Kdo vlamlja na žalskem
območju? str. 14
o
Tednik za Savinjsko regijo / št. 5/ Leto 75 / 30. januar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Sveža energija iz novega studia
Nov studio Radia Celje je zasnovan po najnovejših svetovnih radijskih smernicah. »Vsi, ki delamo v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje, smo zadnje mesece dihali za to, da bomo končno dočakali nov studio. Vedeli smo, da bo lep, in na koncu ugotovili, da lep ni zadostna beseda, ker je čudovit. Radio Celje je zdaj še bolj zaživel, dobil dodaten zagon, da o neverjetni energiji sploh ne govorim,« pravi urednica Radia Celje Tanja Seme. str. 38-39
\
V
JI,t:
' "»'»JlllUf,,, '"'"»I»,,,,, ""'Il».llfI(f(
„ '"""»IIIII ""»I»»,,.,,,...
'»II
I T J , „
INTERVJU
NASA TEMA
ROGAŠKA SLATINA
Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
str. 26-27
Kako se izogniti spletnim
goljufijam? str. 12-13
Stolp in nadhod: veliki met ali strel v prazno? str. 9
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če bi vodilni izpolnili vse obljube o povečanju proizvodnje in prodoru na nove trge, se danes verjetno ne bi pogovarjali o novih presežnih delavcih.«
Žan Zeba, predsednik Sindikata kovinske in elektro industrije v Gorenju
»Kljub temu, da se večina ljudi strinja, da je zasebnost neprecenljiva^ smo jo pripravljeni prodati za 10-odstotni popust pri nakupu ali pa za brezplačno dostavo nekega izdelka.«
dr. David Modic, računalniški strokovnjak
»Ponudba v centru Celja ni dobra, kar vpliva na to, da mesto deluje brez pravega življenja. Preproste krasitve s cvetličnimi lonci po ulicah in mostovih se mi zdijo premalo.«
Tanja Barle, arhitektka in učiteljica
»Dokler bomo lahko govorili in pričali o resnici, ki jo čutimo in vidimo, do takrat bo tlelo upanje.«
Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
»Zdi se mi, da sva bila s trenerjem Marjanom Fabjanom kar v enaki meri šokirana.«
Klara Apotekar, judo-istka celjskega kluba Zdežele Sankaku
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ M9	У1 \l/ 12 c2>2
SOBOTA I	I NEDELJA
J1 \l/ H ^^ 3	4
O
СЛ
Kako so odstop predsednika vlade pospremili poslanci s Celjskega?
Čoln se je prevrnil. Kdo bo najbolje plaval?
V ponedeljek je domačo politično sceno najprej razburkal finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je predsedniku vlade podal svoj odstop. Kmalu za tem je odstopil še sam premier. Še preden je ta podpisal odstopno izjavo, so se začela prva ugibanja o tem, ali bomo to pomlad morali znova na volišča ali bo obstoječi garnituri uspelo sestaviti novo vlado. Pa tudi o tem, kdo bi lahko povezal in prevzel vodenje razpuščenega političnega zbora in o tem, komu bi volitve koristile in kdo bi ob vnovičnem glasovanju največ izgubil. Za mnenje in prve napovedi, kako naprej, smo povprašali poslance s Celjskega.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec je po prespani noči od najave svojega odstopa na socialnem omrežju nekoliko podrobneje pojasnil, zakaj se je odločil za ta korak. Zavrnil je namigovanja, da je bil povod za njegov odhod odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja. »Vsakomur je jasno, da so vzroki drugje. Pri toliko zamenjanih ministrih pa res to ne more biti glavni problem,« je zapisal Šarec in dodal, da je odstop v danem trenutku edina možna rešitev. Problemov in vprašanj, s katerimi so ga »zasipali« državlja-
ni, ni bilo mogoče več reševati brez podpore v parlamentu. »S svojimi 13 poslanci sem naredil, kar sem lahko,« je še dodal odhajajoči premier. »Edina poštena opcija je, da gremo na predčasne volitve in da ljudje povedo, kdo ima podporo in kdo ne.«
Tako se je vladni čoln, ki je vseskozi plul po sila razburkanih vodah, dokončno prevrnil. »Koalicijske partnerje sem dolgo opozarjal, naj ne majejo čolna s svojimi nenehnimi izjavami, naj se javno ne kregajo glede nekaterih stvari, naj razumejo, kaj je finančna
vzdržnost,« je Šarec krivdo za padec vlade vsaj delno naložil koalicijskim partnerjem.
Kdo s kom in do
kam?
Kmalu po najavi odstopa se je začelo ugibati o tem, kdo se bo na vsak način potrudil za sestavo nove vlade in kdo bo podpiral predčasne volitve. Čeprav nihče tega ne želi na glas priznati, si mnoge stranke novih predčasnih volitev najbolj ne želijo, saj še niso pokrpale lukenj strankarskih proračunov, ki so jih povzročile zadnje kampanje in volitve. Poleg tega javnomnenjske raziskave mnogim strankam napovedujejo parlamentarni izbris.
Najglasneje se je za sestavo nove vlade zavzel gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki prihaja iz vrst SMC. Hkrati se je prav Počivalška povezovalo z možnostjo, da postane novi mandatar, česar ni ne zanikal ne potrdil. Se je pa Šarec prav s stranko SMC pogovarjal o možnem skupnem nastopu ali sodelovanju na morebitnih predčasnih volitvah. Medtem pa se Šarec ne vidi pri tesnej-
šem sodelovanju s strankama SDS in SAB.
Eni presenečeni,
za druge razplet
pričakovan
Celjska poslanka Janja Sluga meni, da je Šarčev odstop svojevrstno presenečenje, saj da bi vlada in koalicija lahko svoje delo nadaljevali do konca mandata, če ne bi prišlo do nepotrebnih nesoglasij in odhodov ministrov. »Zavedamo se, da sta odstopa kar dveh ministrov in še dodatni odstop ministra za zdravje >na zalogo< otežila delo vlade, pa vendar bi se z več dialoga dalo temu izogniti. Odstopu premiera je verjetno botrovala njegova ocena, da dveh ministrov ne bo mogoče nadomestiti,« je dejala. »V stranki SMC smo na volitve pripravljeni, pa tudi, če se zgodijo jutri, vendar pa menimo, da odstop premiera še ne pomeni novih volitev. Veliko je še neznank, zato so konkretne rešitve ta trenutek zgolj ugibanja. Podprli bomo tisto rešitev, ki bo najboljša za stabilnost Slovenije.« Ob tem je Janja Sluga dejala še, da je bilo
Na odstop so se odzvali tudi v gospodarskih krogih in v sindikatih. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je ocenila, da je Šarec s tem presekal gordijski vozel. V zadnjih mesecih namreč niso zaznali usklajene politične smeri, stanje pa je bilo nepredvidljivo.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije si želijo čimprejšnjega oblikovanja stabilne vlade, saj so v času negotovih gospodarskih razmer potrebne stabilne politične razmere.
Medtem pa so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozorili, da bo premierov odstop povzročil odmik od nujno potrebnih reform in ukrepov na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike.
AKTUALNO
3
Najprej iskanje novega mandatarja, nato predčasne volitve
Predsednik republike Borut Pahor ima od dneva, ko se bodo poslanci seznanil z odstopom predsednika vlade, 30 dni časa, da državnemu zboru (DZ) predlaga kandidata za novega predsednika vlade. Če v tem času ne bo predlagal novega kandidata, bo začel teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagali poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še to ne uspe, sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja. Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Volitve se lahko v skladu zakonom opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Po napovedih predsednika DZ Dejana Židana bi se to lahko zgodilo v drugi polovici aprila.
Spomladi začetek gradnje 22 kilometrov povezav
dovolj prelaganja odgovornosti in zapravljanja javnega denarja: »Potrebujemo stabilno vlado. V SMC smo odprti za pogovore in povezovanje, ampak pod pogoji in na način, ki je sprejemljiv za vse strani. Čas je, da v dobrobit Slovenije prenehamo gledati levo in desno, da odrastemo, umaknemo nogo s plina, sprejmemo odgovornost in pogledamo naprej.«
Željko Cigler iz vrst Levice, ki ji je premier večkrat očital nesodelovanje, je Šarčev odstop pospremil z besedami: »Družbenih izzivov, ki so posledica nepravičnosti in slabih političnih odločitev iz preteklosti, od poprav pokojnin, zagotovitve dolgotrajne oskrbe do odpiranje kakovostnih delovnih mest, gradnje 10.000 novih stanovanj za mlade, razvojnega preboja in udejanjanja zelenih politik, v Sloveniji ne manjka. Vlada Marjana Šarca teh izzivov, čeprav je obljubljala drugače, ni bila zmožna reševati. Raje kot z reševanje problemov ljudi se je ukvarja s kadrovanjem in strankarskim kupčkanjem.« Kot je zatrdil, so v stranki na nove volitve pripravljeni: »V njih vidimo priložnost za spremembo razmerij moči in za krepitev progresivne politike, ki se bo zmožna lotevati problemov, s katerimi se dnevno spopadajo prebivalci in prebivalke Slovenije.«
Na to, da je vlada Marjana Šarca leto in pol delovala brez pravega programa in vizije, kako modernizirati Slovenijo, urediti zdravstvo, kažejo številni nakopičeni problemi, je prepričan poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek. »Odstop predsednika vlade potem, ko sta odhod napovedala dva ključna ministra iz njegove stranke, je ena izmed njegovih razumnejših potez. V NSi glede na trenutne okoliščine ocenjujemo, da so predčasne volitve najboljša možnost. Izvršilni odbor stranke je zato na ponedeljkovi seji že ustanovil volilni štab in pričel evidentiranje kandidatov za parlamentarne volitve,« je dejal.
Jelka Godec iz vrst SDS je dejala, da sta bili sedanja koalicija in vlada že nekaj časa klinično mrtvi. »Odstop ministra Bertonclja, ki je iz kvote LMŠ, je verjetno dokaz, da je Šarec jemal delo predsednika vlade preveč na lahko in v stilu njegovih šarcizmov: >Če
bo, bo, če ne bo, pa ne bo<,« je komentirala Godčeva. Ta meni, da bi bile predčasne volitve za Slovenijo najboljša možna rešitev. Kot je povedala, je poslanska skupina SDS enotnega mnenja, da je treba čas do oblikovanja morebitne nove vlade ali predčasnih volitev pametno izkoristiti: »Naša vrata bodo odprta za vse, ki želijo konstruktivno sodelovati v smeri, da sprejmemo nekaj nujno potrebnih zakonov, ki jih Slovenija čaka že leta.«
Da so za Šarčev odstop najverjetneje krivi odstop finančnega ministra in zapleti ob predlogu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, meni poslanec iz vrst SD Matjaž Han. »Bojim se, da bodo zaradi politične krize in nestabilnosti, ki jo je s svojim odstopom povzročil predsednik vlade, najbolj prikrajšani prav ljudje, ki so upravičeno pričakovali ukrepe s področja zdravstva, stanovanjske problematike itd. Zato mi je žal, da predsednik vlade ni že poprej strnil vrst svojih ministrov in se poskušal tudi s koalicijskimi partnerji pogovoriti o nujnih prioritetah te vlade, za katero vemo, da je že od samega začetka svojega mandata zaradi manjšine glasov izredno ranljiva.« Prepričan je, da je prav, da o prihodnji vladi odločajo ljudje na volitvah: »Ob tem si želim, da bi vse politične stranke, tudi zaradi izkušenj, ki jih imamo ob predčasnih zaključkih vladnih mandatov, zmogle preseči večmesečno politično blokado in kljub današnji napovedi sprejeti ključne vsebinske projekte, ki so že v teku. Imam pa v parlamentu, kot vsi poslanci, samo en glas in prihodnji tedni in meseci bodo ne nazadnje pokazali, kdo želi državi dobro in kdo se zaradi lastne politične pozicije odpoveduje vsebini.«
Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS je dejal, da obžaluje odstop ministra Bertonclja, češ da je bil ta najboljši minister v aktualni vladni sestavi. »Kar se tiče odstopa gospoda Šarca, pa ni čudno glede na to, kako >razhojeno< koalicijo je imel,« je dejal v svojem slogu. Prepričan je, da je o predčasnih volitvah prezgodaj govoriti. »Po našem mnenju se bo najprej sestavila nova koalicija z novim mandatarjem. Vsekakor pa smo v poslanski skupini SNS pripravljeni sodelovati z vsemi strankami, ki državi želijo razvoj in mir.«
Kolesarsko živahno leto v Savinjski regiji
Pri gradnji kolesarskih povezav v Savinjski regiji je minulo leto zaznamovalo odprtje odseka od Tremerij do Rifengozda in brvi čez Savinjo v okviru povezave Celje-Laško. Vrednost naložbe je bila 3,8 milijona evrov, pri čemer je bil delež evropskega denarja 2,3 milijona evrov. Čeprav tako obsežna kolesarska naložba letos ni predvidena, se v Savinjski regiji vseeno obeta zelo živahno leto na področju kolesarske infrastrukture. Tudi v njenem središču Celju, kjer je predvidena gradnja več mestnih kolesarskih povezav in nadaljnja širitev sistema Kolesce.
ROBERT GORJANC
Direkcija RS za Infrastrukturo (DRSI), ob sodelovanju z Razvojno agencijo Savinjske regije (RASR) ter lokalnimi skupnostmi uresničuje projekt vzpostavitve državnih kolesarskih povezav (DKP) v Savinjski regiji. DRSI financira pripravo tako projektne kot investicijske dokumentacije, občine Savinjske regije pa so v okviru Dogovora za razvoj regije (DRR) omogočile črpanje kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 za pokrivanje dela stroškov gradnje.
Vrednost gradnje državnih kolesarskih povezav, v dolžini približno 170 km, ki so vključe-
ne v DRR v Savinjski regiji, je na podlagi doslej izdelane projektne dokumentacije ocenjena na 38 milijonov evrov (podrobneje o stanju na posameznih odsekih v grafičnem prikazu).
Najprej
najpomembnejše
celjske »sive lise«
Spomladi bo Mestna občina Celje začela gradnjo omrežja kolesarskih povezav po mestu, predvidoma več kot 22 kilometrov kolesarskih poti, ki bodo omogočale bolj varno kolesarjenje. Projekt bo občina financirala z evropskim in državnim denarjem, prav tako pa tudi s sredstvi iz proračuna.
Stanje državnih kolesarski povezav (DKP) v Savinjski regiji
Odseki DKP, za katere je pred zaključkom priprava projektne dokumentacije (za gradbeno dovoljenje in izvedbo), v vrednosti 2,9 milijona evrov:
Celje-Štore-Šentjur Celje-Vojnik-Dobrna
Celje-Žalec_
Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje
Odseki DKP, za katere so končani idejni projekti, v letu 2020 pa bo sledila izdelava projektne dokumentacije v vrednosti 3,7 milijonov evrov:
Velenje (Huda Luknja)-Mislinja
Prebold-Braslovče-Tabor-Vransko
Šmartno ob Paki-Braslovče-Polzela-Prebold-Žalec
Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec
Kozje-Krško
Izdelavo projektne dokumentacije financira DRSI.
Kot je znano, je v okviru kolesarske povezave Celje-Laško že v gradnji odsek Celje (P&R)-Tremerje.
Statistika sistema Kolesce v letu 2019:
5.500 skupno registriranih uporabnikov 3.500 lani registriranih uporabnikov
56.000 prevoženih kilometrov
(skupno od uvedbe 61.000)
114 najemov v povprečju na dan oziroma povprečno 3400 najemov na mesec
20 km je najdaljša razdalja, ki jo je prevozil uporabnik (Zreče-Celje)*.
14 minut povprečen čas najema kolesa
*Eden izmed uporabnikov je v enem dnevu preko-lesaril kar 40 kilometrov, vendar ne naenkrat, saj si je kolo v enem dnevu večkrat izposodil.
Najbolj obiskane postaje v Celju: bolnišnica, Ljubljanska cesta, Tuš Na Zelenici, Lava, Citycenter, Dečkova cesta in Nova vas
Najbolj pogoste medobčinske poti: Polzela-Žalec-Celje, Trubarjevo nabrežje v Laškem-Celje, Štore-Celje in Zreče-Slovenske Konjice.
Z novimi kolesarskimi povezavami bo za kolesarje vožnja po mestu mnogo bolj varna.
»Najprej bodo na vrsti odseki, ki so za prebivalce Celja najpomembnejši, kar pomeni manjkajoče dele kolesarskih povezav v mestu. Gre za Cankarjevo in Vodnikovo ulico, kjer je promet enosmeren, ter za Ljubljansko cesto. Med prednostnimi povezavami je še Gregorčičeva ulica z navezavo na Levstikovo ulico,« je povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet na oddelku za okolje in prostor ter komunalo na celjski občini. Na vseh omenjenih odsekih bodo povezave urejene kot samostojne kolesarske površine.
Izvajalec gradnje mestnih kolesarskih povezav bo podjetje VOC Celje. Projekt bo sofinanciran z 1,2 milijona evropskih sredstev, država bo zanj namenila dobrih 300 tisoč evrov, celjska občina pa iz proračuna nekaj več kot milijon evrov. Ob kolesarskih stezah bo občina gradila tudi hodnike za pešce, javno razsvetljavo in obnavljala javno komunalno opremo, kanalizacijo, vodovod itn.
Nadaljnja širitev
sistema Kolesce
Celjska občina bo v tem letu še naprej širila sistem Kolesce,
ki se je po letu in pol delovanja odlično prijel med prebivalci Celja, saj ima že več kot 5.400 registriranih uporabnikov, ki v veliki meri kolesa uporabljajo tudi pozimi oziroma v hladnejšem vremenu. »V tem letu bomo dokupili še 40 električnih koles in sistem širili samo s temi kolesi, saj menimo, da je to prihodnost kolesarske traj-nostne mobilnosti v mestih. Še zlasti zato, ker je sistem Kolesce predviden za uporabo v osmih sosednjih občinah in se bo z električnim kolesom mogoče odpeljati kam dlje. Letos nameravamo vzpostaviti še štiri nove postaje za izposojo koles in sistem širiti tako, da bodo v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnosti imeli vsaj eno postajo sistema Kolesce,« je povedal celjski župan Bojan Šrot.
Letos je tako predvidena postavitev postaj na prvem P&R parkirišču v Ulici XIV. divizije, pri nekdanjem Rakuševem mlinu, na atletskem štadionu Kladivar, na parkirišču Spodnji grad in v Zagradu.
Foto: GrupA
novi tednik
4
GOSPODARSTVO
Nekoč uspešno konjiško podjetje v velikih finančnih težavah
Automotive stečajem?
Se bo SG rešil pred
Uvedba prisilne poravnave v SG Automotive je razkrila, da to konjiško podjetje, ki je veljalo za uspešno, že dlje časa pestijo hude finančne težave. Lastnika, sestra in brat Romana Hoić in Robert Grah, sta v zadnjih nekaj letih podjetje poskušala rešiti na različne načine, ki pa so bili neuspešni. V reševanje se je vključevala tudi največja upnica Abanka, ki bo imela glavno besedo tudi v prisilni poravnavi. SG Automotive, ki po zadnjih dosegljivih podatkih zaposluje 174 ljudi, izdeluje elektronsko opremo za avtomobile. Lanski začetek ohlajanja avtomobilske industrije je težave podjetja še poglobil.
JANJA INTIHAR
SG Automotive si je v preteklih letih nakopal velike dolgove. Iz dokumentov, ki so jih v podjetju pripravili za sodišče, je razvidno, da terjatve znašajo 18,7 milijona evrov. Pred štirimi leti je Robert Grah z bankama upnicama podpisal pogodbo o finančnem prestrukturiranju 13,7 milijona evrov dolga. Na zahtevo Abanke je takrat v SG Automotive prišla svetovalna družba Zep v lasti Andreja Bošnjaka, ki je bil leta 2016 nekaj časa tudi direktor konjiškega podjetja. Bošnjak je znan predvsem iz zgodbe o laški Thermani, ki je v času njegovega vodenja pristala v skoraj 100-odstotni lasti Družbe za upravljanje terjatev bank.
Po odhodu Bošnjaka razmere v podjetju niso bile nič boljše, prodaja je še naprej strmo padala. Leta 2018 sta la-
stnika Romana Hoić in Robert Grah našla kupca za celotno skupino, v kateri je poleg SG Automotive še nekaj drugih podjetij. Predstavnik potencialnega kupca (šlo naj bi za tuje podjetje) je nekaj časa
namesto Graha skupino celo vodil, a je kmalu posel padel v vodo. Kupec namreč po navedbah Graha ni izpolnjeval vseh določil iz predpogodbe, zato jo je razveljavil. V začetku leta 2019 se je Grah odločil še za en poskus reševanja. Abanki, ki je največja finančna upnica
podjetja, ter desetim največjim dobaviteljem je predstavil vlagatelja, ki bi z ustreznim popustom odkupil njihove terjatve, vendar se Abanka s ponudbo ni strinjala. Nato je predstavil še nekaj drugih možnosti prestrukturiranja, a je Abanka tudi te predloge zavrnila.
Lani padec prihodkov in dvig izgube
Zaradi slabe kreditne sposobnosti SG Automotive ne more pridobivati novih poslov. Potem ko je predlani zaključil nekatere večje dolgoročne projekte, zanje ni mogel najti enakovrednih nadomestnih projektov. Zato je lani prejemal samo manjše in nedobičkonosne posle, po-
sledica tega sta bila strm padec prihodkov in rast izgube.
Medtem ko je konjiško podjetje še pred nekaj leti ustvarjalo med 40 in 50 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje, so prihodki lani znašali nekaj manj kot 23 milijonov evrov, kar je 15 milijonov manj kot v
letu 2018, čista izguba pa se je povzpela na blizu 11 milijonov evrov. Zato so v SG Automotive pripravili načrt sanacije poslovanja in finančnih obveznosti, s katerim želijo podjetje rešiti pred stečajem.
Odpis ali konverzija
terjatev
Glavni ukrep je odpis 70 odstotkov navadnih terjatev, ki znašajo 13,9 milijona evrov. Preostanek bi podjetje poplačalo do konca leta 2024. Pri tem je upnikom ponudilo tudi možnost, da svoje terjatve pretvorijo v lastniške deleže in se s tem izognejo popustu. Največji navadni upniki so Abanka, ki ima za 4,2 milijona evrov terjatev, ter nekaj slovenskih in tujih podjetij. Poleg tega ima SG Automotive še za 3,6 milijona evrov zavarovanega dolga, večino do Abanke, ki bi ga, kot predlaga, postopoma vrnil do konca leta 2026.
Če bodo upniki sprejeli predlagani odpis dolgov in čas poplačila, bi konjiško podjetje, tako je vsaj prepričano njegovo vodstvo, že leta 2021 lahko izplavalo iz rdečih številk. Kot navaja Robert Grah, je SG Automotive še vedno sposoben nuditi storitve in izdelke najbolj zahtevnim kupcev v avtomobilski industriji, industriji gospodinjskih aparatov ter povsod drugod, kjer uporabljajo LED-tehnologijo.
Robert Grah ima veliko zaslug, da je nemško podjetje Schefenacker, s katerim je bil nekoč tesno povezan, leta 2005 odkupilo del propadle tekstilne tovarne v Preboldu in tam začelo proizvodnjo avtomobilskih luči. Preboldsko podjetje se je leta 2008 preimenovalo v Odelo, leta 2012 pa je dobil nove, turške lastnike.
Thermana bo dobila kar šest nadzornikov
Uprava Thermane je za konec februarja sklicala sejo skupščine, na kateri bo lastnica, Družba za upravljanje terjatev bank, spremenila statut družbe in imenovala nov nadzorni svet. To bo že tretja seja laškega zdravilišča v zadnjih sedmih mesecih. Prva, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava letnega poročila, je bila julija lani. Druga je bila decembra, na njej pa je glavni delničar sprejel sklep, da bo iz lastništva družbe iztisnil zadnje tri male delničarje. Sklic decembrske seje je tako kot letošnje februarske zahtevala slaba banka.
Thermana ima v zadnjem 4-letnem mandatnem obdobju tričlanski nadzorni svet z dvema predstavnikoma kapitala in predstavnikom zaposlenih. Ker se bo vsem trem konec februarja iztekel mandat, Družba za upravljanje terjate bank predlaga nove člane nadzornega sveta, ki pa ne bo več tričlanski, ampak bo imel kar šest članov. Od tega bodo štirje predstavniki lastnika, dva člana pa bodo iz svojih vrst izbrali zaposleni. V slabi banki podvojitev članov v nadzornem svetu, zaradi česar bo treba spremeniti tudi statut, utemeljujejo z dejstvom, da Thermana deluje na treh različnih področjih - turizmu, medicini in oskrbi starejših. »Obsegu različnih znanj in izkušenj, ki so potrebna za spremljanje poslovanja družbe, bolj ustreza 6-članski nadzorni svet,« svojo odločitev pojasnjujejo v slabi banki.
Namesto Damjana Beliča in Rudija Grbca slaba banka za svoje predstavnike v nadzornem svetu predlaga Jureta Gjuda, Janeza Kolarja, Franca Križana in Klemena Grabljev-ca. Gjud je vodja oddelka poslovnih analiz in vrednotenj na slabi banki, Križan je širši javnosti znan kot direktor nekdanjega Zdravilišča Rogaška, Slovenske turistične organizacije in področja turizma v Skupini Hit, Kolar, ki je ekonomist in strojnik, ima veliko izkušenj s področja poslovnega svetovanja, Gra-bljevec, ki je zaposlen v rehabilitacijskem centru Soča, je specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Zaposlene je v nadzornem svetu Thermane doslej zastopal Boštjan Salobir. Kdo bosta njihova nova predstavnika, še ni znano.
Skoraj dvakrat
višje nagrade
Novi nadzorniki Thermane bodo bolje plačani od dosedanjih, saj je Družba za upravljanje terjatev bank na decembrski seji skupščine zvišala zneske nagrad za opravljanje nadzorniškega dela. Nadzorniki bodo po novem upravičeni do 275 evrov bruto sejnine na sestanek in do 10.650 evrov bruto osnovnega plačila na leto. Dodatne funkcije, kot sta na primer predsedovanje nadzornemu svetu ali članstvo v njegovi komisiji, bodo nagrade še zvišale.
V primerjavi s preteklimi leti se bo strošek nadzorovanja Thermane skoraj podvojil.	JI
Zadružniki iz celjske, koroške in savinjsko-šaleške regije so se v Celju zbrali na letnem posvetu.
Tri ali štiri zadruge bi bile dovolj
Zadružništvo in skupna kmetijska politika po letu 2020 je bila rdeča nit posveta zadružnikov celjske, koroške in savinjsko-šaleške regije, ki ga je v Celju pripravila Zadružna zveza Slovenije. Zaskrbljujoče je, so poudarili udeleženci posveta, da bo v prihodnje evropskega denarja za kmetijstvo manj, zato je zelo pomembno, da Slovenija dobi pametno strategijo kmetijstva.
»Skrbi me, kakšna bo prihodnost, in z napovedmi, da bo denarja za kmetijstvo manj, se ne morem strinjati. Zahtevamo, da dobimo vsaj toliko
kot doslej, v nasprotnem bodo mlade generacije zapustile kmetije. Prepričan sem, da jih nihče iz mesta ne bo obdeloval in vse se bo zaraslo,« je poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Država bi po njegovem prepričanju z majhnimi stroški v nekaj letih dosegla veliko, predvsem pa ne bi smela dopustiti, da bi bili kmetje manjvredni državljani.
O zadružništvu, kjer se je sicer po njegovem v zadnjih letih marsikaj premaknilo na bolje, Vrisk meni, da bi ga država morala podpirati finančno in ne le z besedami. Pri tem opozarja, da bi zadru-
žništvo bilo treba podpirati tudi na drugih področjih, ne le kmetijskem. »Po vzoru Italije bi morali imeti socialne, delavske in še druge zadruge. Država bi morala podpirati takšno zadružništvo, a ne samo s subvencijami, ampak tudi s pomočjo pri ustanavljanju zadrug,« je dejal Vrisk.
Zadružna zveza trenutno združuje 59 zadrug s področja kmetijstva in gozdarstva ter štiri podjetja, kar je po mnenju Marjana Kovača, direktorja Kmetijske zadruge Celje, odločno preveč. »V tako veliki državi, kot je Slovenija, bi bile tri ali štiri specializirane zadruge
povsem dovolj. Ne samo, da bi se s tem njihov položaj na trgu bistveno izboljšal in bi postale pomembnejši člen v živilsko--predelovalni verigi, boljši bi bil tudi položaj kmeta, ki je zdaj v tej verigi deležen najmanjšega dela pogače.« Poleg združevanja je za prihodnost zadružništva po Kovačevem mnenju zelo pomembna tudi pripadnost zadrugam. »Pozna se zamenjava generacij, mlajši kmetje danes niso tako pripa-dni zadrugam, kot so bili njihovi očetje, tudi zadruge se jim ne zdijo več tako pomembne,« je opozoril Kovač.
JI, foto: SHERPA
Prodaja Meje padla v vodo
Hrvaško podjetje Bio-Vet je stečajnega upravitelja PSZ obvestilo, da odstopa od pogodbe za nakup nekaj manj kot 450 tisoč delnic šentjurske Meje, za katere je na dražbi decembra lani ponudilo najvišjo ceno in zmagalo. Upravitelj Radovan Triplat je že pripravil predlog nove dražbe, na kateri pa naj bi bila izklicna cena desetkrat višja, kot je bila na prvi.
Podjetje Bio-Vet, ki se ukvarja s perutninarstvom, proizvodnjo jajc in mešanjem krmil, je na lanski dražbi za nekaj manj kot 100-odstotni lastniški delež Meje ponudilo kar 2,5 milijona evrov, kar je bilo veliko presenečenje, saj je izklicna cena znašala le 50 tisoč evrov. Na dražbi je sicer sodelovalo osem dražiteljev. Kaj je v ozadju odločitve hrvaškega podjetja, ni znano, so se pa ob tako visoki ponujeni ceni mnogi, tudi direktor šentjurskega kmetijskega podjetja, spraševali, ali bo posel res sklenjen. »Šele takrat, ko bo podjetje Bio-Vet plačalo kupnino in bo denar na računu PSZ, bomo lahko rekli, da je Meja dobila novega lastnika. Ali bo to res podjetje, ki je zmagalo na dražbi, ali nekdo tretji, pa ne vem,« je takrat poudaril Roman Gregorn. Kot se je zdaj izkazalo, so bili njegovi dvomi na mestu. Najbrž je Hrvate od nakupa odvrnilo dejstvo, da Mejo, ki sicer posluje dobro, bremenijo velike finančne in poroštvene obveznosti, ki ji jih je v času, ko je bil še poslovno aktiven, nakopal njen lastnik PSZ. Neuradno je namreč slišati, da slaba banka, ki prodaja svoje terjatve do Meje, za nakup ni pripravljena dati nobenega popusta. To pomeni, da bi Bio-Vet v šentjursko podjetje moral vložiti še dodatnih 6 ali 7 milijonov evrov.
Stečajni upravitelj Radovan Triplat je sodišču že predlagal nov krog prodaje. Izklicna cena za delnice Meje naj bi bila tokrat nekaj manj kot 600 tisoč evrov. To je namreč znesek, ki so ga bila na prvi dražbi za delnice pripravljena plačati tri ali štiri podjetja, je pojasnil Triplat. Kdaj bo dražba, še ni znano, saj se morata o predlogu prodaje najprej izjasniti upniški odbor in največja ločitvena upnica Družba za upravljanje terjatev bank.	JI
GOSPODARSTVO
5
Vodstvo želi učinkovitejšo proizvodnjo, sindikat zaskrbljen
Nov val presežnih delavcev v Gorenju
Gorenje predvideva zmanjšanje števila delovnih mest v proizvodnji, število indirektnih proizvodnih delovnih mest želi zmanjšati za 176. Novo organizacijo dela je že začelo tudi v družbi Hisense Gorenje Europe (HGE), kjer bodo prav tako sledili postopki za ugotavljanje presežnih delavcev.
TINA STRMCNIK
V Gorenju so predzadnjo januarsko sredo s sindikatom in svetom delavcev opravili posvetovanje o predlogu reorganizacije proizvodnje, ki predvideva zmanjšanje števila indirektnih proizvodnih delavcev. Gre za tiste delavce v proizvodnji, ki neposredno ne sestavljajo ali izdelujejo polizdelkov oz. končnih izdelkov, njihovo delo pa ni določeno s standardnimi izdelavnimi časi in normativi.
Delež indirektnih proizvo-dnjih delavcev v Gorenju je za 8,6 odstotka višji kot v primerljivih družbah znotraj skupine Hisense, na primer v podjetju Hisense Refrigerator. V podjetju so prepričani, da višji delež tovrstnih zaposlenih vpliva na slabšo izrabo virov, višji strošek dela in posledično slabšo učinkovitost proizvodnje. Število izvajalcev bodo zmanjšali tako, da bodo posodobili tehnološke postopke, avtomatizirali procese, uvajali informacijske tehnologije, optimizirali delovne postopke (združevali ali pre-razporejali delo), ukinili podvojene postopke ter poenostavili in opuščali nekatera opravila, predvsem določene analize in poročanja.
Zmanjšanje števila indirek-tnih proizvodnih delovnih mest za 176 želijo doseči s
kombinacijo mehkih metod. V službi za odnose z javnostjo so pojasnili, da so nekaj delavcev že premestili na enakovredna delovna mesta v direktni proizvodnji, nekaj zaposlenih se bo upokojilo, nekaj bo odpovedi iz poslovnega razloga. »Vse postopke bomo vodili v skladu z zakonodajo ter pripravili posvetovanje s sindikatom o kriterijih za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev in ukrepe za omejitev škodljivih posledic odpovedi. Postopek bo predvidoma trajal do sredine aprila.«
Reorganizacijo poslovnih procesov so začeli tudi v novoustanovljeni družbi HGE v Ljubljani, kjer je od 1. januarja zaposlenih 880 režijskih delavcev. Predlog nove, bolj ploske organizacije, ki ima manj ravni in posameznih oddelkov, so že posredovali sindikatu. Po sprejetju nove organiziranosti bodo februarja na tej osnovi optimizirali poslovne procese ter začeli postopke za ugotavljanje presežnih delavcev.
»Visoke in
zaskrbljujoče
številke«
»Kar se dogaja, nas ne veseli. Če bi vodilni izpolnili vse obljube o povečanju proizvodnje in
prodoru na nove trge, se danes verjetno ne bi pogovarjali o novih presežnih delavcih,« je dejal predsednik Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) v Gorenju Žan Zeba. Dejal je, da je delež indirek-tnih delovnih mest v nekaterih obratih visok zato, ker imajo v teh obratih nizko proizvodnjo. Če bi bile proizvodnje zmogljivosti bolj zapolnjene, bi bil delež indirektnih delavcev manj ši. »Namesto da bi po-
večevali proizvodnjo, delamo nasprotne poteze, zmanjšujemo število zaposlenih, kar je zaskrbljujoče.«
V sindikatu so presenečeni tudi nad tem, da Gorenje 31. januarja ne bo podaljšalo pogodbe 190 delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas. Iz družbe so sporočili, da gre za običajno prilagajanje proizvodnje naročilom in dinamiki prodaje. Dodatnih 47 zaposlenim pogodb ne bodo
podaljšali zaradi upokojitve ali čakanja na upokojitev. Po informacijah, ki jih je doslej dobil Zeba, naj bi na seznam presežnih delavcev v novoustanovljeni družbi v prestolnici uvrstili okoli 300 ljudi. »Če seštejemo vse skupaj, so številke zelo visoke in zaskrbljujoče,« je povedal. Potrdil je, da je sindikat že oblikoval odbor zaupnikov za HGE, tam želi čim prej vzpostaviti še svet delavcev.
Kljub temu da sindikat razume željo novega lastnika, da zmanjša čim več stroškov, je zelo zaskrbljen nad najemanjem vse več storitev na trgu. Izrazil je dvom o tem, če bo takšno sodelovanje vedno cenejše. Če prihranka ne bo, potem po besedah sindikalista ni smiselno, da nekatere dejavnosti Gorenje prenese na zunanje izvajalce.
Foto: GrupA (arhiv NT)
S projektom Vulkano do manjšega obremenjevanja okolja
Podjetja CPPE in Bosio iz Celja ter Valji iz Štor sodelujejo v mednarodnem projektu Vulkano, katerega cilj je vpeljava obnovljivih virov energije in naprednih tehnologij v jeklarsko, keramično in aluminijsko industrijo. Poleg Slovenije v projektu, ki je del programa Horizont 2020 in ga finančno podpira Evropska komisija, sodeluje še sedem evropskih držav.
Po nekaj manj kot štirih letih dela je projekt Vulkano, ki mu je Evropska komisija namenila 7 milijonov evrov, od tega
V projektu Vulkano sodeluje osem držav, poleg Slovenije še Španija, Italija, Poljska, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Turčija. Njihovi predstavniki so se te dni zbrali v Celju.
je dva milijona dobila Slovenija, pripravljen za uporabo v praksi. Jernej Mele, direktor podjetja CPPE, ki je bilo tehnični vodja slovenskega dela projekta, je pojasnil, da je cilj projekta zmanjšati uporabo fosilnih goriv ter jih nadomestiti z obnovljivimi viri energije. »Tehnologija, ki smo jo vpeljali, je vplinjenje biomase oziroma proizvodnja lesnega plina, ki ga bo industrija uporabljala pri sosežigu v pečeh za termično obdelavo materialov. Vključili smo tudi konvencionalne napredne tehnologije, kot so na primer materiali s fazno spremembo. Gre za visokotempe-raturne hranilnike toplote, ki zelo dvigujejo učinkovitost sistema, saj se z njimi shranjuje energija izgorelega sinteznega plina v času, ko peč ne obratuje,« je še povedal Mele.
