!**^"g>'«*fft|| | | I The Oldest ' and Most Popular Slovene 'Newspaper in United States of America. ŠTEV. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGh ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) tfajstarejii i* najbolj priljubljen tlovenski list v Združenih Državah Ameriških. (NO.) 178. (Posamezna številka 3c.) CHICAGO, ILL., PETEK, 13. SEPTEMBRA _ FRIDAY, SEPTEMBER 13, 1935 (Single copy 3c.) LETNIK (VOL> XLIV n§leški minister povdarjal stališče Anglije, da se v vsej strogosti izpolnjujejo pravila Lige narodov, katere zahtevajo kazenski nastop proti povzročiteljici vojne. — Upajo, da bo ta govor pospešil rešitev sedanje I krize. BORBA MED £ i eneva' Švica. — Anglija je ^govorila končno odločno šit* katera utegne pospešitev mučne napetosti, ki Jo osv, •'e izzvala Italija s svojimi °.)evalnimi ambicijami. An- eskj zun. minister, Samuel 2lj°are» je imel v sredo pred , Hn<> Ljg0 narodov govor, v erem je jasno povdaril, da , " Anglija neomahljivo na te*>. da !ajaJ'o dol Vo KLIC PO DELAVSKI STRANK! Longova smrt zanetila čen boj v Louisiani. politi Baton Rouge, La. — Med tem, ko je v sredo ležalo truplo senatorja Hue,v Longa jav-Na konvenciji se izrazila zah-,no na mrtvaškem odru V tu- teva za politični lavstva. Belleville, 111. — konvenciji državne nastop de-jkašnji državni hiši, od koder j je bilo določeno, da se vrši po-jgreb v četrtek popoldne, so se se v vsej strogosti iz-pravila Lige, katera ^ Ocujejo kazen za tisto drža- L ^i bi započela vojno. POHVALNO PRIZNANJE ZA SELASSIE New York, N. Y. — Bivši ameriški poslanik i v Abesiniji, H. M. Jacobs, je v svojem govoru, ki ga je imel pretekli torek, povdarjal, da je sedanji abesinski cesar Selassie eden največjih človekoljubov današnjih časov. S svojimi svetovalci je v zadnjih desetih letih več storil za odpravo suženjstva in drugega izrabljanja, kakor vsi njegovi predniki skupaj tekom prej 5000 let. KRIŽEM SVETA ----- — Brest, Francija. — Pred mornariškim sodiščem je bila Na letni;pa politične stranke priprav- delavske j ljale na ljut boj za nadvlado v federacija za Illinois, ki se,državi. Stranka "diktatorja" vrši v tukajšnjem mestu, se je (Longa je odločena, da se bo v sredo od levičarskih struj, vzdržala na prestižu, na kate- y ^predložila resolucija, v kateri rega jo je postavil pokojni Urartm-v, i se zahteva, da se mora organi- Vodja, nasprotno so pa enako ""iiih krogih se povdarja. i . , ,' . .. , ?. ; in v . , . <3a i p k;, , , •' . zirano delavstvo bolj aktivno odločeni tudi n.ie srditi na-, 1 „„d1.Sq_„ , ___ , Ie bil ta govor eden najbolj i , . , ... 1 , ., . , , , ... v torek zaslisana mlada nem- vaŽniu ■ , ., . ... udejstvovaty na političnem po- sprotniki, da bodo napravili v, v • • , T ,. ~ ,, A,iin m pomembnih, kar jih ,, . , . . ' / , , ska spijonka Lydia Oswald, Je on* i I- j , , i i ,'lu- v to svrho se naj, kakor konec dosedanjim razmeram. . . ... .. , .. . , s'isala Liga tekom dolgih , , ... " .' V1 . . katera je izjavila, da se ji je let. zahteva resolucija, ustanovi (Bržkone bo podlegla Longova samostojna delavska stranka j stranka, kajti težko bo našla v loai'e je zasnoval svoj go- iti naj se pozove celokupna i moža, ki bi mogel nadomesti- daljši konferenci, ki jo federacija, da odobri ta sklep, iti dosedanjega voditelja. • j1 imel večer preje s franco- Doslej se ie organizirano de-' -o- sKiit1 PREDSEDNIK POSREDUJE lat Jugoslavije, Puško mu je razneslo Litija, 22. aug. — Na Nesporazum med Hopkinsom in Ickesom, kakim projektom se ima dati prednost. —o— Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je povabil v svoje tukajšnje privatno biva- jsestvu Jožeta lišče dve osebnosti, ki vršita Šmartnem pri glavno vlogo pri razdeljevanju javnih del iz štiri milj ar d-nega sklada, namreč relifne-ga administratorja Ilopkinsa in administratorja za javna dela, Ickesa. Med tema dvema možema je nameč prišlo do nesoglasja, kakim projektom se ima dat! prednost, in predsednik bo med njima vršil vlogo posredovalca. Za tatovi je streljal, a mu je pri tem razneslo puško in njega samega precej poškodovalo. — žužemberčani bi radi ime svojega trga premeniU v ime "Slapnik". — Smrtna kosa. — Številne druge vesti. So preteklo noč precej razburljiv dirindaj. V hišo so se priplazili neznani tatovi, pa so jih domači še o pravem času začutili, da niso utegnili priti na svoj račam. Pri tem je 38 letni j besede je izrekel že meseca p0_j»ugusta lanskega leta. Pri Benegalije v |*"azP™vi ie bilo ugotovljeno, Litiji so 'imeli da niso hile te besede izrečene proti celokupnemu orožništvu, pač pa proti doiskemil orožni-čkemu komandirju FVancu Baumkirherju, kar je tudi sam potrdil. Kaplan Hostnik je po drugi obsodbi obolel in ni mo-gospodar segel po star0 lovsko f1 nastopiti kazni in sedaj je puško, ki so jo hranili pri hiši. llka5! kraljevih namest- A ko je hotel skozi okno ustre- liti za bežečimi neznanci, mu je strel raznesel cev in mu pre- min. predsednikom Lava- lavstvo ogibalo vmešavanja v in očividno je zaradi te- politiko, da se Laval strinja z vse-' __f>___ C™tega govora" Hoare 'ie | PROPELER UBIL DEKLE »a<5[jal- da stoji Anglija na ! Chicago, 111. — Smrtna ne- pr • da se smejo izvršiti iz-etTlembe v svetu, ako so ta-ipotrebne, le potom. Enako je poda imajo mali narodi • , lco> da živijo svoje lastno Mienje l lzPremembe vdarii, Pravic' Pott, in so upravičeni do dov 'An °ci od strani velikih naro-^ ako so v nevarnosti. In •J^K .ie dejal Hoare, je (■0^ravljena, nuditi to pomoč, a Pod pogojem, da bodo z j,0 s°delovale druge članice krtf- Pobijal je Hoare tudi ^ kateri trdijo, da se zavzema za meclna-^ n° pravičnost samo zdaj, in i^0 njeni interesi ogroženi, Vg 1e izjavil, da se po njego-v f1 Mnenju mnenje Anglije ;n ern oziru ne bo izpremenilo v bo vedno nasprotovala i,,' ernu napadu, kateri bi se 11 orez izzivanja. T ■ ta 0 .le kratka vsebina govo-katerem je Hoare izrazil v išče % , "-"Ki; lta"ii i c3k ovati Po, L; Iglij Anglije. Dalje je po-asno, da ima pri-sovražnost sreča se je pripetila pretekli torek zvečer 28 letni Miss Meti J. Barch, ki je bila zaposlena kot strežnica na potniških aeroplanih American Airlines. Na tukajšnjem letališču je najprej pomagala potnikom, ki so izstopali iz nekega aero-plana, kateri jih je pripeljal iz Detroita, nato pa je odkorakala proti prednjemu koncu aeroplana in pri tem zašla naravnost v vrteči se propeler. Udarec ji je razbil črepinjo in v bolnici, kamor je bila prepeljana, je podlegla. -o- ZDRAVNIK SAMEGA SEBE OPERIRAL ITammonton, N. J. — Dr. A. L. Esposito se .ie pretekli torek vsedel na stol pred zrcalom in na samem sebi izvršil operacijo. Tzrezal si je levo bezgavko. Kakor pravi, si bo iz-rezal desno po primarnih volitvah 17. sept.; zdravnik je namreč kandidat na republikanski listi za okrajnega mrli- TUDI ŽENSKE BODO ŠLE NA FRONTO Addis Ababa, Abesinija. — Neka ženska organizacija je pretekli torek zaprosila cesarja Selassie, da bi se njenim članicam dovolila v slučaju vojne z Italijo aktivna vojaška služba na fronti. Organizacija šteje med svojim članstvom več tisoč žensk in ima svoje njen šipijonski projekt ponesrečil le zato, ker se .ie zaljubila v nekega francoskega,. Y. v. .. . . i v , 1 • ; , , • ičim večjemu številu brezposel-castmka, ki tu imel biti njena I . . . . , v , inih, četudi ta dela niso izredno žrtev i "ženeva, Švica. - Med- jvažnega pomena. Nasprotno ipa meni Ickes, da se mora dati Hopkins je mnenja, da se cej poškodoval levo roko. Da-morajo predvsem podvzeti ta-'nes se je moral Benegalija za-ka dela, ki bodo mudila mož-'teči v ljubljansko bolnišnico nikov, da se mir poni a kazen. -S—o — odpusti za- nost k a čim hitrejšo zaposlitev narodni delavski urad je pre-, . .__, . . , . ,. , , „, , prednost delom, ki bodo imela ie! v torek od vlade Zed. dr-1 . ' L ■ ! g,,., onk (trajno vrednost, kakor je gra-žav znesek 8-vj,()00 svicamkin |i , ... ___ frankov, okrog $274,850, kar je omenjena vlada plačala kot svojo članarino v tej organizaciji za leto 1935. | — Dunaj, Avstrija. — Kon-gres judovske mednarodne organizacije Zionistov je skle- ditev raznih stavb in mostov I Predsednikovo mnenje je nekako v sredi med obema: Je podružnice po vseh delih države. C-^ da ge bo ustanovila oboro-o žena "judovska legija," kate- re namen bo, da bo pobijala zatiranje judovskega prebi-i valstva po celein svetu. I [sicer za to, da se čimprej po- raztrgani Višnji gori in za-istavi na delo tri in pol milijo- krpanem Žužemberku in mar-ne brezposelnih, kakor je do-'sikomu je znana "Žužember-ločeno po načrtu, in sicer naj- Ska polka." — No in sedaj kasneje do 1. novembra, a ob-[kaže, da bo vse te slave ki je združena z imenom Žiržem- VZTRAJEN KOLESAR Chicago, 111. — 25 letni Mich. Michalec, 1116 W. 17th St., je dosegel izreden rekord v kolesarjenju'. Napravil je kolesom 5000 milj — McMurray, Alta. letalca, katera sta bila ujeta v zasneženih severnih poljanah enem se mora gledati na to, da se s projekti ne bo samo ustvarjalo delo, marveč, da I bo do predstavljali tudi vred- p. , nost denarja, kateri se bo po-uva | trosil za nje. —o- San Die go, Cal., iskozi 11 dni, sta bila v torek e, namreč s dolgo pot na mednarodno razstavo in jrešena od posebne ekspedicije, nazaj. Kakor pravi, ga je to ikatera jim je prišla na pomoč. ^ potovanje stalo poleg treh Potom radio sta obvestila svet'I „ , gumijastih obročev na kolesu, katere je moral med potj.j premeniti. o svoji nezgodi. RUMUNSKI KMETJE PRO-TF/3TIRAJO PROTI MAGDI Bukarešta, Rumunija. — ljubimka kralja Karla, Magda Lupescu, je po- Smrtna kosa Na Dolu pri Borovnici je 'umrl Ivan Borštnik, posestnik. — V Vojniku je umrl sin trgovca Zottla, star 20 let. — V Ptuju je umrl Viktor Pesserl, gostilničar in posestnik star 43 let. — V Celju je umrl Štefan Strašek, bivši trgovec in čevljarski mojster, star 86 let. — V Mariboru je umrl Franc Gril, davčni inšpektor star 54 let. --o- Nezgoda V Rušah sta veslala po Dravi neki dijak in učitelj iz Go-spiča. Ker nista bila izvežba-na, je čoln zaneslo proti ska-berg, naenkrat konec, tako tu-jlovju in vrtincem sredi reke. V di imena samega. Občinski strahu za življenje