garancijo. — Cenik zastonj in franko 14 omeč tek* $&B*»takl /A/iti/U c/lmori/va J/a ten xc'li/o àcb/xS, />v cou *n </ \ < C v Jsjult\.sJee n/îctf2&.. ^Sakôorsùut CAye/sn it" /J* t/c sc l