Podjetje Bosio je v projektu imelo nalogo izdelati demonstracijski sistem za železarsko industrijo, v katerega je vključilo vse omenjene inovativne tehnične rešitve, v Valjih pa so kot končni uporabnik testirali nov demonstracijski sistem ter ocenili njegovo vrednost v proizvodnem procesu. »Novi sistemi pomenijo velik korak naprej v železarski industriji. Ne samo, da se bo z uporabo obnovljivih virov energije zmanjšal izpust ogljikovega dioksida in bo zaradi tega obremenitev okolja manjša, zmanjšali se
Jernej Mele: »Projekt Vulkano je pomemben za vso industrijo, ki termično obdelujejo različne materiale, od jeklarske do steklarske. Z nekon-vencionalnimi energetskimi sistemi bomo reševali probleme zaradi uporabe fosilnih goriv, podjetja bodo manj obremenjevala okolje in imela nižje proizvodne stroške.«
bodo tudi proizvodni stroški,« napoveduje Jernej Mele.
Sodelovanje v projektu Vulkano pomeni veliko priznanje za vsa tri slovenska podjetja in tudi pomembno referenco za njihovo nadaljnje delo. Poleg tega bo v Celju demonstracijski center za uporabo nove tehnologije v železarski industriji za celotno Evropo. »Pri nas bomo novo tehnologijo testirali in jo validirali ter jo nato tudi prikazovali morebitnim kupcem,« pravi Mele.
JI, foto: GrupA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Dnevi ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje
Puškin in Prešeren, mladi o Rusiji
Osrednja knjižnica Celje (OKC) v sodelovanju s I. gimnazijo v Celju in z Gimnazijo Celje - Center bo od 5. do 8. februarja pripravila Dneve ruske kulture, ki bodo programsko umeščeni tudi kot del obeleževanja prihajajočega kulturnega praznika. Prav na praznični dan (11.00) bodo namreč dijaki obeh gimnazij ob glasbi in plesu, v ruščini in slovenščini ter v prevodih iz obeh jezikov pripravili kulturno prireditev Prešeren in Puškin - sodobnika in pesniška velikana.
ROBERT GORJANC
Prvo srečanje celjskega župana Bojan Šrota in novega ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova (Foto: MOC)
Dnevi ruske kulture se bodo začeli v sredo, 5. februarja (17.00), z uvodno prireditvijo, na kateri bo ob kulturnem programu mogoče podoživeti potovanje dijakov I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center. Ti so se v okviru delegacije Mestne občine Celje (MOC) lani maja udeležili festivala kulture in športa v ruskem Ščjolkovu, ki je pobrateno s knežjim mestom. Prav tako bo na prireditvi predstavljena udeležba mladih celjskih športnikov, ki so poleti sodelovali na športnih igrah mladih v ruskem mestu Ufa. Po prireditvi bo sledilo še odprtje razstave Rusija osebno.
Dan kasneje (11.00) bodo mladi, večinoma nekdanji dijaki obeh gimnazij, ki so dlje časa živeli v Rusiji zaradi študija in šolanja, predstavili svoje vtise in razmišljanja v okviru pogovora Rusija iz moje izkušnje. Vsi omenjeni dogodki bodo v študijski čitalnici knjižnice.
V četrtek si bo na oddelku Glasba film mogoče ogledati še film Puškin - poslednji dvoboj (17.00), ki govori o tragični smrti velikega ruskega poeta. V petek bo v Levstikovi dvo-
rani (17.00) Olga Kupljenik, direktorica turistične agencije Ruski ekspres, na predavanju z naslovom Skrivnostna ruska duša predstavila svojo domovino. Dogodek bo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Dneve ruske kulture bo sklenil recital Prešernovih in Puškinovih pesmi.
Tudi z udeležbo novega ruskega veleposlanika?
Morebitno udeležbo na Dnevih ruske kulture v OKC
je napovedal tudi novi ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov, ki je minuli petek prvič obiskal Celje. Ob tem ga je sprejel celjski župan Bojan Šrot, v pogovoru pa sta največ pozornost namenila prav sodelovanju pobratenih mest Celja in Ščjolkova in se strinjala, da je takšno sodelovanje izredno dragoceno in koristno in da ga je možno še nadgraditi. Visoki ruski gost si je v okviru svojega obiska v knežjem mestu v pokrajinskem muze-
ju ogledal še razstavi Mesto pod mestom in Celjski grofje, Gimnazijo Celje - Center in podjetje Bosio ter se udeležil premiere Gogoljevega dela Plašč v Gledališču Celje.
Timur Ejvazov je bil navdušen na toplim sprejemom v Celju in pohvalili lep odnos, ki ga ima mesto do ruskega jezika in kulture. Ob prejemu vabila gostiteljev za Dneve ruske kulture je napovedal možnost, da se bo udeležil katerega izmed dogodkov.
Hi
Med občani različnih ver vlada sožitje
CELJE - Pred nekaj dnevi je župan Bojan Šrot pripravil sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju mestne občine. V pogovoru z novinarji je župan poudaril dobro sodelovanje občine s temi skupnostmi.
»Še posebej se vam zahva- prebivalci različnih veroizpove-ljujem, da je v Celju izjemno di,« je predstavnikom skupno-visoka stopnja tolerance med sti povedal župan. Celjski opat
Marjan Jezernik je omenil zelo dobro dolgoletno sodelovanje občine in največje, katoliške skupnosti. »Pred seboj imamo iste ljudi. Zato je treba graditi mostove, ne pa jih podirati,« je dejal opat. Sprejema se je ude-
ležilo tudi več predstavnikov celjske pravoslavne cerkve, ki si prizadeva za gradnjo svoje cerkve. V mestni občini se prav tako dobro počutijo pripadniki odbora islamske skupnosti, ki so večinoma priseljenci iz držav
nekdanje Jugoslavije. »Vedno smo dobro sodelovali, še vedno je tako in upam, da bo tako tudi v prihodnje,« je povedal o sodelovanju z mestno občino Mohamed Mehdi iz odbora islamske skupnosti. O medverskem sožitju na našem območju priča med drugim vsakoletna katoliška maša za domovino v stolni-
ci, ki se je udeležujeta tako pravoslavni paroh kot muslimanski imam. V mestu delujejo tudi adventistična, baptistična in mormonska cerkev, krščanska cerkev Kalvarija ter Jehovove priče. Sprejema so se udeležili tudi pripadniki večine manjših verskih skupnosti.
BJ, foto: GrupA
Voda pitna le iz studenca na Skalni kleti
CELJE - V okviru analize kakovosti vode v studencih so rezultati Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pokazali, da je najbolj kakovostna voda iz studenca Skalna klet (Dornov studenec). Hkrati v tej ustanovi odsvetujejo pitje vode iz studenca Gabrovka in Meškovega studenca, če pa jo občani že pijejo, jo je treba prej prekuhati.
Vsi vzorci, ki so bili odvzeti v studencu na Skalni kleti lani (in tudi predlani), so bili ocenjeni kot zdravstveno ustrezni.
Drugačno je stanje v studencu Gabrovka ob poti na Celjsko kočo. Analize so tako kot v letu 2018 pokazale, da je v tem studencu mikrobiološka kakovost vode najslabša, zato strokovnjaki svetujejo, da je občani ne uporabljajo za pitje. »V kolikor jo bodo kljub opozorilom uporabljali, jo morajo pred pitjem temeljito prekuhati. Vsi štirje vzorci, ki so bili lani v vseh štirih letnih časih odvzeti v tem studencu, so bili namreč zaradi prisotnosti fekal-nih bakterij zdravstveno neustrezni,« so sporočili iz Mestne občine Celje, ki je naročila analizo.
Tudi vodo iz Meškovega studenca je po mnenju strokovnjakov treba preventivno prekuhati. V enem od štirih odvzetih vzorcev so bile prisotne fekalne bakterije.
V vodi vseh treh studencev so v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano poleg mikrobioloških analiz opravili tudi fizikalno-kemijske. Po rezultatih teh so bili vsi odvzeti vzorci iz vseh treh studencev skladni s kriteriji Pravilnika o pitni vodi. V vzorcih ni bilo prisotnih pesticidov in industrijskih onesnaževal.
RG, foto: SHERPA
Voda iz Meškovega studenca ni primerna za pitje, če pa se občani že odločijo za to, je vodo treba prekuhati.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
LAŠKO - Večina infrastrukturnih del že končana
Gradnja novega mostu napreduje
V Marija Gradcu, na prizorišču obsežnih infrastrukturnih gradbenih del, je dogajanje zelo živahno. Nov most čez Savinjo že dobiva pravo obliko, pri koncu je gradnja dveh mostov čez Lahomnico in podvoza pod obnovljeno železniško progo. Območje Laško jug tako v okviru celovite obnove železniške proge Zidani Most-Celje, katere investitor je direkcija za infrastrukturo (DRSI), dobiva povsem drugačno podobo.
ROBERT GORJANC
»Gradnja novega mostu čez reko Savinjo vidno napreduje, temelji in oporniki so že postavljeni. Most bo po načrtih končan do konca tega leta,« je o gradnji velike pridobitve, ki bo središče Laškega razbremenila tovornega prometa, povedal Luka Picej, vodja režijskega obrata v Občini Laško, ki redno spremlja dogajanje na gradbišču. Hitrejšo gradnjo, še intenzivnejšo od načrtov, najbrž omogoča tudi dolgotrajno
ugodno zimsko vreme brez večji padavin.
Ostala dela na območju Laško jug so skoraj končana. »Mostova čez Lahomnico sta zgrajena, delavci nameščajo odbojne ograje, javno razsvetljavo, testirajo delovanje črpališča zalednih vod na marijagraškem ovinku v primeru visokih voda Savinje, urejajo zelenice ...«
Za ta dela in za povezovalno cesto Marija Gradec-Radoblje v skupni dolžini več kot 800
metrov je bil pred dnevi opravljen tehnični pregled, temu bo sledila pridobitev uporabnega dovoljenja.
Vrednost del gradnje mostu čez Savinjo s priključnimi cestami je ocenjena na približno šest milijonov evrov, takšna je tudi gradnja mostov čez Lahomnico, podvoza v Marija Gradcu in navezovalne ceste do Radobelj.
Kot je še povedal Luka Picej, je živahno tudi gradbeno dogajanje na območju Rimskih Toplic, kjer DRSI gradi nov podvoz proti Jurkloštru in za navezovalno cesto na Globokem, ki bo omogočala povezavo po ukinitvi nivojskega prehoda pri železniški postaji v Rimskih Toplicah. Ta je je prav tako deležna obnove, in sicer z gradnjo novih dvigal in podhodov, podobno kot sta bili postaji v Celju in Laškem.
Pri koncu je tudi že gradnja obeh podvozov pod železniško progo v Marija Gradcu.
Namesto za sveče denar namenili
za reševanje življenj
ŠENTJUR - Da lahko, če prižgemo svečo manj, naredimo nekaj dobrega za okolje, denar pa namesto tega namenimo pomoči potrebnim, je bil cilj akcije Manj svečk za manj grobov. Akcijo so lani ob prvem novembru izvedli tudi v Šentjurju in z njo zbrali več kot 1.900 evrov. Donacije so dodala še različna šentjurska podjetja.
Nagrobne sveče so simbol spomina na naše najdražje. Cilj vseslovenske akcije Manj svečk za manj grobov ni to, da bi rušila tradicijo. Opominja pa na pretiravanje pri krašenju grobov in na to, da lahko denar namesto za sveče porabimo za tiste, ki še živijo in potrebujejo pomoč. »Kar nekaj let sem čakala, če bo kdo akcijo organiziral tudi v naši občini. Ker nisem zasledila nobene pobude, sem si rekla, kdo, če ne jaz, kdaj, če ne zdaj, in kje, če ne tu,« je pojasnila koordinator-ka akcije v Šentjurju Mihaela Rožej.
Čeprav so prostovoljci ljudi k sodelovanju lani novembra povabili prvič in le na enem od šentjurskih pokopališč, jim je v samo štirih dneh uspelo
zbrati približno 1.900 evrov. To je bilo premalo, da bi lahko kupili tako avtomatski defibri-lator kot tekalno stezo, kar so si postavili za cilj. Zato so še posebej hvaležni, da so se na njihovo prošnjo odzvala tudi podjetja s svojimi donacijami. Denar iz šentjurskega konca v tem okolju tudi ostaja. Rožeje-va je vesela, da je defibrilator nameščen na javnem mestu in je dostopen vsem, ki bi ga morebiti potrebovali. Dodala je, da bodo akcijo ponovili tudi prihodnje leto, zbran denar pa namenili še kateri organizaciji, zavodu ali ustanovi v občini.
Za boljšo
kakovost življenja
uporabnikov
Direktor Varstveno-delovne-ga centra Šentjur Leon Štem-berger je dejal, da bosta novi pridobitvi tej organizaciji prišli še kako prav. »Naši uporabniki imajo določene zdravstvene težave, zato sta ti dve pridobitvi za nas res dobrodošli. Defibri-lator lahko v kritičnih primerih reši življenje. Tekalna steza vzdržuje psihofizično sposobnost varovancev in pomaga pri skrbi za ohranjanje njihovega
Glavnina del pri obnovi železniške proge je osredotočena na odseku od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta, kjer delavci obnavljajo prvi
tir, čez približno dva meseca se bo začela še obnova drugega tira.
Izvajalca opisanih cestnih infrastrukturnih del sta pod-
jetji Kolektor in CGP, ureditev proge pa izvajajo Slovenske železnice s svojim gradbenim podjetjem.
Foto: SHERPA
zdravja in gibljivosti.« Pojasnil je, da ima precej uporabnikov VDC, teh je v šentjurski enoti skupno 29, srčne težave, zato preventivno delovanje še zdaleč ni odveč.
Uporabo avtomatskega de-fibrilatorja je prikazala ekipa šentjurskega območnega združenja Rdečega križa. V občini Šentjur je sicer 21 takšnih naprav, ki so javno dostopne. Sekretarka združenja Andreja Tisel je povedala, da bodo kmalu dodatni napravi namestili pri Domu starejših Šentjur in pri Ipavčevem kulturnem centru. V organizaciji si prizadevajo, da bi vse javno dostopne defibrilatorje označili s smerokazi, da bi jih ljudje še lažje našli. Doslej so tovrstno napravo laiki že uporabili v Krajevni skupnosti Prevorje in uspeli rešiti življenje. Uporabili so jo tudi v občini Dobje, kjer je bilo reševanje za obolelega prepozno. Ljudje se sicer bojimo pristopiti k nezavestni osebi, ki morda doživi srčni zastoj. Tislova svetuje, naj nas ne bo strah. »Defibrilator je treba samo odpreti in poslušati navodila. Naprava nas vodi, kako naj ukrepamo. Stanja človeka ne moremo poslabšati, lahko mu le rešimo življenje.«
TS
Popravek
V intervjuju z Aleksandrom Ratajcem, vodjem celjske območne enote ZGS, objavljenem v prejšnjem Novem tedniku, je bila nekoliko dvoumna njegova izjava, da »veliko lastnikov poseka drevo ali dva za svoje potrebe, kar sicer ni težava, le javiti morajo to ...« Kot pravi Ra-tajc, se pravilno stavek glasi: »Zelo pomembno je, da lastniki gozdov vsak svoj posek prijavijo lokalnemu revirnemu gozdarju, kar je pomembno za naše evidence in prihodnje gospodarjenje z gozdovi. Veliko lastnikov namreč letno poseka drevo ali dva za svoje potrebe in tega ne sporočijo gozdarju. Pri delu na terenu gozdarji večkrat opažamo sveže posekane panje, ki na korenovcu nimajo našega žiga. Pri sanaciji ujm in sanaciji zaradi lubadarjev je drugače, takrat lahko lastnik z deli prične takoj in o tem naknadno obvesti svojega revirnega gozdarja.«
Uredništvo
Julija Knez, Mlečna kraljica 2019
13. MLEČNA KRALJICA
ZELENE DOLINE SLOVENIJE
P ostani
13. Mlečna kraljica ZELENE DOLINE Slovenije 2020
V ZELENIH DOLINAH smo ponosni na mlečne izdelke vrhunske ka\'( josti, ki nastajajo le iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. \Zavedamo se, kako pomembna je zdrava in domača hrana, v katero so zapisane zgodbe o slovenski kakovosti in utripu slovenskega podeželja. Prav zato s ponosom iščemo že M 13. mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2020.
Sprejmi izziv, s katerim te čaka:
• enoletno poslanstuo promocije mlečnih izdelkov ^ЈП } Jt^	in zdravega načina življenja,
• avtomobil znamke Peugeot, ki te bo spremljal ves mandat, • plačano delo ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov ZELENE DOLINE, • obilo izkušenj in novih poznanstev.
Prijavi se še danes!
Prijave sprejemamo do 10. 2. 2020 na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., A rja vas 92, 3301 Pet rouče, s pripisom za Mlečno kraljico Slovenije.
Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŽALEC - Prostofer bo zaživel sredi februarja
Izjemen odziv prostovoljnih šoferjev
Miha Bogataj, direktor Zavoda Zlata mreža, ki vodi projekt Prostofer, in žalski župan Janko Kos sta prostovoljcem in predsednikom društev upokojencev in invalidom predstavila delovanje projekta, ki je v največji meri namenjen mobilnosti starejših. To zagotavljajo prostovoljci, ki v svojem prostem času postanejo vozniki in pomagajo sočloveku. Žalska občina je v ta namen zagotovila povsem novo električno vozilo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Kot je pred dnevi povedal Miha Bogataj, je žalska občina 28. po vrsti, ki je pristopila k izjemno uspešnemu projektu medčloveške solidarnosti. »Prostofer je namenjen ljudem, ki so socialno šibkejši, gibalno ovirani, oddaljeni od javnega prometa. Namenjen je tistim, ki nimajo svojega vozila ali svojcev, ki bi jih lahko peljali po opravkih. Res sem pozitivno presenečen, da sem v Žalcu spoznal toliko srčnih ljudi - naše geslo je namreč s srcem na poti. Zbralo se je kar 23 voznikov, kar je absolutni rekord do sedaj. To pa niso samo vozniki, ampak so tudi spremljevalci. To pomeni, da
takrat, ko nekoga vozijo, to osebo tudi pospremijo do trgovine in ji potem pomagajo prinesti nakupljeno do vrat ali z njo stopijo do zdravniškega okenca,« je bil nad odzivom Savinjčanov navdušen Bogataj.
Projekt se je v občinah, ki so ga že uvedle, pokazal kot izjemno uspešen in koristen, zato so se v Žalcu odločili, da ga uvedejo tudi na svojem področju. Letno bo občina za njegovo delovanje namenila približno 10 tisoč evrov »Sprva smo malo počakali, da si sami ne polomimo zob. Sedaj smo lahko videli, kako to delajo drugi in tako se projektu pridružujemo tudi mi,« je dejal
Žalski prostovoljni vozniki so prevzeli ključe novega električnega vozila. Sedaj jih najprej čaka usposabljanje, od 17. februarja pa bodo na voljo občanom.
žalski župan Janko Kos. Kot je še povedal, bo vožnja omejena na občino Žalec in do najbližje bolnišnice. Če bi se pokazalo, da bi potrebovali še kakšen avtomobil, bodo razmislili tudi o njegovi nabavi, pri čemer Kos upa na podporo lokalnih družbeno odgovornih podjetij.
Najprej na usposabljanje
Župan Kos je ključe novega vozila simbolično predal Bogdanu Železniku, ki se je prvi prijavil za prostoferja. Po predaji je Zavod Zlata mreža pripravil še izobraževanje za
prostovoljce. Ti so se seznanili s svojimi nalogami in v praksi spoznali delovanje in vožnjo električnega vozila. »S projektom se bo izboljšala socialna vključenost starostnikov v družbo in hkrati povečala njihova prometna varnost,« je ob tem poudaril Bogataj.
Vsak, ki bo potreboval prevoz, bo to sporočil v klicni center vsaj tri dni prej, in sicer na brezplačno številko 080 10 10. Prostovoljci bodo začeli voziti po končanem usposabljanju. Na voljo bodo od 17. februarja.
Foto: TT
ŽALEC - Končan že 14. Bumfest
Tolkalci spet navdušili
Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je minuli konec tedna pokala po šivih. Množico so na odru zabavali in navduševali tolkalci z vseh koncev sveta. Poleg odličnih koncertov in tradicionalno dobrih delavnic so organizatorji mednarodnega festivala tolkalnih skupin poskrbeli še za kar nekaj presenečenj.
nastopom navdušen Tamše. Zaključek festivala je pripadel 15-članski zasedbi tolkalcev iz belgijskega mesta Tessen-derlo, ki je dobitnica številnih najvišjih
nagrad z različnih tekmovanj. Njihova glasba je bila polna, poslušljiva, energična in znana.
Foto: SHERPA
LEA KOMERICKI KOTNIK
1.400 ljudi je v petek in soboto v Žalcu uživalo ob ritmih tolkal. Snovalci tradicionalnega mednarodnega festivala tolkalnih skupin in vsi nastopajoči so ponovno pokazali, da glasba nima meja in da se lahko tolkala zlijejo v vsako glasbeno zvrst, z vsakim instrumentom. »Polna matineja in dvakrat polna večerna koncerta sta dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih dogodkov in glasbe, ki je v Sloveniji še vedno ni na pretek,« je prepričan umetniški direktor festivala Dejan Tamše.
Matineja je pripadla avstrijski skupini Quetsch'n' Vibes, ki je otroke iz okoliških šol popeljala skozi glasbo tol-
kal in diatonične harmonike. Njim je pripadal tudi večerni, daljši program, ko so s svojo mladostniško igrivostjo in izredno muzikalnostjo navdušili gledalce. Še bolj energični so bili člani tolkalne skupine Murska Percussion Ensemble, ki so zbrane zazibali z nekoliko bolj balkanskim melosom. Drugi večer sta odprli tajvanski glasbenici, Duo NanaFormosa. »Njuna glasba je vrh tega, kar lahko vsak glasbenik tol-kalec doseže. Usklajenost, muzicira-nje, izreden čut ... Vse to so odlike, ki jih ti dve dekleti imata, zato je prav, da smo tudi nekaj tako kakovostnega postavili na naš oder,« je bil nad njunim
Glasbeni krog je bil uro pred začetkom večernih koncertov vselej lepo popolnjen. Izurjeni tolkalci in čisti amaterji so lahko zaigrali skupaj. Neprecenljiva izkušnja.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGAŠKA SLATINA - Burna javna razprava ob prostorskem umeščanju stolpa in nadhoda
Veliki turistični met ali strel v prazno?
Skoraj pravljični projekt izgradnje nadhoda Sonce, razglednega stolpa Kristal in Evropskega orglarskega centra že dobiva prve konkretne obrise. Z eno napako: občina je na javni razgrnitvi predstavila občinski podrobni prostorski načrt zgolj za območje stolpa in nadhoda. Takoimenovano degradirano območje starega mizarstva ostaja nedotaknjeno. Glede na to da zasebnik Anton Škrabl, ki na tem mestu napoveduje 400-milijonsko naložbo, doslej še ni kupil niti zemljišča, se mnogi bojijo, da bo tako tudi ostalo.
SAŠKA T. OCVIRK
Projekt stolpa in nadhoda je vreden dva milijona evrov, predvidoma naj bi bil končan v dveh letih. Anton Škrabl o časovnih načrtih ni želel govoriti. Dejal je, da je pogodba za odkup zemljišča sklenjena in deponirana. Realiziral jo bo, ko se mu bo to zdelo potrebno. Kot kaže, se je zapletlo že pri idejni zasnovi. »Trenutno se usklajujemo z zavodom za varovanje kulturne dediščine, ministrstvom za kulturo in še z nekaterimi ustanovami. Takoj ko bomo imeli v rokah trdnejša stališča, bomo projekt nadaljevali. Vemo pa, kako je v Sloveniji. Ko se vpletejo spomeniški zavodi, je lahko izid nepredvidljiv. Vsekakor se bo zavleklo vsaj za pol leta ali celo več.« Glede zastavljenih načrtov naj sicer ne bi bilo nobenih sprememb.
Robert Peskar, generalni konservator z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je potrdil, da njihova služba na občinski del projekta nima nobenih pripomb. Drugače je z orglarskim centrom, ker dveh višinskih poudarkov ta prostor ne bi prenesel. Spomnimo, da bo stolp s svojim 106 metri najvišja stavba v državi, o kakšnih dimenzijah je govora pri orglarskem centru, ni znano.
Celostna vizija ali
lepljenka?
Rogaška Slatina kot ena najbolj turističnih občin v regiji temelji svoj prihodnji razvoj, povečevanje števila delovnih mest in splošne blaginje prav na dodatnem prilivu turistov. Večinski odziv javnosti na celostno predstavitev projekta - na občinskem svetu ga je podprl tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek - je bil pozitiven. Nad postopno gradnjo in deljenim prostorskim urejanjem tega relativno majhnega območja pa marsikdo ni več tako navdušen. Kot je bilo slišati na javni razpravi, bi bilo ta prostor treba urediti celostno, predvsem pa so prisotni želeli kaj več izvedeti o tej 400-milijonski investiciji. »Nenazadnje tako velike naložbe Slovenija v zadnjih letih ni videla. Nočemo najprej stolpa, potem dolgo nič, nato morda kaj ali pa nikoli nič,« je dejala ena od prisotnih. »Če bi že gradili postopno, bi morali najprej zgraditi orglarski center, ki bo v re-
Degradiranega območja starega mizarstva trenutni OPPN ne zadeva.
snici svetovna znamenitost in zaradi katerega bodo ljudje sploh prišli v Ro-
varuhov naravne dediščine, kamor spadajo drevesni in gozdni zdraviliški parki, ter vprašanje smiselnosti naložbe v časih, ko so na primer oskrbovana stanovanja iskana kot suho zlato.
Potrebno je narediti prvi korak
»Vsak posamezni korak je narejen z mislijo na celoto,« so svoje stališče branile strokovne službe. Nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič urbanistični razvoj občine Rogaška Slatina spremlja že skoraj tri
projektom, ki zahteva prvi korak.« Kot primer dobre prakse je navedel stolp v Lendavi, zaradi katerega je moral tudi sam poslušati kritike iz strokovnih krogov. »Upali smo na 25 tisoč obiskovalcev letno, danes jih naštejejo 120 tisoč vsako leto. Če imamo opoldne na mizi samo juho, nima smisla, da lačni vztrajamo do večera, ko bomo morda dobili celo kosilo. Prvi korak je ključen.«
Razgled na podrtijo?
Zupan Branko Kidrič je zavrnil očitke, da je bila javnost iz postop-
V prvi vrsti sedijo slatinski župan Branko Kidrič, orglarski mojster Anton Škrabl, arhitekt in profesor Peter Gabrijelčič in Robert Peskar z Zavoda za varstvo dediščine Slovenije.
ka načrtovanja naložbe izključena. »Javni natečaj je najbolj transpa-rentna oblika izbire izvajalca. In če se prijavi samo en konkurent, nismo krivi mi na občini. Zakaj se jih ni več, je drugo vprašanje. Vse postopke vodimo skladno z veljavno zakonodajo.« Kidriču se ne zdi potrebno, da bi občina kupila zemljišče starega mizarstva in tako zavarovala svoje interese. »Občina ne bo gradila hotelov, apartmajev. Kar zadeva financiranje projekta, pa dopustite, da ga najprej umestimo, in možne vire financiranja pripravimo za predstavitev širši javnosti, predvsem pa članom občinskega sveta, ki bodo o tem odločali.«
Opozicijska svetnica Andrejka Flucher je do projekta kritična. »Mislim, da bi se morali stvari lotiti bistveno drugače. Najprej bi morali poiskati soglasje pri ljudeh in preveriti, ali dejansko vložiti ta ogromna sredstva v to naložbo ali pa jih porabiti za kaj bolj koristnega. Nenazadnje je občina namenjena občanom. Tudi razvoju gospodarstva, a od samega stolpa ne moremo pričakovati velikega števila delovnih mest, lahko pa pričakujemo enodnevne turiste, onesnaženje in gnečo v mestu. Drugih prednosti si ne obetamo.«
Škrabl kot ključni akter celotne zgodbe je po uvodnem nagovoru srečanje zapustil. Menda naj bi dejal, da ob takih zapletih sploh ne bo gradil. Če bi se res tako odločil, bi to pomenilo, da bi imel najvišji stolp v državi razgled na podrtijo.
Razgledna ploščad stolpa
Ob stavbah nekdanjega mizarstva bosta v dveh letih zrasla 106 metrov visok stolp in 180 metrov dolg nadhod.
gaško Slatino,« je dejal nekdo drug. Razglednih stolpov je na svetu pač na tisoče. Ta pa naj bi bil zaradi svoje nižinske postavitve sploh prikrajšan za omembe vreden razgled, kar so njegovi nasprotniki dokazovali tudi s fotografijo, posneto na dobrih sto metrih višine. Med kritikami projekta lahko izpostavimo še neaktivnost
desetletja. S podobnim dilemami se je srečeval v več kot tridesetih občinah. »Pri naložbah je vedno težava financiranje. Pogosto so stvari v mrtvem teku, dokler nekdo ne naredi prvega koraka. V Rogaški Slatini je bila taka ločnica po osamosvojitvi ureditev promenade. To je za seboj potegnilo pozitivni razvoj na vseh ravneh in zdaj smo spet pred
Nepreslišano
»Če varuhov kulturne dediščine nista zmotila 106-metrski stolp in 180-metrski nadhod na robu varovanega območja, projekt orglarskega centra pa jih je, se res sprašujem, kaj si je na tem mestu investitor sploh zamislil.«
»Sprašujem se, kako je bil izveden arhitekturni natečaj, če je občina za tri nagrade namenila vsega deset tisoč evrov. Za beton dva milijona očitno nista
preveč, ko je treba plačati pamet, je dovolj drobiž.«
»Ne gre zato, da smo proti projektu. Odziv ljudi priča o tem, da smo željni razprave o tem, kakšna bo podoba našega kraja. Če bi pogosteje dobili priložnost zanjo, bi se morda pogovarjali manj burno in z manj jeze. Bojim se, da je tudi ta javna obravnava javna samo zato, ker je pač zakonsko obvezna.«
10
KULTURA
Razstave in drugi dogodki Zgodovinskega arhiva Celje v letu 2020
O vinu, smrti in se
Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) je s svojimi razstavami in projekti, ki jih pripravlja celo leto, pomemben oblikovalec kulturne ponudbe v knežjem mestu. Kar sicer ni ključna naloga arhiva, njegove temeljne dejavnosti so namreč pridobivanje, urejanje in popisovanje arhivskega gradiva. Z vidika priprave »kulturnih projektov« se ZAC obeta razgibano programsko leto.
cem
Tudi Dekade za
21. stoletje?
Zanimalo nas je, ali bodo v zgodovinskem arhivu nadaljevali Dekade tudi za 21. stoletje. »Ta projekt je bil zasnovan na ta način, da gre za zgodbo o arhivu in gradivu, ki ga hranimo. Na nek način je bilo smiselno, da smo začeli obravnavati 90. leta, ker naš arhivski zakon določa, da gradivo, ki ga prevzema arhiv, pride k nam 30 let po nastanku. Že to je bil osnovni kriterij za izvedbo projekta. Že za 90. leta smo ogromno gradiva kombinirali z zasebnim gradivom, ki pravzaprav še ni bilo prevzeto v arhivu, in s tem smo tudi nakazovali svoje poslanstvo pridobivanja gradiva. Zgodbo pa smo do petdesetih let zapeljali zato, ker so takrat odprli Zgodovinski arhiv Celje.
Razstava Dekade: petdeseta bo v Zgodovinskem arhivu Celje na ogled predvidoma do sredine leta
ROBERT GORJANC
Eden največjih projektov, ki so ga v arhivu pripravljali nekaj zadnjih let, bo tudi v prvih mesecih tega leta zaznamoval vsebinsko ponudbo arhiva. Gre za projekt Dekade, v okviru katerega so decembra lani odprli razstavo in izdali katalog za obdobje petdesetih let v Celju. Ta razstava bo v arhivu na ogled vsaj še pol leta. Za kasnejše obdobje v ZAC pripravljajo projekte, ki so povezani s sodelovanjem z drugimi arhivi, na primer s hrvaškimi, s katerimi se lotevajo razstave z naslovom Vino na meji. Zgodovinski arhiv Celje pa bo pripravil tudi nekaj samostojnih projektov.
»Proti koncu drugega polletja bomo tako pripravili razstavo in izdali publikacijo o nekoliko tabuiziranem področju, odnosu do smrti. Pri tem bomo s pomočjo arhivskega gradiva poskušali prikazati različne odtenke doživljanja smrti, priprave na smrt z oporoko ... Torej na nek inventiven način, za kar se zavzemamo v arhivu. To nam predstavlja precejšen izziv in tudi pričakujemo zanimiv odziv na ta projekt,« je povedal dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.
Letos je tudi olimpijsko leto, saj bodo poletne olimpijske igre v Tokiu. Ob takšnih priložnostih so v arhivu že
pripravljali razstave in publikacije z vidika sodelovanja celjskih olimpijcev. Bo tako tudi letos? »Tega kot poseben projek sicer nimamo v programskem načrtu za letos,
a zagotovo bomo s kakšnim manjšim prispevkom obeležili največji letošnji športni dogodek. Nenazadnje imamo tudi v aktualnih Dekadah kakšno tovrstno zgodbo, kot je
tista s sodelovanjem Stanka Lorgerja na olimpijskih igrah. Prav tako imam v svoji pisarni iz prejšnje Dekade še vedno tudi spominek Drage Stamejčič ob njenem nastopu
na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1960, ki ga seveda moram vrniti. Priložnosti torej kar kličejo,« je še povedal Borut Batagelj.
Foto: GrupA
Nova Številka revije Zgodovina za vse
Borut Batagelj, urednik Zgodovine za vse, z novim izvodom revije
Prvi večji letošnji projekt Zgodovinskega arhiva Celje je bila predstavitev nove številke znanstvene revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in izhaja že 26 let.
»Revija odpira in osvetljuje zgodbe, ki niso vezane zgolj na lokalno okolje, na Celjsko, ampak obravnava dogajanje v širšem prostoru. Tudi nova številka prinaša raznolike teme, uvodna pa se nanaša na sodno preiskavo proti Mihailu Rostoharju, utemeljitelju psihologije pri nas. V prevratni dobi, leta 1918, naj bi bil vpleten v zaplembo denarja v poštnem vagonu, ki ga je kot nadpo-ročnik preiskal ob asistenci narednika Franca Bara na
ljubljanskem kolodvoru. Sumi proti Rostoharju so bili sicer kasneje ovrženi. Zaradi tega dogodka je moral potem predavati psihologijo na Češkem, na Slovenskem pa so se predavanja te vede začela s tridesetletnim zamikom,« je o uvodni zgodbi povedal Borut Batagelj, ki je tudi urednik revije Zgodovina za vse.
Avtor tega uvodnega članka dr. Dragan Matić je v predavanju na predstavitvi nove številke revije v zgodovinskem arhivu še podrobneje predstavil to zanimivo zgodbo.
Sicer pa nov izid edicije prinaša še članke o pismih Ivana Laha Ivanki Lipold v letih 1920-1938 (Mateja Ratej), spomeniški aferi na Muzejskem trgu v Ljubljani
(Damir Globočnik), celjskih gimnazijskih letih Vladimir-ja Pavšiča (Matej Ocvirk), pojasnjeni zgodbi ikonične alpinistične fotografije (Jure K. Čokl) ter zapis Heinrich Weidt med evropsko afirmacijo in Celjem 1887-1890 (Franc Križnar).
Revija Zgodovina za vse, ki je ob prostovoljnem delu približno stotih piscev preživela lepše in slabše čase v minulega dobrega četrt stoletja, torej ostaja živa in vitalna in bo ob finančni podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS ter Mestne občine Celje še naprej javnosti omogočala branje o zanimivih zgodbah iz preteklosti.
RG
Mesto na vodi Petra Rezmana
Velenjski literat Peter Rezman je nedavno pri založbi Litera izdal roman z naslovom Mesto na vodi. Pisatelj, ki rad črpa iz rudarske tematike, je le-to med platnice ujel tudi tokrat. V romanu je segel od leta 2020 do leta 2060, ko bo, kot pravi, konec velenjske »knapovščne«.
»To delo gleda v prihodnost. V njem sem se lotil črnega scenarija o tem, kaj bi se zgodilo z mestom Velenje, če bi bil pred podobnim izzivom, kot je bila vas Družmirje sredi 70. let,« je pojasnil avtor. V knjigi je med drugim obdelal nekatere teme iz preteklosti. Med drugim EKK oziroma Energokemični kombinat Velenje, o katerem so politiki in gospodarstveniki razmišljali v 60. letih. S projektom so želeli premog uplinjati pod zemljo. Načrti so bili pripravljeni, pristojni so začeli kupovati opremo v tujini in jo voziti v Šaleško dolino. Po Rezmanovih besedah so
takrat ponekod po državi že napeljali cevi za plinovod. Nato so projekt zaustavili. »Projekt ima podobna izhodišča, kot jih je imela gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Takratnega dogajanja se še dobro spomnim. Preden sem se lotil pisanja knjige sem nekatere potrebne informacije pregledal še v Zgodovinskem arhivu Celje.«
Bo ponton zdržal?
Rezman je v knjigi fiktivno »obdelal«, kaj bi se zgodilo, če bi se v Šaleški dolini uresničili različni neljubi dogodki nad in pod zemljo. Ko premoga ni več možno kopati, se namreč v premogovniku odločijo za njegovo podzemno uplinjanje. Kasneje v mestu zaznajo uhajanje plina in prebivalce je treba izseliti. Rešitev zanje najdejo na pontonu, ki je postavljen na ugreznin-skem jezeru. A tu se zgodba seveda še ne konča.
Avtorju se zdi ustvarjanje o temah iz velenjskega okolja sicer dokaj enostavno. Kot majhen fant je rasel ob ljudeh, ki so mu zaupali številne pripovedi. Nato je šest let delal v premogovniku in še nekaj dodatnih let ostal v kolektivu. V 80. in 90. letih se je veliko ukvarjal z okoljevarstve-nimi temami. »Materiala in življenjskih izkušenj mi ne manjka,« je dejal.