sta oba po-možje so se namreč zbrali sku- skakala v vodo in se rešila na paj k posvetovanju. V tajni seji bi naj izbrali novo ime za Žužemberk, ki naj ne nemško ne avstrijsko. po pomoč. Žužemberk išče drugo ime Žužemberg je menda znan po celem svetu in narodna pesem ga proslavlja z besedami: Jaz pa poj dem v Žužemberg, da ti kupim cukerberg... Slovenski pisatelj Jurčič ga je ovekovečil v stari zgodbi o obrežje. Dijak je kar oblečen skočil v vodo, učitelj j.e pa sle-diši ne ,ke hlače, a jih namesto v čoln, Menda .zagnal v vodo, ki jih je od- SIRITE a M F P. siovfn-a inovn0 predmet ogorčenje med rum-irnskim prebivalstvom in !sklenil se je načrt, da se od- bo dobil trg ime kaj podobnega. Če neslo, seveda se nihče ne ve, ker pri prekrstitvi imen trgov I in vasi, se ljudstvo najraje! drži starih imen. Saj so že po-j Slapnik ali i nesla z dvema se bo to ob- vred, ki sta bila v tisočakama žepu. SMRTNA ŽRTEV NAPADA odkrito iko ne bo sprejela jškega nadzornika. Njegovi na-ki b° stavila !sProtniki pravijo, da je izvršil kj • Povabil je tiste države, operacijo zato, da mu ne bo so se nevtralno ob treba delati naj se odločijo vorov; znan kampanjskih go- je namreč, da ne držale a Ohv ""'"""'"j in n - . 0 Liginih principov govori rad. ■ste zlasti še, ako jih bo- -o--- Atigij'! tem vodili Francija in PRIMERNE ODREDBE da) 'la; Končno pa je pove- New York, N. Y. — Na ini- Mai" ^ranciji ,ako ta ne bolčijativo župana La Guardia vZchv-SOClelovala z Anglijo pri|bo pričela tukašnja policija nima-.vanju Liginih principov, j paziti na to, da bo odpravila j Wati N bodoče niti ona priča-' da bi jo Anglija pod-• kadar se bo ona sklice- 0lttemWKm Slučaju na nje-iev -ie posebno Hoare- ^^ston-i ek- da bo Anglija le „, v val v P 5Pila k *«, r v sedanjem slučaju JO(io stale za njo ostale nepotrebni ropot in šum v mestu. Tako bo od 1. oktobra naprej kaznjivo, trobiti z rogom na avtomobilu med 11. uro zvečer in 7. zjutraj. ^•ficii- in pa opomin a6 PriJ da nima ona v bodo" NijeCa;0Vati P°dpore od ne bo točasno dr-^ 'l0- Iz te izjave se skle^ nainerava Anglija Snjejf °dtegniti od na-j a z Evro-g0> ajio joo k sedanji 'lim svetom, krizi ostala' osamljena. Ta govor bo gotovo rodil uspehe in bo pripravil Ligo, da se bo odločila za kazenski nastop proti Italiji, ako bo ta prezrla nje predloge. Bolj verjetno pa je, da b0 Mussolinija pripravil k pameti, da bo raje sprejel ponudene mu predloge, kakor bi si nakopal vojno s ce- Škoda po toči na Barju Posebna komisija ki je precenila škodo po zadnji toči na skušali iz Grosupelj napraviti j Barju sporoča, da so najhuje pravi njen vpliv, ki ga ima na j Velike Uplje in iz Rajhenbur-; prizadeti posestniki ob Jur-rumunsko vlado. Tako so se ga Savski Bi-estovac, pa je še'čkovem potu tja do Peruzzije-voditelji narodne kmetske(Vse ostalo pri starem. Naši Do-j ve ceste in ob Knezovem stra-stranke zbrali pretekli torek lenjci so pa tudi vedno hodili doriu. Po nekod je toča na-k tajnemu zasedanju, na ka- v Nov0 mesto, čeprav so ta-;pravila 100'i škode, zlasti na tereni so sklenili, da bodo pri- kratni avstrijski "patrioti" No- koruzi in fižolu, drugod do bodli ji mesec napravili s kmeti'vo mesto prekrstili v Rudoll'o-(80' < in kamor je najmanj pri-pohod proti prestolici. Zbrati vo. zadeto, znaša škoda 50 odstot- nameravajo v ta namen kakih i - kov. 200.000 kmetov, ki jih bodo Nov slovenski misijonar i --------<■--- držali v Bukarešti, dokler ne Gosp. Andrej Majcen, sale-1 Gad ga je usekal bo vlada odstopila. ,zijanec iz Krškega, se je pred. Iz Celja poročajo, da je gad _o--.kratkim poslovil od svoje do- pičil 42 letnega mesarskega GENERALNI POŠTNI MOJ- mačd župnije in odipotuje v ki- pomočnika Štefana Tajnikarja STER BO ODSTOPIL .tajske misijone. Določen je za iz Celja. Desnica mu je močno Washington, D.C. — V pri- misijone v mestu Yunnanfu v otekla in se je moral zdraviti hodnjem januarju Jiamerava zahodni Kini. generalni poštni mojster Farley podati resignacijo, da se b0 nato lahko nedeljeno posvetil predsedniškemu delu demokratskega narodnega odbora. Resigniral bo ob času, ko v bolnici. Orjaško drevo v Savi je Sava New Yorka. Prvi problem, ki ga namerava Farley nato rešiti, bo odprava dvetretjinske večine, katera je na demokratskih konvencijah v veljavi že zadnjih 75 let. Skutšalo se je to odpraviti že na zadnji konvenciji in uveljaviti sistem nad-Senator Huey P. Long v eni svojih tipičnih bojevitih govorniških pozicij, j )o1ovjgne večine, toda predlog Senator je postal smrtna žrtev napada, ki ga je izvršil nanj pneteklo nedeljo I . , , zvečer zdravnik dr. C. A. Weiss. 