Roman je izšel nekaj dni pred slovenskim knjižnim sejmom. V torek, 21. januarja, so ga spoznali tudi obiskovalci Galerije Velenje. Organizatorji so k pogovoru z literarnim ustvarjalcem povabili goste, ki poznajo njegov opus in ki so doslej že prebrali njegovo zadnje delo. S pisateljem so se med drugim pogovarjali lektorica knjige Alenka Šalej, krajinska arhitektka Saša Piano, rudarski strokovnjak dr. Boris Salobir in urednik založbe Litera Orlando Uršič.
TS
Foto: Katja Rezman
»Veliko se potikam po Mariboru,« je Peter Rezman odgovoril na vprašanje, kaj bo sledilo knjigi z rudarsko tematiko. Razmišlja namreč o nadaljevanju dela z naslovom Maribor Paralaksa, ki ga je pri založbi Beletrina lani izdal z Jernejo Ferlež.
KULTURA
11
Leto v znamenju roka in Hermana Lisjaka
V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo zaznamovali četrt stoletja otroškega muzeja
Muzej novejše zgodovine Celje tudi letos pripravlja nekaj zanimivih razstavnih projektov, ki predstavljajo njegov ključni programski del delovanja. Z razstavami v muzeju posegajo na področje zgodovine, urbane antropologije, fotografije, pri čemer predvsem izkoriščajo gradivo iz svojih bogatih zbirk. Hkrati muzej letos pripravlja tudi raznoliko ponudbo spremljajočih dogodkov, obeležil bo tudi 25 let delovanja otroškega muzeja Hermanov brlog.
Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, napoveduje razgibano programsko leto v muzeju.
ROBERT GORJANC
Do marca bo še na ogled razstava ob stoletnici kulturnega društva Svoboda, katere ogled je brezplačen kot pri vseh občasnih razstavah. Predvidoma maja jo bo zamenjala zanimiva in mikavna razstava, ki bo nagovarjala širok krog obiskovalcev. Že naslov je zelo zanimiv - Za domovino z rockom naprej.
Razstava je nastala v sodelovanju z nevladno organizacijo Muzej rocka Srbije, gre za skupino navdušencev, ki hranijo gradivo, poveza-
no z rok glasbo v srbskem, a tudi širšem jugoslovanskem prostoru. »To bo prvo gostovanje te razstave izven meja Srbije, ob čemer smo razmišljali, da bi ji dodali tudi slovenske vzporednice. Razstava bo tako prikazala razvoj rok glasbe, in sicer s poudarkom na slovenskem in srbskem prostoru. Verjamem, da bo naletela na velik odziv ne le celjske, marveč tudi slovenske javnosti,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine
Celje. Na ogled bo do septembra, v času muzejske poletne noči bodo ob tej razstavi pripravili tudi zanimive spremljevalne dogodke.
Sledila bo gostujoča razstavo Fotoaparat in vojna Muzeja novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane, ki bo retrospektivno predstavila dogajanje med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh. Na razstavi bodo prikazane fotografije odporniškega gibanja in delovanja okupatorja ter kolaboracionističnih sil, šlo bo za širok pregled druge svetovne vojne skozi fotografski medij.
Leto bo končala še ena avtorska razstava, na kateri bodo bogato zbirko razglednic predstavili na malo drugačen način in jih umestili v bolj socialni, družbeni kontekst.
Otroški muzej tudi
stalno na poti
V MNZC vsako leto tudi gostujejo s svojimi razstavami, predvsem razstave otroškega muzeja so ves čas na poti. »Letos se bodo ustavile v Tržiču in Podsredi, kjer s Kozjanskim parkom pripravljamo obsežno razstavo, namenjeno mladim obiskovalcem, z naslovom Herman Lisjak v Kozjanskem parku. Gre za združitev naših razstav o vodi, zemlji z gradivom Kozjanskega parka. Na ta način bomo te razstave ohranili pri življenju tudi še v prihodnjih letih.«
Otroški muzej Hermanov brlog letos praznuje častitljiv jubilej, 25-oble-tnico delovanja. »Jubilej bomo zaznamovali s priložnostno prireditvijo in ob tem odprli gostujočo razstavo z naslovom Več kot barve, našega prijateljskega muzeja iz Celovca. To bo interaktivna razstava, na kateri bodo najmlajši obiskovalci lahko spoznavali čudovit svet barv, kot običajno s številnimi novimi spremljevalnimi programi, delavnicami ipd.«
Tudi letos bodo v MNZC kot že nekaj zadnjih let pripravili skupno panojsko razstavo z Muzejem Laško, s katerim zadnjih nekaj let zelo dobro sodelujejo.
Seveda bodo v muzeju v okviru spremljajočih dejavnosti nadaljevali prakso pogovornih večerov. »V skoraj dveh desetletjih, kar se ukvarja-
mo s tem, so se predvsem večeri v muzejski kavarni zelo dobro prijeli. Na njih gostimo zanimive goste s področja znanosti, kulture, dediščine, tudi umetnosti, predstavljamo knjige, organiziramo predavanja, družabne večere, nenazadnje se tudi odzivamo na pobude lokalne skupnosti, posameznikov, ustanov. Primer takšne dobre prakse so v muzeju tudi pogovori o predstavah Gledališča Celje,« je še povedal Tonček Kregar.
Muzej je dejaven tudi na založniškem področju, čeprav ne obsežno: ob koncu minulega leta je tako izdal knjigo znanega celjskega novinarja Braneta Piana, na začetku tega leta jo bo tudi podrobneje predstavljal javnosti.
Foto: SHERPA
Eden večjih projektov Muzeja novejše zgodovine Celje letos bo tudi nadaljevanje urejanja Pelikanove hiše v Razlagovi ulici 5, ki jo je lani muzej v celoti prevzel v upravljanje od celjske občine. »Srednjeročno je to zagotovo največji projekt našega muzeja. Hišo želimo muzeološko prenoviti in z že obstoječim steklenim ateljejem preobraziti v samostojen fotografski muzej (z imenom Fotohiša Pelikan). Kljub obnovi hiša ne bo samevala in tako bomo pomladi v sodelovanju z društvom Fokus pripravili razstavo v improviziranih kletnih prostorih,« je še povedal Tonček Kregar.
Pravljičnih devet in ena za nasmeh
Po dolgem času je izšla nova knjiga pravljic izjemne celjske ustvarjalke Bine Štampe Žmavc, ki je za opus poezije za otroke in odrasle in za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika leta 2018 prejela zlatnik poezije za življenjsko delo. Kraljična onkraj ogledala se imenuje zbirka »Pravljičnih devet in ena za nasmeh«, kot se glasi podnaslov dela, ki je nedavno izšlo pri Založbi Pivec v Mariboru.
Pred tednom je avtorica v družbi z ilustratorko Darko Er-delji in urednico Mileno Pivec predstavila svojo novo knjigo devetih pravljic in ene hudomušne pesmi o pesniškem tekmovanju za zlato hruško.
Pravljice se na prvi pogled zdijo klasične. »Ko se vanje potopiš, ugotoviš, da so malo drugačne. Kraljična iz naslovne zgodbe je na primer raziskovalka in je ne zanimajo kaj posebej lepe obleke, zabave ...« je povzela Milena Pivec, Bina Štampe Žmavc pa je dodala, da gre za majhno emancipi-ranko, ki do konca pravljice dokazuje svojo samostojnost. Nihče ji ne pomaga, le ogledalo ji namigne in svetuje, kako ravnati, a odločitev, kaj bo storila, je vedno njena. »Simbolika ogledala je zelo stara in meni ljuba, prav tako steklenih čeveljcev,« je še povedala avtorica, ki ji priznavajo izjemno virtuoznost z besedami. Eden temeljnih čarov njenih pravljic je, da kanček skrivnosti ostane
tudi na koncu. »V tem svetu, kjer smo vsi na tapeti in dokumentirani, ne sme biti vse odkrito,« je poudarila.
Ilustracije Darke Erdelji, gospe s cilindrom, kot jo je napovedala urednica, dajejo poseben čar knjigi. Ilustra-torka, ki zadnja leta živi in dela v lutkovnem gledališču v Mariboru, se je z Bino hitro ujela. »Imela sem to srečo, da me je mama zgodaj seznanila z Bininimi deli. Kjerkoli po svetu sem bila, sem imela s seboj njeno poezijo. Ves čas sem si želela ilustrirati njeno delo in sanje so se mi uresničile. Obema so blizu magija, skrivnostnost, nedorečenost ...,« je povedala ilustratorka, katere dela je bilo mogoče občudovati tudi
»V nekem Nekoč, morda kje blizu sinjega Zdaj, je živela kraljična. Neugnana kot duh škratje vile v jutranjem gozdu in lepa kot prva vrtnica maja.«
(odlomek iz pravljice)
kot namizne lučke na predstavitvi.
V založbi se že dogovarjajo za novo knjigo, ki jo bosta ustvarili avtorici.
TC, foto: SHERPA
Bina Štampe Žmavc je na predstaviti prebrala odlomek iz ene od pravljic iz svoje najnovejše knjige Kraljična onkraj ogledala.
Z leve: Milena Pivec, Bina Štampe Žmavc in Darka Erdelji na predstavitvi v Celjskem mladinskem centru, kjer sta za glasbeni del poskrbela pianist Vito Zagode in violinistka Manja Jelčič.
Festival Celjski grad in Veronika Deseniška še »v zraku«
V Hiši kulture Celje so nov projekt predstavili v svojih prvih stalnih prostorih, v stavbi razvojnega centra. Do poletja, do konca programske sezone, v okviru glasbenega in gledališkega abonmaja pripravljajo še nekaj projektov.
Tako bo že februarja v Narodnem domu koncert glasbenih del, z naslovom Živalski karneval in Zgodba o Babarju, majhnem slončku, na tem prizorišču pa bo aprila nastopil tudi Matjaž Stopinšek. V Plesnem forumu Celje bosta marca in maja predstavi Živela vulva in Heroj 2.0, v pokrajinskem muzeju bosta maja s predstavo Fantazije pod Celjskim stropom, nastopili Anja Gaberc in Irena Kavčič. V okviru glasbenih sobotnic bodo v Hermanovem otroškem gledališču predstavili slovensko ljudsko glasbo, izvedli predstavo Strašni Beethoven ter v mestnem parku pripravili pomladni sprehod s Celjskim godalnim orkestrom.
O dveh (naj)večjih projektih, Festivalu Celjski grad in ponovni izvedbe predstave Veronika Deseniška, ki sta odlično promovirala knežje mesto, se v HKC z Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje še dogovarjajo. »Glede Veronike Deseniške smo sicer optimistični, sploh ker bi letos bila peta sezona in če bi bila zadnja, bi lepo simbolično zaključili ta projekt. Vendar še ne bi obljubljal ponovnih predstav, kot tudi ne Festivala Celjski grad, kot je bil lani. Veronika Deseniška ni nikoli sklepala kompromisov na račun izvedbe, kar pomeni, da finančno še nikoli ni bila povsem vzdržna, ker takšna ambiciozna produkcija stane veliko in je neskončno ne bo mogoče delati na tak način«, je povedal Miha Firšt, producent v Hiši kulture Celje.
RG
12
NAŠA TEMA
(Ne)varnost elektronskega bančništva in digitalnega poslovanja
Kako se izogniti
kibernetskemu kriminalu in spletnim goljufijam?
jemnik lahko zaznal prevaro, zato so ti napadi praviloma uspešni. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT v zadnjem času zaznava porast tovrstnih goljufij. Žrtve so najpogosteje podjetja, ki poslujejo s tujino. Ko posumijo, da je nekaj narobe, se sled za denarjem že izgubi. Ostanejo jim samo še dolgotrajne in zapletene analize vdora ter iskanje odgovornosti za nastalo škodo. Pred kriminalnimi zankami pa nismo varni niti kot posamezniki.
Foto: GrupA
S poslovnim partnerjem sodelujete že dolgo. Naročeno blago bi moralo biti v vašem skladišču že pred časom. Konec koncev ste fakturo plačali že dan po naročilu. Le da naslovnik nakazila nikoli ni prejel. Morda niste bili pozorni, ko vam je malo pred tem poslal nove podatke bančnega računa? Ali še huje, sploh niste opazili, da je številka bančnega računa, ki ste ga pri transakciji uporabili, drugačna od tiste na naročilnici. Zelo verjetno ste bili žrtev najnovejše spletne goljufije.
SASKA T. OCVIRK
Gre za vrivanje v poslovno komunikacijo, ko nepridipravi z uporabo filtrov in preusmeritev v spletnem vmesniku za elektronsko pošto k sebi preusmerijo vso komunikacijo med poslovni-
ma partnerjema, prestrežejo elektronsko sporočilo s fakturo in v njej zamenjajo številko bančnega računa. Spremenjeno sporočilo dostikrat ne vsebuje nobenih sumljivih znakov, da bi pre-
Zveza potrošnikov Slovenije o zavarovanju za primer zlorabe
Največ nevarnosti preži na spletu
Število zlorab bančnih kartic se povečuje. Kot poroča večina bank, se uporabniki najpogosteje oškodovani na spletu. Goljufi podatke pridobijo s prevaro, jih prestrežejo ali vdrejo v sistem banke ali trgovca. Kot navaja ZPS, so zlorabe pogostejše na spletnih straneh brez ustrezne varnostne zaščite, nevaren je tudi t. i. »phishing«, pri katerem uporabnika zvabijo na lažno spletno stran, kjer z vnosom podatkov o kartici te preda goljufom.
dokazovanju odgovornosti - je plačilo res opravil potrošnik ali bi morala odgovornost za zlorabo prevzeti
Kaj pa
zavarovanja?
Na ZPS se je obrnila članica, ki je dobila lažno elektronsko sporočilo v imenu svoje banke. Obvestili so jo, da so prejeli zahtevo za transakcijo s kreditno kartico z IP-naslova zunaj Slovenije in da so plačilo začasno ustavili. Pozvali so jo, naj s klikom na povezavo transakcijo prekliče, če plačila ni opravila ona. Na spletni strani, ki je bila zelo podobna originalni, je potrošnica to tudi storila in vnesla podatke svoje kartice z odloženim plačilom. Prejela je kodo po SMS-sporočilu, ki je bila v resnici potrditvena koda za izvedbo plačila. Ko je kodo vpisala, je dobila SMS, da je opravila plačilo v višini tisoč evrov za nakup pametnega telefona iPhone in nato takoj še eno identično sporočilo. Kartico je nato preklicala in s tem onemogočila še tretjo transakcijo. Po nasvetu ZPS je potrošnica uveljavila postopek povratnega plačila, ki ga omogočata Mastercard in Visa, ter dobila denar povrnjen. A vse zgodbe se ne končajo tako srečno.
Banke ne poslujejo
na ta način
Zavedati se moramo, da nas banka ali drug ponudnik plačilnih storitev nikoli ne bo pozval k pošiljanju osebnih in kartičnih podatkov po telefonu ali elektronski pošti. V takih primerih moramo biti pozorni na URL-naslov - lažna spletna stran bo morda zelo podobna originalni, a spletni naslov zagotovo ne bo enak. Kot še opozarjajo na ZPS, je zelo nevarno tudi klikanje na spletne povezave v SMS--sporočilih neznanih pošiljateljev in nameščanje neznanih aplikacij iz nepoznanih virov. Tudi na pametnem telefonu nismo varni pred zlonamerno programsko opremo, ki lahko hekerjem med drugim omogoči vpogled v naša SMS-spo-ročila. Ko se oškodovanje zgodi, pa se običajno zaplete pri
banka? ZPS je na policijo naslovila vprašanje, ali je forenzična preiskava za potrošnike vedno brezplačna, a odgovora ni dobila. Stroški preiskave so namreč lahko zelo visoki, kar marsikoga prisili, da se sprijazni s finančno izgubo.
10
dolarjev je vredna naša zasebnost na spletu.
Kot so nam sporočili iz Abanke, v ponudbah zavarovalnic zaenkrat še ni namenskih zavarovanj za primer zlorabe digitalnih kanalov poslovanja. »V primeru poskusa prevare ali kibernetskega napada banka takoj sprejme ukrepe
za odpravo nevarnosti. Poveže se z uporabniki, da zamenjajo morebitne razkrite varnostne elemente, posreduje informacije pooblaščenim uradnim
Sicer pa v banki dodajajo, da poskusi kibernetskih napadov niso pogosti, z vse večjo digitalizacijo poslovanja pa je ta nevarnost ves čas prisotna. »Tako
Priporočeno klikanje na: www.varninainternetu.si
organom in podobno. Ukrepi so različni in prilagojeni posameznim primerom. Banka uporabniku povrne škodo, v kolikor bi šlo za napako v delovanju na strani banke.«
se večina težav, zaradi katerih se uporabniki obračajo na nas, nanaša na samo delovanje posamezne aplikacije, mobilne ali spletne banke.«
StO
400
evrov je povprečna izguba pri spletnih prevarah.
»Banka nas nikoli ne bo pozvala k pošiljanju osebnih in kartičnih podatkov po telefonu ali elektronski pošti.«
NAŠA TEMA
13
Dr. David Modic, ekonomski psiholog ter raziskovalec na področju računalništva in informatike
Kom in uc
promis med varnostjo objem je neizprosen
Dr. David Modic
Pravočasno opaziti goljufijo z nekaj zamenjanimi številkami v bančnem računu se zdi skoraj nemogoče. Po drugi strani smo v svoje elektronske poštne predale že vsi kdaj dobili pismo obupanega nigerijskega dediča, ki nas moleduje za številko bančnega računa, da bi nam nakazal milijon ali dva dolarjev. Zakaj včasih uspejo tudi najbolj prozorne goljufije, nam je pojasnil računalniški strokovnjak dr. David Modic.
Je ekonomski psiholog, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in član King's Collegea iz Cambridgea, kjer je bil done-davna gostujoči akademik na Inštitutu za kriminologijo v Cambridgeu in posebni svetovalec tamkajšnjega odzivnega centra za kibernetsko varnost CamCERT. Ukvarja se z raziskovanjem računalniškega kriminala, psihologije prepričevanja, vedenjskih sprememb, informacijske varnosti in podobno.
So goljufi vedno bolj inovativni ali ljudje ostajamo enako nepremišljeni in tako najšibkejši člen v varnostni verigi?
Principi in sama tehnika prevar se ne spreminjajo bistveno že stoletja. V arhivih in na spletu lahko najdemo pisma iz 16. stoletja, kjer prevaranti prosijo za denar, češ da so v zaporu v Španiji. Vzvodi, ki so jih uporabljali v t. i. pismih španskih zapornikov in tisti, ki jih uporabljajo danes, so v principu isti. Odgovor na vaše malo nagajivo vprašanje o tem, ali so prevaranti vedno bolj pametni ali ljudje vedno bolj neumni, je torej niti eno niti drugo. Ljudje smo že stoletja približno enako dobri v prepoznavanju prevar, prevaranti pa so približno enako prebrisani.
Res pa je tudi, da so smo ljudje še vedno in kar naprej najšibkejši člen. O tem je bilo narejenih kar nekaj raziskav, in tudi statistično gledano vidimo, da je ponavadi človek najbolj priročna tarča napadov.
Zakaj ljudje še vedno nasedemo tudi zelo očitnim in prozornim goljufijam? V enem od intervjujev ste dejali, da inteligenca nima prav veliko s tem.
Res je. Poznamo več tipov inteligence, tista opredelitev, ki se v psihologiji največkrat uporablja, pa deli inteligenco na dinamično in kristalizirano. Dinamična je tista, ki jo uporabimo, kadar se znajdemo v novih situacijah in moramo poiskati rešitev, torej ji lahko rečemo tudi kreativnost ali iznajdljivost. Kristalizirana inteligenca pa je tista, kjer se spomnimo rešitve, ki smo jo že enkrat prej uporabili, torej modrost ali izkušenost.
Po svoji naravi dinamična inteligenca strmo narašča pri otrocih, saj so na začetku vse situacije nove, kristalizirana pa se začne dvigati okoli konca pubertete, ko tudi dinamična pada. Takrat je vedno manj novih situacij, zato nismo tolikokrat izzvani. Po tej definiciji bi morali biti starejši in mlajši posamezniki bolj odporni na prevare, česar raziskave ne potrjujejo. Torej inteligenca nima prav veliko z nasedanjem na prevare.
Če govorimo o računalništvu kot najbolj osnovni platformi digitalnega sveta, se zdi, da smo na področju mehanskega. Kako pomembno je v tem svetu poznavanje psihologije?
Kaže, da vedno bolj. Pred kratkim smo se z družino vrnili iz Cambridgea, kjer sem bil pet let kot psiholog zaposlen v najstarejšem računalniškem laboratoriju na svetu. Dnevno sem sodeloval s psihologi, pravniki, politiki, kriminologi, kriptografi, sociologi, računalničarji, forenziki, ekonomisti ... Razviti svet ve, da je presečišče teh poklicev pomembno za razumevanje digitalnega sveta. Slovenija počasi sledi tem spoznanjem, v zasebnem morda bolj kot v javnem sektorju.
Povprečen državljan ima občutek, da si na spletu s policijo ne more dosti pomagati. Je kakšna možnost, da uveljavimo reklamacijo za slab ali zavajajoč nakup, da dobimo povrnjen denar, če smo nasedli goljufiji, ali da bodo našli nadlegovalca, ki se je iz takih ali drugačnih razlogov spravil na nas?
Odvisno. Na splošno vam policija ne bo mogla kaj dosti pomagati. Tu je velik problem tudi juri-sdikcija. Bolj bi morda lahko pomagal Europol. Reklamacije na splošno bolj delujejo takrat, ko jih uveljavljamo pri prodajalcih samih (PayPal, Amazon, eBay ...). S tem načeloma običajno ni težav. Odsvetujem, da bi se sami lotevali odkrivanja zlikovcev. Prvič, ker je to lahko življenjsko nevarno, drugič pa zato, ker smo žrtve načeloma amaterji v primerjavi s prevaranti, ki od svojega početja živijo in imajo bistveno več izkušenj od nas. Toplo priporočam, da se žrtve in potencialne žrtve obrnejo na SI-CERT, ki bo z veseljem pomagal po svojih močeh.
Z bančnimi številkami smo vsaj načeloma na spletu bolj previdni, z osebnimi podatki v resnici eno figo. Zakaj jih je nevarno nekritično razmetavati naokrog?
V večini primerov mi nismo končne tarče, ampak nas uporabijo kot stopničke - z našimi osebnimi podatki lahko nekdo prevzame našo identiteto in pod našo podobo dostopa do na-
Pametnih sedem
slednje stopničke ali končnega cilja. Če želim priti do direktorja nekega večjega podjetja, lahko pogledam, kdo so njegovi podrejeni, zberem podatke o njih, opazim na primer, da je eden od njih poročen z lastnico trgovine za friziranje domačih živali. Vdrem v njen službeni računalnik, preko njega dostopim do njenega zasebnega računalnika. To je pot do računalnika njenega moža, zaposlenega v podjetju in sem že pri direktorju. Začel pa sem pri lastnici pasjega »frizeraja«. Opisujem vam resničen primer, kjer sem večino podatkov spremenil tako, da ne posegajo v zasebnost vpletenih posameznikov.
Ne glede na načelna stališča smo v resničnem življenju za lagodnost in majhne ugodnosti takoj pripravljeni prodati svoje osebne podatke. Kako se je potem sploh mogoče upreti poplavi lažnih novic in takih ali drugačnih manipulacij?
Raziskave kažejo, da je resnična vrednost zasebnosti ocenjena na približno deset dolarjev. Kljub temu, da se večina ljudi strinja, da je
»Odsvetujem, da bi se sami lotevali odkrivanja zlikovcev. Prvič, ker je to lahko življenjsko nevarno, drugič pa zato, ker smo žrtve načeloma amaterji v primerjavi s prevaranti.«
zasebnost »neprecenljiva«, smo jo pripravljeni prodati za 10-odstotni popust pri nakupu ali pa za brezplačno dostavo nekega izdelka. Obstajajo pa spletne strani, ki z dokaj visoko zanesljivostjo ocenjujejo, ali je neka novica lažna ali ne. Najbolj problematične so tako ali tako tiste novice, ki niso povsem lažne, ampak so samo interpretirane na način, ki služi nekemu drugemu namenu. Tako je morda bolje uporabljati storitve, ki nam povedo, ali je novica, ki jo beremo, obtežena v levo ali desno smer. Tudi take spletne strani obstajajo, ki merijo ta odklon.
Se je subtilnim, čustvenim manipulacijam sploh mogoče upreti?
Morda ne povsem, lahko pa postanemo bolj odporni. Obstajajo različni načini, kako to dosežemo, vendar morda nek poljuden članek ni najboljši prostor, da vam o tem poglobljeno modrujem. Na kratko mislim, da ni vse izgubljeno, da nismo prepuščeni na milost in nemilost silam, ki jih ne obvladujemo. Je pa gotovo res, da taka odpornost zahteva tudi naš vložek. Ne pravim, da bi se vsi morali ukvarjati samo še z novimi odkritji v varnostnih vedah. Pravim pa, da naj

posodabljajte zaščitno programsko opremo na računalniku in na pametnem telefonu
L-
omejite dostopnost denarja (in razsežnost potencialne goljufije) na računu
ne odpirajte sumljive pošte in vsak sum zlorabe takoj prijavite banki ali policiji
Si
PIN-številke res, ampak res nočete izgubiti skupaj s pripadajočo kartico
V_J
če je prelepo, da bi bilo res, potem ni res. Ne nasedajte nerazumno ugodnim ponudbam
cenite oznake varnih strani (https in ne http, 3D secure, Verified by Visa ...) in se držite preverjenih spletnih trgovin
varni nakup nujno zahteva trimestno varnostno številko s hrbtne strani kartice
litll
OB ROBU
Mačka, ki marsikaj prinese na
Ko sem svojega tokratnega sogovornika pobarala, kaj vse se nam lahko zgodi na spletu, je vprašanje obrnil. Glede na to, da se velik del naših življenj tako ali drugače seli na svetovni splet, je verjetno res lažje odgovoriti na vprašanje, kaj vse se nam tam ne more zgoditi.
Dr. David Modic je vrhunski računalniški strokovnjak s posluhom za človekovo dušo, ki je v svoji karieri našel prave odgovore na varnostna vprašanja različnih vlad, državnih ustanov, vojske in mednarodnih podjetij. A mu vseeno ni prihranjeno vprašanje, ali naj svojim osnovnošolcem dovoli na TikTok, Instagram in kar je še take navlake. Sprašuje se, kako naj svojim otrokom prepreči, da bi jih doletelo kaj, s čimer se jim še ni potrebno ukvarjati. Odločil se je za pogovor in potrpežljivo odgovarjanje na tisoč in eno vprašanje, ker prepoved običajno le podžge radovednost in doseže ravno nasprotni učinek. »Glede na to, da se po službeni dolžnosti ukvarjam prav s temi zadevami, vem, kaj vse ti lahko medmrežje kot mačka privleče na hišni prag. Golota me tu še najmanj skrbi,« pravi dr. Modic.
A sodobni otroci so vendarle digitalni domorodci. Precej bolj hvaležne tarče smo pripadniki srednje generacije in starejši, ki smo v ta svet potisnjeni. Bančna in poštna okenca z osebo na drugi strani so vse redkejša, datum v zdravstvenem sistemu je brez spleta že skoraj nemogoče dobiti. Pa je to samo drobec snežene kepe, ki se kotali vedno hitreje. Smo mislili, da je opletanje z vseživljenjskim učenjem le floskula? Narobe smo mislili. Ker ne gre več le za dvig življenjske kakovosti, ampak preprosto za preživetje.
bo to zavestna računica - manj ko vlagam, bolj mi je udobno in večjo možnost imam, da neko blaginjo izgubim. Nič ni narobe s tem, če se kot zasebnik odločim, da mi je vseeno in bom pač pogoltnil izgubo, ko in če bo do nje prišlo. Nima pa smisla potem jadikovati. Pravne osebe morda nimajo toliko manevrskega prostora. Njihovo neaktivnost plačajo vsi zaposleni v takem podjetju.
Upravljanje različnih gesel je že prava znanost. Kakšen nasvet?
Kar nekaj jih je. Na splošno in zelo na kratko bi rekel: naj bodo daljša od 12 znakov, ni treba, da so vsa unikatna, takrat, ko ne gre za kritične sisteme (e-commerce, banka, administratorski dostopi itd). Ni jih treba menjati vsak mesec -če je bilo geslo močno prejšnji mesec, je močno tudi ta. O tej temi bi se lahko razpisal, vendar bi raje videl, da ljudje pridejo na kako predavanje, na primer na FRI Akademijo (https://akademi-jafri.si/), kjer tudi jaz učim ravno te prvine v vsaj enem od izobraževanj, ki jih vodim.
Ob zadnjih pozivih k ponovni uvedbi naborniškega sistema je nekdo predlagal, da bi nabornike raje usposabljali v IT-visokotehno-loških digitalnih sferah, ker da bo naslednja vojna vsekakor kibernetska in ne več blatna.
Vsekakor je res, da je del vojskovanja prenesen na medmrežje. Poglejte samo zadnjih nekaj konfliktov, napad na Ukrajino, Iran, Cambridge Analytico, ameriške predsedniške volitve in še in še. Pri nas in v svetu vojska ve, da je kibernetska vojna vojna prihodnosti. Seveda ne potrebujemo vseh vojakov ekspertov v kiber vojskovanju, potrebujemo pa enoto, ki skrbi za kibernetsko varnost. In če se ne motim, jo tudi imamo. O njeni kvaliteti pa ne bi rad javno sodil.
Četudi bi se odpovedali družbenim omrežjem, smo vsi obsojeni na življenje v digitalnem svetu. Je varneje ostati del neprepoznavne množice?
Ne, to ni pravilna rešitev. V množici niste varni, prej imate veliko več možnosti, da postanete kolateralna škoda. Seveda obstajajo načini za izboljšanje varnosti. Noben od njih ni popoln, večina jih vključuje kompromis med varnostjo in udobjem. A kot sem omenil, nič ni izgubljeno. No ja, razen morda naše zasebnosti. To smo mogoče že izgubili.
hišni prag
SAŠKA T. OCVIRK
14
KRONIKA
Občani so prestrašeni
Kdo vlamlja na žalskem območju?
V zadnjih dneh se je znova pojavilo večje število vlomov v stanovanjske hiše na območju Žalca. Na udaru so tudi počitniške hišice. Storilci odnašajo predvsem denar in zlatnino, že konec lanskega leta pa so ravno na območju Žalca neznanci ukradli tudi novejši, več deset tisoč evrov vreden traktor. Občanom ni vseeno, so tudi nejevoljni, policija namreč storilcem še ni na sledi.
SIMONA ŠOLINIČ
Policisti pogosto sumijo za takšna kazniva dejanja tudi tujce, ki potujejo mimo Žalca, ki je v neposredni bližini avtoceste, vendar je vlomov v stanovanjske hiše in počitniške hiške v zadnjih mesecih preveč, da bi jih lahko povezali vedno s storilci, ki naj bi bili tuji državljani, pravijo krajani. Za tuje državljane, ki vlamljajo na določenih območjih, je značilno, da se s kraja kaznivega dejanja odpeljejo v druge dele Slovenije in
nato tudi v druge države, zato je preiskava takšnih primerov težja. To potrdi tudi komandir Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek: »Ravno ta problem so nakazali primeri v preteklem obdobju, kjer je bilo med storilci največ državljanov tujih držav. Za zadnje vlome v zadnjih dneh tega zaenkrat še ne morem potrditi, saj preiskava še poteka. Načini kaznivih dejanj pa kažejo na možnost organiziranih skupin.« Podrobnosti o nači-
nih vlomov Trbovšek ne želi govoriti zaradi interesa preiskave. Policija sicer sumi, da gre za organizirane skupine, ki so že »izučene« v tovrstnih kaznivih dejanjih. »Na žalost smo ob avtocesti, ki ima na našem območju več izvozov, kar pomeni, da je tudi varnostno tveganje s tega stališča večje,« dodaja Trbovšek.
Sestanka z
vodstvom policije
Nekateri krajani, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da je znano, da je zaradi večjega števila hmeljišč na žalskem območju predvsem v sezoni obiranja hmelja sicer več Romunov, ki pa jim je delo na hmeljiščih vir zaslužka in so v lokalnem okolju dobro sprejeti. Da bi njih sumili za kazniva dejanja, je malo verjetno, še dodajajo krajani. Dopuščajo pa možnost, da določeni lahko ka-
kšno informacijo o kakšnih stanovalcih, hišah ali premoženjih predajo naprej komu drugemu. Morda tudi nevede in jo nato drugi izkoristijo.
»V kolikor gre za kakršno koli organizirano skupino z našega območja, je nujno priti do rezultatov preiskave čim prej. Zato podpiram vsako aktivnost za odkritje storilcev,« je jasen župan Žalca Janko Kos. Ta se je pred kratkim že sestal z vodstvom žalske policijske postaje, hkrati pa načrtuje tudi sestanek z vodstvom Policijske uprave Celje. Tema pogovorov? Med drugim tudi problematika povečanega števila vlomov na žalskem območju. Na žalski policijski postaji naj bi dobili nekaj policistov več kot okrepitev ravno zaradi tega pa tudi zaradi odkrivanja kršitev v prometu.
»Naša policijska postaja pokriva šest občin, kar je
ogromno območje. Teren nikoli ni brez policijske patrulje. Tej se pridružujejo tudi ostali policisti, ki opravljajo ostale naloge. Res pa je, da policisti ves čas na vseh območjih ne morejo biti,« pravi Trbovšek.
Več vlomov je bilo tudi na območju Šempetra. Med drugim so ravno tam neznanci ukradli novejši traktor, vreden več deset tisoč evrov. S povečanim številom kaznivih dejanj so seznanjeni tudi v Krajevni skupnosti Šempeter. »Zaradi pojava tovrstnih kaznivih dejanj so ljudje v skrbeh. Ker gre za območje, kjer je tudi več kmetij, smo v okolju tudi sami poskrbeli za večjo varnost, od namestitve varnostnih kamer do alarmov. Ljudje pa so nejevoljni, ker policisti storilcev še niso prijeli,« pravi predsednica Krajevne skupnosti Šempe-
ter Zdenka Jan. Trbovšek pravi, da je ključna samozaščita. »Ves čas sodelujemo z občani, krajevnimi skupnostmi in tudi z občino. Največ pa bodo ljudje storili za svojo varnost s samozaščitnim ravnanjem. In tako, da bodo pozorni, kaj se v njihovem okolju dogaja.«
Foto: splet
Podobna situacija je bila tudi na območju Šentjurja, kjer so se pred časom vrstili vlomi v stanovanjske hiše. Šentjurski policisti so nato odvzeli prostost 22-letnemu Šentjurčanu, ki je skupaj z 20-letnim sokrajanom bil osumljen več primerov vlomov v hiše, počitniške hiše in gospodarska poslopja ter velikih tatvin in vandaliz-
ma. Z navedenimi dejanji je nastalo za približno 15 tisoč evrov škode.
Vozil sedem ilegalcev
Ta teden so policisti v Podplatu v nočnih urah ustavili voznika osebnega vozila nemških registrskih tablic in pri njem odkrili sedem ilegalnih prebežni-kov. Voznik je bil državljan Belgije. Med ilegalni prebežniki so bili štirje državljani Vietnama in trije državljani Afganistana. Voznika so zaradi kaznivega dejanja pridržali.
Poskušala ogoljufati prodajalce
Na območju Tepanja so se konec tedna zgodili trije poskusi goljufije. Neznana starejša sivolasa moška - eden je nosil očala, manjkalo mu je nekaj zob - sta se na bencinski servis pripeljala s starejšim osebnim vozilom znamke Opel Corsa. Vozilo je bilo rdeče barve in hrvaških registrskih številk. Na bencinskem servisu sta nato v gostinskem lokalu in trgovini poskušala pretentati zaposlene pri menjavi denarja. Vse prodajalke so bile pravočasno pozorne, tako da jima goljufije niso uspele. Policija pa ju še vedno išče.
Ostali brez dovoljenj
V zadnjem tednu dni so policisti na našem območju zasegli več osebnih vozil. Na Polzeli je brez vozila ostala ženska, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja. Na območju Šmarja pri Jelšah sta brez vozil ostala voznika, ki nista imela opravljene ustrezne kategorije vozniškega dovoljenja. Brez dovoljenja za vožnjo je ostal 24-letnik, ki so ga policisti ustavili na območju Socke. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,67 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Na počivališču Tepanje so policisti opravili postopek z madžarskim voznikom tovornjaka, ki mu je alkotest pokazal 0,65 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika so privedli k preiskovalni sodnici, ki mu je izrekla kazen 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Po pravnomočnosti odločbe bo sledil še ukrep prepovedi vožnje v Sloveniji.
га^	AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA	15
Zaenkrat so vaje še lažje. Z vsakim novim srečanjem bodo težje in zahtevnejše.
JW AKADEMIJA % ZDRAVEGA J ŽIVLJENJA
Celotna Akademija zdravega življenja temelji na pravilnih izvedbah vaj. Le če vsak izvaja vaje na pravi način, se izogne možnosti poškodb.
Za telesno dejavnost brez poškodb in bolečin
Vadbe morajo izvajati pravilno
Akademija zdravega življenja lepo napreduje. Oziroma napredujejo udeleženci. Do zdaj so že prejeli kar nekaj znanja tako s področja vadbe kot prehrane. Tudi domače naloge so bile stalnica v preteklem mesecu in skupina je pridna. Pred nami sta še približno dva meseca srečanj, ki bodo predvsem na področju telovadbe vedno zahtevnejša in bolj naporna. Gre vendarle za spremembo življenjskega sloga in tudi krepitev telesne kondicije.
koncu akademije še boljši, saj bo imelo vse, kar bodo slišali in upoštevali, nanje zelo dober vpliv in učinek. Odvzem
krvi bo njena zdravniška ekipa opravila še ob koncu akademije, s čimer bomo to tudi potrdili. Izvide lahko vsak iz skupine pokaže tudi svojemu osebnemu zdravniku.
Ta teden je tako minil v znamenju vadbe in nasvetov, kako se izogniti poškodbam, kako vaje izvajati doma na način, da ne trpijo hrbtenica, sklepi in ostali organi. In kako vaje prilagoditi svojim letom, kondiciji in počutju.
Foto: GrupA
SIMONA SOLINIC
V ponedeljek je bila v Žalcu tudi zdravnica Darja Krumpak iz ambulante Medicine dela Krumpak iz Žalca. Na začetku akademije je udeležencem s svojo ekipo odvzela kri in tokrat jim je predstavila rezultate. V pogovoru jim
je razložila, kaj kažejo izvidi in kako določene parametre, ki so morda zdaj slabši, še popraviti. Dobra novica je, da velikih odstopanj ni in da so vsi udeleženci akademije zdravstveno v dobrem stanju. Bodo pa rezultati zagotovo ob
Pri skupinski vadbi ali vadbi doma vsi v skupini uporabljajo posebno aplikacijo 24alife, ki je naravnana na vsakega posameznika glede na njegovo telesno pripravljenost in kondicijo ter zdravstveno stanje. Vsak je pod strokovnim nadzorom mag. kineziologije Matevža Klevžeta iz ekipe 24alife. In če kdaj kaj ni jasno, Matevž vedno pristopi z nasmehom in visoko ravnijo strokovnosti. »Napak ne sme biti,« pravi.
Skupina je že dobila prve izzive oziroma domače naloge. In jih tudi pridno opravlja. To je zelo pomembno. Učenje samodiscipline je ključno za obdobje, ko se bo akademija končala in ko bodo vsi udeleženci prepuščeni sami sebi. Takrat bo samodisciplina prišla najbolj do izraza.
Tudi hamburgerJahko pojeste brez slabe vesti, prepričajte se ni lastne oči.


Џ П ф |
ш^шшж
14 ■ jy:: mim
V prehranske delavnice se je vključila tudi Tatjana Kruder, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Z udeleženci je v interaktivni delavnici predelala pričakovanja in cilje na področju prehrane ter tudi, kakšne pasti in skušnjave so pred njimi in kako jih učinkovito preskočiti.
tšM
SESTAVINE: puran na žaru, avokado, rukola.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudDo
Januarje mesec, ko poletne počitnice rezervira največ Slovencev
Ker so počitnice pogosta tema pogovorov, je zagotovo zanimiva informacija glede spremenjenih počitniških navad Slovencev. Če so še pred leti vsi iskali ugodne »last minute« aranžmaje, se je zadnja leta to postavilo na glavo. Večina Slovencev dopust rezervira že v januarju in si tako zagotovi to, kar resnično želi. Izkoristi tudi ugodne »first minute« cene. V Turistični agenciji Sonček že tre- citete, ki so ostale nerezervirane.
tje leto zapored ugotavljamo, da je za nas januar najbolj delaven mesec. Naši potniki zadnje dni pogosto sprašujejo, ali bodo nadomeščeni Adrijini čarterji, zato nekaj besed tudi o tem.
Še pred nekaj leti so v turističnih agencijah in na spletnih straneh Slovenci v lovu za dobro ceno odlašali z rezervacijo počitnic vse do nekaj tednov ali celo dni pred odhodom na dopust. Marsikomu se je računica izšla, vedno več pa je bilo takšnih, ki niso dobili tega, kar so pričakovali. Za ponudbe v zadnjem trenutku, imenovane tudi »last minute« ponudbe, je značilno, da gre za kapa-
Torej posebnosti, kot so družinske sobe ali apartmaji v bližini plaže, niso več na voljo. Nižja cena je neke vrste razprodaja, katere namen je, da se proda vse, kar je še ostalo.
Ravno obratno je popust za zgodnjo rezervacijo ali »first minute« ponudba oblikovana v želji po vzpodbuditvi trga k čimprejšnji rezervaciji. Pomladni meseci so za hotelirje že prvi pokazatelji uspešnosti sezone in njihova nadaljnja politika cen je precej odvisna do njih. S hitrimi vpla-
Nataša Jeza Kotnik, vodja marketinga v Turistični agenciji Sonček: »Tudi letos beležimo odlične rezultate v obdobju >first minute< rezervacij. Prve rezervacije za poletje smo začeli sprejemati že jeseni, največjih bo seveda v januarju. Ta usmeritev se viša že zadnjih pet let, že tretje leto zapored pa ugotavljamo, da je za nas januar najbolj delaven mesec. Zanimivo je, da število rezervacij v januarju za več kot polovico presega junij, kije včasih veljal za najmočnejši mesec.«
čili si mnogi hotelirji zagotovijo tudi zagonska sredstva za odprtje čez zimo zaprtih hotelov. Potniki, ki rezervirajo hitro, so cenjeni in praviloma vedno nagrajeni z boljšimi kapacitetami. Cene takšnih aranžmajev so lahko tudi do tretjine nižje kot redne cene. Največji popusti so na voljo
do konca januarja, potem se zmanjšujejo do konca marca.
Letos slovenske turistične agencije čakajo še novi izzivi s spremembo letalskega prevoznika čarterskih poletov z Brnika zaradi Adrie Airways, ki je končala v stečaju. Agencije zagotavljajo, da so ponovno vzpostavljene vse zveze z najljubši-
mi sredozemskimi turističnimi destinacijami z drugimi prevozniki. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ne pričakujejo nič manj gneče kot v preteklih letih. Seveda je tu še ponudba tujih organizatorjev potovanj, ki jih naše agencije tudi ponujajo bodisi z leti iz Ljubljane bodisi z bližnjih letališč čez mejo.
DIGITALIZIRAJTE
POSLOVANJE
www.birobit.si
Kakovostna drva (bukova, mešana
•	najbolj top ponudba v Savinjski regiji
•	brezplačna dostava na dom*
•	možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej
* Brezplačna dostava po Savinjski regiji
HttMBd
Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE
03 703 122 440
E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
шш mi
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Administrator m/ž (Žalec)
Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe smer ekonomski, upravni ali administrativni tehnik ali druge ustrezne smeri; 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; zelo dobro poznavanje programa Panteon, ki je pri nas osnova za delo; dobro poznavanje MS office paketa programov (Word, Excel ...); samostojnost, samoiniciativnost in odzivnost; komunikativnost in dobro razporejanje prioritet. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. VI-JA d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter m/ž (Celje, tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec m/ž (Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis d. o. o., Kosova ulica
5,	3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec linije arnit m/ž (Velenje)
Opis delovnega mesta: pripravljanje materialov, ki so potrebni za vstavitev v linijo Arnit, spremljanje in nadzorovanje poteka dela na liniji in odpravljanje pomanjkljivosti, izvajanje samokontrole lastnega dela po fazah proizvodnje, izvajanje ko-rekturnih izdelav, ki odstopajo od ustaljenih tehnoloških postopkov, pripravljanje poročil o delu, evidenc, zapiskov in ostale potrebne dokumentacije, opravljanje drugih del po nalogu nadrejenega. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Demteks, Borut Demšar s. p., Preloska cesta
6,	3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec CNC
strojev m/ž (Prebold)
Od kandidata pričakujemo: Vsaj III. Stopnjo poklicne izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik),1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Računovodja m/ž
(Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnopravne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnja bolonjskega študija, odlično poznavanje Ms Office okolja (Word, Excel, Outlook) s poudarkom na Excelu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision), dobre komunikacijske spodobnosti, sposobnost sprejemanja odločitev, natančnost, zagnanost in samoiniciativnost, odločnost, samostojnost in odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž
(Prebold)
Od vas pričakujemo: zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika. Znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Poznavanje prodajnih postopkov.
Vozniški izpit B kategorije. Višji nivo uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office)Najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pogajalske in organizacijske sposobnosti. Zmožnost dela v timu. Skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja m/ž (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve. Kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja imajo prednost. Pričakujemo pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektro vzdrževalec II m/ž (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrže-
valnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba instalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, instalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Odpremnik m/ž
(Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve. Kandidati z 2 leti delovnih izkušenj na področju odpreme imajo prednost. Pričakujemo pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter odpre-me in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
13 Moje Delo
Poslovni analitik (business analyst) (m/ž) (Celje)
Izjemna priložnost za vse začetnike, ki želijo graditi kariero na širokem področju izboljševanja procesov v podjetjih. Lean rešitve, d. o. o., Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog informatike (m/ž) (Velenje)
Zaželene izkušnje: znanje informacijskih sistemov (Jira, Confluence, DMS, WMS, ERP ...), poznavanje principov varnega programiranja (OWASP) ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izkušeni natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge: sprejem naročil in strežba hrane in pijače, priprava in ureditev jedilnih prostorov, blagajniško poslovanje. Stimulativna in redna plačila z vsemi pripadajočimi dodatki (božičnica, regres). Delo v urejenem in stabilnem podjetju. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, Velenje, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Obdelovalec kovin I, obdelovalec kovin II (m/ž) (Zreče)
Opis del: izvajanje nalog obdelave kovin, pripravljanje orodij za obdelavo ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja prodaje v trgovini/namestnik (m/ž) (Celje)
Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi prodali? Ali radi delate v dinamičnem okolju s polno izzivi? Uživate v skupinskem delu? Ce je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10A, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 31. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja izmene (m/ž) (Šentjur)
Delo obsega usklajevanje in kontroliranje dela v izmeni, spremljanje porabe materiala in gibanja stroškov v obratu, odgovornost za realizacijo zastavljenih cilje v predvidenih rokih, podajanje predlogov izboljšav v proizvodnji, vodenje vseh potrebnih evidenc. Tegometall, oprema trgovin, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 23. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Vaši izzivi: priprava blaga in spremnih dokumentov za odpremo ter natovarjanje blaga, prevzem in razkladanje blaga, vodenje skladiščnih evidenc ter zalog materiala v skladišču, zagotavljanje optimalnega procesa v skladišču . GEN-I sonce, d. o. o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skrbnik za strateške naročnike za slovenski trg (m/ž) (Celje)
Ste proaktivni, iznajdljivi in komunikativni? Ste organizirani,
znate naročnika poslušati in - kar je še pomembneje - tudi slišati? Se veselite izzivov razvoja poslovanja na domačem trgu in sodelovanja z ekipo izkušenih sodelavcev? Potem ste točno takšen skrbnik, kot ga iščemo! Leemeta, specializirane prevajalske rešitve, d. o. o., Podja-vorškova ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent kontrolinga
(m/ž) (Prebold)
V okviru področja dela boste odgovorni za osnovna sredstva, investicijsko poročanje, projektni kontroling ter pomoč pri ostalih strokovnih nalogah v okviru oddelka (obdelava podatkov za analiziranje rezultatov poslovanja, pripravo in posredovanje statističnih poročil glede na predpise, stroškovni in proizvodni kontroling). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 10. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Konstrukter I (m/ž)
(Celje)
Mlada inovativna ekipa vabi v svoje vrste perspektivne in zagnane sodelavce. Opis delovnega mesta: projektiranje in konstruiranje SPTE, sodelovanje pri izdelavi koncepta novega izdelka, izdelava konstrukcijske dokumentacije, vzdrževanje podatkov v informacijskem sistemu (poznavanje Solidworks PDM prednost) ... Energen, d. o. o., Ger-bičeva 98, PE Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec hotela (m/ž)
(Žalec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale vzdrževanje hotelskega objekta in okolice, nadzor nad delovanjem strojne in elektro opreme ter inštalacij, manjša popravila elektro inštalacij, mizarskih del, vodovo-
dnega sistema ... Draganović, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Iščemo prodajalca za poslovalnico Okaidi Celje. Tinkal, d. o. o., Ulica Jelenčevih 67, 2341 Limbuš. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v
administraciji (m/ž)
(Celje)
Opis in delovne naloge: vnos naročil, fakturiranje, naročanje blaga v programskem sistemu podjetja, usklajevanje naročil in komunikacija s strankami na območju Slovenije in nekdanje Jugoslavije, vsebinsko in računsko kontroliranje vhodnih in izhodnih podatkov, komunikaci-
ja z matičnim podjetjem v Avstriji (nemško ali angleško), komunikacija in priprava podatkov za računovodstvo ... Jolly - Aero, pisalne potrebščine, d. o. o., Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist za program široke potrošnje (m/ž) (Celje)
Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter dejavnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu . Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
IQ	QDODT	novi tednik
IO	OrURI	Št. 5, 30. januar 2020
Najboljša judoistka Slovenije za leto 2019 Klara Apotekar na drugem mestu v Celju
OB ROBU
»Z Marjanom Fabjanom Saibobo|je... oba enako šokirana«
Po olimpijskih igrah v Riu, kjer je Ana Velenšek s poškodovanim kolenom, s pretrganimi prednjimi vezmi in z natrganimi stranskimi senzacionalno in spektakularno osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 78 kilogramov, jo je trener Marjan Fabjan »rekru-tiral« v najtežjo kategorijo. Vzrok je bila tudi njena sestra Klara Apotekar, visoka, suha, navidez krhka za gladiatorske obračune na tatamiju. A Fabjan je že vedel, kako se streže stvarem. V uvodu olimpijskega cikla je Klara počasi, toda zanesljivo napredovala. Lani je sledil izbruh njenih vrhunskih dosežkov, v beloruskem Minsku, izraelskem Tel Avivu, v Abu Da-biju v Združenih arabskih emiratih, tudi japonskem Tokiu in nemškem Düsseldorfu.
DEAN SUSTER
Na tekmah svetovnega pokala sta blesteli tudi klubski in reprezentančni kolegici Tina Trstenjak (do 63 kilogramov) in Ana Velenšek (nad 78 kilogramov), toda Klara je bila boljša, saj si je priborila zlato medaljo na evropskem prvenstvu v kategoriji do 78 kilogramov. Prav v celjskem Narodnem domu je Judo zveza Slovenije pred dvema tednoma pripravila slavnostno prireditev, na kateri je nagradila vse najboljše v svoji panogi pri nas. Pri ženskah je na najvišji stopnički stala Klara Apotekar, 186 centimetrov visoka borka iz Šmar-tnega v Rožni dolini. V isti dvorani je v ponedeljek ne-nadejano ostala brez najvišje stopničke. Po skupinskem fotografiranju je s telefonom odhitela iz dvorane kot Pepel-ka. Varnostnika pri stopnicah sta zatrdila, da še ni oblekla plašča. Ko se je vrnila, je takoj pristala na pogovor.
Izvrstno ste tekmovali v prejšnjem letu. Ste popolnoma zadovoljni?
Res je, leto 2019 je bilo zame izjemno. Prvič sem postala evropska članska prvakinja. Na svetovnem prvenstvu sem osvojila peto mesto. To je moja najboljša uvrstitev doslej. Prvič sem zmagala na grand prixu in grand slamu.
In ko potegnem črto pod zadnjo sezono, lahko rečem, da sem nanjo zelo ponosna.
Nastopanje v kategoriji do 78 kilogramov vam očitno povsem ustreza, kajne?
V	njej sem že kar nekaj let. Pozna se, da nabiram izkušnje v članski kategoriji. V njej se vedno bolje znajdem. Bolj ko mineva čas, bolj znam izkoriščati svoje prednosti. Očitno napredujem in to se odraža tudi na rezultatih.
V	kolikšni meri ste že uvrščeni na olimpijske igre oziroma kaj bo še treba postoriti do zaključka točkovnega obdobja?
V	bistvu imam japonsko prestolnico že v žepu. Toda treba se bo še udeleževati elitnih turnirjev in nabirati točke. Potem bomo videli ... Menim, da se mi bo uspelo uvrstiti na olimpijske igre.
Zbiranje točk bo pomembno tudi z vidika čim višje uvrstitve na lestvici zaradi bolj ugodnega žreba na olimpijskem turnirju. Kam boste najprej odpotovali?
Osmega in devetega februarja bo v Parizu grand slam, med 21. in 23. februarjem pa prav tako grand slam v Düsseldorfu, ki se ga bomo verjetno prav tako udeležili. Ogromno priprav bomo imeli v tujini.
Večina prisotnih v dvorani Narodnega doma na srečo -ali pa predvsem na žalost - ni vedela, da je bil končni izid pri ženskah nepravičen. Vrsto let sem opozarjal na pomanjkljivost »glasovalnega aparata« Športne zveze Celje, a se navkljub spodrsljajem, resnici na ljubo manjšim, nihče ni na to oziral. Tokrat je razplet izbil sodu dno.
Evropska prvakinja, najboljša judoistka v Sloveniji v letu 2019, ni najboljša športnica Celja. Klari Apotekar v ponedeljek zvečer ni bilo lahko pri srcu, ravnodušna ni bila tudi Tina Trstenjak, ki pri vsem sicer nima nič. Olimpijska zmagovalka ima v Celju pač status šampion-ke in očitno so številni izpol-njevalci ankete podzavestno na prvo mesto postavili pač njo. Ne da bi sploh prebrali dosežke v prejšnjem letu. Ti nazorno govorijo v prid Klari, saj je zmagala na evropskem prvenstvu, peta je bila - tako kot Tina - na svetovnem prvenstvu.
»To moraš napisati,« so me dregali nekateri obiskovalci in kasneje po telefonu tudi nekateri, ki so spremljali prenos na Televiziji Celje. Pozorni spremljevalci zapisov v Novem tedniku vedo, da glede tega nisem imel težav. Lahko bi zgolj ponovil komentarje iz zadnjega desetletja ali še nekaj let nazaj, pa bi zveneli, kot da so namenjeni današnji izdaji.
In še enkrat, upam, da zadnjič. Prireditev je bila znova predolga, v primerjavi z lan-
DEAN ŠUSTER
sko (trajala je poldrugo uro) se je razvlekla na skoraj dve uri! Priznanj, takšnih in drugačnih, je pač preveč. Kljub tako širokogrudno odmerjenemu času je slavnost celjskega športa znova ostala brez misli najboljših pred zbranimi in tako ostaja bržkone edina pri nas. Seznam tistih, ki glasujejo, je enostavno predolg. Poslanih je bilo kar 165 anketnih lističev (82 ni bilo vrnjenih). V redu, potem pa je treba v javnosti objaviti, kako je glasoval vsak posameznik.
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje izpolnil listič. Spadam pač med tiste, ki se čutijo dolžne, da morajo nastaviti ogledalo. Vse bolj smo zato nepriljubljeni.
Letos, morebiti tudi zaradi lanske kritike, je bilo precej manj mladine oblečene v džins, Le malo nagrajencev je manjkalo, izbor glasbene skupine je bil zadetek v polno, številni starejši olimpijci še vedno radi pridejo, tradicionalno prizorišče je zadržalo poseben čar in... Predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek je napovedal spremembe.
Praga bo v začetku maja gostila evropsko prvenstvo, svetovnega pa letos ne bo. Kako boste razporedili energijo, ko boste v češki prestolnici branili naslov prvakinje in ko je pred vami največji izziv, nastop na olimpijskih igrah?
Ambicije imam zelo visoke, sama pa si ne nalagam nobenega bremena. Ne čutim pritiska. Pojavljajo se nove tekmovalke. Zdi se mi, da evropsko prvenstvo letos ne bo tako pomembno, kot je v drugih letih. Osredotočenost
Klara Apotekar poskuša izkoristiti določene prednosti, ki jih ima zaradi svoje višine.
bo usmerjena predvsem na olimpijske igre.
Dan po zaključku turnirja v judu v Tokiu boste dopolnili 23 let. So vas najboljše tekmice že v popolnosti spoznale?
Vse na vrhu in tik pod njim se zelo dobro poznamo. To
po mojem mnenju ne bo igralo velike vloge. Vse nasprotnice bodo zahtevne, vse so vrhunske, vse so najboljše v svojih državah. To bo zbor svetovne smetane in tekmovanje bo sila zahtevno.
Precej sva se z mislimi oddaljila tako časovno kot
geografsko. Če se vrneva v Celje in na ponedeljek: kdo je bil bolj šokiran ob končni razvrstitvi najboljših športnic, vaš trener ali vi?
Zdi se mi, da sva bila z Marjanom Fabjanom kar v enaki meri šokirana.
Foto: SHERPA, osebni arhiv
ŠPORT
19
Slovenski rekorder v skoku s palico Robert Renner pred novim obdobjem svoje kariere
»Končno spet skačem z lahkoto«
Atletska reprezentanca Slovenije je zmagala na troboju v Novem mestu pred Srbijo in Hrvaško. Članica Kladivarja Tina Šutej je z izidom 4,50 metra prepričljivo zmagala v skoku s palico. V isti disciplini se je na tekmovališča po letu dni premora zmagovito vrnil slovenski rekorder, Celjan Robert Renner (5,00 m), ki ga zdaj vodi trener Jure Rovan.
DEAN SUSTER
Atlet celjskega Kladivarja je bil tretji na članskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu leta 2016. Kasneje je zamenjal trenerja, zašel v krizo ... Pri 25 letih Robert Renner optimistično zre v nadaljevanje kariere.
Čeprav ste že imeli nekaj kriznih obdobij, pa je bilo zadnje zelo dolgo. Kdaj se je začelo?
Leta 2018 sem imel poškodovano roko, malo sem nastopal, nazadnje v mesecu novembru, ko je bil moj trener še Dragan Despotović. Odločil sem se, da prekinem s skakanjem. V letu 2019 dolgo nisem bil aktiven.
Kako je prišlo do odločitve za vrnitev na atletsko stezo?
Nisem še bil pripravljen, da bi vprašal svojega prvega trenerja Milana Kranjca za ponovno sodelovanje. Že dolgo časa sem imel v mislih Jureta Rovana, prejšnjega slovenskega rekorderja. Zelo dobro vzgaja mlade >palcaše<, obenem ve, kako se stvarem streže na višini
5,60 metra.
Kako sodelujeta?
Moje dekle je iz Šentjerneja. Veliko časa med tednom preživim pri njenih starših, do Brežic, kjer treniram, potrebujem zgolj dvajset minut. Ob koncih tednov sem v Celju.
Ste bili v vmesnem obdobju aktivni vsaj na rekreativnem področju?
Igral sem nogomet, košarko in tenis. To mi je veliko pomagalo. Predvsem kolektivna športa sta dokaj agresivna in vplivata na odločenost oprijema palice.
Dve preizkušnji sta za vami. Je ocena pozitivna?
Ne povsem. No, v Brežicah sem skakal po krajši vadbi. V Novem mestu sem bil malce razočaran, saj sem na treningih preskakoval 5,20 metra. Res pa je, da sem zamenjal palice. Spiritove so povsem drugačne.
Je to možno pojasniti?
Z besedami težko. Povsem drugače se odzivajo v vseh delih sko-
ka. Privaditi se moram na njih.
Cilji v zimski sezoni najbrž niso visoki?
Želim preskočiti 5,30 metra. S tem dosežkom bi si zagotovil vnovično podporo Atletske zveze Slovenije. Mislim, da je cilj realno dosegljiv. Morda ga bom dosegel že danes. V Brežicah bo namreč miting posvečen spominu na Leopolda Rovana, Juretovega očeta, ki so ga poimenovali za očeta brežiške atletike.
Vse medalje v mlajših starostnih kategorijah na velikih tekmovanjih ste začinili z bronom na članskem EP. Zdaj ste stari zgolj 25 let in ste se na srečo vrnili k svoji palici. Je pred vami lahko še kopica tekmovalnih sezon?
Verjetno jih je lahko tudi deset. Toda počakajmo, najprej opravimo s prvo sezono. Prva in največja želja se mi je uresničila, namreč skačem z lahkoto. Upam, da bom tako nadaljeval. Če bi tri leta preskakoval 5,30 metra, vse skupaj tudi ne bi imelo smisla. Tako kot vse skupaj poteka, se lahko objektivno nadejam, da se bom vrnil na stare višine.
Olimpijski ciklus je torej za vas končan?
O tem niti ne razmišljam. Če bi se mi vse sestavilo, bi morda lahko nastopil na evropskem prvenstvu. Ampak o tem še raje ne bi govoril.
Foto: arhiv NT
Z bronom na evropskem članskem prvenstvu v Amsterdamu spada Robert Renner med najboljše slovenske atlete zadnjega obdobja.
Zaradi krča oddaljena od cilja
Celjanka Daša Grm je osmič nastopila na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju. V Gradcu je osvojila dvajseto mesto in zaostala za lastnimi pričakovanji.
Najboljša slovenska umetnostna drsalka zadnjih let je napovedovala uvrstitev na deseto mesto. Želja se 28-letni Celjanki ni uresničila. V prvem delu prostega programa ji je kazalo odlično. »Zadovoljna sem s piruetami in koraki, vse sem izvedla na najvišji, četrti ravni. Polovica skokov je bila prav tako dobrih, v drugem delu programa pa zaradi krča v ledvenem delu ni šlo tako, kot sem si želela in kot zmorem,« je povedala Grmova. Za prosti program je prejela 94,83, skupaj s kratkim (56,07) pa 150,90 točk. Svoje najboljše uvrstitve na evropskih prvenstvih ni izboljšala, čeprav jo je prvič spodbujalo lepo število slovenskih navijačev. Naslednji vrhunec sezone bo za najboljše umetnostne drsalce marca v Montrealu. V mednarodni drsalni zvezi so pred začetkom sezone povečali število potrebnih točk za normo, ki jo mora Grmova še izpolniti. Lovila jo bo na tekmovanjih v Ljubljani, na Madžarskem in Nizozemskem.
DŠ, foto: osebni arhiv
■	V Rogaški Slatini Potiskova in Zbil
■	Športna zveza Rogaška Slatina, v katero je vključenih 25 športnih društev s 1.200 člani, je pripravila 25. izbor športnice in športnika leta.
Najboljša sta bila Laura Potisk iz Karate kluba Rogaška Slatina in Grega Zbil iz Karate kluba Kozjansko in
■	Obsotelje. Nominirani so bili še Tjaša Turnšek (Košarkarsko društvo Janina) ter Timotej Jordan (Karate klub Bushido), Lukas Osek (Moto klub Gajser), Marko Peček (Futsal klub Dobovec) in Patrik Škrablin (Karate
, klub Rogaška Slatina).
Potiskova je lani nadaljevala z odličnimi nastopi v mladinski konkurenci. Kot članica slovenske reprezentance je nastopila na svetovnem prvenstvu za mlajše kategorije v Čilu in osvojila peto mesto. Temu je dodala še sedmo
■	mesto na evropskem prvenstvu in tretje na prvenstvu Balkana. Zbil se je lani prebil med vodilne karateiste v svoji starostni kategoriji v Sloveniji. Odlično je nastopil na prvenstvu Balkana v Banji Luki. Po nekaj prepričljivih zmagah se je prebil v finale, kjer je moral priznati premoč nasprotniku iz Turčije. Najboljšo ekipo so imela dekleta U13
■	pri Košarkarskem društvu Janina. V svoji dvorani so na zaključnem turnirju osvojila naslov državnih prvakinj.
Med trenerji so priznanja prejeli Peter Markovinovič (Košarkarski klub Rogaška), Željko Jotić (Košarkarsko društvo Janina) in Alen Neskič (NK Rogaška). Zaslužni športni delavci so Vida Curk (Teniški klub Rogaška
■	Crystal), Andraž Kobilšek (NK Rogaška) in Roman Potisk (Karate klub Rogaška Slatina).
DŠ
Hitri na državnem prvenstvu v Kranju
Štiridnevno državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane je bilo v Ljubljani. Na njem so se izkazali tudi člani celjskega Neptuna.
Prvi dan je v absolutni konkurenci zmago na 50 metrov hrbtno slavila Anemari Košak. Naslednji dan so plavalke Neptuna v absolutni konkurenci v napeti končnici obranile naslov državnih prvakinj na 4x50 metrov prosto; poleg Košakove so plavale še Iza Vodenik, Aja Emma Wesenschegg in Zala Bornšek. Vodenikova je osvojila zlati medalji med mladinkami na 50 metrov prosto in delfin (druga absolutno). Prvak je med kadeti postal tudi Gašper Pevec na 200 metrov prsno. Najboljša je bila tudi žensko-moška štafeta na 4x50 metrov prosto (Maks Jereb, Jan Vodenik, Hana Podbregar, Iza Vodenik).
Druga mesta so osvojili Anemari Košak na 100 metrov hrbtno, štafeta mladink na 4x200 metrov (Aja Emma Wesenschegg, Lena Bornšek, Saška Podpečan, Hana Podbregar), absolutna mešana štafeta na 4x50 metrov prosto (Mitja Horvat, Maks Jereb, Iza Vodenik, Anemari Košak), Lena Bornšek med mladinkami na 800 metrov, Iza Vodenik prav tako v mladinski konkurenci na 100 metrov prosto, štafeta 4x50 metrov mešano/mix (Maks Jereb, Jan Vodenik, Iza Vodenik, Hana Podbregar), štafeta 4x50 metrov prosto (Iza Vodenik, Maja Špegelj, Lena Bornšek, Hana Podbregar) ter v kadetski konkurenci Izabela Pakiž Rumpf in Gašper Pevec na 100 metrov prsno. Strokovno vodstvo Neptuna se bo zdaj osredotočilo na priprave na državno prvenstvo mlajših kategorij, ki bo od 7. do 9. februarja v Kranju.
V sredini je zmagovalna štafeta plavalk Neptuna v absolutni konkurenci.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
OBVESTILO ZA STRANKE
Zavarovalnici Adriatic Slovenica in Generali sta od 3. januarja združeni v skupni GENERALI zavarovalnici.
Cenjene stranke obveščamo, da smo vam za prijavo in cenitev avtomobilskih škod od 3. februarja v Celju na voljo v Škodnem centru GENERALI, na Mariborski cesti 119, od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.
Za vsa pojasnila smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 70 77.
www.generali.si
GENERALI
OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE
v a b i m o
K VPISU V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2020/21
Vpis bo potekal na vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v naslednjih dneh:
PONEDELJEK, 10. februarja 2020 TOREK, 11. februarja 2020 SREDA, 12. februarja 2020 ČETRTEK, 13. februarja 2020 PETEK, 14. februarja 2020
V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 4/12-ZUJF, 63/13, 46/16ZOFVI-L) je vpis obvezen za otroke, rojene leta 2014, in bo izveden v skladu z Odlokom o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnih zavodov Mestne občine Celje (UL RS 56/17).
STARSI OBVEZNO VPIŠETE OTROKA SKLADNO Z VABILOM, KI GA PREJMETE IZ ŠOLE.
K vpisu prinesete na vpogled identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list).
I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
CITROEN C 2 1,4, letnik 2006, prevoženih 108.000 km, redno vzdrževan, lepo ohranjen, prodam za 1.500 EUR. Telefon 070 894-218.	95
GOLF dizel 1,9, letnik 2005, prevoženih 130.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 838-890.	107
KUPIM
STROJI
PRODAM
MESOREZNICO z enofaznim motorjem in kockalnik slanine prodam. Telefon 031 612-160.
ROTACIJSKO kosilnico 125 Sip, možna menjava za hlodovino, prodam. Telefon 041 663-137.
OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, od letnika 2002 naprej, kupim. Telefon 031 783-047.	85
novi tednik
STANOVANJE
ODDAM
POSEST
PRODAM
SNEŽNO frezo Stem 5056, malo rabljeno, deluje brezhibno, prodam. Telefon 041 860-066.
1823
112
1678
V CELJU oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Zaželeni pari brez otrok. Cena 380 EUR + stroški. Telefon 030 925-748. 73
V DOBRINI, občina Šentjur, ugodno prodam gozd v velikosti 9.781 m2, ob asfaltni cesti, skupaj s travnikom (stare sorte jablan), velikim 5.643 m2. Primerno je za vikend ali čebelnjak. Telefon 031 859584.	49 BIVALNI vikend v Dramljah prodam za 37.000 EUR (ni zadnja cena). Telefon 051 647199. 86 VIKEND z vinogradom prodam v idiličnem okolju, okolica Šmarja pri Jelšah. Telefon 041 644-589. 113
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno? г Ш№ј1
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PRODAM
KLUBSKO mizo, belo, s steklom, velikost 105 x 65 cm, za 50 EUR, kavč, lepo ohranjen, rjave barve, sedišče veliko 200 x 100 cm, v raztegnjenem stanju velik 200 x 120 cm, za 150 EUR in previjalno mizo, temen naravni les, velikost 90 x 45 x 90 cm, z dodatkom za previjanje, prodam za 30 EUR. Telefon 051 425-467. 88
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Po ugodni ceni prodamo tudi zelo lepe pse pasme aljaški malamut. Telefon 051 720-294.p CIKO, staro 11 mesecev, in telico simental-ko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 070 394-119.	87
MLADO brejo bursko kozo in burskega kozla, starega 16 mesecev, nista v sorodu, prijazna do ljudi, prodam. Telefon 041
860-066.	51
PRAŠIČE, domače vzreje, različnih tež, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	52
TELIČKO, rj/lim, staro 6 mesecev, prodam.
Telefon 070 882-415.	91
BIKCE simentalce, težke od 150 do 200 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 906-913.	93
TRI telice, bbp, lim in čb, težke približno 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 99 BIKA, starega tri leta, brez številke, prodam. Možna tudi menjava. Telefon 070 383263.	102 PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. Telefon 070 556-695. 103 100-kilogramsko teličko simentalko in brejo kozo ali kozo z mladičem prodam. Telefon 051 748-479. 114 DVE telici simentalki, težki 220 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 115
KUPIM
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubi mož, oče in dedek
MARIJAN OSLAK
(22. 6. 1938 - 15. 1. 2020)
Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje, sveče, svete maše in za vse izraze sožalja.
Žalujoči: žena Hilda, sinova Bojan in Miran z družinama
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60
PRODAM
DOMAČA jajca, okolica Laškega, prodam.
Telefon 051 350-286.	98
KAKOVOSTNE rezane silažne bale prodam.
Telefon 031 612-160.	l 10
470 kock sena (1. košnja) cena 2 EUR/kocka, okolica Žalca, prodam. Telefon 031 789595.	111
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva na paleti, dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
BUKOV les v hlodih, za drva, približno 15 m3, prodam. Telefon 070 674-760 . 83 DOBRO ohranjeno avtomobilsko prikolico, 850 kg, z naletno zavoro, ugodno prodam. Telefon 031 687-043. 101 KOTEL za kuhanje žganja, 60 l, bakren in polnilko za salame, nerjavečo, nerabljeno, prodam. Telefon 031 544-199. 105 TRI smreke za majhno ceno in pomivalni stroj, malo rabljen, prodam za 50 EUR. Telefon 031 786-173.	106
KUPIM
BAKER kupim. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.	85
IŠČEM strokovnjaka za popravilo videore-korderja. Potrebujem pomivalno korito, širina 40 cm, lahko tudi manj. Telefon 041 758-084, 040 344-182. 94
Smrti
Celje
Umrli so: Marija KUNEJ iz Celja, 88 let, Ivana ŠLAVS iz Klanca nad Dobrno, 92 let, Franc Marjan KOLAR iz Završ pri Grobelnem, 74 let, Niko ŠTEHARNIK iz Gaberk, 83 let, Stanislav BLATNIK s Polzele, 85 let, Anton BRINAR iz Latkove vasi, 66 let, Stanislav PLAZAR iz Celja, 84 let, Alojzija ŽAGAR iz Kanjuc, 81 let, Ivan GREGUREC iz Laškega, 60 let, Magdalena PLANINŠEK iz Kasaz, 81 let.
Šentjur
Umrla sta: Leopold ŠKOR-JANC iz Šentjurja, 81 let, Alojzija VEBER iz Šentvida pri Gro-belnem, 89 let.
Žalec
Umrli so: Ivana GRAH iz Šmatevža, 83 let, Neža KOVAČ iz Celja, 93 let, Damijan DUŠIĆ iz Andraža nad Polzelo, 60 let, Helena ČUFER iz Žalca, 89 let, Marija GROBELNIK iz Žalca, 80 let, Barbara URBANCL iz Šempetra, 76 let.
Dragi moji, nisem odšel, ker ne bi hotel z vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti.
ZAHVALA
9. januarja 2(020 smo se poslovili od dragega moža, brata, strica, svaka, botra in prijatelja
JANEZA MURNA
z Lopate
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, gavtako veliaem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter daroeali za
svete maše, sveče in cvetje. Lejue hvala sosedom - družini Mirnik, Damjanu Pan-tnerju in Ireni Hren za pomoč iu tolažbo v času njegove bolezni. Prav tako lep a hvala drcžini Brez, dru^niCvck, gospe Conji Hochkraut in cospe Zvonki Žaberl za pomoč pri organizaciji pogreba in tolažbo. Lepa hcala putrona-dni sester Bredi in negoualkam za nego na domu. Iskrena hvala gospodu župniku Crečku Hrenu za blaeoslov v bolnišnici, primrlitvah na domu, lepo opravijun ccnkveni
obred in besede slovesa. Hvala pevcem skupine Eros za lnpo odpete pesmi in poslovilni govor.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Erika in ostalo sorodstvo
mtrzr
muz ej novej š e z go dovine I c el j e
1 ~
J ::;-|fg gg
1t Ц U Ш
Zgodovina Celja in
lÄkoüceV.
Ш ггккгдаг
Ii ü
VEČER VMUZEJSKI KAVARNI
V sre do, 5. feb ruarja 2020, vaso b 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige ZgodovinaCelja in okolice V.
ieoabc/ežk tlačanskg kronista o pri/tkah sknezi e9k2-2019. Goat večert Ido avtor knjige Brane Piane. Vabljeni,vstopnine ni! Več o inrogramu na splztni stuani muzeja http://www.murer-nz-ce.si
CELJSKI STROP
S KULTURNO ZGODOVINSKO RAZSTAVO

VODOVOD - KANALIZACIJA
Javno podjetje, d. o. o. - Lava 2a, Celje
Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 2. 2020 naprej v Mestni občini Celje ter v občinah Štore, Vojnik in Dobrna
nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo 9,5 % DDV.