1 :edaJ ni prodrl. Sreča v bolezni Kaplan Josip Hostnik iz Do- Ne dalfeč od Siska la pri Ljubljani je bil letos 7. neprestano menjala svoj tok aprila obsojen na tri mesece .in so njeni valovi z veliko zapora in plačilo 1000 Din močjo udarjali ob desno oba-se bo ta odbor sestal k svoje- jkazni, radi tega, ker je javno lo, ki se je začela rušiti. Komi-mu zasedanju. Njegovo mesto'izrekel besde: 'Preganjajo nas sija strokovnjakov ki se bavi-bo zavzel Frank C. Walker iz in zapirajo, ovajajo in denun- jo z regulacijo struge je slu-cirajo. Toda ne preganjajo tila, da mora biti v strugi ka-nas bratje Srbi in Hrvatje, ka nepredvidena ovira. In res, ampak naši slovenski žandar-iko so se lotili čiščenja struge, ji..Nas ovajajo, ki sm0 za dr-Jso našli na dnu reke hrast žavo. S trdno vero v našo moč ogromnih dimenzij. Po mne-smo uverjeni, da bomo kmalu jnju strokovnjakov je bilo to obračunali s takimi žandarji, jogromno drevo že več stoletij ki so plačanci režima, vsi v j\* vodi in oviralo tok vode. boj proti izdajalcem, ovadu-j -o- bom in denuncijantom!' Te SlRITE AMER. SLOVENCA! Mtraa * W "AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 13. septembra 1935_ Amerikanski Slovenec grvi i« najstarejši Slovenki list v Ameriki. Uitanovljan leta )I91. Izhaja vsak dan rasna BcfolJ. Pon* Mjkov in dnevov po pr«cnikita< Izdaja In dikal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva ta uprava! 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5344 The first and the Oldest Slovent newspaper i» America, Katabliahed lKfL Naročnina} .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Zt ce'.o leto . Za pol leta . . Za četrt leta Za Chicago. Kanafe la Inwo 1% celo leto--—_|6.00. Za pol letu Za četrt lew 3.00 1.75 Issued dally, except 8 an day, Monday and the day after holidays. Published by t EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 5344 Subscription! For one year---- For half a year —- _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three moatha - Chicago, Canada and Barov«' For one year--$6-0° For half a year--;--3.00 For thrse months —-■ L75 «F DO OUR PAKT Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlan! na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Iside list h- Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis* brez podoisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo a« vrača. Entered as secottd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.________ Sv. Oče za pravico in mir va vprašanja, ki jih je tedaj naslovil na bojujoči se svet, zo-|jo v nedeljo 15. sept., ob pol pet vprašujeta svet, kakor tedaj pred 18. leti. Kakor sto- deseti uri dopoldne v navadnih . x J „ , J 1 ^ r>™v rlnmfi Vsi C. la- je razmere, ne kažejo te nobenega upanja, da bi kdo mogel pregovoriti Mussolinija, da naj ne udari in ne napade Eti-jopije. Kakor vse izgleda bo imela malo uspeha tudi Liga narodov. Razmere že tako kažejo in tedaj ostane edini uplivni faktor, ki je zadnje upanje civiliziranega sveta in -pregledali vsaki mesec Druž , „ človečanstva, da poseže in skuša uplivati za pomirjenje in peno glasilo Amerikanski Slo- očetov, doživel je kmetiške pun- to je sv. Oče Pij XI. Ako pa svet ne bo hotel slišati tudi !yfnec' kjer b°st,e. °»aZlh £ |T " , J .. v , , 1 ! , . štveni poziv, da bi se v vec.iem tega svarilnega očetovskega glasu, potem si naj pa vse števjlu u.deleževali vsakokrat- gorje pripiše samemu sebi, ker z vojnami si narodi sami nih mesečnih sej društva. — sebi kopljejo lastne grobove. že večkrat je bilo sklenjeno na mesečnih sejah, pa tudi na prostorih Slov. doma. Vsi čla ni in članice se poživljajo, da se te seje udeležijo, ker je seja važna. — Nadalje bi želel, da bi se člani in članice društva malo bolj potrudili in 15. PISMO IZ DOMOVINE Hmeljnik, julija. Visoko gori na hmeljniškem gradu samevam. Na gradu, ki je že stal v trinajstem stoletju, gradu, ki ima polno zgodovine za seboj. Videl je boje naših pra- te, preživel boje katoliške Cerkve s protestantskimi novotarji. Še celo prvaki protestantizma kakor Trubar in drugi so se baje skrivali za temi zidovi pred katoliškimi zatiravci nove vere, VELIKA PRIREDITEV j Slovenci, od blizu in daleč, Pittsburgh, Pa. jPrisrčn° vabljeni na Žalostno V nedeljo dne 15. septembra,^010" „ ob 8. uri zvečer, bodo kar tri ' 1 cerkvena društva priredila velik zabavni večer, na katerem bodo razne zabave kot Bingo, Card-party itd. Vse to se bo vršilo v cerkveni dvorani. Ta društva'so: Društv0 Najsv.'zena in mater naznanjam, da Krščanskih mater ,ima društvo tridnevnico pred glavni seji, da vsak član, ka-j Čudna čustva spreletajo človeka, teri se ne zglasi ali še ne ude-j ko gleda te sive skaline in misli leži seje, da bo kaznovan. Za-,na vse rodove,-ki so izumrli na to se vas člane ulju dno prosi, j tej gori in pod njo. 