-	Omrežnina - vodarina
(vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)
-	Vodarina
Normirana poraba Prekomerna poraba
-	Omrežnina - odvajanje komunalne odpadne vode
(vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)
-	Odvajanje komunalne odpadne vode
-	Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh
-	Odvajanje padavinske odpadne vode s streh
-	Omrežnina - čiščenje komunalne odpadne vode
(vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)
-	Čiščenje komunalne odpadne vode
-	Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh
-	Čiščenje padavinske odpadne vode s streh
-	Omrežnina - greznice in MKČN
(vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)
-	Storitve greznic in f
8,89 EUR/mesec
0,6812 EUR/m3 1,0219 EUR/m3
4,71 EUR/mesec 0,1913 EUR/m3 0,1828 EUR/m3 0,0816 EUR/m3
1,45 EUR/mesec 0,5858 EUR/m3 0,0399 EUR/m3 0,1658 EUR/m3
0,12 EUR/mesec 0,4171 EUR/m3
Cene sta potrdila skupščina družbe in svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.
116
ii ЕТиШ^ telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
22	RADIO CELJE / NAPOVEDNIK	äl 5
Kino
Spored od 30. 1. do 5. 2. 1917 - drama, vojni četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.15 sobota: 21.15
Čas deklištva - drama, romantični
od četrtka do srede: 16.50, 19.30 Dolittle - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.40, 17.40 sobota: 14.30, 15.30, 16.40, 17.40 nedelja: 11.40, 14.30, 15.30, 16.40, 17.40
Gershwinova: Porgy in Bess -
opera
sobota: 18.55
Gospodje - akcijski, kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.50 petek: 18.45, 20.50, 22.15 sobota: 18.45, 19.45, 22.15 Jumanji: Naslednja stopnja -akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 21.00 sobota: 14.00, 16.30 nedelja: 12.00, 13.30, 16.00, 21.00
sreda: 16.00 Kot šef - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.15, 20.20 petek, sobota: 18.15, 20.20, 22.10 sreda: 17.50, 20.20 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.10
sobota: 14.00, 16.10 nedelja: 11.50, 13.20, 14.00, 16.10 Obsedenost - grozljivka, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.20, 18.20, 20.00 petek, sobota: 16.20, 18.20, 20.00, 22.00
sreda: 16.20, 18.20, 19.45 Podli fantje za vedno - akcijski, komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 18.50, 20.30 petek: 15.30, 18.00, 18.50, 20.30, 21.50
sobota: 13.50, 15.30, 18.00, 18.50, 20.30, 22.00 nedelja: 13.00, 13.50, 15.30, 18.00, 18.50, 20.30 Ptice roparice - akcijski, pustolovski, kriminalni sreda: 20.00
Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.20
ČETRTEK
19.00 iOtok - dokumentarni,
premiera + pogovor
PETEK
18.00 Judy - biografska drama 20.00 Parazit - komična drama SOBOTA
17.00 Pripovedke iz živalskega
kraljestva - kratki animirani filmi
18.00 Stieg Larsson: Mož, ki se je igral z ognjem - dokumentarni
20.00 1917 - vojna drama NEDELJA
17.00 Pripovedke iz živalskega kraljestva - kratki animirani filmi
17.45 Bolečina in slava - drama 19.45 Izdajalec - biografska drama SREDA
19.00 Izdajalec - biografska drama
PETEK
17.00 Čas deklištva - romantična drama
17.30 Kraljestvo severnega je-lenčka - dokumentarni, avantura
19.30 Vsi proti vsem - politični triler
21.30 Obsedenost - grozljivka SOBOTA
17.00 Čas deklištva - romantična drama
17.15 Kraljestvo severnega je-lenčka - dokumentarni, avantura
19.00 Vsi proti vsem - politični triler
19.30 Rocketman - biografska glasbena drama
21.00 Stieg Larsson: Mož, ki se je igral z ognjem - dokumentarni
sobota: 14.20, 15.50, 17.20 nedelja: 11.00, 12.50, 14.20, 15.50, 17.20
Vohuni pod krinko - animirani, komedija
sobota: 13.30, 14.45 nedelja: 12.30, 14.45 Vsi proti vsem - kriminalni, triler
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.45 sobota: 21.00 sreda: 21.00
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 30. 1.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kako dolg je čas
predstavitev knjige Mateta Dolenca
18.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Koncert tekmovalcev z gosti
nastop učencev harmonike 18.00 Dom kulture Velenje Svet čustev
polletna plesna produkcija, Plesni studio N
19.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Koncert godalcev glasbene šole
20.30 Max klub Velenje_
Veronika Kumar -MaLinE
Max klub jazz festival 2020 (2)
PETEK, 31. 1.
19.00 Celjska kulturnica
Smeškov petkov večer za odrasle: Judita Rajnar
odprtje slikarske razstave, pogovor z njo bo vodila Memi Pizzulin; vstop prost
19.00 Narodni dom Celje
FaVoZa, fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center
slavnostni koncert vseh pevskih generacij ob 10. obletnici
21.45 Obsedenost - grozljivka NEDELJA
16.00 Ledeno kraljestvo II - animirana pustolovščina, sinh. 17.00 Vsi proti vsem - politični triler
18.00 Obsedenost - grozljivka 19.00 Stieg Larsson: Mož, ki se je igral z ognjem - dokumentarni
20.00 Čas deklištva - romantična drama PONEDELJEK
17.00 Bilo je nekoč ... v Holly-
wodu - komična drama
19.00 Kulturni dom Gornji Grad The Addams family
komedija KD Gornji Grad
19.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Veliki briljantni valček
umetniški večer dijakov 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje
19.10 Mestna knjižnica Velenje Marjanov večer
spominski citrarski večer na velenjskega kulturnika Marjana Marinška 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Reporter Milan: Swingerji
komedija
20.20 Celjski dom_
Promocijski koncert ob izidu albuma zasedbe Klon
SOBOTA, 1. 2.
10.00 Hermanovo otroško gledališče Celje Glasbena sobotnica: Bisergora
za abonma in izven
10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče
Celje_
Maja Aduša Vidmar: Modro pišče
Gledališče Koper, Abonmajček in izven
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Javno vodstvo po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom
18.00 Rdeča dvorana Velenje Svoboda daje mi peresa
plesno produkcijo bodo odplesali plesalci M-dance
19.30 Narodni dom Celje Sivček in jaz
nastopata: Aljaž Cvirn, kitara in Renato Jenček, pripoved, slovenska praizvedba slavne pripovedi španskega nobelovca Juana Ramona Jimeneza, ki jo je uglasbil Mario Castelnuovo-Tedesco
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Pri Titu v raju
komedija za vse generacije
21.00 KUD Plesni forum Celje Tereza Kesovija: To sem jaz
koncert
NEDELJA, 2. 2.
16.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Kam iz zadrege
premiera komedije Gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini
18.00 Prostori OŠ Šempeter
Zimska plesna produkcija 2K20
Plesna šola Spin that Moove
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Moški zbor Vres s Prevalj
božični zborovski koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost
PONEDELJEK, 3. 2.
17.00 Občina Vojnik_
Obrisi časa: Pomembne osebnosti občine Vojnik
dan odprtih vrat občine Vojnik s predstavitvijo knjige
TOREK, 4. 2.
18.00 Galerija Velenje_
Slikarska šola
odprtje razstave udeležencev tečaja slikarske šole, ki jo je vodila Uršula Skornšek
SREDA, 5. 2.
9.00 do 20.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Seminar za kitariste s koncertom
16.30 Knjižnica Rogaška Slatina Slovenska književnost na znamkah
filatelistična razstava vključuje poštne znamke, ki so na različne načine povezane z domačo pisano besedo
17.00 Osrednja knjižnica Celje Dnevi ruske kulture
slavnostno odprtje dnevov in razstave Rusija osebno II - razstava ruskih časopisov in knjig ter člankov o Rusiji avtorja Roberta Gorjanca
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Zakaj sem Ajček?
lutkovna predstava v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zgodovina Celja in okolice V. iz zabeležk tlačanskega kronista o prilikah s knezi 19922019
predstavitev knjige Braneta Piana; vstop prost
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Anton Perko - mornar, dvorjan, slikar
predstavitev knjige dr. Petra Zimmermanna in Sanje Žaja Vrbica
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
TOREK, 4. 2.
19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Akvarelni blok dr. Herberta Kartina
odprtje razstave v počastitev slovenskega kulturnega praznika
SREDA, 5. 2.
18.30 Hmeljarski dom KZ Petrovče
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Osnovna šola Lesično Obeležitev 500-letnice rojstva Adama Bohoriča
prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Jaz pa ti, pa židani France
osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Četrtek, 30. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Ka-lejdoskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdoskop (ponovitev)
Petek, 31. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 1. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novi-
ce; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 2. februar
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 3. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 4. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne no-
vice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 5. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
radio celie
ЖЦЈк2020	NAPOVEDNIK	23
Glasbene sobotnice
aj a>
iS ' s
m
O)
—	> o
O	73
X	O
>CD	C1
O	N
■s	^
tN
Jo*
O ■ >
o
o & £> >-o 1) » I
» t i r\ > Г
i 1 lora
Brina Vogelnik - glas, zvočila, BibaMica Luka Ropret - kitara, spremljevalni glas Jaka Hawlina - bariton, trobenta
i
Л*
Hiša \ kulture Celje /
Ostale prireditve
ČETRTEK, 30. 1.
9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Zeliščni pripravki za zdravstveno preventivo
predava: Ivan Brezovec v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
12.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je potovanje
krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac
16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Pesem-ples-sreča-zdravje: Odprimo svoja srca s pesmijo in plesom vodi: Ema P. Cocej
17.00 Galerija Velenje
Kreativna delavnica
primerna za otroke
DOGODKI MED 30. 1. in 8. 2. 2020
ČETRTEK, GLASBA FILM 30. januar, Pogovor z Matetom Dolencem ob 17. uri Moderator bo Samo Roš
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 3. februar, Od Izraela do Kenije ob 17. 30 Predaval bo Aleš Juvanc
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 5. februar, Lutkovna predstava Zakaj sem ajček ob 17. uri Izvaja Grajsko lutkovno gledališče Sevnica
SREDA, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
5.	februar, Odprtje Dnevov ruske kulture
ob 17. uri Razstava Rusija osebno 2 Roberta Gorjanca
ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA
6.	februar, Rusija iz moje izkušnje
ob 11. uri Okrogla miza ob Dnevih ruske kulture
ČETRTEK, GLASBA FILM
6.	februar, Puškin-poslednji dvoboj ob 17. uri Ogled ruskega filma
PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA
7.	februar, Skrivnostna ruska duša
ob 17. uri Predavala bo Olga Kupljenik v okviru U30
SOBOTA, GLASBA FILM 8. februar, Knjižna čajanka Z branjem do zvezd ob 10. uri Predstavitev knjig za 9. bralno značko
SOBOTA, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 8. februar, Prešernovanje 2020
ob 11. uri Prešeren in Puškin-sodobnika in pesniška velikana
19.00 Celjski dom_
informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost
PETEK, 31. 1.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini: predavanje z naslovom Ali ljubite swing?!
Voditelj: Danijel Pšeničnik
18.00 Galerija Mozirje Gozdna terapija -Krepitev zdravja in vitalne energije z gozdom
predavanje Tannje Yrska
SOBOTA, 1. 2.
21.00 eMCe plac Velenje Cock Tale
klubski večer; vstop prost
PONEDELJEK, 3. 2.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok
od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok
17.30 Osrednja knjižnica Celje Od Izraela do Kenije
potopisno predavanje Aleša Juvanca v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Poslovni bonton
predavanje Jolande Železnik
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Astronomsko društvo Saturn se predstavi
19.00 Sejna soba mestne občine
Celje_
Besede miru
video prireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 4. 2.
9.00 Društvo Novus Velenje Obdobje najstništva
pogovorna delavnica
16.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Valentinova delavnica in začetni in nadaljevalni tečaj aranžiranja primerna tudi za otroke; izvajalca: Matjaž Pustoslemšek in Ana Sotošek
17.00 Slovensko društvo Hospic
Celje_
Srečanjevodpriskupini žalujočih
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Kraljestvo povodnega moža
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci beremo filme
ogled in debata odlomkov iz filma Nevidni fant; pogovor bosta vodili Maja Praprotnik in Andreja Kac
18.00 Mestna knjižnica Velenje Psihourica: Vzpostavimo ravnovesje
predavala bo psihologinja Saša Žuntar
SREDA, 5. 2.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Morning tea at 10am
druženje odraslih ob čaju in kavi
15.30 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Šivankine igrarije: Punčke iz cunj
sport@nt-rc.si
www.nt-rc.si
ustvarjalnost izpod rok prostovoljcev
16.30 Vila Rožle Velenje_
Kuhamo s Simono
kuharske delavnice za otroke, starejše od sedmih let
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic z Janjo Stopar
18.10 Knjižnica Bistrica ob Sotli Kdaj se zares
spremenimo?
predavatelj: Bogdan Rahten
19.19 Mestna knjižnica Velenje Petra Greiner in rdeči baloni
razgovor bo vodila Stanka Ledinek
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5.
Zgodovnski arhiv Celje: rastava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020
Muzej novejše zgopdovine Celje: razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografskih del Nine Sotelšek in Andreja Furlana: Linija časa in v času zapisana linija; do 7. 3.
Galerija Velenje: razstava Valovanja linij avtorice Milene Gregorčič; do 29. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Galerija slikarja Vlada Geršaka Celje, Gostišče Hohkraut Celje Hudinja in Tremarje, Glavna pošta Celje: likovna dela olja na platno Vlada Geršaka Salon pohištva Tripex Celje: likovna dela acrly in olja na platno Vlada Geršaka
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog:
Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
novi tednik
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno г 1мто?ј /	Vedno? г илжс?ј!
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Milena Jurgec, društvena delavka
Slikarka Elda Piščanec
Jože Gregore, kulturni delavec
Karl Friderik Henn, oče zdravilišča Radenci Ljudski pesnik Gregor Gorenšek
Pomembne osebnosti v občini Vojnik
V ponos in za spodbudo
Ob 25-letnici Občine Vojnik je pred kratkim izšla knjiga o pomembnih osebnostih iz te občine. V njej so predstavljeni vsi dosedanji prejemniki občinskih zlatih grbov ter priznanj za življenjsko delo na kulturnem področju. V drugem delu knjige so tudi opisi drugih pomembnih osebnosti, povezanih z vojniško občino.

_n|i' IM. vihmi-
BRANEJERANKO
S to knjigo je občina želela poudariti pomen njihovega dela, se jim zahvaliti in izraziti ponos. »Naj nam bo njihov zgled v spodbudo, da tudi sami začutimo potrebo, da nekaj svojega znanja in časa namenimo delu za skupno dobro,« je povedal župan Branko Petre. V občini naj bi tako živeli lepo in bogato tudi v prihodnje. »Zamisel o izdaji takšne knjige je v
Ш
občini zorela že nekaj let. V začetku lanskega leta smo pozvali občane, naj sodelujejo s svojimi predlogi in gradivi,« je povedala odgovorna urednica knjige mag. Mojca Skale. Predloge je pregledal uredniški odbor in jih večino upošteval. Avtorji besedil so Janja Jedlovčnik, Milena Jurgec, mag. Mojca Skale, Lea Sreš, Matija Založnik, Marko Zdovc, Jože Zlaus in drugi.
Javna predstavitev knjige Pomembne osebnosti občine Vojnik bo v ponedeljek, 3. februarja, v Knjižnici Vojnik (ob 17. uri). Knjigo bodo predstavili avtorji. Med pomembnimi osebnostmi bodo posebej izpostavljeni Milena Jurgec, Elda Piščanec, Jožef Gregorc, Karl Henn in Gregor Gorenšek. Organizator je osebnosti izbral tako, da so enakopravno zastopane po področjih delovanja, po krajih občine, po vrsti priznanja in po spolu.
Zamisel o nastanku knjige je zorela več let.
Predstavljenih je 24 prejemnikov vojniških zlatih grbov, vse od prvega prejemnika župnika Štefana Ku-šerja iz Črešnjic, ki si je posebej prizadeval za razvoj kraja na različnih področjih. Med prejemniki zlatih grbov so tudi občani, ki jih pozna širša slovenska javnost: glasbenik Franci Zeme, župnik in publicist p. Branko Cestnik ... V besedi in sliki so predstavljeni tudi štirje dosedanji prejemniki občinskih priznanj za življenjsko delo na kulturnem področju.
Poleg vseh teh je opisanih še 34 drugih pomembnih osebnosti iz preteklosti in sedanjosti, ki so povezane z vojniško občino. Med njimi
so stenograf Anton Bezenšek, mariborski škof Alojzij Cvikl, upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, kmetijski strokovnjak Franc Gori-čan, slikarji Doroteja Hauser, Elda Piščanec in Peter Krivec, oče zdravilišča Radenci Karl Henn, celjski opat Friderik Kolšek, raketni inženir dr. Josip Kotnik, publicist Drago Medved, polihistor Janez Ziga Popovič, Anton Martin Slomšek, kipar in podobar Jožef Vrenko .... Na koncu knjige so objavljene še panoramske razglednice Frankolo-vega, Nove Cerkve in Vojnika, ki so nastale v prvi polovici dvajsetega stoletja.
Foto: arhiv Občine Vojnik
FOTO TEDNA
Včasih je treba domišljiji pustiti prosto pot.
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
Št. 5/ Leto 75 / Celje, 30. januar 2020
Tina Trstenjak šestič zapovrstjo, Tim Mastnak prvič s„ 3«
n
Mladi rod predan Kraljestvo testenin v Mitja Suvajac na študij
vzreji drobnice str. 30-31 Skalah pri Velenju str. 32-33 fizike v Moskvo str. 36-37
26
INTERVJU
Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
Sodobna družba je na
pragu kolektivnega samomora
Seznam nazivov in dosežkov Mirana Možine je dolg. Ustanovitelj, direktor in dekan Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani ni le predavatelj, ampak tudi učni terapevt in supervizor ter eden od vodij psihoterapevtske ambulante na fakulteti. Po diplomi na medicinski fakulteti je izbral specializacijo psihiatrije in bil nekaj let zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Kasneje je vso svojo kariero posvetil psihoterapiji in temu, da se ta uveljavi kot samostojni poklic in avtonomna akademska disciplina. Ne glede na nazive je v njegovi delovni sobi še vedno jasno; drug ob drugem sediva najprej kot človek ob človeku.
hoterapevt pa zdravi s pogovorom. Na evropski ravni je psihoterapija že uveljavljena kot samostojni poklic, v pravni regulativi večine držav pa to še ni urejeno. Tako je tudi v Sloveniji v okviru ključnih psihoterapevtskih združenj in ustanov jasno, kdo izpolnjuje v Evropi dogovorjene pogoje za poklicnega psihoterapevta, hkrati pa se lahko kot psihoterapevt nenadzorovano označuje kdorkoli.
plementiran. Kljub temu da smo zunanji strokovnjaki v delovni skupini za pripravo zakona na ministrstvu, v kateri sem od marca do septembra 2018 sodeloval tudi sam, pripravili vse potrebne osnutke, se je potem ministrstvo zagrnilo v molk, tako da smo se po letu dni zaradi popolne ignorance obrnili tudi na varuha človekovih pravic. Glede na vse težave slovenskega zdravstva si lahko mislim, da se uradnikom
Ж
SASKA T. OCVIRK
V slovenskem prostoru je zmede ob razumevanju treh sorodnih poklicev še vedno veliko. Psihiatri, psihologi in psihoterapevti se vsi ukvarjajo s človekovo duševnostjo, a imajo različne poti izobraževanja in različna težišča v svojih dejavnostih. Psihiater lahko postane tisti, ki zaključi šestletni študij medicine in nato še petletno specializacijo psihiatrije. Psihologija je petletni študij na univerzah v Ljubljani, Mariboru in Kopru, prav tako pa od leta 2018 tudi na fakulteti, ki jo vodi Možina. Specializacijo iz klinične psihologije je mogoče opraviti na medicinski fakulteti. Psihoterapija je bila do nedavnega petletni specialistični študij po univerzitetni diplomi različnih smeri, od leta 2005 na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in leto kasneje tudi že v Ljubljani pa je fakultetni študij psihoterapije mogoče vpisati takoj po maturi. Kar se dejavnosti tiče, bi zelo poenostavljeno lahko rekli, da psihiater zdravi z zdravili, psiholog izvaja psihološko diagnostiko, psi-
»Med psihiatri in kliničnimi psihologi so še vedno nekateri, ki psihoterapije ne priznavajo kot poklic, temveč jo vidijo kot metodo, ki jo lahko izvajajo le oni. V okvir zdravstvene dejavnosti nočejo sprejeti poklicnih psihoterapevtov. Ampak to je zastarelo.«
Na začetku vaše kariere je bilo to gotovo še bolj očitno. Kako ste se odločili, da opustite izoblikovan in uglednejši poklic zdravnika, psihiatra ter se podate na marginalno in ne-uhojeno pot psihoterapije?
Vodil me je notranji klic. K sreči sem med tistimi, ki so že zgodaj začutili, kaj me v življenju res zanima in privlači. In tako sem šel za tem, ne glede na ceno. Z vprašanjem, kaj je bolj ugledno, se nisem nikoli ukvarjal. Izbral sem delo, za katerega sem se čutil poklican in ki me še danes izpolnjuje.
Če upoštevamo državo, ki zaenkrat vidi v zagotavljanju psihoterapevtskih storitev le še dodaten strošek, pa skupine, ki zahtevajo ekskluzivni ^ primat nad področjem in številne samooklicane terapevte, je tistih, ki si regulacije tega področja ne želijo, kar precej.
Res je. Zakon o psihoterapiji spada v pristojnost ministrstva za zdravje, ki že veliko let ni v dobri kon-diciji. Psihoterapija ni edino področje, ki ga ministrstvo kljub sprejetim resolucijam nikakor ne uredi. Pomislimo npr. samo na odlaganje sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi ter zavlačevanje s posodobitvijo Zakona o duševnem zdravju. V Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je bila v parlamentu sprejeta marca 2018, je zapisano, da bi moral biti predlog zakona o psihoterapiji dokončan do konca leta 2018, sprejet do konca leta 2019, v letošnjem letu pa
i m -
ministrstva zdi psihoterapija obrobna tema, čeprav po tujih raziskavah stroškov in koristi lahko zmanjša stroške zdravstvenega varstva kar za petino, obiske pri družinskih zdravnikih skoraj za polovico. Tri četrtine bolnikov raje izbere psihoterapijo kot pa zdravila.
Kako pa je to področje urejeno po svetu?
Večina evropskih držav podobno kot mi nima dobro urejene regulative. Med približno 14 državami, ki jo imajo, svetlo izstopa sosednja Avstrija, ki je sprejela relativno dober zakon o psihoterapiji že leta 1990. V letu 2018 je poleg Malte dobila zakon tudi sosednja Hrvaška, v zadnjem valu pozitivnih sprememb pa velja še enkrat omeniti Nemčijo, ki je z določilom o neposrednem študiju psihoterapije takoj po maturi v svetovnem merilu naredila najbolj sodoben korak v ureditvi tega področja. Sicer pa tudi razvitejše države niso imune na trenja med različnimi strokami. Zdravniški lobi si v zdravstvu bolj ali manj povsod prizadeva ohraniti dominantni položaj, psihologi pa bi radi dobili monopol nad psihoterapijo. Če je medicinski model uspešen pri zdravljenju akutnih, predvsem telesnih stanj, pa na področju kroničnih telesnih in na sploh duševnih težav v zelo velikem številu primerov sploh ne pomaga. V mnogih primerih je celo škodljiv. A o tem se ne govori. Namesto da bi ozko biološko in somatsko orientirani zdravniki najprej pometli pred svojim pragom in priznali, kje so meje njihove kompetentnosti, so raje nestrpni do alternativnih oblik zdravljenja (najbolj izrazito odklonilen odnos do alternative ima v Evropi prav slovenska uradna medicina) in tudi do psihoterapevtov, ki niso zdravniki ali klinični psihologi. Po več kot dvajsetih letih sistematičnih raziskav, v katerih so sodelovali in še sodelujejo psihoterapevti vseh kontinentov, je uspelo izdelati empirično podprt t. i. »kontekstualni model«, ki je za obravnavanje duševnih težav veliko bolj učinkovit od medicinskega, saj poleg biološkega upošteva tudi psihosocialni vidik. Ne išče specifičnega vzroka duševnih motenj izključno v posameznem človeku in njegovih
INTERVJU
27
»Poglejmo samo položaj najbolj ranljivih skupin - starih, otrok s posebnimi potrebami, ljudi s hudimi duševnimi motnjami ..., to je lakmusov papir stanja družbe. Skrb zanje je merilo, kako demokratična družba smo v resnici. Številni kazalci kvalitete življenja kažejo, da žal vse manj.«
»Po zadnjih podatkih naj bi kar tretjina slovenskih osnovnošolskih otrok ne imela nobene možnosti za nadaljevanje šolanja. Tako globoko so se namreč znašli v neenakopravnem položaju. In če hkrati vemo, da velik del najsposobnejših odide v tujino, je bodočnost naše doline šentflorjanske zares zaskrbljujoča.«
možganih, kot je to značilno za medicinski model, temveč upošteva neskončno raznolikost in posebnost vsakega posameznega človeka ter omogoča prikrojevanje načina zdravljenja njegovim potrebam in okoliščinam, v katerih živi.
Na ta način dobi obravnava enega bolnika povsem nove razsežnosti.
Tako je, saj nam pogled z družbene perspektive odstre temeljni problem sodobnega časa, ki ga imenujemo neoliberalizem ali divji kapitalizem. Družbene in ekološke razmere na našem planetu so postale izjemno kritične, tako da sami sebi kopljemo jamo. Terry Eagleton v svoji knjigi Upanje brez optimizma pravi, da smo zabredli v stanje kolektivnega samomora. Sami sebe uničujemo. Samo poglejte, kako ravnamo z okoljem ter pri tem pozabljamo, da enota preživetja ni človek sam, temveč sta to človek in okolje skupaj, ker smo z njim neločljivo povezani. Hkrati po svetu skokovito narašča družbena neenakost. Kapital se kopiči v rokah peščice, srednji sloj izginja, veča se število revnih in depriviligiranih. Pri ljudeh je vse bolj omajan osnovni občutek varnosti, saj so ogrožene že naše osnovne pravice, npr. pravica do bivališča, dela in socialnih transferjev. Danes je zaradi vse višjih cen stanovanj in najemnin težko biti najemnik, kaj šele lastnik. Prekarno delo se vse bolj širi, pokojnine postajajo napitnine, socialna država se vse bolj razkraja. Zaradi kapitalskih pritiskov pa nam celo grozi, da bo kmalu vse bolj omejen dostop do pitne vode, čistega zraku in plodne zemlje.
Če naj bi imela danes kar petina ljudi anksiozno depresivne motnje, ni mogoče, da je edini vzrok nenadnega pandemičnega naraščanja pomanjkanje serotonina ali dopamina v možganih. Ko človek vidi širše družbeno in planetarno dogajanje, se lahko ob takih poenostavitvah samo drži za glavo. A kljub temu gre na področju duševnega zdravja največ denarja za farmacevtsko industrijo in za raziskovanje nevrotransmiterjev. Resnično živimo v dobi absurdov.
Kot pravite, prihaja v sodobnih družbah do razkrajanja socialnih imunskih sistemov za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Kaj lahko storimo s tistim preprostim občutkom, da nam ni dobro?
Večina ljudi gre najprej k družinskemu zdravniku. In že tu se zaplete, saj ta nima osnovnih pogojev, da bi lahko človeku v miru prisluhnil ter dovolj poglobljeno razumel njegovo izkušnjo in enkratno zgodbo. Depresija ni enaka depresiji, kot tudi niti dve anksioznosti nista enaki. Za peščico simptomov se skriva neslutena raznolikost vsakega posameznika. In ker želi zdravnik vseeno pomagati, kolikor more, pač na osnovi hitre diagnostike predpiše taka ali drugačna simpto-matska zdravila, ki ne zdravijo vzroka. Kar dve tretjini vseh bolnikov, ki potrkajo na vrata družinskega zdravnika, imajo duševne motnje, ki pa so pogosto zamaskirane za telesnimi simptomi. Npr. pogoste infekcije zaradi upada imunske odpornosti, različne bolečine, tudi poškodbe, so pogosto samo psihosomatski odraz duševnih težav, ki ostajajo neodkrite in nenagovorjene. Simptomatska zdravila, kot so antidepresivi in anksiolitiki, le zabrišejo in potlačijo eksistenci-
alne stiske ljudi, dolgoročno pa ne rešijo ničesar. V Avstriji so v okviru zdravniške zbornice psi-hoterapevtsko izobraževanje že pred mnogimi leti omogočili vsem splošnim zdravnikom. Vsaj osnove imajo vsi, približno tisoč pa jih ima ob medicinski še celotno psihoterapevtsko poklicno izobrazbo. Zanimivo pa je, da podobno kot pri nas za psihoterapevtsko dejavnost v okviru svojih praks nimajo dovolj časa. Zato se potem obrnejo k psihoterapevtom, ki imajo koncesijo ali pa si lahko privoščijo psihoterapijo tudi kot samoplačniki, saj tudi v tem primeru zavarovalnice krijejo vsaj določen del stroškov.
Koliko je v Sloveniji usposobljenih psiho-terapevtov?
Polno usposobljenih za samostojen poklic je približno 300. Takih, ki se s tem ukvarjajo poln
delovnik in od tega živijo, pa je 30, morda 50. Ostali imamo v službah še druge naloge. Sam npr. tedensko opravim od pet do največ deset pogovorov. Glede na to, da svetovna zdravstvena organizacija priporoča enega terapevta na tisoč prebivalcev, kar pomeni, da bi Slovenija ta trenutek potrebovala najmanj dva tisoč polno zaposlenih psihoterapevtov, je primanjkljaj zelo velik. Avstrija, ki ima štirikrat več prebivalcev od nas, ima trenutno registriranih okoli 9.200 psihoterapevtov, od katerih jih je približno polovica polno aktivnih.
Trenutno je situacija pri nas taka, da si tisti, ki bi terapijo najbolj potrebovali, to najtežje privoščijo.
Tako je. V zadnji številki naše znanstveno--strokovne revije za psihoterapijo Kairos, katere odgovorni urednik sem, smo tej temi posvetili tematski sklop. Na Nizozemskem so nedavno proučili, kako porabljajo denar za ohranjanje duševnega zdravja prebivalstva. Izkazalo se je, da stroški vedno bolj naraščajo, hkrati pa ogromne vsote denarja porabljajo neracionalno. V pripravo novega modela financiranja so vključili tako strokovne službe kot tudi paciente oziroma uporabniška združenja. Vključitev uporabnikov v procese odločanja in spreminjanja je edini način, ki lahko prinese resnične spremembe. Sama stroka utečenih vzorcev ne bo nikoli temeljito spremenila, največ, česar je zmožna, so kozmetični popravki. V Veliki Britaniji so npr. šli skozi proces zapiranja psihiatričnih bolnic v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu osebje številnih bolnic praktično do zadnjega dneva ni verjelo, da vlada misli resno.
Taki smo pač ljudje, ko se nam zamaje občutek varnosti. Žal v Sloveniji trenutno ne vidim kakšne dobre pobude niti za smiselno umestitev psihoterapije v sistem zdravstvenega in socialnega varstva, pa tudi v sistem vzgoje in izobraževanja ter v pravosodni sistem, niti za celostno ureditev zdravstvenega, socialnovarstvenega in šolskega sistema po meri človeka.
Kaj pa uvedba centrov za duševno zdravje? Je to korak v pravo smer?
Vsekakor, vendar so tudi glede te novosti, ki naj bi jo uvedli v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja iz leta 2018, naši državni organi počasni in neučinkoviti. Svetovna zdravstvena organizacija nas je že leta 2015 opozorila, da sistem varovanja duševnega zdravja financiramo po obrnjeni piramidi. Za preventivo ter zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih težav namenjamo zanemarljiva sredstva, zato pa toliko več za specializirano in stacionarno zdravljenje, kjer je ljudem zaradi že kronificiranih in težjih stadijev obolenj težko učinkovito pomagati. Piramido bi morali obrniti in k temu naj bi pripomogli prav centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih s krepitvijo preventivnih programov na primarni ravni zdravstvenega varstva.
In potem pridemo do samega temelja piramide - do skrbi posameznika za svoje duševno zdravje.
Res je. Ker čisto spodnja raven te piramide ni primarna zdravstvena raven, temveč kako vsak
od nas skrbi za svoje zdravje. To je ključno in za spodbujanje tega bi morali imeti nešteto preventivnih programov, že za družine z dojenčki in otroke v vrtcih. Vzemimo za primerjavo multinacionalko McDonalds; največ denarja in skrbi vlaga prav v programe za animacijo oziroma zavajanje najmlajših. Milijone vlaga v iskanje načinov, kako otrokom čimprej zlesti pod kožo, preden lahko razvijejo kritičen odnos do porazno slabe kvalitete hrane, ki jo ponuja. Tako omogoča otrokom, da se lahko igrajo, dobivajo darilca, praznujejo rojstne dni, se zabavajo s klovni itn. Nezdrava hitra hrana je postranska stvar. Pomembno je le, da bodo v otroke vtisnili pozitivno podobo svojega podjetja in mu s tem zagotovili rast dobička na račun zdravja ljudi tudi v prihodnosti. Kaj pa sporočamo našim otrokom z obstoječim sistemom varovanja duševnega zdravja? Se jim vsaj približno posvečamo tako kot McDonalds in jih že v najbolj ranih letih učimo skrbi za la-
stno zdravje? Marca 2019 sem bil v Urugvaju in presenečeno ugotovil, kako daleč pred nami so glede preventive na socialnem, zdravstvenem in šolskem področju. Ko so se osvestili, kako daljnosežne in usodne so posledice revščine, pomanjkanja, neenakosti, zlorab in slabih razvad v otroštvu in mladostništvu, so to začeli reševati sistemsko z izjemnim povečanjem deleža proračunskih sredstev za preventivne programe za otroke in mladostnike. Pri nas pa morata otrok in njegova družina, ki resno potrebujeta psihoterapevtsko ali svetovalno obravnavo, nanjo čakati eno do dve leti. To je nacionalna sramota!
Pravite, da je v širši perspektivi lahko optimist le tisti, ki si je dal plašnice na oči. Kako obrniti spiralo navzgor?
Verjamem, da je družba zrela za upor. In edina oblika, ki zame pride v poštev, je gandhijevski, nenasilni upor. To je edini odgovor, ki se mi zdi etično sprejemljiv. Za revolucije vemo, kam vodijo, k temu, da požrejo svoje otroke. Osebno poskušam vsak dan narediti kakšno malenkost, ki vodi v drugo smer. Pripravljen sem tudi na vključitev v bolj organizirano, širše gibanje. Mladi so na primer s podnebnimi štrajki že naredili prvi korak h globalizaciji upora. V dobi svetovnega spleta je taka aktivacija širše javnosti veliko lažja, čeprav je žal internet ta trenutek bolj v rokah temačnih motivov neskrupuloznih pri-dobitnežev, ki pa vse težje zakrivajo dejstvo, da so napovedi o lepi prihodnosti zaradi vse večje
rasti bruto nacionalnega proizvoda in razvoja tehnologije velika laž.
Smo v Sloveniji sposobni take družbene aktivacije, glede na to, da vedno najdemo kakšen razlog za bolestno razdeljenost na naše in vaše?
Sam sem zaradi svoje vodstvene funkcije in dolžnosti, ki mi jih nalaga, za prvo politično linijo, ki se razkazuje v javnosti, že večkrat prišel v stik z bolj zakrito oblastno strukturo, ki obvladuje denarne tokove in delitev družbene moči ne glede na to, katera stranka ali koalicija je na oblasti. Tudi v zdravstvu je tako. Denar se deli po ključu, ki smo ga uzakonili leta 1992, in je popolnoma zastarel, nefunkcionalen in drag. Upravno telo, ki deli sredstva, je popolnoma neučinkovito in to nekaterim ljudem več kot ustreza. Za kuliso politične razdeljenosti si mane roke mreža podkupljivih in neetičnih ljudi, ki želi ohraniti vse finančne in oblastne vzvode trdno v svojih rokah. To je rak, ki razkraja solidarnost in pravičnost.
A vseeno ohranjate upanje.
Leta 2015 sem ob begunski krizi doživel boleč duševni ugrez. Že po svoji osebni strukturi nagnjen k melanholiji sem se znašel v črni luknji. Ob zgodbah beguncev se mi je zazdelo, da huje ne more biti. Potem pa se je v meni ob pisanju članka na to temo za našo revijo Kairos nekaj premaknilo. Še bolj kot prej sem dojel, kako malo časa imamo na razpolago, da obrnemo trend uničevanja človeške skupnosti in našega planeta, tako da ga od takrat poskušam maksimalno izkoristiti za to, da bi prispeval svoj mali delež. V že omenjeni knjigi Upanje brez optimizma je tudi zapisano, da ko je človek najbolj stisnjen v kot, se lahko v njem prebudi iskra upanja. Ne znamo dobro razložiti, kako, ampak to se je takrat zgodilo tudi meni. Racionalno se čudim, da lahko kljub vsem informacijam, ki nas dnevno zasipajo in pričajo o našem neodgovornem in neetičnem ravnanju po celem svetu, čutim upanje, ki je povezano tudi s tem, kar počneva ta trenutek. Da govoriva o težki, skoraj brezupni situaciji, v kateri smo se znašli. Dokler bomo lahko govorili in pričali o resnici, ki jo čutimo in vidimo, do takrat bo tlelo upanje.