'da bi tudi redno plačevali svo-j Danes posedujejo "grad nemški je mesečne asesmente. Katere-;baroni iz Češkega, ki so jako mu članu morda iu mogoče 'verni gospodje: pristopajo k ob-plačati, tak se naj opraviči najhajilu vsak dan in so drugače za svoj vsakdanji kruhek, kakor Pod nami se vije lepa Dolenjska, slikovita pokrajina s svojimi hribčki in poljanami. Prvič v življenju jo vidim. Sodil sem vedno po znanem dolenjskem čvičku, ko sem mislil na Dolenjce in to ljubo Dolenjsko in sem dejal: to mora biti kisel kraj, kakor je njihov vinček kisel. Pa sem se v sodbi motil. Zal mi je, da si že preje nisem mogel te čudne sodbe otresti. Spoznal sem Dolenjce šele v Cikago. Reči moram, da so med boljšimi, po srcu in značaju. Njihov kraj je pa z lepoto posebej obdarjen. Naravnost'romantično je na Dolenjskem. Bogastva ravno ne vidiš veli-jko. Ljudje se trudijo in pehajo zelo praktični katoličani, veliko dobrot je že izteklo iz njihovih rok našim Dolenjcem tod okrog. Vprašal me boš, dragi bravec, ali ni bilo v Jugoslaviji plem- OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, III. Članicam društva Krščanskih so: Imena, dr. in Marijina družba. Vsa ta tri. društvenim tridnevnico praznikom, to je društva vas kar najlepše vabi-'12' 13> in 14' septembra, to je ta večer iv četrtek, petek in soboto ob ,7:30 zberete v cerkveni dvorani na' omenjeni zabavi. Vsak st bo v cerkvi oznanjeno. Prihodnjo soboto 14. se'pt.,,s0 bodočnost društva m dru- +„ri,- ,,<1™ f., 'je spoved za članice, popoldne štvenega članstva. , tudi vsem ta-J 1 ; 1 1 . . » , , , , pravili se posebno klavzulo, da in zvečer in v nedelio 15. sept. Nadalje bi se tudi želel, da 1 v „ ' lahko zabaval po mili volji. Naznanja se ranom, bližnjim in daljnim, da , „ „„ . v , , i, . v, . , ■ ■ ; „ • se mu odvzame še več kot dru- bo v cerkvi Marije Vnebovzete ,ob 7:30 je sv. masa med ka- bi se clan, potrudili m bi pri- najboljšega ko- od tero sprejmemo sv. obhajilo. V j dobili vsaj vsak se po enega^ e 27. pa do 29. septembra. To nedeljo 15, sept. zvečer je po-jčlana ali članico v naše dru-pa vsled tega, ker nas bo te ^ožnost in 40 urna pobožnost in sicer po pobožnosti seja dneve obiskal sam prevzvišem ,v cerkveni dvorani. Seja je ja-nadškof dr. Gregorij Rozman ko važna za vse članice, ker iz stare domovine. — Najprej ifflamo na teJ več v£izmh bo prevzv. nadškof prišel v stvarih za ukreniti. Jako važna Cleveland na evharistični kon- bo ta seja tudi za tiste članice, gres, potem pride v Pittsburgh, ki so nekakega novega posetit našo slovensko faro. nJa> da Pn društvu mne-ni treba Farani so naprošeni, da kor- |več plačati. Upam, da ni čla- lajte Za naprec porativno pridejo za sprejem Jnice, ki bi na seji manjkala, stva. — Pozdr V Vatikanu se je sestalo te dni nad 3000 vojnih veteranov, ki so posetili sveto stolico ter sv. Očeta. Prišli so iz petnajstih raznih držav, da se v imenu vseh vojnih veteranov vsega sveta poklonijo vrhovnem poglavarju Kristusove cerkve na zemlji, sv. Očetu Piju XI. Papež ie imel ob tej priliki zelo pomenljiv in važen,dn . „ . J . , J 1 , v , . _:»v, • in 10, da se vsi farani nagovor na vojne veterane rekoč med drugim: Mir je preliminaren pogoj za vsako prosperiteto in za vse kar je dobrega. Ves svet si želi miru." Še važnejše pa je, da je med svojim govorom sv. Oče omenil tudi svoje razumevanje problemov, ki nastajajo za-Italijo vsled preobljudenosti za deželo ter vsled tega nastajajo aspiracije v italijanskem ljudstvu, da si išče obstanka in sreče v drugih deželah. K temu je izjavil, da vsem tem potrebam bi se moglo zadovoljiti z pravico in mirom. In s tem je sv. Oče veliko povedal. .V teh besedah: "z pravico in mirom", je zapopadeno široko pravično stališče sv. Očeta. Pred par tedni se je tudi poročalo, da seje _ sv. Oče prostovoljno ponudil za posredovalca med Italijo in Etijopi jo. In ob tej priložnosti je sv. Oče na ves glas naglasil svetu svoj opomin proti strahotam druge vojske. Sedanje prizadevanje sv.' Očeta, da bi odvrnil svet pred vojno tudi spominja vse, ki imajo kaj spomina na veliko prizadevanje za mir papeža Benedikta XV., ki se je veliko trudil, da bi spravil razjarjene narode k spravi in miru že takoj prvo leto" svetovne vojne. Toda njegov glas je bil tedaj glas vpijočega v puščavi. Prevzetni državniki ga nišo hoteli čuti in slišati. In v njegovem dru-....... _ _________ ^ _ gem mirovnem predlogu je papež Benedikt XV. tedanjim ;Air Ta dan jc namreč praznik bomo imeli sv. misijon. — Ti-evropskim državnikom in narodom vsega sveta resno za-!žalostne Matere božje in na- ste članice pa, ki dolgujete ze stavil bledeča vurašania- |Sa cerkvica je posvečena Ma- vec kot en0 leto ste prosene, "t dXSet res ne zmore biti drugega, ka- riji pod križem jokajoči. Na .. ,.„ praznik se bomo pripravili slVSr"iKcl t-1'11111"1 via- kor le poljana smrti? ; tridnevno pobožnostjo, ki bo "Nekdaj tako cvetoca in sloveča Evropa, gre naprej, |pQaebej namenjena materine- kot bi bila udarjena s splošno in popolno besnostjo ter drvi nuv dru§tvu in sploh vsem ma. naravnost v propad in hoče li sama z svojo lastno rokojteram> v petek in v soboto bo izvršiti lastni samomor?" na Žalostni gori sv. maša ob Toda vse apele in vse prošnje tedanjega papeža Bene-18. uri zjutraj. Zvečer oba dne-dikta XV. razjarjeni svet ni cul, ne slišal. Borili so se na- va pa bo ob 7:30 pridiga, li-rodi naprej med seboj. Papež je ponovno opozarjal, da je nadaljevanje svetovne vojne "brezkoristno klanje . Zgo- terjne}?a društva od sv> Tere. dovina in baš sedanja doba na celi črti potrjuje, da je bil zi-e v liedelj0 15> sept. pa bo-tedanji sv. Oče v pravem. Evropski narodi so končali m'0 jraeji s posebnim škofovim vojno s frazo, da je bila svetovna vojna, vojna, ki naj za dovoljenjem