Foto: GrupA
»Ko ljudje pri zdravnikih ne dobijo pravega odgovora, iščejo pomoč izven sistema zdravstvenega varstva. Tu pa je poleg psihoterapije na trgu še cel kup alternativne ponudbe. Res bi bilo zanimivo brati izsledke raziskave o tem, kaj se dogaja z ljudmi, ki
a	v •	i	v •	•a •	v • i	•и	v
na ta način poskušajo najti učinkovito pomoč zase.«
»Pritiski na ljudi se stopnjujejo, število telesnih in duševnih težav narašča. Kljub navideznemu obilju, v katerem živimo, kazalci telesnega, duševnega in socialnega zdravja padajo. V tem kontekstu se zdi brezpogojna vera v medicinski model reševanja duševnih težav že skoraj absurdna.«
28
PORTRET
Arhitektka in učiteljica Tanja Barle med Celjem, Ljubljano in Brusljem
Načrtovalka hiš in oblikovalka mladih
Tanja Barle pred nizkoenergijsko hišo Neva
Ko sva pred kratkim sedli k pogovoru, je bila sredi številnih obveznosti v službi in doma. Selitev na drugi konec Evrope, pa četudi le začasna, pač ni mačji kašelj. Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje, kjer je Tanja Barle zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov, je morala »predati posle« kolegom. Ti bodo naslednja štiri leta v času njene odsotnosti učili namesto nje. Doma jo je čakalo pakiranje kovčkov za prve tedne bivanja v Bruslju, kamor je že drugič v zadnjih letih odšla skupaj z možem, ki dela v diplomaciji.
TATJANA CVIRN
Da jo bodo v šoli pogrešali, je mogoče razbrati iz besed ravnateljice Irene Posavec, ki je zapisala, da je Tanja »arhitektka v pravem pomenu in vodilna osebnost naše šole pri ustvarjanju inštalacij, promocijskih materialov, scen za naše prireditve.« Tanja priznava, da so bili razni projekti izzivi zanjo kot tudi za sodelavce in dijake. Brez teh bi delo v šoli lahko hitro postalo monotono, tega pa ne mara, zato je hvaležna ravnateljici, da je prepoznala njene talente in jo vedno spodbujala.
Nazaj v svojo šolo
Med pedagoški kader jo je življenjska pot zanesla nenačrtovano. Po diplomi iz arhitekture je sanjala o drugačni karieri. »Ko si mlad, si misliš, kaj vse boš počel.
Ves čas sem se branila poučevanja, čeprav so me vabili v šolo.« Po nekaj le-
tih dela v arhitekturnih birojih se je znašla na razpotju: ustanoviti svojega ali sprejeti vabilo šole. Zavedala se je, da potrebuješ veliko različnih izkušenj za vodenje lastnega biroja in presodila je, da jih še nima dovolj. Leta 2000 se je prvič zaposlila v Šolskem centru Celje in se tako vrnila tja, kjer se je začela učiti gradbeništva. »Bila sem dijakinja te šole in zadnja generacija študentov na arhitekturi, ki smo še risali z roko. Pri delu v arhitekturnih birojih sem se naučila risanja s pomočjo računalniških programov. Na šoli so takrat ravno uvajali ta način risanja in sem lahko začela učiti dijake,« pravi sogovornica, ki je do nedavnega poučevala več predmetov. Bodoči gradbeni tehniki so pri stavbarstvu spoznavali, kako je hiša sploh
sestavljena, pri predmetu Energija in okolje pa so se ukvarjali z ekološkimi, energetsko varčnimi gradnjami. Bar-letova je učila tudi opisno geometrijo in strokovne predmete v triletnih poklicnih programih Pečar in polagalec keramičnih oblog.
Prvič v Bruslju
Leta 2002 je šla z možem prvič v Bruselj in ostala šest let. Mesto dobro pozna, a je zdaj drugačno, pravi. »Spremenilo se je žal na slabše,« ugotavlja. »Mesto je postalo prena-trpano z avti, ljudmi, s smetmi, več je hrupa in kriminala. Tudi cene nepremičnin so bistveno višje, kot so bile nekoč.« A gotovo bo tudi tokrat v njem našla vrsto izzivov, kot jih je že prvič. »Takrat sem uživala, niti pet minut mi ni bilo dolgčas. Osebnostno sem zacvetela. Učila sem se francoščino, saj prej nisem imela te možnosti. Tam sem našla prijateljice, ki so imele veselje do arhitekture. Skupaj s fo-tografinjo Danico Kus sva pripra-vlj ali
»Vožnja iz Ljubljane v Celje me z leti vse bolj utruja. Rešitev bi lahko bila decentralizacija Ljubljane, da bi se malo razpršile službe po državi. Tudi Celje bi s tem drugače zaživelo.«
prispevke za slovensko arhitekturno revijo Hiše. Mož se včasih pošali, da sem bila tam bolj zaposlena kot on,« se spominja v smehu.
Tudi pri njenem projektantskem delu so se takrat odprle novo priložnosti, saj je dobila veliko arhitekturnih naročil. V tistem času je na primer prenovila eno od vrstnih hiš takoimenovane-ga čebelnjaka v Celju ob Savinji. »To je eno mojih boljših del,« pravi arhitektka, ki ji je sestra zaupala pomembno nalogo prenove svojega doma. »Šlo je za temeljito prenovo notranjosti, zato je bila naloga odgovorna, a so mi
v . v,
, i
domači povsem zaupali. Tudi zato je to moje najuspešnejše delo. Kasneje temu ni bilo več tako. Ko ljudje pridobijo gradbeno dovoljenje, glas arhitekta ni več tako zaželen,« ugotavlja z obžalovanjem. »Mogoče bi morala biti bolj odločna pri zavzemanju za svoje ideje, a se raje umaknem, če vidim, da ne gre.«
Kasneje je načrtovala še kar nekaj stanovanjskih hiš. Tovrstno praktično delo se ji zdi pomembno. »Če poučuješ strokovne stvari, moraš biti v stiku z njimi. Gradbeništvo se hitro razvija, moraš biti v toku dogajanja, spremljati novosti in se ves čas izobraževati.«
Nizkoenergijska hiša Neva
Po vrnitvi iz Bruslja se je ponovno zaposlila v šoli. Eden prvih šolskih projektov, ki ji je še danes najljubši in je pomenil drugačen model izobraževanja, je bila izdelava vzorčne nizkoenergijske hiše, imenovane Neva. »Zasnovala sem jo kot počitni-
l
»Sem mestni človek, imam rada veliko ponudbe, ki jo nudi mesto. A v Ljubljani se žal vse bolj kažejo i težave zaradi prevelikega števila r turistov. Tem je vse prilagojeno in življenje za ostale je postalo neprijetno. V Celju bi tudi radi več turistov, a bi se lahko iz tega primera naučili, da ima to določene posledice.«
ško hišo za dve osebi. Konstrukcijo je izdelalo podjetje Lumar, stavbo smo nato dokončali v naših delavnicah. Tu smo imeli pravi učni poligon. Proces načrtovanja in gradnje je bil daljši, da je bilo vanj vključenih čim več dijakov. Bodoči gradbeni tehniki so bili vpeti v načrtovanje, sodelovali so dijaki vseh poklicnih programov, od keramičarjev, suho-motažerjev, tesarjev. Vsi so bili na koncu veseli in ponosni na izdelek.« Hiša, ki so jo odprli leta 2014, stoji za stavbo Šolskega centra Celje in je namenjena pouku manjših skupin, za promocijske namene, vajo šolskega ansambla ... »Škoda le, da je tako skrita za šolo, da jo malo ljudi vidi,« pravi Tanja Barle, ki se z veseljem
PORTRET
29
Lanska inštalacija Gozd ljudi na Muzejskem trgu (Foto: arhiv ŠCC)
C
»Nočem biti preveč kritična, saj v Celju niti ne živim, a sem Celjanka, rada imam mesto in se mi zdi lepo.«
Inštalacija pred Plečnikovo banko v Vodnikovi ulici v Celju
»V razredu mi ni nerodno reči, da nečesa ne vem. Učitelj ni nadčlovek in vseved.«
spominja tudi izdelave zanimive in odmevne raziskovalne naloge leta 2013, ko so trije dijaki pod njenim mentorstvom ugotavljali, kateri arhitekti so zgradili Celje po vojni. Naloga je bila uspešna tudi na republiški ravni. Dijaki so se pogovarjali z vsemi še živečimi arhitekti in jih povabili na dobro obiskano okroglo mizo v muzeju novejše zgodovine. »Pred letom so mladi študenti arhitekture to nalogo spet vzeli v roke in jo dodelali ter predstavili Celjanom v okviru razstave Tendence, celjska arhitektura in urbanizem 1955-1985, ki so jo pripravili v nekdanji gostilni Majolka, ter zanjo prejeli tudi arhitekturno nagrado. »Dobro je, da so osveščali javnost o zapravljenih priložnostih v mestu, mislim na prenove starih stavb, ki jih ob sedanji hitrosti prenavljanja kmalu ne bo več, kar je škoda.«
Stopnišče, paviljon,
gozd ...
Kot arhitektki in Celjanki, ki sicer že nekaj let živi v Ljubljani, ji ni vseeno, kakšno je mesto. »Nočem biti preveč kritična, saj v Celju niti ne živim, a sem Celjanka, rada imam mesto in se mi zdi lepo. Ponudba v centru mesta ni dobra, kar vpliva na to, da mesto deluje brez pravega življenja. Preproste krasitve s cvetličnimi lonci po ulicah in mostovih se mi zdijo premalo. Mesto rabi več izvirnih, inovativnih posegov in ureditev, ki so v kontekstu mesta, njegove zgodovine ali aktualizirajo splošne družbene teme.«
S prostorskimi inštalacijami, ki jih je v zadnjih letih zasnovala z dijaki in sodelavci šole, je želela opozoriti na nekaj takšnih kritičnih točk v mestu.
Ob 150-letnica rojstva Plečnika so na primer dijaki pred nekdanjo stavbo banke v Vodnikovi ulici postavili inštalacijo lesenega stopnišča. »Plečnikova stavba je zame najlepša in najbolj znamenita stavba v mestu. Plečnik, arhitekt svetovnega formata, ima v Celju prekrasno delo, ki propa-
da. To se mi zdi huda katastrofa za mesto.« Tudi Mestni park po njenem ni dobro izrabljen. Nekoč je bila v njem glavna promenada meščanov, danes nima pravega življenja. Zato je pred leti zasnovala inštalacijo, ki spominja na čase, ko je park imel še glasbeni paviljon in vodni bazen z vodometom. Sledila je postavitev urbane knjižne omare na Savinjskem nabrežju ob 100-letnici Cankarjeve smrti. Lani je zrasel še Gozd ljudi v svetu dreves, ki so ga postavili na Muzejskem trgu. Tako kot imajo v gozdu svojo nalogo šibka drevesa, odmrla debla in trhli štori, imajo svoje poslanstvo v človeški družbi tudi nemočni, ostareli, drugačni, je bilo eno od sporočil inštalacije, ki je opozarjala tudi na pomen vnašanja zelenih površin v mesto.
Priznava, da je sicer težko z likovnim jezikom udejanjiti neko sporočilo, ki bi ga vsi razumeli, a odzivi na te postavitve so bili vedno dobri.
Biti učitelj je zelo
odgovoren poklic
Če bi sama imela to možnost, bi se ji zdel poseben izziv dodati vsebino ob sprehajalni poti ob Savinji, ki jo imajo Celjani zelo radi. A to bi morali biti narejeno zelo premišljeno, opozarja. »Arhitekti morajo imeti občutek za umestitev nekih elementov v prostor. Opažam, da ni vedno tako. Tudi ljudje to opazijo. Računam na nove generacije arhitektov. Fakulteta se je medtem spremenila in bolj poudarja etične posege v prostor, današnji mladi arhitekti so bolj osveščeni, le možnost jim je treba dati, da se izkažejo. Mladi imajo druge vizije, vsi so bili že v tujini, vidijo, kako tam stvari delujejo. Mislim, da moja generacija ni ravno pustila pravega pečata, ko pogledam Celje,« je kritična sogovornica, ki se zaveda tudi svoje vloge v izobraževanju mladih. Tako kot arhitekti s svojimi stvaritvami puščajo trajne sledi v prostoru, tako je tudi pri delu z mladimi, ki jih šola izobražuje
Knjižna omara na Savinjskem nabrežju
in oblikuje. »Šola ni samo učenje. Biti učitelj je zelo odgovoren poklic, ves čas si izpostavljen, si vzor mladim. Nanje vpliva ne samo tisto, kar govoriš, pač pa še vse ostalo, od tega, kaj delaš, kako se obnašaš, oblačiš. Vse opazijo. Mladi so zelo občutljivi.« Opaža, da je vsaka generacija drugačna. V šolo prihajajo v glavnem otroci gradbenikov, ki bodo nadaljevali družinsko tradicijo. Še vedno pa je dinamika vpisa po njenem zelo povezana z razmerami v gradbeništvu.
Tako kot vsi učitelji se je tudi ona občasno srečala s problematičnimi otroki. »Vedno imam v mislih to, da gotovo obstajajo razlogi, da se nekdo tako obnaša. Za nekatere zgodbe otrok sem mislila, da obstajajo samo v knjigah in sem jokala, ko sem jih slišala. Skušala sem pomagati, kolikor sem lahko.« Je bila torej priljubljena med dijaki? »Vsem ne moreš biti nikoli všeč, a načeloma nisem

zelo stroga in mislim, da so me imeli radi. Sploh v manjši skupini dijakov smo se bolj povezali. Mnogi so se radi vračali v šolo. Stik ohranjam zlasti s tistimi, ki so se odločili za študij arhitekture.«
Nove priložnosti in
prekinitev rutine
Kaj bo tokrat počela v Bruslju, še ne ve natančno, v prvi vrsti mora urediti svoj arhiv, česar doslej ni imela časa početi. Verjetno bo imela več časa za odkrivanj e umetnostno-zgodovinskih znamenitosti, saj jo z leti to področje vse bolj zanima. Ob tem se zaveda, da je dobro videti širši svet. »Morda samo zato, da ugotoviš, kako lepo je pri nas. Vem, da bom z veseljem prišla nazaj,« priznava ob vprašanju, ali ni nikoli želela ostati v tujini. »Tudi prijatelji Slovenci, ki živijo v tujini, povedo, da bodo nekoč prišli nazaj, ker je kakovost življenja pri nas boljša. Vrsta stva-
»Arhitekti morajo imeti občutek za umestitev nekih elementov v prostor. Opažam, da ni vedno tako. Računam na nove generacije arhitektov.«
■
ri je boljših, od ohranjenega okolja, do prehrane, socialnih pravic, človeških stikov, do banalnih birokratskih opravil. Vse je bolj naravno, spontano, a žal smo vedno nezadovoljni,« pravi Tanja Barle. »Ob sedanjih pripravah na odhod in številnih pomislekih na ponovno navajanje na novo okolje mi je mož večkrat dejal, da moram pri tej celotni stvari videti gozd in ne posameznega drevesa. Gozd so v tem primeru nove priložnosti, drugačno življenje ... Predvsem pa ta selitev prekinja rutino. Ta me zelo ubija. Računam, da to pomeni tudi nove ideje za prihodnje delo v šoli.«
A rutina ni vedno slaba. S sestro sta vsak dan prišli k mami na kosilo, malo so poklepetale in nato je Tanja krenila proti Ljubljani skupaj s svojim 16 let starim jazbečarjem, ki je zelo navezan nanjo in se je z njo vsak dan vozil v Celje. Zdaj se bo moral tako kot ona navaditi na novo bruseljsko okolje. »Z mamo in sestro bom v stikih, velikokrat me bodo obiskale in tudi jaz bom prišla domov, saj ne grem na konec sveta.«
Foto: SHERPA, GrupA
30
REPORTAŽA
Mladi rod na domačiji Hvalc predan vzreji drobnice
Domačija, kjer imajo vsak dan dvojčke ali trojčke
Ko se človek po vijugasti cesti v meglenem jutru pripelje na Visoče, ga kot kažipot pozdravita moderna, v les odeta hleva. Oster zimski dan, ko veter brije okoli ušes, postane precej milejši, ko pogled seže na vrh pročelja višjega poslopja. Tam sta kot dobrodošlica izrezljani dve srci, prav takšni, kot sta ju pred desetletji za okras prvotnega hleva izbrala prvotna gospodarja. Spokojen zvok narave dobi povsem drugačno barvo, ko mlada prevzemnika kmetije odpahneta lesena vrata. Zasliši se glasno blejanje črede ovc. Nekatere v miru prežvekujejo, druge poležavajo na sveži slami. Okrog se podijo jagenjčki. Zadovoljne živali in sobivanje z naravo so glavni cilj Aleša in Martine Hvalc. V reji drobnice vidita poslovno priložnost. Hkrati ni mogoče prezreti, da delo na ekološki kmetiji izpolnjuje njuno dušo.
TINA STRMČNIK
Ko je Aleš Hvalc pred leti v Ljubljano odšel študirat strojništvo, ni našel le poklica, ki ga z veseljem opravlja še danes. Pri najemodajalcih, kjer je najel sobo, je spoznal tudi svojo sedanjo ženo. To, da prihajata iz različnih okolij, on s podeželja, ona iz mesta, zanju ni bilo nobena težava. »Doma smo vedno imeli vrt, kjer sem lahko nabrala solato ali paradižnik, a vendar sem bila povsem mestno dekle. Aleš me je že zelo kmalu vključil v delo na domačiji in preveril, iz kakšnega testa sem. Od nekdaj sem imela rada živali, življenje na kmetiji se mi je vedno zdelo nekaj pravljičnega,« pravi Martina, ki danes svojo pravljico tudi živi. Diplomirana slovenistka in rusistka je bila v poklicu, za katerega se je izobrazila, dejavna le pri enem projektu, pri prevajanju knjižnega dela. Nato jo je omrežilo kmečko življenje. Od leta 2014 je na kmetiji tudi zaposlena. Planino je sprejela za svoj dom. »Vesela sem, da sem zdaj tu doma,« se nasmeji.
Za pridih francoske kuhinje
Hvalčevi imajo na delu kmetije težke obdelovalne pogoje. Ze ko so gojili govedo, so razmišljali o ovčjereji. Vmes je v njihovo družino kruto posegla usoda, saj se je leta 2006 pri padcu smrtno ponesrečil Ale-šev oče. Ko so se soočili z novimi razmerami, je dokončno dozorela odločitev, da se bodo na kmetiji preusmerili. Danes redijo francosko mesno pasmo ovc, imenovano Ile de France. Čreda obsega 250 plemenskih
ovc, trenutno je v hlevih še več kot 150 jagenjčkov. Ko je kmetijo pred desetletjem prevzel mlad zakonski par, je obsegala pet hektarjev površin. Danes zakonca Aleš in Martina skrbita za desetkrat toliko travnikov in njiv. Polovico zemlje imata v lasti, drugo polovico v najemu.
Planina je precej daleč od večjih mestnih središč. Posledično ni veliko ljudi, ki bi se iz mesta v Visoče pripeljali po enega jagenjčka. Tudi odkupne cene v klavnicah so izredno nizke. Zato sta se Hvalčeva odločila,
da bosta ponudila konfekcioni-rano oziroma razsekano meso. Mladi gospodar v tem vidi pot, kako bi jagnjetina bolj pogosto prišla na krožnik slovenskih družin. »Gospodinje v trgovinah trenutno težko kupijo kračo, zarebrnico, zrezek ali kotlet jagenjčka. Takšen kos mesa, ki ga doma začiniš in pripraviš, je na primer značilen za francosko kuhinjo. V mestih nasploh velja, da ljudje hrano kupujejo sproti. Tega, da bi meso kupovali na zalogo in ga shranjevali v skrinjo, niso najbolj vajeni.«
Martina in Aleš Hvalc sta postala par leta 2008, pred sedmimi leti sta se poročila. Njuna največja sreča sta deklici Vida (desno) in Neža (levo).
Ko je Martina prišla na domačijo, je bilo na njej 30 plemenskih ovc. Danes čreda šteje 250 plemenskih ovc in več kot 150 jagenjčkov.
»V evropskem merilu smo slovenski kmetje nekonku-renčni. Če pri večini ne bi bilo ljubezni do zemlje, podeželja in do kmetovanja, bi marsikdo že odnehal. Kmetovanje namreč na večini kmetij ni ekonomsko upravičeno,« meni Aleš Hvalc.
Tovrstno meso je pri nas redkeje na mizi tudi zato, ker v Sloveniji ni veliko rejcev mesnih pasem jagnjetine, ki jo redijo prav na Planini. A Martina dodaja, da se ljudje vedno bolj zavedajo prednosti uživanja ja-gnjetine ali kozličevine. »To je meso, ki ni mastno. Ima veliko beljakovin, vsebuje veliko železa, zelo koristno je na primer za zdrav razvoj otrok.«
Dela nikoli ne zmanjka
Kako jima uspeva skrbeti za vse, glede na to, da ima Aleš svoje inženirsko podjetje in da njune dneve zapolnjujeta še triletna Vida in enoletna Neža? »Če bi rekla, da kdaj ni stresno, bi se zlagala. Vendar res zelo dobro sodelujeva, tudi tašča nama zelo pomaga pri skrbi za deklici in pri delu na kmetiji. Sicer pa iščeva nekoga, ki ga bova na kmetiji počasi zaposlila. Dopoldne bo namreč prekratko, da bi lahko sama postorila vse, kar želim,« je pojasnila Martina.
Ko hčerkici zjutraj odpelje v vrtec, se ob osmih odpravi v »štalo«. Najprej pripravi mleko za jagenjčke, ki so jih mame zavrnile, ali za tiste, ki bi ob dveh ali treh bratcih ali sestricah pri mami težko prišli do hrane. Nato pripravi krmo za ostale, očisti jasli, pogleda, ali ima kakšna ovca mladičke. Ovce z novorojenčki prestavi v ločeno ogrado. »Pustim jih, da se navežejo, in tako preprečim, da bi katera druga ovca oblizala jagenjčka. Potem bi ga mama začela zavračati. Mlade druži-nice imajo na voljo dovolj časa in hrane, da se spočijejo po koti-tvi. Do dvanajstih ali enih imam tako polne roke dela.« Nato jo čakata kuhanje kosila in kakšna minutka za počitek. Približno ob petih se spet odpravi med čredo, kasneje se ji pri opravilih pridruži še njen mož.
Spoštljiv odnos do živali
Kakovost bivanja živali se sogovornikoma zdi zelo pomembna, zato z njimi ravnata povsem drugače, kot je to navada na velikih farmah. Pozimi so vse živali v hlevu, saj so na Planini pri Sevnici precej ostre zime. Poleti je večina živali na paši. Jagnjeta zadnji mesec pred zakolom jedo izključno suho seno in domača žita. To namreč vpliva na okus njihovega mesa. S takšnim načinom vzreje lahko njuna domačija celo leto ponuja meso enake kakovosti. Tako krmo kot del žit priskrbita sama, in sicer na način ekološkega kmetovanja. Ker del žit porabita za domačo moko, del jo tudi prodata, nekaj ekoloških žit za živali dokupita.
Zivali zanju niso le številka. Pravi nadstandard imajo v hle-
Mlada družina s ponosom nadaljuje pot, ki sta jo na kmetiji začrtala Aleševa starša. Tudi line v obliki srca, ki krasijo hlev, so spomin na družinsko tradicijo.
Aleš Hvale: »Ko seje oče ponesrečil, smo doma ostali trije študenti in naša mama. Razmišljali smo, da bi vse dali v najem.
Ko nismo našli najemnika, smo se odločili, da bomo kmetovali še naprej. V eni od ostrejših zim so velike količine snega polomile ostrešje hleva. Da bi ga lahko obnovil, sem prevzel kmetijo in pridobljen denar namenil popravilu. Z Martino sva počasi začela kmetovati.«
vu, na vsakem pašniku imajo stajo, svežo vodo in podobno. »Sva ljubitelja živali, čeprav jih rediva za meso in se marsikomu to zdi čudno,« sta razložila. Trudita se, da je vsako obdobje življenja drobnice, tudi prevoz do klavnice, humano in da ovce občutijo čim manj stresa. Verjameta študijam, ki so pokazale, da stres pri živalih zelo vpliva tudi na kakovost mesa.
Živali vozita v klavnico v okolico Domžal. »Žal mi je, da klavnice ni kje bližje. A sistem vaških klavnic, kot ga poznajo v tujini, sploh na primer v Avstriji, pri nas v pravi meri ni zaživel. V Sloveniji so za majhne klavnice nekatere zahteve, na primer o številu hladilnic, skoraj takšne, kot veljajo za velike tovrstne obrate. Zato ljudem ta dejavnost ni zanimiva,« je povedal Aleš, ki je z Martino doma uredil tudi vse potrebno za dopolnilno dejavnost razseka mesa.
Izdelke je treba znati
predstaviti
Čreda ovac na kmetiji nad Planino je velika. Kako mlada prevzemnika skrbita, da njuna
ponudba pride do kupcev? Trenutno vso meso prodata v mesnico v Ljubljano. Na Celjskem še nista našla nekoga, ki bi se res zavzel za trženje jagnjetine. »Marsikdo reče, da za takšno meso ni zanimanja. A če bi ga trgovci oziroma mesarji znali primerno ponuditi, bi bilo tudi zanimanje. Večina gostincev, ki ponujajo jagnjetino, jo uvaža, saj Slovenija tudi pri tej vrsti mesa podobno kot pri mnogih drugih živinorejskih panogah ni samooskrbna. Gostincem je pri izbiri dobavitelja pomembna samo cena,« je kritičen Aleš. Dodaja, da v mestih skoraj ni več klasičnih mesnic, kjer bi jagnjetino lahko ponudili potrošniku. Tudi v velikih trgovskih središčih prevladuje ovčje meso iz uvoza.
Martina je spoznala, da je pri prodaji zelo pomembna tudi ustrezna fotografija. Udeležila se je tečaja stiliranja hrane in predlagala profesionalno fotografiranje mesa. Nastala je zgibanka s predstavitvijo domačije, ki pri ljudeh pusti precejšen vtis. »Včasih se kmetje ne zavedajo pomena promocije svojih
izdelkov. Prav
tako jih je strah, da za svoje izdelke nikoli ne bodo mogli postaviti primerne cene. Zavedam se, da sosed morda potem ne bo kupil mesa. A pravo stranko je treba najti. Prav to je razlog, da se mi zdi investiranje v profesionalno predstavitev izdelkov zelo pomembno.«
Živijo v sožitju z
naravo
Na kmetiji so zadnjega plemenskega ovna uvozili z ene od kmetij v Franciji, kjer pravijo, da so premajhni, da težko živijo, čeprav imajo 115 hektarjev ravninskih obdelovalnih površin. Kljub temu da je čreda že velika, torej še vedno ni primerljiva s tistimi v Evropi. Cilj Hvalčevih je še povečati proizvodnjo in se usmeriti tudi v predelavo mesa. Aleš, ki je od otroštva pomagal pri kolinah in uživa pri izdelovanju salam in bodjol, bi rad izdeloval paštete in hrenovke ter tako skrbel za večjo dodano vrednost. Prve izdelke želi trgu predstaviti že letos.
novi prvega hleva sta se z Martino konec leta 2016 odločila še za gradnjo novega poslopja. V naložbe sta vložila vse, kar sta do takrat zaslužila na kmetiji in pri svojem delu, za novogradnjo jima je uspelo dobiti tudi evropsko in državno sofinanciranje. Pri vzreji drobnice dolgoročno vidita precejšen potencial. A najpomembneje se jima zdi, da z delom na kmetiji sledita svojemu srcu.
Da pri Hvalčevih vsa družina diha za skupen cilj, je mogoče opaziti skoraj na vsakem koraku. Živali v hlevu so videti zadovoljne. Red vlada v okolici hlevov, kjer je vsaka stvar pospravljena in na svojem mestu. Po domačnosti diši v hiši, kjer babica Francka z vnukinjami rada peče kruh. Mlada dva imata ob tem, ko sledita svoji poti, tudi več prostora, da na želen način vzgajata svoje otroke. Deklici razvijata spoštovanje do narave in do živih bitij, učita se skrbeti zanje, je pojasnila Martina. »Sobivanje z živalmi nas pomirja. Če samo opazujemo našo čredo, ko počiva ali ko živali prežvekujejo, ob tem ne moremo biti slabe volje.«
Foto: SHERPA
Vse plemenske ovne so uvozili iz Avstrije, Nemčije ali Francije.
Ovce pasme Ile de France kotijo nekoliko manjša jagnjeta. Zato pri porodih največkrat ni težav. Kadar ima ovca dvojčke ali trojčke, se lahko ti malce zapletejo. Takrat živali potrebujejo pomoč človeka. Vendar je to le redko.
32
REPORTAŽA
Kraljestvo testenin v Škalah pri Velenju
Podjetniška zgodba, navita na vilice
Njihova »retro« butična trgovinica najbrž ni večja od 30 kvadratnih metrov. A kdor ima rad testenine, od tam gotovo ne bo odšel praznih rok. Police so polne paketov špagetov, širokih rezancev in drugih testenih dobrot. Z mislijo na okolje so pripravljene testenine v rinfuzi. Na stari kredenci so omake, dimljena paprika in druge začimbe. Za spodbudo pri kuhanju ne manjkajo lesene kuhalnice. Večina tega, kar vidimo na policah, nastaja v proizvodnji za sosednjimi vrati. Tam družina Šilc na mesec trenutno pripravi približno dve toni pašte.
pšenice, ki je rumene barve. Zato so take barve tudi tiste testenine, ki so brez jajc. Italijani imajo jasna pravila o tem, koliko mineralov, beljakovin in soli mora vsebovati moka, da testenine veljajo za pravo italijansko pašto.«
TINA STRMCNIK
»Pri nas doma se včasih skoraj kregamo o tem, kdo bo kuhal. Vsi radi vrtimo kuhalnico,« je jasen Gregor Šilc. Prav ljubezen do dobre hrane je tista, ki je družino iz Velenja pripeljala do podjetniške ideje, povezane s kulinariko. Gregor, njegova žena Barbara in njuna otroka so namreč od nekdaj imeli radi testenine. Med smučanjem v Italiji so zahajali v posebne trgovinice in kupovali tamkajšnje izdelke. Ti so imeli drugačen okus kot testenine, ki so jih lahko našli na policah naših trgovin. Da bi se približali temu, kar so okušali čez mejo, so začeli izdelovati svoje testenine.
Prvo delavnico so uredili kar doma in od znanca kupili skoraj nerabljen stroj za izdelavo
testenin. A začetek ni bil enostaven. Za dober izdelek niso pomembne le dobre sestavine, izjemnega pomena je znanje, povezano s pripravo testa in z njegovim sušenjem. Informacije na svetovnem spletu so bile preveč splošne, tudi knjige so zamolčale kakšno skrivnost, je pojasnil Gregor. In dodal, da priprava testenin še zdaleč ni enaka pripravi rezancev, ki so jih doma nekoč pripravljale naše babice. »Bistvena razlika je, da Italijani za pripravo testenin uporabljajo semolo. To je durum zdrob, zdrob posebne
Pomembna sestavina je živa energija
Ko je družina Šilc svoje prve izdelke ponudila svojim prijateljem, ti niso ostali ravnodušni. Da bi svoje znanje Gregor še poglobil, se je odpravil na izobraževanje v Parmo, dolino, ki je znana po pršutu, siru, vinu in drugih italijanskih spe-cialitetah. V malih delavnicah se je učil, kako izdelovati testenine. Ugank, ki jih je želel razrešiti, je bilo
»Nikoli ne veš, kaj te čaka v življenju. Marsikdo nas je doslej pohvalil, da smo z družino dosegli veliko. Sam temu nisem namenjal velikega poudarka. Rad sem realen, a se zavedam, da uspeha ne bi bilo brez odrekanja in precejšnjih stroškov.«
veliko. Od tega, ali v testenine poleg rumenjakov sodijo beljaki ali ne. In do vprašanja, kakšna je primerna količina vode v testu. Tudi takrat, ko je testenina označena kot suha, namreč še vedno vsebuje približno 14 odstotkov vlage. Ko jo položimo v vodo, tako ne doživi šoka in se čez nekaj minut lepo skuha. Podrobnosti je veliko, a velenjski podjetnež je na kulinaričnih izobraževanjih v Parmi ugotovil, da je poleg izbrane moke ena glavnih sestavin živa energija. »To pomeni, da je treba dati v testo svojo dušo, veselje. Z odporom in s slabo voljo nikoli ne bodo nastali dobri izdelki.« Leta 2013 je dobrote iz družinske delavnice prvič ponudil trgu. Prvi stroj, ki je lahko izdelal tri kilograme testenin na uro, je bil takrat tako zaseden, da se je iz njega kar kadilo.
»Dobri slovenski podjetniki so mi bili vedno vzor. Mnogi so začeli v garažah, danes imajo velika podjetja, njihovi zaposleni so zadovoljni. Tudi naša
■	V •	•	|	v	•	•	v • •
družina je danes, če primerjam z našimi začetki, naredila velik preskok.«
Testo izdelujejo iz pravih jajc in ne iz takšnih iz vrečke ali pločevinke.
Družina Šilc živi v Kavčah pri Velenju. Prostore za podjetje je našla v gasilskem domu v Škalah. Prostor ne bi mogel biti bolj primeren, saj ima dober dostop, nakladalno ploščad, velike površine in ponuja številne možnosti.
Izdelke na sitih sušijo naravno od 48 do 72 ur. Le špageti so nekoliko pod toplim zrakom, da se ne skrivijo.
Gregorjeva žena Barbara še posebej rada peče. Tako za piškote kot za testenine je družina Šilc pridobila certifikat Art and craft. Samo letos so v svoji delavnici spekli pol tone piškotov in potic za novoletna darila različnih podjetij.
Od »makaronflajša« do izbranega razvajanja
Vsaka pokrajina v Italiji je znana po svoji obliki testenin. Različne oblike vplivajo na to, kako se testenine spajajo z omakami, je pojasnil sogovornik. Pomembno se mu zdi, da so matrice, skozi katere potuje testo, izdelane iz brona. Ta kovina pri testeninah poudari strukturo, zaradi česar se omaka lažje prime testenin in z njih ne steče. Poznavalec italijanske kuhinje je dodal še eno skrivnost. Kdor bi rad boljši okus, naj testenin ne prelije z omako, ampak naj jih zadnjo minuto kuha v njej.
»Med našimi stalnimi naročniki je gospod iz Avstrije, ki vsak mesec naroči več kilogramov špinačnih testenin. Na poštnino se še zdaleč ne ozira.«
Slovenci in Italijani dojemamo testenine precej drugače, opaža gonilna sila podjetja. Pri tipičnem italijanskem kosilu je pašta večinoma druga predjed, ki sledi pršutu ali narezku. Nato domačini uživajo ob glavni jedi in si kasneje privoščijo še kavo s sladico. Kadar si testenine izberejo za glavno jed, so v precej manjših količinah kot pri nas. »Pašta je zanje svetinja, večina prebivalcev te države na Apeninskem polotoku jo ima na jedilniku vsak dan. Pri nas so testenine še vedno označene kot >makaronflajš<, ki se ga človek lahko naje do onemoglosti. Prav zato skušamo s svojo dejavnostjo ljudem razširiti obzorje o tem, kako vse lahko to jed uživamo. Testenine so res hitro pripravljen obrok, a lahko v njem človek neizmerno uživa.«
S prepričanjem, da testenine redijo, se Gregor Šilc ne strinja popolnoma. Na to, koliko kalorij ima ta obrok ogljikovih
Trgovinica v Škalah pri Velenju ne ponuja le testenin, ampak tudi marsikaj drugega, kar pride prav ljubiteljem italijanske hrane.
ročno.
Človeku se testenin ni treba najesti do onemoglosti, pravijo Šilčevi, ki skušajo širiti zavedanje o ravni uživanja te hrane.
hidratov, med drugim vpliva način, kako jih pripravimo. Če jih skuhamo »al dente« oziroma »na zob«, se iz testa sprošča manj glutena, kot če jih razku-hamo. Če po obroku ležemo na kavč, zagotovo ne bomo porabili toliko kalorij, kot če bi po kosilu šli delat na vrt ali se lotili druge dejavnosti. »Če bi testenine res redile, bi bili debeli vsi športniki. Ti jih namreč pojedo ogromno. Zdi se mi, da niso nič bolj redilne kot katerakoli druga hrana. Težava je, če človek ni telesno dejaven.«
Dodajajo celo
borovnice in
čokolado
Šilčevi semolo uvažajo iz Italije, saj je ni možno dobiti pri slovenskih dobaviteljih. Ajdo in piro kupujejo pri lokalnih ponudnikih. Za nekoliko drugačne okuse testeninam doda-
jajo špinačo, čili, paradižnik. Gre za pravo zelenjavo, ki jo prej toplotno obdelajo, in ne za nadomestke v prahu. Nekatere izdelke obogatijo s kurkumo ali toskanskimi začimbami. K divjačini ali teletini se podajo borovničeve testenine, je povedal sogovornik. Začel je izdelovati tudi takšne, ki vsebujejo sipino črnilo.
Kdor se še spomni, da so mame otrokom včasih kot sladico pripravile testenine z drobtinami in s sladkorjem, bo morda z zanimanjem poskusil takšne, ki imajo okus čokolade. Slednje si lahko kot sladico pripravimo z vanilijevo omako, lahko ji dodamo sladoled ali gozdne sadeže.
Med naročniki njihovih testenin niso samo javni zavodi iz regije, ampak tudi trgovine z lokalno pridelano hrano po vsej državi, prav tako večje trgovske
Bi testenine z mesno ali zelenjavno omako? »Omaka naj bo enostavna. Začimb naj ne bo preveč, zato da se okusi ne prekrivajo. Če so testenine kuhane na zob, je to recept za uspeh,« pravi gonilna sila družinskega podjetja.
»Z ženo in otrokoma smo veliko potovali. V tujih državah smo dobili številne ideje, ki so nam prišle prav na samostojni podjetniški poti.«
»V Parmi, kjer kupujemo stroje, kuhar z Michelinovo zvezdico izdelovalcem testenin posreduje številne informacije, ki so skrivnost. A prav različne malenkosti vplivajo na končni okus pašte.«
verige. »Mnogi trgovci slišijo za nas in nas pokličejo. Sreča je, da se torej glas o naših izdelkih širi kar sam,« je dejal Gregor Šilc. Samostojni podjetnik je zadnji dve leti pridobil subvencijo za spodbujanje podjetništva, ki jo podeljuje Mestna občina Velenje. Pridružil se je evropskemu projektu z naslovom Čarobnost podeželja Šaleške doline, ki ga je z namenom promocije lokalnih ponudnikov pripravil tamkajšnji zavod za turizem. Družinsko podjetje bo svoje ideje prijavilo tudi na razpis Slovenskega podjetniškega sklada.