celodnevno če-vse čase za Vedno konča vojne. Pa jih je? Koliko vojsk ščenje presv. Rešnjega Telesa seji pred članstvo, drugače bo suspendiran. Vsak član in članica mora svoj mesečni ases-ment redno poravnati, če prej !ne, koncem vsakega meseca. Ne vem, iz kakšnega razlo-|«tvo prepovedano. Da. Toda ne ga vas društvo in društvene izvajajo tega tako strogo. In je seje tako malo ali nič ne zani- tudi nespametno. Kaj bi sitnarili majo. Saj društvene seje niso j v takih zadevah. Po določilih samo zato, da se tam izkolekta I agrarne reforme ne sme noben od članov in članic mesečni l veliki posestnik imeti - ? asesment. Ne! Društvene seje so zato, da članstvo, oziroma sobratje in sosestre v skupni zvečer, kakor je bilo že ldružbi kaj ukrenejo in odločujejo v prid društva, za bolj- 1000 vec kot hektarjev gozda in nekaj sto drugega zemljišča, hmeljniškim so odvzeli posestva. se pač mora truditi poljedelec vsepovsod. Zemlja je lepo obde* lana. Zalibog tukaj v Jugoslaviji kmet zelo trpi. Svetovna kriza ima svoje posledice tudi tukaj, ko ljudje nimajo in nimajo denarja, ker ni izvoza, ker ni kanalov, koder bi se to zemeljsk0 bogastvo lahko iztekalo. Ka/ pridela, to ima. Prodati ne more nič. S strašnim uboštvom se bi-jejo .Našel boš družine, ki ni- Tudi majo soli za kuho, ne sladkor.la precej za kavo, ne drugih najpotrebnejših reči. Jajca lahko dobiš 4 Z'1 Mimogrede: za ljubljanskega en sam dinar, pišče stane eno 3 škofa in njegova posestva so pa liberaluhi krog zelene mize na- nadškofa pred cerkvijo. — Po- Pridite na sejo vse in pokažite, zdrav da ste vse za napredk društva. J. L. Bahorich | Vsem tistim ki'Hte se na" _0__j novo priglasile za sprejem v ŽEGNANJE NA BON AIR. jdruštvo, se vam sporoča, da Johnstown, Pa. I^daj ne bo sprejema, kot je V nedeljo 15. sept. bomo sbil vsako leto, pač pa bo spre- romali na Žalostno goro: Bon ^m novih članic v društvo ko v nase štvo, naj so bo to odrastli ali v mladinski oddelek. — Torej požurite s? člani in članice in držite obljube, da boste v prihodnjem mesecu kaj več brali v glasilu in videli tam več pohvale. Taka pohvala naj vam bo v ponos in s ponosom de-napredek svojega dru-| ;av na vse član-1 sa njegovih posestev odrezali. Torej to je bila ta agrarna reforma namenjena predvsem cerkvenim posestnikom. . Plemiških družin je v Jugoslaviji še vedno veliko. So Auer-špergi, Lazarijini, Abfalterh, A-temsi, Kerberštajni, Windisch-igraezi. Vsi so precej zgubili radi te agrarne reforme. dinarje. Samo poljske pridelke prinašajo v trgovino, da si nabavijo naj skromnejši h reči za h1' šo. Ta naturalno, naravna trgovina pa daleč iti ne more, kef večji trgovci ne.morejo z jajcl in piškami kupovat drugo gi'0' cerijsko blago. Kmet je popoln0' ma pri tleh. Poleg tega so bile zadnja leta še slabe letine, suša* toča, nalivi. Vsi biči neba so se spustili nad ubogo ljudstvo. Prihodnjič ti še kaj več V0' vem. Zaenkrat pozdravljen. P. Aleksander- stvo. Jos. L. Bahorich tajnik --o- FARMARSKE VESTI IZ PUEBLE Pueblo, Colo. (Konec.) nist, pri katerem sem v cerkvi let pa je, kar se mu je s k»J'c 'sv. Vida pela na koru. Nismo', ubil sin Ludvig. Sin % ženo 11,(5 Iga našli. Pač pa smo zagledali|je zapustil, je povedal, in hče1'' ^la nekem oknu slovensko imc.ka, ki je omožena, ravnotak0. Sam sem, kot puščavnik. vprašanje če si sam kuha povedal, da mu hčerka prines® vsaki večer večerjo in vsak1 ča svoje prispevke kadar želi, saj me dobite vedno doma. Prosim vas, ne zaostajajte s prispevki tako kot ste closedaj, iJohn pernat, zato sm0 šli no-|tri, kjer smo popili časo pive. I Ko smo izmenjali par besed, Ko smo prišli v mesto Aspen, j smo vprašali, kje. stanluje A. smo obiskali grocerijsko in (Korošec. Takoj nam je povedal mesno trgovino od Julius Zu da je. njegov sosed. Res pancicha, ki je poročen z hčerko našega rojaka Mr. J. Gorsicha, ki ima tudi jako le-, po vrejeno prodajalno. Peljal nas je na njihov dom, da smo videli še njegovo soprogo Mary in njenega očeta Mr. John Zu-ker več ko se vam nabere, I pancicha in mamico. Prav lepo je že bilo od tedaj dosedaj. Južna Amerika, Azija in Ev- Dopoldne boste dve sveti ma-ropa sama je imela že po tistem krvave spopade in zopet »b 8*0 m ob 0*0 Zve- Yl ivno teh dneh ves svet stoji pred novo strašno katastrofo, t čer od 6:30 do 7:3,0 molitvena ura materinega društva, nato ki zna izbruhniti vsak čas. _ _ _ Ipa bo slovesna procesija z go- Evropa ni dala papežu Benediktu niti prilike pred 18 ^ ^čimi svečami po cerkvenem leti, da bi, skušal posredovati med narodi za mir. Njego- vrtu. težje je potem plačati. Članice, ki ne spadajo k fari, ki niso zapisane v farni knjigi, ne morejo biti pri društvu. Tako mi je naročeno od duhovnega vodje. Toliko v naznanilo. —Za društvo Krščanskih žena in mater, Jennie Tereselich, tajnica. 1847 W. Cermak Rd. -;—0- , SEJA DR SV. DRUŽINE se jim zahvaljujemo za postrežbo. Tudi oni so naročniki smo šli in potrkali ter ga zmotili ravno ko je nekaj polahko prepeval. Tudi on je imel pred kratkim salun, pa ga je opustil. Odprl nam je vrata in jaz sem se postavila tako, da sem bila zadnja, ker sem si rekla, da mene že itak pozna, pa se naj spozna še z možmi, s katerimi se niso videli že 24 let. Amerikanskega Slovenca. —jPovrsti smo si segali v roke, Srečno smo . se pripeljali v večerjo m teden pride enkrat - počisti hišo. Solze so mu tekle po HcU' ko nam je to pravil, da sV® bile s sestro obe močno ginJe' ne. — Blagor vsakemu, ki i^3 še živo ženo, ki jo pa navad'1'' do-iZ' gubi, ve kaj je izgubil. Čep1"'1' je boleh na, pa je le žena, f,a" mo da malo pokomandira. Smilil se nam je možak. —- ^ tam smo šli zopet k Bern»tl1 vsaki mož premalo ceni, kler je še živa, šele ko jo Leadville in sicer ravno opoldne. Sklenili smo pa, da ne pojdemo v nobeno hišo ljudi nadlegovati za kako južino, zato snio se podali kar v restavracijo. Potem smo poiskali Chestnut street, ker smo si rekli, da moramo Antona Korošca najprej najti, kajti on nam je bil še najbolj poznan. on je pa pri vsakem zmajal z j in tudi A. Korošec je prišel ^ glavo, da ne pozna, nazadnje jnami. Mr. Bernat nas je smo povedali kdo smo in ta- J šal, če smo dobili prenočiš^ koj se je mož razveselil. Vzel kar smo zanikali, zato nan1 J je "boket" in šel k Bernatu po pivo, nato nam je razkazal ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa Zgoraj omenjeno društvo bo,Kako bi tudi ne bil, saj je biljživa. Deset let je, nam imelo svojo redno mesečno se- moj sosed in tudi učitelj-orga-1 vedal, odkar je umrla. kako velik prostor ima za salun, veliko garažo in lepo hišo. Gledali smo Po steni viseče slike in pri tem sem omenila,1 da je škoda, da mu ni še žena je po-Šest ponudil, da ima on postelje 11 razpolago in tako je tudi da smo pri njemu preno^'1 pri Prav lepa hvala za tako i8!' postelje. — Podali smo tudi po mestu in obiskali d11' „ , . ___ rim Bostjancic, u Možina, zine nik, : Anton Pezdir, (Dalje na 3. strani.) ZLATO MESTO IN TARZAN (6) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan je zdaj vedel zakaj gre, in zakaj in po kaj so prišli ara,bski nepridipravi v džungelsko dežeio. Sklenil je svoj načrt, da jim po možnosti zmeša račune. Čakal je na parobku gozda da je nastopila noč. Leva Numo je vonjal v bližini in vedel, da se tudi lev pripravlja in čaka na nočni plen. Taborišče je stražil le en Arabec, drugi so menda pospali. Tarzan je vedel, da leva Numo mičejo konji. Kajti konja lev diši milje in milje daleč. Vendar pa, ker je v taborišču gorel ogenj vso noč, je vedel, da se lev ne bo upal v taborišče, ker s« ognja boji. Le v redkih slučajih skrajne lakote se lev približa po plen k ognju. Tarzan se je splazil za šotore in je opazoval okolico. Stražar, ki je sedel ne daleč od ognja je kmalu zaspal. p iV< rte" i. ' »ynu.hi in- - n« W*''.,. UNITED ISTURK RYNPICATE! INC Zdaj je imel Tarzan še več priložnosti, da si je ogledal vse okrog in okrog šotora. Zdaj je stal nepremično in tiho. Čul je celo leva dihati. Arabci pa so smrčali v svojih šotorih, ne vedoč, da na eni strani zre v taborišče veliki lev Nu-ma, na drugi pa Tarzan, kralj džungle. Hitro in skoro neslišno se je zdaj prikradel Tarzan' za stražarjev hrbet. Jeklena roka je hitro stisnila vrat spečega stražarja, da se ta ni niti oglasil. Tarzan je z njim hitro opravil in ga komaj slišno potegnil nazaj in zavlekel na rob goščave. Za moment prisluhne zopet oprezno in ko ne čuje ničesar in zadnji njegov čin ni zbudil nikogar, se je naglo približal zvezanemu jetniku. Kaj se zgodi zdaj...? DENARNE P0Š1LJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugosla* vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dc'e sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljiv0 direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvrženo spremembi kurza. Včeraj so bile na® cone: Za .Izplačila v dolarjih' Za $ 5.00 pošljite $ 5./-Za $10.00 pošljite Za $15.00 pošljite $1°'"" Za $25.00 pošljite $26.i Za $40.00 pošljite Za $50.00 pošljite $5l-:' Dinarji: Za 5 2.75 .......... Za $ 5.15 .......... Za $ 7.30.......... Za $ 9.70.......... Za $11.75 .......... 100 Din 200 Din 300 Din -100 Din 500 Din Zu $23.50 ..........1000 Din Lire: Za $9.35________100 lir; za $44.50_________500 lir $88.20_________1COO lir z* V ta pisma in pošiljate nasloviti na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ^ j-etek' 1:>- septembra 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" ŽENA V BODOČI VOJNI Stran 8 S SOVRAŠTVOM SE ME PRIDE DALEČ v Danes že večina držav uvaja žensko v vojaško službo. To ni nova »ušel. Žena se je vedno bojevala ob strani svojega moža za obrambo rodne grude. V svetovni vojni je uspešno "elovala žena v vseh področjih, katera so do takrat spadala ključno v delokrog moža. 1Z- v vseh službah, katere lahko o-pravljajo tudi ženske. Da bi si lahko v celoti predstavili veliki pomen razširjenja splošne vojaške dolžnosti tudi na ženske, bi si morali predstaviti bodočo vojno. Svetovna vojna je dokazala, da bo v prihodnji vojni imela ^ Pa tudi po svetovni vojni je j odločilno vlogo industrija in teh-Sospodarski položaj prisilil že-jnika. Tudi najbolje oborožena