Testenine, kot jih je
Pika Nogavička
Različno oblikovani izdelki iz gnetenega testa nastajajo v delavnici, ki se razprostira na 250 kvadratnih metrih površin v gasilskem domu v Škalah. Ker je bil Gregor prej zaposlen v grafični industriji, ki je sode-
lovala s farmacijo ter z živilsko industrijo, se je tudi v svojem novem poslu zavzel za to, da so prostori čim bolj uporabni in da ustrezajo vsem predpisom.
Ponudba trenutno obsega predvsem špagete, široke rezance, tagliattele in fusille. Prednost družinskega podjetja je, da se lahko prilagaja željam naročnikov. Ker majhni otroci na primer težko na pribor navijajo dolge jušne testenine, za vrtce pripravljajo krajše, na primer v obliki črk. Delavnica, ki ima sedež v mestu Pike Nogavičke, je prav po tej nenavadni deklici poimenovala pisane testenine, ki jim za okus in barvo med drugim dodajo paradižnik in špinačo ter gredo malim jedcem še posebej v slast.
Šilčevi na mesec trenutno izdelajo dve toni testenin. Načrtujejo nakup novega stroja. Tako bodo v naslednjih treh letih proizvodnjo več kot pod-
vojili. Ideja je, da bi lahko v mesecu naredili do pet ton izdelkov. »Naš cilj ni, da smo veliki, ampak da delamo dobro. Ko načrtujemo večjo proizvodnjo, moramo misliti tudi na to, da bomo imeli dovolj prostora za sušenje. Verjetno bomo dodali tudi kakšen nov program, počasi začenjamo izdelovati raviole, razmišljamo o njokih,« pravi Gregor.
V podjetju se mu bosta kmalu pridružila tudi otroka. Sin Matevž je najprej študiral agronomijo, hči Urška se je odločila za jezike. Odkar se družina ukvarja z izdelavo domačih testenin,
tudi otroka svojo pot vidita na tem področju. Prepisala sta se na študij menedžmenta in se že vključujeta v družinski posel. Lani sta postala zmagovalca mednarodnega tekmovanja Festinno za najboljši poslovni načrt in za najboljšo poslovno idejo. Žirijo festivala inovacij, ki ga organizira Univerza na Primorskem s številnimi partnerji, sta prepričala z brezglutenski-mi testeninami za pse. Ime blagovne znamke dietne hrane, izdelane iz riževe in krompirjeve moke, se je ponujalo kar samo, in sicer Lačen kot pes.
Foto: GrupA
34
REPORTAŽA
Z leve stojijo kapetanka ŽKK Cinkarna Celje Paulina Hersler, kapetan RK Celje Pivovarna Laško David Razgor, Martina Ratej, Hrvoje Fižuleto (v imenu Luke Janežiča), Klara Apotekar, Tim Mastnak in Tina Trstenjak.
Tim Mastnak in Tina Trstenjak
Že dvainpetdesetič proglasili najboljše športnice, športnike in ekipe v Celju
Judoistka Tina Trstenjak šestič zapovrstjo, deskar Tim Mastnak prvič
Najboljša športnika Celja v letu 2019 sta bila Tina Trstenjak in Tim Mastnak. Judoistka Trstenjakova je prvo mesto osvojila šestič zapovrstjo, deskar Mastnak prvič. Najboljše moštvo so imeli rokometaši Celja Pivovarne Laško - podobno kot Trstenjakova so slavili šestič zapored -, najboljšo žensko ekipo pa so imele košarkarice Cinkarne Celje, ki so nasledile prevlado kegljačic.
DEAN SUSTER
Za Tino sta se zvrstili Klara Apotekar, prav tako iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku, in Martina Ratej iz Atletskega društva Kladivar Celje. Pri moških je bil drugi njen klubski sotekmovalec Luka Janežič
(ki je zmagal lani), tretji pa plezalec Jernej Kruder iz Športnoplezal-nega odseka Planinskega društva Celje - Matica. Omeniti velja še Tino Šutej (že ima olimpijsko normo v skoku s palico), Lariso Žagar
Slemenšek, Ano Velenšek in Saro Čopar ter Martina Srabotnika, Matjaža Trbovca, Vida Botolina in Ke-mala Kabilovića.
Diamantna nogometnemu klubu
Priznanje za življenjsko delo je prejela nekdanja najhitrejša Slovenka in tudi Jugoslovanka Marijana Lubej. Diamantno plaketo je dobil Nogometni klub Celje ob stoletnici ustanovitve prvega slovenskega nogometnega kluba v Celju, srebrno je prejelo Društvo za karate Celje ob 50-letnici delovanja, bronastih plaket pa so bili deležni
Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, Ženski rokometni klub Z'dežele Celje (oba za 25 let neprekinjenega delovanja), Milovan Tomić za 25 let dela v rokometu v vlogi trenerja in Ivan Knafelc za 25
let dela v judu v vlogi trenerja. Priznanji za pomembna mednarodna dosežka sta dobili ultramaratonka Nataša Robnik in kapetanka kadetske košarkarske reprezentance Mojca Jelenc.
David Razgor (levo) je najprej podeljeval nagrade, tudi mladim rokometašem, nato pa bil med prejemniki priznanj kot kapetan celjskega moštva.
Nekdanji predsednik Športne zveze Celje in nekoč, ko so kolena dovoljevala, navdušen košarkar Igor Topole je priznanje izročil 17-letni, a kar 197 centimetrov visoki košarkarici Cinkarne Mojci Jelenc.
REPORTAŽA
35
Zadnji ponedeljek v januarju je rezerviran za »inventuro« celjskega športa v Narodnem domu.
»Mnogi med vami ste postavili šport pred svoje najdražje ...« je dejal predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek.
Olimpijec iz Los Angelesa v skoku v višino Hrvoje Fižuleto je bil enakopraven kapetanki celjskih košarkaric, Švedinji Paulini Hersler, ki je visoka 1,91 metra.
Največ športnih površin
Predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek je svoj nagovor zaključil z mislijo: »Mnogi med vami ste postavili šport pred svoje najdražje. Ste pač preprosto izbrali svojo pot. Pot, ki ni nujno ravna in kratka, je pa vaša.« Celjska podžupanja Breda Arnšek je predstavila pomembne številke: »Še vedno ima športno Celje v slovenskem merilu največ urejenih športnih površin na prebivalca. Po
razpisu za šport je občina Celje 71 društvom namenila 855.700 evrov. Sto tisoč evrov smo namenili za promocijo našega športnega mesta v Sloveniji in na evropski ravni.« Spomnila se je smrti Lada Gobca, prejemnika srebrnega celjskega grba.
Iz uspeha v uspeh
V moški konkurenci je minilo vse po pričakovanjih. Svetovnemu podprvaku v veleslalomu, druge-
mu v skupnem seštevku svetovnega pokala in dobitniku malega kristalnega globusa v veleslalomu Timu Mastnaku se kar cedijo sline po nepozabnem lanskem letu: »Šele sedaj, ko se oziram nazaj, vidim, kako lepo je bilo. Padal sem iz enega uspeha v drugega. Vse se je zelo lepo peljalo.« Jeseni ni bilo podobnega vala, toda obetajo se nove visoke uvrstitve: »Konec koncev dobro vozim, na
vseh tekmah sem konkurenčen. Še posebej me je razveselila zadnja tekma v Piancavallu. Peto mesto v slalomu je zame kar podvig. Bil sem ga zelo vesel. Eden izmed ciljev za to sezoni je bil tudi, da povišam kakovost v slalomu. To mi je do neke mere uspelo. Veseli me tudi dejstvo, da sem se na vseh tekmah po novem letu uvrstil v finale.« Med dobitniki priznanj za strokovno delo v športu je bil
tudi njegov oče Robert. Nagrajeni so bili še Romeo Živko, Lovrenc Umek (Martina Ratej ga je zapustila in se vrnila k Andreju Hajnšku), Hrvoje Fižuleto, Rok Predanič, Marjan Fabjan, Mirko Šindič, Petra Nareks, Aleš Kuder, Damir Grgić, Marko Gaber, Albin Simonič, Tomaž Ocvirk, Sašo Popović, Uroš Bernard, Gregor Habjan, Polona Sladič in Toni Cestnik.
Foto: SHERPA
Pred začetkom prireditve sta se v pogovor zapletla Marijana Lubej in Miro Cerar, prva najboljša športnika Slovenije (za leto 1968).
The Šlagers, glasbeni sestav iz Gimnazije Celje - Center je odličen.
36
PORTRET
Zrečan Mitja Suvajac na študiju fizike v ruskem glavnem mestu
»Moskva je izpolnila moja študijska pričakovanja«
Mitja Suvajac iz Zreč, nekdanji dijak Gimnazije Celje - Center (GCC), živi svoje sanje, saj od jeseni študira fiziko v Moskvi na Nacionalni univerzi Znanosti in Tehnologije (MISiS). Univerza, ki je v središču ruskega glavnem mesta, je najbolj znana po raziskavah novih materialov. »To zanima tudi mene, saj je eden mojih konjičkov 3D-tisk, pri katerem bodo novi materiali vsekakor zelo pomembni za razvoj in napredovanje tehnologije,« je Mitja povedal o enem ključnih motivov za študij fizike v Moskvi. Trenutno je doma na počitnicah. Te je izkoristil tudi za to, da je obiskal nekdanjo srednjo šolo in ob tem sodeloval pri sprejemu za novega veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova, ki je prvič obiskal Celje.
ROBERT GORJANC
»Univerza veliko sodeluje z drugimi sorodnimi ustanovami po svetu, kar pomeni, da so pri nas ves čas konference in razna predavanja zelo znanih ruskih in svetovnih znanstvenikov. Univerza je zelo živa, vedno se nekaj dogaja, nekaj spreminja, nikoli ni pravega miru in nikoli nam ni dolgčas,« je Mitja Suvajac strnil prve vtise s študija fizike na prestižni moskovski univerzi.
Ruska fizika je že od nekdaj znana kot zelo napredna in razvita. Tudi njeni učbeniki upravičeno veljajo za najboljše na svetu. »A to nista ključna razloga za mojo odločitev, da študiram v Moskvi. Želel sem nekaj drugačnega in še bolj zahtevnega, čeprav za študij fizike že samo po sebi velja, da je zelo težek. Moja pričakovanja so se uresničila, na predavanjih sem res pozoren, sledim bolj kot ne vsaki besedi profesorja, ponavadi zara-
di snovi, a tudi zaradi besedišča, še vedno se ruščino učim, ampak moram reči, da mi gre kar dobro z jezika.«
Kot je še pojasnil Mitja, je oblika študija dokaj klasična: imajo predavanja, praktične in računske vaje. »Učenja ni pretirano veliko, vsaj po mojem mnenju ne, vendar je res, da je priprav na vaje kar nekaj, tudi domačih nalog je veliko, ampak tam sem, da bi se kaj zanimivega naučil, zato me to ne moti. Vzdušje na univerzi je odlično, res. Profesorji so pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja, tudi na takšna, ki niso nujno povezana z obravnavano snovjo.«
Težko naredi primerjavo s študijem v Sloveniji, saj te izkušnje nima. Meni, da je na njihovi moskovski univerzi več splošnih predmetov, kot sta na primer zgodovina in filozofija, ki ju pri nas na študiju fizike zagotovo ne bi srečal, a tudi
kemije je več, ker je velik poudarek na ma terialih.
Za več miru morda nekoč v stanovanje
Mitja živi v »obšežitiju« (študentskem domu), enem od mnogih, ki jih ima univerza. »Trenutno sem v sobi še z enim sošolcem, kar je dokaj znosno, sem pa že tudi razmišljal o najemu stanovanja, ampak je to finančno zelo velik strošek, ki ga trenutno ne morem upravičiti. Če se bom moral kdaj res veliko učiti ali bom potreboval veliko miru, bom morda razmislil o stanovanju, a zaenkrat to še ni nujno.«
S sošolci se dobro razume, tudi nekaj prijateljev je našel med njimi. »Ampak nisem preveč družaben človek, včasih grem na kakšno kavo s kom ali pa gremo kam v mesto.«
Mitja Suvajac v Moskvi študira s pomo čjo štipendije ruske vlade. »Ta mi pokrije vse stroške študija, tako da mi ni treba delati, da bi plačeval za študij. Po-
Mitju Suvajcu so se želje in pričakovanja
v zvezi s študijem fizike v Moskvi izpolnila.
Mitja Suvajac bo v okviru Dnevov ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje (od 5. do 8. februarja) sodeloval tudi na dogodku z naslovom Rusija iz moje izkušnje, na
katerem bodo pretežno mladi, ki so dlje časa študirali ^ ali živeli v tej državi, spregovorili o svojih vtisih in doživetjih.
leg tega dobivam še štipendijo od univerze, ki pokrije nekaj življenjskih stroškov.«
Kot je še ocenil, so stroški življenja podobni našim. »Hrana je malo cenejša, ampak ni velikanskih razlik. Te so, če je treba kupiti knjige, saj so v Rusiji res veliko cenejše. Strokovne stanejo približno 10 do 15 evrov, leposlovne je mogoče dobiti tudi že za dva ali tri evre, na splošno pa so redko dražje od trideset evrov, kar me je zelo pozitivno presenetilo.«
Za življenjski utrip v velemestu, kot je Moskva, je povedal, da je zelo živahen. »Trgovine so odprte do polnoči, nekatere se sploh ne zaprejo, tudi v mestu se vedno kaj dogaja, veliko je koncertov, špor-
tnih dogodkov, gledaliških predstav. Je pa res, da se življenje začne precej kasneje kot pri nas, pred osmo zjutraj je težko najti kakšno odprto kavarno ali sploh kaj pravega življenja.«
Na zasluženih
počitnicah
Da mu študij gre odlično, pove tudi to, da lahko uživa zimske »ka-nikuli« (počitnice) in da je za nekaj dni prišel domov v Zreče. »Doma sem, ker sem za vse predmete opravil kolokvije in sem imel samo en izpit, ki sem ga tudi opravil.«
V domačih Zrečah lahko tako počitnice res brezskrbno uživa pred vrnitvijo v Moskvo. »Doma sem veliko v delavnici, včasih grem v Celje
Mitja pred znamenito cerkvijo Vasilija Blažnega na Rdečem trgu v Moskvi (Foto: osebni arhiv)
Mitja s svojim ruskim prijateljem Leonidom Solomatovom pred VTB areno, kjer sta si ogledalo hokejsko tekmo domače ekipe Dinamo Moskva (Foto: osebni arhiv)
Mitja s člani ekipe I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center na Festivalu kulture in športa v Ščjolkovu (Foto: RG)
pozdravit na svojo gimnazijo, tudi z družino gremo radi na kakšen izlet. Rad pridem domov v tišino in na svež pohorski zrak.«
Posebno in vznemirljivo doživetje za Mitjo je bil vnovičen obisk Gimnazije Celje - Center, profesorjev, dijakov ... »Na Center se bom vedno vračal z največjim veseljem, tu sem preživel zelo lepa štiri leta. Najbolj vesel sem bil, ko sem se srečal s profesorji, ki so največ pripomogli k moji fizikalni poti v Rusijo. Iskreno sem bil vesel, ko sem videl novo generacijo fizikov, kako se pripravlja na državno tekmovanje v >mojem< fizikalnem kabinetu, kjer sem z enakim veseljem kot oni pustil dobršen del svojih srednješolskih let. Z njimi je bil seveda profesor Borut Namestnik, eden glavnih krivcev, da je moja pot prav fizikalna in ne drugačna. Z njim sva v šoli preživljala cele dneve in tudi cele noči. Ti spomini vedno oživijo, ko stopim v šolo.«
Z vrnitvijo na Center so oživeli še eni pomembni Mitjevi spomini. »Tisti, ki jih imam z glavno >krivko<, da je moja pot ruska in ne drugačna. To je moja profesorica ruščine Darja Poglajen, ki je poleg Olge Sto-jan zaslužna za moje znanje ruščine in tudi za veliko priložnosti tako za nastopanje kot za poti v Rusijo.«
Prav posebno doživetje in tudi izziv za Mitjo je po vrnitvi na GCC bila priložnost, da je z ravnateljem Gregorjem Delejo in Darjo Poglajen minuli petek v šoli sprejel novega ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova, ki je prvič obiskal Celje, ter sodeloval v programu, ki so ga v šoli pripravili za visokega gosta.
»Veseli me, da so iz šole poklicali prav mene, saj rad ohranjam stike z vodilnimi povsod, kjer sem,
PORTRET
37
Nastop v kulturnem programu za ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova.
Dobrodošlica ruskemu veleposlaniku na GCC. Z desne: ravnatelj GCC Gregor Deleja, Galina Zamjatina, uslužbenka veleposlaništva Rusije v Sloveniji, nov ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov, Mitja Suvajac in učiteljica ruščine na GCC Darja Poglajen.
a tudi čast je sprejeti novega veleposlanika na enem njegovih prvih uradnih obiskov. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, ko so mi povedali, da pride, ampak se je izkazal za zelo toplega in razgledanega človeka. Upam, da bova še sodelovala.«
Ne tekmeci, ampak pravi prijatelji
Mitja bo prihodnji teden sodeloval tudi na Dnevih ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje v ekipi nekdanjih sošolcev in vrstnikov Gimnazije Celje - Center, ki je z dijaki I. gimnazije v Celju lani maja sodelovala na Festivalu kulture in športa v Ščjolkovu. S skupno ekipo bodo nastopili na uvodnem dogodku štiridnevne prireditve in podoživeli nepozabno potovanje v rusko mesto, ki je pobrateno s Celjem. »V Ščjolkovu je vedno lepo, tamkajšnja delegacija nas vedno z veseljem sprejme in to mi je bilo všeč. Najzanimivejša izkušnja je druženje dijakov GCC in I. gimnazije, saj tradicionalno veljamo že skoraj za sovražnike. V Rusiji vedno ugotovimo, da je gostiteljem prav »vsjoravno« (vseeno), ali smo iz te ali iz one šole, za njih smo vsi Celjani. In to skoraj vedno podre mejo med nami, da postanemo do konca obiska pravi prijatelji.
Foto: SHERPA
38
RADIO CELJE
Studio po najnovejših svetovnih radijskih smernicah
Prenovljeno srce Radia Celje
In ga imamo. Popolnoma nov studio. Vsi meseci priprav, prenove in napornega dela so se splačali. Radio Celje se je tako po vseh teh letih ta ponedeljek oglasil iz novih radijskih prostorov. Novi niso le studijski prostori, ampak tudi prostori, kjer je radijsko uredništvo. Radio Celje je tako zadihal z novimi pljuči in novim srcem. Vse to za svoje poslušalce.
SIMONA SOLINIC
»Vsi, ki delamo v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje, smo zadnje mesece dihali za to, da bomo končno dočakali nov studio. Vedeli smo, da bo lep, in na koncu ugotovili, da lep ni zadostna beseda, ker je čudovit. Radio Celje je zdaj še bolj zaživel, dobil dodaten zagon, da o neverjetni energiji sploh ne govorim,« je navdušena urednica Radia Celje Tanja Seme.
»Poleg tega smo ponosni tudi na nove redakcijske prostore, kjer nastajajo sveže programske ideje, ki jih z veseljem ustvarjamo za svoje super poslušalce. Seveda ne morem mimo tega, da ne bi pohvalila naših treh zlatih fantov, ki so zaslužni za to, da delamo v tem krasnem okolju. Aljoša Bončina, Branko Ogrizek in Mitja Tatarevič so mojstri, ki jih ne bi zamenjala za nikogar drugega. Vsa čast vsem trem in hvala,« še dodaja Semetova. In energija je v novih prostorih resnično neverjetna, pozitivna, kar v teh dneh čutijo tudi poslušalci, sodeč po odzivih, ki jih dobivamo.
»Finiširanje«
Studio je zasnovan po zadnjih svetovnih smernicah na področju radiodifuzije. Vsi »možgani« radia in studia (računalniki, avdiokomponente in ostalo) so po novem prestavljeni v drug prostor. Na ta način je nov studio pridobil prostor za izvedbo živih nastopov glasbenikov, prav tako prenovljeni prostori prinašajo boljšo akustiko,« pravi vodja tehnike Aljoša Bončina.
Bončina je ves ta čas z Brankom Ogrizkom in Mitjo Tatarevičem usklajeval vse podrobnosti, ki so bile nujne za začetek oddajanja radia iz novega studia. Skoraj dvajset
ur skupaj je ekipa minuli konec tedna neprekinjeno urejala še zadnje podrobnosti, da sta radijska jutranjika v ponedeljek dobro jutro voščila iz no-
Urednica Radia Celje Tanja Seme z Boštjanom Odrom. Oba skrbita za jutranji program Radia Celje.
vega studia, ki smo mu podarili še nešteto rdečih balonov - za super začetek.
Večja dinamika
Studio je v rdečih in belih odtenkih, delovna površina je zdaj drugačna, kot je bila vsa leta. »Desk je višji in zato radijski moderatorji lahko po novem stojijo pri vodenju, kar pripomore k večji dinamiki radijskega programa. Prostor, v katerem je studio, je zdaj enkrat večji, kot je bil pred tem,« dodaja Bončina.
S preureditvijo studijskih in uredniških prostorov smo v medijski hiši pridobili še en produkcijski studio, v katerem snemamo radijske oddaje, oglase in ostale stvari. Kmalu bomo pridobili še prostore dodatne snemalni-ce, ki bo prav tako urejena po najsodobnejših radijskih smernicah. Ni kaj, Radio Celje se je ponovno dvignil. Kot Feniks. In gre samo naprej. Skupaj s poslušalci. In zanje.
Foto: GrupA, SHERPA, ekipa Radia Celje
Vodja tehnike Radia Celje Aljoša Bončina: »Nov studio, novi izzivi. Pripravljeni smo nanje!«
... nato smo začeli temeljito obnavljati.
RADIO CELJE
39
Nov ni le studio Radia Celje, ampak tudi pisarna radijskega uredništva. To je prostor, kjer nastajajo dnevne novice, oddaje in nove ideje.
Vsako napravo, od računalnikov do vseh aparatov, ki so v studiu in izven, je bilo treba povezati. Zato je bilo pred tem treba pripraviti tudi ustrezne priključke, da vse deluje »tipi top«. Dolgotrajno in naporno delo je opravil radijski maček Mitja Tatarevič.
Soba z možgani radia. S strežniki, z računalniki, s telefonsko centralo in z vso elektroniko, brez katere radio ne bi mogel delovati. Nadzor nad deli v tem prostoru je imel računalniški mojster Branko Ogrizek.
radio celie
Vsak od teh priključkov ima svoj namen. In vsakega je treba priključiti v pravo »luknjo« ...
Verjeli ali ne, za popolno obnovo radijskih prostorov in delovanje vseh naprav je bilo porabljenih več kot kilometer kablov. To ni mala malica. Je kar velik zalogaj za vse strokovnjake, ki danes točno vedo, kje je kakšen kabel in s čim je povezan.
Toda ko vstopite v radijske prostore, vseh kablov ne opazite. Ker so spretno skriti. Ekipa Radia Celje. Skupaj. Za poslušalce.
40
PORTRET
Ko je bila izjemno čila Katarina Kotnik stara 99 let, je bila na operaciji kolka
Stoletnica, ki še sama obiskuje trgovine
»Nič drugače se ne počutim kot takrat, ko sem imela devetdeset let,« mi je odgovorila Katarina Kotnik, ki je pred kratkim praznovala stoti rojstni dan. Njene misli in gibi ostajajo hitri. Prisodil bi ji lahko tudi 70 let, torej trideset let manj. Za njen stoti rojstni dan so celo izginile resne bolečine, ki jih je imela zaradi težav s kolkom. Pri svojih 99. letih je bila namreč operirana. Operiral jo je sin, ki je zdravnik ortoped. Njena sinova, oba zdravnika, nad mamino odločitvijo za operacijo kolka v njeni častitljivi starosti nista bila niti malo navdušena. A je na koncu vendarle zmagala mamina odločitev.
BRANEJERANKO
K tej odločitvi je prispevalo mnenje zdravnika kardiologa, ki je ugotovil, da srce gospe Katarini še vedno odlično služi. In stoletni gospe so tablete bolj kot ne tuje: zaradi manjših želodčnih težav vzame le po eno tableto zjutraj, trenutno jemlje začasno tudi tablete proti povišanemu krvnemu tlaku. Čeprav je bila v stotih letih že večkrat hudo bolna. Pri petindvajsetih letih je prebolela tuberkulozo in je bila v bolniškem staležu kar eno leto. Veliko pozneje, pri sedemdesetih letih, je po operaciji premagala še raka na prsih. Danes je nezadovoljna le zaradi slabšega vida in slabšega sluha.
Pod srečno zvezdo
Vse do 96. leta je živela v svoji hiši v središču Vojnika, nekaj let kar sama. Kar dve leti je razmišljala, če bi se vendarle odločila za preselitev v bližnji dom za starejše občane. V Špesovem domu je zdaj štiri leta. Ta ji je pripravil za stoti rojstni dan lepo praznovanje, kjer je bila v družbi sorodnikov, ljudi iz doma, prejšnjega in sedanjega vojniškega župana, župnika, nastopajočih v bogatem kulturnem programu ... Razveselila se je tudi voščilnice predsednika države Boruta Pahorja, ki jo je povabil na obisk v predsedniško palačo.
In čemu pripisuje gospa Katarina svojo izjemno čilost? »Zdravo smo živeli. Vedno sem kuhala zdravo hrano,« je odgovorila. Verjetno je prispevalo k ohranitvi čilosti tudi to, da so se doma zelo dobro razumeli. »In fanta sta bila zelo pridna,« je pohvalila svoja sinova, ki sta postala zdravnika. »Pravim, da sem bila rojena pod srečno zvezdo,« je povedala z nasmehom, ki je povsem prepričal o njenem zadovoljstvu.
Še vedno po trgovinah
Stoletna gospa se iz doma še vedno odpravi po nakupih v vojniški trgovini z mešanim blagom. Po hribu navzdol in nazaj po njem hodi sama. V trgovinah se pogosto čudi nakupovalni mrzlici posameznikov s prepolnimi nakupovalnimi vozički. »To je noro,« je odkrila svoje mnenje. To mrzlico primerja tudi s časom pred drugo svetovno vojno, ko se je v Šoštanju najprej učila za trgovko. »Takrat so si kupci lahko privoščili komaj po četrt kilograma sladkorja,« se dobro spominja. Pravo kavo so kupili kar v surovem stanju in jo pražili doma, saj je bila tako cenejša. Po drugi svetovni
p.., ^
Stoletna Katarina Kotnik je dolga leta delala kot računovodkinja. V službi je ostala še nekaj let potem, ko je izpolnila pogoje za upokojitev.
vojni je bila hrana v trgovinah nekaj časa na karte, saj so bili nakupi zaradi hudega pomanjkanja zelo omejeni.
V domu se stoletna gospa dobro počuti. Na njeno odločitev za preselitev iz družinske hiše je najbolj vplivalo to, da se na svojem vrtu ni več zmogla posvečati svojemu ljubljenemu cvetju. »Včasih sem imela pred hišo nasajen portulak. Iz cvetlice, ki sem
Danes med bivanjem v domu za starejše občane pomenijo gospe Katarini največ obiski njenih domačih. Njenih sinov, vnukov, prav-nukov ... »Tega, kako so mi za mojih sto let zapeli pravnuki, ne bom nikoli pozabila. Tudi najmlajša, ki ima komaj dve leti, je tako prepevala, da kar nisem mogla verjeti,« je povedala ganjena slavljenka.
ških časih. Njen brat se je pozneje veliko posvečal kaminom.
Doma je bilo pet otrok, od njih še živi tudi sestra gospe Katarine. Po operaciji kolka se je zanjo lani opogumila še več kot devetdesetletna sestra. Tudi pri njej je operacija dobro uspela in neznosne bolečine so izginile.
V pokoju približno pol
stoletja
Katarina Kotnik je opravila v vojniški meščanski šoli malo maturo, kar je bila za časa kraljevine Jugoslavije upoštevana izobrazba. Iz trgovine v Šoštanju je odšla na delo v trgovino v Rogaško Slatino in od tam v domačo vojniško z mešanim blagom. Tam je postala poslovodkinja in pozneje knjigo-vodkinja ter računovodkinja. »Nato me je kot računovodkinjo povabil v službo upravnik hiralnice, doma za starejše občane. Hiralnica je bila v stavbi današnje psihiatrične bolnišnice,« se spominja. Pravi, da je bila tam dobesedno hiralnica, ki se z današnjimi domskimi razmerami ne more primerjati. Za bolne plenic takrat še ni bilo in med nesrečniki se je stalno širil neprijeten vonj. Nato je delala v občinski mizarski delavnici ter nazadnje v psihiatrični bolnišnici. Nekdanja računovodki-nja je v pokoju že skoraj pol stoletja, čeprav je delala nekaj let več, kot je zahtevala takratna zakonodaja.
Kot računovodja je bil zaposlen tudi soprog gospe Katarine, ki je umrl že pred skoraj dvema desetletjema. Zaradi druge svetovne vojne
Stoletna gospa Katarina Kotnik ima svoj konjiček, igranje taroka, zelo rada. V Vojniku ima za igranje stalno prijateljsko družbo. Na partijo taroka redno odhaja iz doma za starejše občane ob pol osmih zvečer in se vrača ob enajstih ponoči. Za stoti rojstni dan je prejela za darilo kar dvoje škatlic z novimi kartami. Zaradi »možganske telovadbe« tudi rada rešuje križanke.
jo nekoč kupila v lončku, je nastala pisana cvetna preproga. V vrtu sem imela spomladi hijacinte in tulipane, a tudi pozneje je seveda vedno nekaj cvetelo,« se rada spominja. Posebno mesto so imele vrtnice. Dandanes najbolj pogreša prav fizično delo.
Iz svoje domske sobe ima razgled na Vojnik in najširšo okolico. Spodaj v trgu je hiša, kjer je odraščala v družini lončarja oziroma pečarja. »Oče je lončarsko napravo poganjal še z nogo. Moj brat je pozneje že uporabljal elektriko,« se spominja. »Oče je med drugim iz gline izdeloval lonce za kuhanje, v katerih so gospodinje kuhale v krušnih pečeh, v črnih kuhinjah. Svoje izdelke je prodajal na sejmih v Vitanju in Šoštanju,« je povedala o starih vojni-
je veliko pretrpel. Nacistična oblast ga je prisilno mobilizirala v svojo vojsko tako, da je prišla ponj kar v pisarno. Na fronti je trpel s Frančk-om Špesom, po katerem se vojniški Špesov dom imenuje. Gospa Katarina se Frančka posebej spominja po njegovi delavnosti in pomoči drugim ljudem.
Zakonca Kotnik sta si postavila hišo v središču Vojnika leta 1960. Tudi v tistih časih je bilo težko graditi, vendar zaradi drugačnega vzroka kot dandanes. »Ne vprašajte! V trgovinah ni bilo mogoče kupiti cementa, tudi opeke se ni dobilo,« se spominja takratnega pomanjkanja. In na koncu se je kljub vsemu vse dobro izteklo. Družina je nato v tem domu srečno živela.
rojstnega dne Katarine Kotnik (foto družinski arhiv)
IZ SVETA ZABAVE
41
Same babe z novo skladbo in videospotom Vražji bend
od m
DODtStT
Skladba je izšla na istoimenskem albumu pri založbi Pivec. Priredba Balade o Vražjem bendu je avtorja besedila, pesnika Ervina Fritza, tako navdušila, da je po nekaj desetletjih besedilo predelal in dopolnil in priredil za zasedbo. To je zagotovo velika čast. Tudi zato je ta pesem postala naslovna in uvodna skladba aktualnega albuma.
Besedilo je izjemno duhovito, a kljub svoji hudomušnosti skladba na pronicljiv način opisuje in problemati-zira zapletenost medsebojnih odnosov tako na intimni kot na družbeni ravni. »Skupina je ena tistih redkih zveri, ki črpajo iz različnih glasbenih žanrov, blodijo med njimi ter pri vsakem poližejo smetano,« je dejal Robert Suša z Radia Študent.
Same babe neprisiljeno združujejo moderno popularno glasbo s slovensko ljudsko glasbo, poezijo in šansonom. Skupina se je po izjemno uspešnih nastopih
Člani zasedbe so Miha Nemanič, Marko Voljč, Marko Jelovšek, Uroš Buh, Matjaž Ugovšek - Ugo in Viki Baba.
na Izštekanih, po razprodanem koncertu v Cankarjevem domu in po gostovanjih v tujini odpravila v zagrebški studio Kramasonik, kjer je posnela svoj četrti album z naslovom Vražji bend.
Same babe se na aktualni izdaji predstavljajo kot šesterica, ki je svoj prepoznavno raznoroden zvok še razširila. Na Vražjem bendu, prvem električnem albumu, tako najdemo intimne a capella
skladbe in minimalistično akustiko ter tudi polnokrv-ni rok s primesmi džeza in funka. Plošča je nastala ob gostovanju skupine v kultni oddaji Izštekani na Valu 202.
Foto: JANEZ PELKO
Zamera
»Kletev, ki te spremlja večno.« Ameriška priredba japonske grozljivke mora nekako »pozahodniti« azijsko zgodovinsko utemeljeno grozljivost ženske z dolgimi črnimi lasmi, ki čepi ob tvoji postelji. Najbolj poceni način je način scenaristov filma Zamera: vtakniti v film strašljive šoke. Ko ta način postane edino, kar v filmu deluje, je film na spolzkem terenu. Like - in čas, v katerem se pojavljajo - boste komajda sestavljali, način ponujanja informacij v filmu je učna ura o tem, kako se to ne počne. Film nazadnje, sploh s pomočjo glasbe, izzveni kot drama brez drame, ki vas želi spraviti v depresijo brez posebnega vzroka.
OCENA: 3 / 10
Dolittle
»Govoriti z živalmi.« Film Dolittle izgleda, kot da ga je napisalo več kot pet scenaristov in režiralo najmanj pet režiserjev, ki so bili povrh pod vplivom nedovoljenih substanc in polni sovraštva drug do drugega. V nekaterih scenah se še povsem bežno pozna, da je nekoč zdavnaj obstajal premišljen način vabila gledalca v domišljijski svet - in da Robert Downey Jr. zmore komedijo. Toda montaža, pomanjkanje moralnega kompasa in nesposobnost uvidenja zgodbe, ki umetno napha-na v blockbuster v resnici ječi po kontemplaciji, ter odsotnost vodenja glavnega igralca, ki nazadnje izpade nekajkrat bolj nevrotičen in nesmiseln Jack Sparrow, film povsem potopijo.
OCENA: 3 / 10
PETER ZUPANC
• Ж Ж Ж Ж
V KINO PRIHAJA
Moj navdih za vdih
Gospodje
Mickey, ameriški izseljenec v Londonu, je ustvaril veliko premoženje z marihuano. Ko ga želi prodati, se začnejo spletke. Pomembno: v akcijski kriminalni komediji režiserja Guya Ritchieja med drugimi igrajo Mathew McConaughey, Charlie Hunnam, Hugh Grant in Colin Farrell.
Celjska zasedba Jaxon (nekdanji Jackson) deluje že nekaj let. V tem času so trije člani, Tomaž Kozovinc, Luka Vinko in Blaž Selišnik, ki sestavljajo zasedbo, zaigrali na številnih dogodkih in festivalih.
Leta 2017 so izdali prvi album V čast srca. Trenutno predstavljajo nov videospot in skladbo Moj navdih za vdih. Besedilo je napisal Tomaž Kozovinc, pri glasbi sta mu na pomoč priskočila še ostala člana zasedbe. Tudi videospot je ustvarjala mlada ekipa z Igorjem Pečolerjem na čelu, ki je poskrbel že za mnoge vizualizacije zasedbe, tokrat pa so glasbeniki z željo po bolj umetniškem izdelku režijo prepustili Davidu Belini.
Foto: arhiv zasedbe
Modrijani osebno v 17 slovenskih krajih
Modrijani bodo s posebno koncertno turnejo, imenovano Modrijani osebno, obiskali 17 slovenskih krajev. Za konec bodo 28. marca nastopili na domači Dobrni.
»Ljudje so nas spraševali, kdaj bomo pripravili koncert, kjer bodo lahko udobno sedeli in v miru poslušali naše petje. Koncert Modrijani osebno ni veselica, ampak samostojni koncert, poln petja in smeha,« so povedali.
Modrijani na celotnem koncertu sami pojejo in ga povezujejo. Med pesmi prepletajo zabavne prigode. Po koncertu se z obiskovalci še družijo in pogovarjajo. Ti iskreni in pristni pogovori jim pomenijo največ.
Foto: arhiv zasedbe
Kot šef
Majhno kozmetično podjetje prijateljic Mie in Mell je v finančnih težavah. Ko odkup ponudi velika kozmetična hiša, se znajdeta v še večjih težavah. Pomembno: v komediji med drugimi igrajo Tiffany Haddish, Rose Byrne in Salma Hayek.
Čas deklištva
Štiri sestre odraščajo pod moralnim vodstvom mame, medtem ko je oče v vojni. Pomembno: režiserka Greta Gerwig vodi odlično igralsko ekipo, med drugim sestavljeno iz Saoirse Ronan, Meryl Streep, Timothee Chalamet in Florence Pugh. Šest nominacij za oskarja.
PZ
novi tednik
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
C. ч:.окгајаз aodisče Šmarje
Sodna palača okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, 1869
Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen (4)
V 19. stoletju so s postavitvijo javnih palač za upravne potrebe vplivali na pomen mest	Leta 1869 je dal zgraditi
ali trgov, saj so s svojo bogato zunanjostjo poudarjale svojo reprezentativno vlogo v	sodno palačo, kamor se je
kraju. Franc Skaza je s pomočjo svojega premoženja z lahkoto uresničeval svoj cilj in s	preselilo okrajno sodišče, ki
postavitvijo pomembnih stavb v trgu Šmarje počasi krčil vlogo nemškutarske buržuazije.	je do takrat delovalo v dvor-
www.kamra.si
kamra
cu Jelšingrad, in s tem pripomogel, da je Šmarje ohranilo svojo upravno vlogo in postalo upravno središče. Prvotna zgradba je bila zasnovana drugače, Franc Skaza je zgradbi dodal še eno nadstropje in s tem zagotovil prostore za pošto. Za palačo so zgradili še enonadstropni pravokotni trakt z zapori.
Šmarje je z gradnjo nove stavbe postalo tudi sedež okrajnega sodišča, pošte, oro-žniške postaje in okrajnega davčnega urada. Pošta je bila v lasti Franca Skaze, ki je bil centralni krajevni poštar, imel je kraljevi pečat in sposobnost razpolaganja z deležem državnih sredstev. V času, ko se ženske niso uveljavljale na vodilnih mestih, je za upravnico pošte postavil svojo ženo Ano.
Leta 1870 ustanovitev naprednega političnega društva Naprej
Septembra 1870 je bilo v Šmarju ustanovljeno napredno politično društvo Naprej. Na prvem občnem zboru 27. novembra 1870 so za predsednika izvolili dr. Josipa
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Vošnjaka, v odbor pa Franca Skazo, Karla Jagodiča, Huga Tančiča, Janeza Anderluha in druge šmarske pomembneže. Predsednik društva je na prvem občnem zboru govoril o pomembnosti političnih društev in poudaril, da je naloga vsakega člana pridobivati med ljudstvom čim več novih članov. Ta dan so odborniki sprejeli tudi pomemben sklep o ustanovitvi okrajne posojilnice in hranilnice. Po zboru se je v dvoranah gostilne Karla Jagodiča zbralo približno 500 ljudi na veselici ob godbi, zborovskem petju in tomboli.
Franc Skaza je že takrat močno pritiskal na Josipa Vošnjaka, da bi čimprej ustanovili slovensko posojilnico v Šmarju, vendar so v Celju temu močno nasprotovali. Pred odhodom v Ljubljano leta 1872 je Josip Vošnjak zaradi razočaranja, ker mu ni uspelo pri ustanovitvi posojilnice, dal na občinske stroške z denarjem, namenjenim za ustanovitev posojilnice, zasaditi drevored ob cesti Šmarje-Rogaška Slatina.
Se nadaljuje ...
Mateja Žagar
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
novi tednik
Leaneen: Sladke pregrehe
Ena najlepših knjig za ljubiteljske slaščičarje
Malo je knjig, ki se lahko pohvalijo, da so bile v približno dveh tednih razprodane in da so ponovno v tiskarni. In to kljub temu da knjig z recepti res ne manjka. Ena najnovejših uspešnic je knjiga mojstrice Nine Kastelic, ki ustvarja in objavlja pod imenom Leaneen.
Pred štirimi leti je ustvarila svojo spletno stran, lani za martinovo je izdala prvo knjigo. »Večina kupcev je mojih bralcev in sledilcev na družbenih omrežjih, teh imam skupno
Ci *j i 1
C J
namreč kar 70 tisoč. Tako da že poznajo moje delo, ustvarjajo po mojih receptih in vedo, da so recepti preverjeni in okusni. Hkrati sem se res potrudila, da je knjiga lepa in privlačna. Če se lahko malo pohvalim, mi je ogromno kupcev že napisalo, da je to ena najlepših knjig.«
Recepti so preprosti, izvedljivi v vsaki običajni kuhinji, sestavine so dostopne v trgovinah. Kje in kako se rojevajo vaši recepti? Se vam tudi kdaj kaj ponesreči?
Ideje za pripravo novih receptov dobivam vsak dan, saj me Leaneen spremlja na vsakem koraku in je v mislih ves čas z mano. Že od začetka si vse ideje zapisujem, tako da se jih je do zdaj nabralo že kar lepo število. Največ zamisli seveda dobim takrat, ko nimam časa za ustvarjanje (npr. takrat ko sem imela na fakulteti izpitno obdobje). Če bi mi vse uspelo »v prvo«, bi bilo res fino, ampak žal ni tako ... Veliko jedi delam dvakrat, včasih kakšno jed tudi trikrat. Eno od tort v knjigi sem delala štirikrat, da je bila točno takšna, kot sem si jo zamislila.
Pomemben sestavni del vaše knjige z več kot 70 recepti so tudi čudovite fotografije.
Vse fotografije sladic so moje delo, tako v knjigi kot tudi na spletni strani. Čisto vsako sladico sem sama stilirala in fotografirala. Naslovnica knjige in vmesne fotografije, ki so posnete v Vipavi, so delo fotografinje.
Ko sem začela ustvarjati Leaneen, nisem imela niti fotoaparata, kaj šele kakršnegakoli znanja iz fotografije in stiliranja hrane. Še danes ne znam osnov fotografije, saj delam
vse po občutku in se sproti učim iz napak.
Zato sem zelo ponosna nas svoj napredek v fotografiji in da me * zdaj že podjetja najemajo, da fotografiram njihove produkte. To je dokaz, da če veliko delaš in vztrajaš, ti lahko vse uspe. Je pa po mojem mnenju fotografiranje hrane eno težjih, saj je zelo težko prikazati okusnost hrane, sploh recimo pri slanih jedeh, kot so testenine z omako, saj imaš zelo malo časa, da narediš dobre fotografije. To je samo do
takrat, dokler se hrana ne ohladi, kar pa je le nekaj minut.
Kakšne so trenutno smernice v ljubit elj-skem slaščičarstvu?
Če sem iskrena, jih ne spremljam. Nisem slaščičarka in nimam izobrazbe v tej smeri, po naročilu ne pečem, tako da je vse, kar naredim, za Leaneen. Tukaj imam popolno svobodo in lahko delam točno tisto, kar mi je trenutno všeč, in ne tistega, kar je »v trendu«. Med petimi najbolj branimi recepti lani so bile mešane jedi: potratne rezine, nutelina torta z malinami, orehova potica, jagodna panna cotta in lazanja. Zagotovo pa največ všečkov dobijo moje torte.
Kaj najraje pripravite doma svojim dragim (ko ne ustvarjate za spletno stran)?
Večinoma je vse, kar pripravim, narejeno za Leaneen in še to komaj pojejo, ker je tega res veliko, tako da veliko svojih sladic razdam tudi prijateljem.
MRL
Nina Kastelic je avtorica spletne strani in knjige Leaneen. Po izobrazbi je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. Ukvarja se z marketingom, s pripravo receptov, fotografiranjem in stiliranjem sladic. Preden je pred štirimi leti naredila svojo spletno stran, je redko pekla. Glavni razlog za nastanek spletne strani niti ni bila ljubezen do peke, ampak želja po fotografiranju in ustvarjanju nečesa svojega. Tako da sta ljubezen do peke in kuhe počasi rasli skupaj z Leaneen.
Шлшжж
Jjxwiеец/
MLADI ZA MLADE
43
Odlični mladi fiziki, anglisti in literati
Na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani so 18. januarja pripravili Slovenski turnir mladih fizikov (SiYPT), kjer je ekipa dijakov z Gimnazije Celje - Center (GCC), v kateri so sodelovali drugo-šolki Ava Boštjančič in Špela Šet ter tretješolec Matija Marolt, osvojila 1. mesto in zlato plaketo.
Dijaki so se na zahtevno tekmovanje z mentorjem Borutom Namestnikom pripravljali od začetka šolskega leta s praktičnim in teoretičnim reševanjem treh fizikalnih problemov. Po štiriurni predstavitvi in zagovoru pred komisijo univerzitetnih profesorjev so osvojili naziv državnih prvakov in bodo tako Slovenijo aprila zastopali na uglednem mednarodnem fizikalnem tekmovanju AYPT
v Avstriji. Celoten projekt in priprave so podprti s sredstvi ESS projekt RaST - razvojno središče talentov, ki ga za vzhodno kohezijsko regijo koordinira II. gimnazija Maribor.
To ni edini dosežek minulih dni. Dijaki so se že tretje leto zapored udeležili enega največjih mednarodnih tekmovanj v znanju angleškega jezika Best in English. V obsežnem spletnem izzivu se je v jezikovni spretnosti pomerilo 16.462 dijakov iz 624 srednjih šol iz 25 držav iz Evrope in sveta. Med vsemi sodelujočimi šolami je GCC dosegla 47. mesto in med sodelujočimi slovenskimi šolami 3. mesto. Med tekmovalci velja izpostaviti tretješolca Matevža Bervarja, ki je dosegel 40. mesto med
Mladi fiziki z GCC z mentorjem (Foto: arhiv GCC)
vsemi tekmovalci in 2. mesto med vsemi slovenskimi tekmovalci.
Šola je ponosna tudi na četrtošolca Aljaža Primožiča, lanskega prejemnika Zupančičeve frulice, mladinske pesniške nagrade. Aljaž je pred kratkim prejel tudi Grossmannovo priznanje za leto 2019, ki ga slovenskim dijakom podeljuje Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani za izvirne sinopsise oziroma zgodbe za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo (trajanja do 15 minut) na poljubno temo. Spletni literarni portal LUD literatura je njegovo pesem Moje stanovanje uvrstil tudi med deset najboljših pesmi minulega koledarskega leta.
GD
Eko delavnice v Dijaškem domu Šentjur
Dijaki, ki bivajo v šentjurskem dijaškem domu, to šolsko leto enkrat mesečno raziskujejo pereče ekološko--okoljske teme, ki jih zanje pripravlja Anja Debeljak, prostovoljka Mladinskega centra Šentjur.
Poleg izobraževanj in pogovorov o našem vplivu na okolje ter o posledicah potrošniške družbe na okolje pri nas in v državah, kjer poteka večina masovne proizvodnje, se dijaki lotevajo tudi kreativnih de-
javnosti, ko že odpisanim materialom dajo novo uporabno vrednost glede na svoje želje.
Vsako prvo soboto v mesecu bodo delavnice ponovne uporabe v Mladinskem centru Šentjur. Vabljeni mladi in ostali. Začeli bomo 1. februarja.
Na januarski delavnici so se s predstavniki gibanja Zero Waste Žalec pogovarjali o problematiki ustvarjanja in kopičenja odpadkov. Količina odpadkov, ki jih ustvarimo,
se z leti povečuje, a jih premalo ponovno uporabimo v proizvodnji, kar je tudi cilj krožnega gospodarstva, ki ima pomembno vlogo v razvojni viziji Evropske unije. V skupinah so dijaki odkrivali, kje sami ustvarijo največ odpadkov, katere njihove dejavnosti imajo negativen vpliv na okolje in kako lahko svoje ravnanje izboljšajo, da bo bolj prijazno do okolja.
VS, foto: Anja Debeljak in Zero Waste Žalec
Del ekipe kajuhovcev na tekmovanju Bober
Odlični v astronomiji in računalniškem razmišljanju
Dijaki I. gimnazije v Celju so novo leto začeli z odličnimi rezultati na državnih tekmovanjih, kjer so osvojili kopico zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, se povzpeli na najvišje stopničke ter prejeli pohvale in povabila na mednarodna tekmovanja.
Astronomi že vrsto let dosegajo vrhunske rezultate. Tudi letos so se kljub vedno večji konkurenci uvrstili v sam slovenski vrh. Na državnem tekmovanju iz znanja astronomije (astrofizike) za Dominkova priznanja sta zlato priznanje dosegla Ti-len Šket (pohvala) in Luka Andrenšek (oba 2. letnik), srebrno priznanje so osvojili Rok Hladin (2. letnik), Jan
Žekar in Ana Opalič (oba 4. letnik), bronasto priznanje pa so dosegli Martin Mu-tec (1. letnik), Valentin Romih, Domen Trontelj (oba 2. letnik), Blaž Ermenc (3. letnik) in Jana Ušen (4. letnik).
Tilen Šket, Luka Andrenšek in Jan Žekar so prejeli tudi povabilo na SAO, Sanktpeterburško astronomsko olimpijado, ter povabilo na izbirno tekmovanje za IOAA, mednarodno olimpi-jado iz astronomije in astrofizike v Bogoti v Kolombiji.
V soboto, 18. januarja, je bilo državno tekmovanje v računalniškem razmišljanju Bober. Tekmovanje je bilo v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko v
Ljubljani, udeležbo si je na osnovi šolskih tekmovanj, kjer se število tekmovalcev že bliža 30 tisoč, priborilo le približno 300 najboljših iz cele Slovenije. Že udeležba na tekmovanju je velik uspeh, kljub temu pa so se dijaki I. gimnazije v Celju vrnili s tremi zlatimi priznanji, s srebrnim priznanjem in prvim, drugim ter tretjim mestom.
Zlata priznanja so osvojili Tia Rozoničnik (3. mesto v kategoriji 1. letnika), David Jagodič, Lovro Drofenik (1. mesto v kategoriji 3. letnika). Srebrno priznanje je osvojil Luka Horjak (2. mesto v kategoriji 4. letnika). Tekmovala sta tudi Stian Korošec in Matija Kocbek.
NP
Del ekipe na astronomskem tekmovanju
novi tednik I radio celie
44
BRALCI POROČEVALCI
Jubilej štorskega oddelka glasbene šole
Letos mineva 15 let, odkar je Glasbena šola Celje s ponosom odprla dislociran oddelek v občini Štore. Učenci so pridobili možnost, da obiskujejo pouk glasbila in nauka o glasbi v svojem kraju in v svoji osnovni šoli, saj je pouk organiziran v popoldanskem času v OŠ Štore.
Otroci nastopajo v Kulturnem domu Štore in Glasbeni šoli Celje. V dislociranem oddelku izvajamo skupinski pouk nižje stopnje osnovnega glasbenega izobraževanja, to je nauk o glasbi od 1. do 6. razreda, ter individualni pouk vseh tistih glasbil, za katere učenci v posameznem šolskem letu izkažejo zanimanje, z izjemo nekaterih (npr. tolkal), nekatera glasbila pa so že stalnica: klavir, flavta, basovska trobila, harmonika.
Obletnico smo obeležili z osrednjim slavnostnim dogodkom 15. januarja v Kulturnem
domu Štore, kjer so zbrane z nagovori pozdravili ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar, župan Občine Štore Miran Jurkošek ter ravnateljica Mojca Rožman. Na odru so se zvrstili številni mladi glasbeniki, učenci osnovne in srednje stopnje, Mladinski pevski zbor OŠ Štore z zborovodkinjo Špelo Florjanič ter Tuba - evfonij kvartet Glasbene šole Celje pod mentorstvom Uroša Koširja. Slednji so z Mladinskim pevskim zborom zaigrali Hark, the Herald Angels Sing in Let it snow.
Glasbena šola Celje se ob 15-letnici dislociranega oddelka zahvaljuje Občini Štore in Osnovni šoli Štore za pomoč in podporo pri izvajanju dejavnosti. Obenem izrekamo čestitke vsem, ki smo kakorkoli vključeni v učno-vzgojni proces in spodbujanje glasbene kulture med mladimi in širše.
SL
Razstava Karin Konečnik
Zavod Uspešen.si je v sodelovanju z velenjskim uradom za delo zavoda za zaposlovanje oktobra 2019 izvedel delavnico Podpora ranljivim skupinam na trgu dela. Ena od udeleženk je bila Karin Konečnik in njena posebnost je, da je umetnica.
Karin je končala likovno gimnazijo v Velenju, kjer je svojo strast do risanja nadgradila. Odkar pomni, riše in ta svoj talent, to svoje poslanstvo bi rada v prihodnje še bolj promovirala in se predstavila širšemu občinstvu. Najbolj se najde v risanju z barvicami in s svinčnikom. Za eno risbo povprečno porabi dva dni. Trenutno ima v avli Mestne občine Velenje postavljeno prvo samostojno razstavo svojih del. Razstava bo trajala en mesec in se bo končala 21. februarja. Na ogled so postavljeni hiperrealistični portreti ljudi in živali s svinčnikom in z barvicami, ki jih je Karin ustvarila v zadnjih petih letih.	AP
W

Najmlajši gledališčniki zakuhali pravljično zmešnjavo
Večina ima rada pravljice. Otroci jih najraje živijo. In mi z njimi. Najmlajši gledališčniki Gledališke šole, ki deluje pod okriljem Kluba prijateljev mladine Marin-dolus, so zakuhali pravo pravljično zmešnjavo.
Coprnica je v svoji sladkorni hišici ujela Rdečo kapico, ki je
na poti izgubila čevelj, volku je uspelo požreti babico, ki jo je lovec uspešno rešil, a je ta zaradi napačne rabe zdravil ostala brez glasu in na pomoč ji je priskočil lekarnar. Tako so se mladi gledališčniki zavrteli na vrtiljaku pravljic. Čeprav se zdi, da ni nič tako, kot bi moralo biti in kot je zapisano v knjigah, se na koncu vendarle vse postavi na svoje mesto.
S predstavo Pravljična zmešnjava se je konec tedna prvič predstavila najmlajša skupina Gledališke šole, v kateri nastopajo otroci, stari od 8 do 10 let. Njihovi starejši kolegi, stari od 13 do 16 let, so letošnjo prvo produkcijo predstavili že teden pred njimi, v soboto bodo v tej sezoni premierno na oder Celjske kulturnice stopili še
člani srednje skupine (11 -13 let).
Za mlade gledališčnike v Celju že drugo gledališko sezono skrbijo trije mentorji, mladi celjski ljubiteljski gledališki ustvarjalci. Žiga Medvešek in Urška Majcen otroke učita, kako nastopati na odru, Urban Pajk pa jim razkriva tehnične plati gledališča.
LKK, foto: FK
Zdravju naproti na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je 18. januarja pripravilo 38. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. V dolini na štartu pohoda je bilo vreme megleno, na cilju jih je pričakal ledeni dež.
Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Miroslav Jegrišnik, udeležilo približno 650 pohodnikov iz Slovenije. Voden pohod je bil s Polzele, pohodniki so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Že po tradiciji so na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 m nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj. Za deseto udeležbo so priznanje prejeli trije pohodniki, prav tako tri priznanja so podelili za dvajseti in trideseti pohod. Vseh 38 pohodov se je udeležil Ferdinand Glavnik s Polzele.
TT
Ena od skupin vodenega 38. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko
BRALCI POROČEVALCI
45
Osemdeset novih diplomantov
V Modri dvorani Celjskega sejma je bila pred tednom dni že 12. slovesna podelitev diplom Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije (v nadaljevanju MFDPŠ). Na fakulteti, ki je s svojimi raziskovalnimi in izobraževalnimi dejavnostmi prepoznavna tudi v tujini, je v študijskem letu 2018/19 diplomiralo 80 študentov študijskih programov 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi in Poslovanje v sodobni družbi in 2. stopnje Management znanja ter Vodenje in kakovost v izobraževanju.
Na slovesnosti, na kateri je Breda Arnšek, so podelili še zbrane nagovorila tudi pod- vrsto pohval najboljšim štu-županja Mestne občine Celje dentom, diplomantom ter po-
hvale za najboljša zaključna dela in študentsko tutorstvo.
Na MFDPŠ, kjer je trenutno vpisana že 13. generacija študentov fakultete, izvajajo pet študijskih programov in številne nacionalne ter mednarodne projekte. Kot je na slovesnosti poudaril dekan MFDPŠ doc. dr. Srečko Natek, je za študente še posebej zanimiv projekt Omrežje, ki fakulteto ambici-
ozno povezuje z njenim poslovnim okoljem in omogoča študentom še več stika z bodočimi zaposlovalci. »Stabilni pogoji delovanja so dobra popotnica za odlično delo v tej generaciji in razvoj v prihodnjih generacijah. Kot poseben dokaz zrelosti je tudi tisoča diplomantka,« je povedal dekan ter med dosežki fakultete izpostavil tudi internacionalizacijo.
»V lanskem študijskem letu je v izobraževalnem delu fakultete sodelovalo sedem profesorjev iz tujine, izvedli smo 15 gostovanj naših predavateljev na univerzah v tujini. Sodelovali smo tudi s tajsko partnersko univerzo pri izvedbi strokovne prakse tujih študentov v enem od celjskih podjetij, izvedenih je bilo sedem mobilnosti študentov za študij. Na doktorskem študijskem programu Management znanja, ki ga izvajamo v angleškem jeziku in
je podprt z e-izobraževanjem, je letos vpisanih 11 doktorskih študentov, od tega šest tujcev,« je poudaril dekan.
K uspešnemu delovanju fakultete po besedah dekana pomembno pripomore tudi podpora lokalne skupnosti (Mestne občine Celje in gospodarstva), saj ima od začetka velik posluh za cilje fakultete, ki so v letih sodelovanja postali skupni cilji na področju viso-košolstva v Savinjski regiji.
MGZ
Šolar na smuči
V	Tušu so se pridružili vseslovenskemu projektu Šolar na smuči, ki je v petih letih dan na snegu omogočil že več kot 12 tisoč otrokom. Letos se bodo novi zimski nasmehi narisali na ustnicah tri tisoč otrok iz vse Slovenije, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole. S strokovnimi učitelji in vaditelji bodo na petih slovenskih smučiščih, mnogi tudi prvič, spoznali lepote in radosti smučanja.
Projekt Šolar na smuči so na slovenskih smučiščih izvedli med 19. do 24. januarjem. Ambasador projekta je naša smučarska legenda, vrhunski alpski smučar Jure Košir, ki otroke na snegu spodbuja in jim pomaga pri učenju. »Otroški nasmehi so največje darilo in zahvala, ki jo lahko prejmemo za svoja dejanja. Ne potrebujemo veliko, le malo razmisleka, dobre volje in gesto, ki otroku pričara nepozabne spomine. In zimske radosti so nekaj, kar je z nami povezano že desetletja,« so poudarili v Tušu.
V	Tušu se zavedajo, da se odgovornost do okolja, kjer ustvarjaš in delaš, gradi na trdnih temeljih zadovoljnih ljudi. Med njimi so otroci žal pogosto spregledani, zato so ponosni, da skupaj dajejo zgled naši družbi, kako lahko postane boljša. Tuš je s pomočjo svojih poslovnih partnerjev v 17 letih dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh že polepšal poletne počitnice več kot 8.600 otrokom. To zimo so se v podjetju odločili, da projekt razširijo na letni čas, ko mnogi otroci ne morejo doživeti vseh njegovih lepot.
AM, foto: Urban Meglič
Umetniki iz Srbije ustvarjali v Celju
Osemnajsta mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura in zgodovina Celja, ki jo je leta 2002 ustanovil Mihailo Lišanin in jo tudi ves čas vodi, je končana. Projekt je namenjen izvajalcem, akademsko izobraženim slikarjem in grafikom z vsega sveta. Do zdaj je na delavnici sodelovalo 58 umetnikov iz 16 držav, nastalo je približno 300 grafik na omenjeno temo.
Umetniki so v tiskani grafiki izrazili svoje umetniško in dokumentarno videnje našega mesta. Ta delavnica je že dolgo edina mednarodna grafična delavnica v Sloveniji s tradicijo skoraj 20 let.
Tokrat so v Domu sv. Jožefa od 3. do 10. januarja ustvarjali akademska slikarka Sanja Radosavljević, akademski slikar Milan Radosavljević, Kristina Jovanović, prof., in akademski slikar Ljubiša Blagojević, vsi iz Negotina v Srbiji. To je bila priložnost, da umetniki iz rojstnega mesta skladatelja Stevana Mokranjca ter srbskega junaka v vojni s Turki Hajduka Veljka Petrovića spoznajo tudi arhitekturo in zgodovino Celja in Slovenije. V okviru programa delavnice so obiskali muzeje in Umetniško četrt v Celju ter Ljubljano, kjer so občudovali tudi njeno arhitekturo. Nastalo je 20 različni umetniških videnj omenjene teme, ki bo našim zanamcem in ljubiteljem umetnosti služila kot dokument, kakšno je bilo Celje.
Večino nastalih grafik iz prejšnjih delavnic je mogoče videti na stalni postavitvi v Domu sv. Jožefa nad Celjem.	ML
46
RAZVEDRILO
Najtežji predmet na svetu
Ne morem sneti kolesa. Moram poklicati fanta. * ^
Kje pa imaš rezervo?
Oven
Tehtni ca ISŽJ
Ne oglaša se na telefon.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Na sprehodu z najinim 30-letnim sinom, ki še vedno živi z nama.
Četrtošolci na preizkušnji
Zakaj
se je v otroštvu pomembno igrati
Pravi?
V bolnišnici se srečata blondinka in kirurg. Kirurg: »Pozdravljeni, sem plastični kirurg.« Blondinka: »A resss? Izgledate kot pravi.«
Dnevi se bodo odvijali za vas silno nenavadno, zato se boste morali že kmalu odločiti, kakšne volje boste, kakšne korake boste naredili. Na poslovnem področju boste razreševali zapleteno situacijo in si s tem prihranili marsikatero tegobo. Vaš vladar v znamenju strelca vam prinaša veliko in skoncentrirano ognjeno energijo, zato jo izkoristite na vseh področjih.
3\k

Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Zadeve se bodo aktivirale mimogrede. Ne glede na to da imate kar nekaj težav iz preteklosti, boste zelo zadovoljni. Čaka vas mnogo obveznosti, ki jih boste razrešili v obdobju, ki je pred vami. Poskrbite tudi za sprostitev, saj morate usklajevati fizično in duhovno telo. Vaša vladarica v ribah vam bo pomagala, da razrešite dilemo na čustvenem področju. Pred vami so prijetni dogodki.
Ognjeno obarvana energija teh dni bo pravi balzam za vašo dušo in počutje. Pazite le, da zaradi trme ne boste zašli v kakšne konflikte, saj mnogi iz vaše okolice ne poznajo nobene šale. Čaka vas prijetno srečanje, ki bo spremenilo vašo usodo in poti, ki se odvijajo s presenetljivo naglico. Vaša vladarica v znamenju rib vam močneje izpostavlja čustveno energijo.
škorpijon EU
Dvojčka
V vašem življenju se bodo še kar naprej odvijale spremembe, kar vam povzroča nov val energije in dobre volje. Hiteli boste, vendar pazite, da ne naredite kakšne večje, usodnejše napake. Izpostavljen je močnejši vpliv tujine, zato dobro preučite, kakšne odločitve boste sprejemali na poslovnem področju. Vaš vladar biva v znamenju vodnarja, prinaša vam odlične ideje.
Rak
V zadnjem času ste se ukvarjali s težavo, ki je stopila v vaše življenje povsem nepričakovano. Vedite, da na silo ne morete razrešiti ničesar, zato skušajte pustiti času čas in stopite naprej neobremenjeno, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Ne morete nadzirati vseh malenkosti, ki se dogajajo intenzivno. Poskrbeli boste za sproščen odnos v partnerstvu.
Strel ec
Pred vami je mnogo izzivov, ki jih boste z lahkoto razrešili. Ustavili se boste tudi na čustvenem področju in želeli razrešiti nastalo situacijo, ki je tako zapletena kot vaše življenje nasploh. Vaš vladar je zajadral v znamenje kozoroga in prinaša večje spremembe na delovnem področju. Uspešno boste dosegali zmage in spremembe, ki bodo obarvale vsa področja vašega življenja.
Zadeve iz preteklosti bodo ponovno oživele, zatorej se jih previdno lotevajte. Oseba, ki vam je zelo blizu, pričakuje veliko od vas, zato malce več pozornosti nikakor ne bi škodilo. V naslednjih dneh boste romantično razpoloženi, Venera biva v znamenju rib in močneje izpostavlja čustveno energijo. Vpliv preteklosti bo oživil slike, ki jih je čas potisnil v globine.
Kozorog
Pritiski bodo toliko manjši, če se boste malce več ukvarjali tudi s svojo duševnostjo. Svojo energijo morate skon-centrirati, kajti pred vami je naporno obdobje. Pazljivo pri financah, dobro preučite, ali je primeren čas, da aktivirate spremembe. Saturn še vedno biva v vašem znamenju in od vas zahteva, da izpeljete večje preobrate prav na vseh področjih življenja.
Vpliv energije vam prinaša veliko sprememb, na katere niste računali. Vaše življenje bo tudi tokrat prepleteno z drobnimi skrivnostmi in iskricami. Hitite počasi, naj bo moto v naslednjih dneh. Vaš vladar v zračnem vodnarju vam bo pomagal, da boste z nekaj odličnimi idejami presegli sami sebe in končno dosegli harmonijo, po kateri tako hrepenite.
Vodnar
Devica
Vpliv hitrih planetov vam sicer prinaša nekaj več nemira, vendar se boste tokrat raje skoncentrirali na delo in obveznosti. Včasih ste silno neučakani, zato se mnogi čudijo vašim reakcijam. Vas vladar v zračnem vodnarju vam prinaša inovativne zamisli, zato nikar ne oklevajte in stopite iz začaranega kroga, v katerem se vrtite predolgo časa.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA
Z zadovoljstvom boste ugotavljali, da ste privlačni za nasprotni spol. Tokrat se morate zavedati, da zunanji videz ni vse, najpomembneje je tisto, kar izžarevate. Naredite točen urnik opravil, kajti časa vam bo kronično zmanjkovalo, vaš vladar v znamenju bika vam prinaša potrebo, da hitreje stopate skozi življenje. Pozoren je treba na bolj zdrav način življenja.
Ribi
Nestabilno stanje, v katerega ste zapadli, bo še kar nekaj časa v ospredju. Nikar si ne mislite, da ste odvisni od drugih ljudi, najpomembnejša je vaša notranja moč. Vzemite situacijo v svoje roke, kar še posebno velja za poslovno področje. Včasih so malenkosti tiste, iz katerih se rojevajo velike stvari.
radio cehe
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
SUjk2020	RAZVEDRILO	47
Nagradna križanka
Potrebujem bolj...
VASV OSEBA V KRIŽAMKE ZAHODNEM "SJ^"
UGAM E DELU SUHE PRAVNEGA KRAJINE ZASTOPNIKA
CIRKUŠKI TELOVADEC
KMETIJSKO OPRAVILO
BIVOLJE MESO
N. DERENDA: NE, NI ...
ZDRUZENI NARODI (ANG.)
PRETEP (EKSPR.)
JEZERO NA PRITOK RENA FINSKEM
V ŠVICI -
RUS. REKA
GLAVNO MESTO MINNESOTE
SE
PEVKA
NASPROTJE BARUCA
(KNJIZ.) zaporedje
TONOV
KAR KOMU KAJ OLAJŠUJE
19
DATI NA SLOVESEN NAČIN
18
REPUBLIKA SLOVENIJA
TOK, TULEC
NADZOROVAN, PREGLEDOVAN
GORSKI DNEVNI METULJ
ENA (IT.)
10
PEVEC PESTNER
SEVERNO-ATLANTSKI VOJ. PAKT
JASNO KOT ... DAN
ZVEZNA
drŽava vsz
DELU ZDA
NEKDANJA IZRASTEK ITALIJANSKA NA ROKI LIRA IN NOGI
NEKDANJI AMERIŠKI TENISAČ SAMPRAS _GRŠKA ČRKA
MINI NEMŠK
AVTO TOČKA PRI JUDU
OBMORSKI KRAJ V BiH
BIOLOŠKI POJEM
MIKROORGANIZEM, KI POVZROČA BOLEZEN
PARADIŽ
PERJE PRI REPI
TURŠKO JEZERO
ALKALOID V TOBAKU
MOČAN UDAREC ŽOGE PROTI GOLU
17
ŠPORTNI PRIPOMOČEK
12
ORNA ZEMLJA (STAR.)
SLOVENSKI PESNIK (ALOJZ)
15
ZADEVA,KI SE VLEČE BREZ KONCA
VERSKI MRAČNJAK
TEKOČE STOPNICE
KURILNI PLIN
NESPAMETNO DEJANJE (EKSPR.)
REKA NA SEVERU ŠPANIJE
PRAZNO PRIČAKOVANJE
PRIRASLIKA GROBO ORIENTALSKO SUKNO
13
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC
STAVČNI ČLEN, NADREJEN POVEDKU
OBDOBJE DESETIH DNI
ANTON JANŠA
NEBESNO TELO, KI KROŽI OKOLI ZEMLJE
SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ
24
JAJCA DVOŽIVK
SEDIMENTNA KAMNINA
ŠPANSKA PRINCESA STROK. ZA ORTODON-TIJO
22
Povsod z vami
ZVOK PRI PETJU ITALIJANSKA PEVKA PAVONE
9
4. IN 17. ČRKA
20
PERNATA ŽIVAL
LENNONOVA VDOVA (YOKO)
IRSKI BRINOVEC BREZALKOHOLNO PIVO
PRVOTNA OBLIKA
V NJEM HRANIMO DRAGOCENOSTI
23
ITALIJANSKA JED
STRIPOVSKI JUNAK FORD
KAMNO-TISKAR
TOM ATKINS STRANSKA DOLINA TRENTE
PALIČASTA BAKTERIJA
SESTAVINA NUKLEIN-SKIH KISLIN
PEVKA WEISS
16
STARODAVNI TALNA INDIJSKI
orioGa sistem
OBLOGA OBREDOV IN TEHNIK
14
MANJŠA LETOVIŠČE ČREDA PRI KOPRU
Nagradni razpis
novi tednik
1. nagrada: majica in platnena nakupovalna vrečka
Vedm г штј i
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
NT&RC
2.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in darilni paket Rocky rolls in What snack
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
SUDOKU 398
	4							
					5	2		
8	1				2	3		
3		5					4	
			3	4			7	
				7			9	
			6					1
			7	9				5
6	3	9						
SUDOKU 89
	1		5				2	4
7	2	5		6				9
			1	3				
				1	7	4		
	5	1						
		9			4	8		2
			3	9				
9	4	8						
							7	1
REŠITEV SUDOKU 397
REŠITEV SUDOKU 88
8	9	3	2	4	6	7	1	5
6	2	5	1	7	3	9	4	8
4	7	1	9	5	8	2	3	6
1	8	9	5	3	4	6	7	2
3	6	7	8	2	1	4	5	9
2	5	4	7	6	9	1	8	3
7	1	6	3	9	5	8	2	4
9	3	2	4	8	7	5	6	1
5	4	8	6	1	2	3	9	7
9	4	5	7	3	2	6	1	8
3	1	6	9	4	8	7	2	5
8	2	7	6	5	1	4	3	9
5	7	1	4	6	9	3	8	2
4	9	8	3	2	5	1	7	6
2	6	3	8	1	7	5	9	4
6	3	2	1	9	4	8	5	7
1	8	9	5	7	6	2	4	3
7	5	4	2	8	3	9	6	1
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. februarja.
Geslo iz številke 4: Gripa je tu, jejte vitamine!
Izid žrebanja
1.	nagrado, majico in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Janez Bračko iz Šmarja pri Jelšah.
2.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Franci Teržan iz Gorice pri Slivnici.
3.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Vida Sirk iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Zakaj bi besedo
SIVA
opisali kot AMERIŠKI KOŠARKAR (PEYTON) namesto ALEKSANDER NEŽEK:... POT
PREBERITE VEC: www.trik.si
03
1
6
7
2
21
RADON
8
3
4
5
11
48
RUMENA STRAN
Doživetje za oči in ušesa: s premiere Sivček in jaz
Premierna uprizoritev glasbeno-gledališkega dela Sivček in jaz, poetičnih zgodb španskega nobelovca Juana Ramona Jimeneza, je v Narodnem domu v Celju odlično uspela. Ob zavzetosti in profesionalizmu glavnih junakov uprizoritve o tem seveda tudi ni bilo nobenega dvoma. Za predstavo, katere odlika je ubrana simbioza glasbe in besedila, sta na odru glavno delo opravila igralec Renato Jenček in kitarist Aljaž Cvirn, ki sta, kot kaže tudi fotografija, zelo doživeto in strastno odigrala svoji vlogi. 1. februarja ju bo mogoče še enkrat videti in slišati.
Foto: SHERPA
Dramaturginje predstave Nuša Komplet Peperko je pred uprizoritvijo pojasnila, kako se je lotila podrobnosti za pravo doživetje gledalcev. Miha Firšt, prav tako iz Hiše kulture Celje, pa je kot glasbeni poznavalec opozoril na zanimiv kitarski del predstave, ki ga je ustvaril skladatelj, ki sam sploh ni igral tega glasbila.
Premiero si je kajpak ogledala tudi Greta Jenček, žena igralca Renata Jenčka, skupaj s hčerkama. Čeprav je lahko spremljala nekaj vaj in so doma gotovo kakšno rekli o predstavi, je ogled vendarle predstavljal posebno doživetje.
Grmenje v ritmu Bumfesta
Tresel se je Dom II. slovenskega tabora Žalec in treslo se je celo mesto. Brez pravega ritma ni utripa srca in ni menjave letnih časov. Ker pa znajo pravi tolkalci poskrbeti tudi za melodijo, izjemnega vzdušja v Žalcu prejšnji konec tedna ni manjkalo.
Foto: SHERPA
Idejni oče projekta in prvi mož Bumfesta Dejan Tamše se je še posebej zahvalil tistim, ki mu pri grmenju posebne vrste stojijo ob strani že 14 let. Med temi sta bila tudi direktor ZKŠT Žalec Boštjan Štrajhar (na sliki je čestital mladim izvajalcem) in seveda Tamšetova soproga Urška.
Pred večernima koncertoma so bili obiskovalci povabljeni v posebni tolkalski krog. Posebna energija je povezala vrhunske glasbenike in popolne začetnike. V dobri družbi je užival tudi kustos muzeja v Laškem Tomaž Majcen.
šoli, je imel na odru tri dni polne roke ... Če si med organizatorji, V dvorani pa sta za Damirja navijala tudi oče Igor Korošec in si dela pač ne moreš izbirati.	sin Maks.