in n°> da se je oprijela dela, kateri Je bil prej izključno privilegij r"0za- Že dolgo se uporablja žen-sila ne le pri administraciji, emveč tudi izven nje, in sicer Se Počasi uvaja tudi v neposred-n° obrambno službo. Tako sestavljene ženske formacije (katere so seveda začas-110 se prostovoljne) v ničemer ne postajajo za moškimi formacijami. Ki pregledu rdeče armade Moskvi je defiliral na čelu *klh čet oddelek ženskih častni-Kov- Tudi v konservativni An-v 11 se že zdavnaj uveljavljajo pomožni oddelki, v Allen", Skroju. v voja- izvežbana armada mora podleči, če je ne bo podprla industrija! in jo oskrbela z vsem, kar je za uspešno vojskovanje- potrebno. V bodoči vojni bo v glavnem namen, uničiti objekte v notranjosti države, in sicer v prvi vrsti one, ki skrbe za armado. Vsi ■osrednji uradi, prometni vozli (centri), predvsem tovarne, ki izdelujejo vojni materijah bodo morali računati v primeru vojne z napadi pa tudi s poskusi, oslabiti produkcijo s mi akcijami. Obramba teh ob- i jektov ne zahteva samo varova- i nja in izvrševanja poslov proti nesreči, temveč tudi ca. — Slovenska kri pač nikoli i ne sfali in to smo videli, d;i I kjer je Slovenec nastanjen, tam je dela in jela. i Prav lepa hvala dragim ;\>-rodnikom in prijateljem, za postrežbo in prijaznost. Mr. in I Mrs. John Centa, sin Ludwig Mr. iii Mrs. Anton Pritekel in sin Henry ter hčerka Valerija, pridite k nam, da vam povrne jmo vaš0 dobrosrčnost. — Kav j no ob tednu, ko smo se poslo-!vili od Antona Korošca v Lead-jville, sem prišla v naše mestc Pueblo pred stanovanja moje Iga brata, ko pride hčerka ven jin mi pove grozno novico: Mrs. UMOR SE POJASNIL Chicago, 111: — Skozi tri te brezuspešno poizve dne se je dovalo glede ga, ki je 20. pred salunom no indentitete tiste-avgusla ustrelil na 721 E. 75th ^ lomas Garrido Y Canabal je zagrizen sovražnik katoliške cerkve in je to tudi praktično pokazal, ko je stal na čelu mehiške države Tabasco. Federalna vlada pa mu je nedavno odvzela njegovo moc in v nemilost je padel tudi pri prebivalstvu. Prišlo je tako daleč, d.a je moral pobegniti, in gornja slika ga kaže (s širokim klobukom) v krogu pičlega števila preostalih castilrev neposredno pred pobegom. St. mladega advokata D. K. Cochrane. Storilec je tedaj v družbi nekega tovariša takoj po činu izginil. Izpovedali pa so očividci, da je nosil morilec policijsko zvezdo, in tako se je izvedlo preiskovanje med policij'ski m osobjem samim. Izid preiskave je bil, da je neki policist, po imenu J. 0'Donohue, pretekli ponedeljek priznal, da je on u.-:trelil nam je raz širjati krščanstvo v krivoverski nijo. Apostolski vikarijat Galas Franka Zajca, ki obliki. Monofiziti namreč veru- ivodijo francoski kapucinci pod kazal, kako velik0 podjetje je L°ta 1901 sm0 skupaj potova jej'0' da je Kristus imel le eno Vodstvom msgr. Jarosseau. A- to. Tam dobiš vse karkoli ho- li v Ameriko. Doma je od Sv. sabotažni- "aravo' nami-eC božjo, človeške 'postolska prefektura v Kafi je [češ in vse je domače delo. Vida nad Cerknico. Bil je or-narave pa da ni imel. Ta vera,v rokah italijanskih misijonar-Srčno hvalo vam izrekamo za ganist in mežnar. Naši Vidov-se je torej razširila med Abesin- jjey, ki imajo svoj sedež v glav-'tak dar, ki ste nam ga dali zadani, ko boste brali te vrstice, obrambnih ei ter vlada rae<1 ",imi še danes- nem abesinskem mestu Addis- 'popotnico. Postala je državna vera in abe- 'Abeba. — Apostolska prefektu- j Centa, mi pravi, Anton K or o šec v Leadville je mrtev. Kro-;odvetnika, in sicer potem, ko gla iz revolverja mu jc vzel;'. >':t)c ta "daril v obraz, življenje. Groza me je obšla po vsem telesu ob tej novici. Bog se usmili njegove duše. — -o--- Na .irsvnimivejse v*$?i Arr.er. Slovencu; ~it;>itt> oddelek 200 .izvrševanje vseh normalnih del sin-ski cesarji so se je trdno dr- [ra Džibuti, ki obsega abesinsko so jih zaradi tega jin francosko Somalijo, je v ro- sta kjer smo se ,ustavili pri _.....misijonarjev, mlademu Priteklu kjer smo iStevilo katoličanov tile Te žene so se odlo-[v produkciji; ker bo veČina mož zah' ceprav Pral" Sklenile biti stalno v Pri" 'poklicana k orožju, bo za njiho-, y'ienosti, če bi jih potrebova- domovina v bodoči vojni. Ma-^Uen je izjavila, da se je od-sti • mno£° različne staro-' ln iz vseh slojev, ki se hočejo '^'etiti vojaškim dolžnostim, oj eie ^ kile v primeru vojne ^ nnh 'zahtevane. Zanimivo je p,,'1 C'a se .J'e vse to organiziralo ostovoljno in na pobudo žensk samih. Kmalu bo prišel časi ko bo JJiiost prisilila vlade, da bodo tele razpravljati o obveznem ' o°!'u žensk v obrambne name-He, , to samo slučaj, da je bil . °J po svetovni vojni predlo-11 francoskemu parlamentu vo delovno moč treba najti nadomestila. Ce pregledamo na splošno izdane obrambne dolžnosti, ki se v primeru vojne izdajajo, nam povedo, cla teh dolžnosti ne bodo mogli izvrševati samo moški, ako hočemo, da ne bo oslabljena armada. Vsaka država bo tako prisiljena, da se ne bo zanašala dali za, i boste izvedeli, kako grozno Odrinili sm0 iz Leadvilla in i smrt je storil vaš rojak. Sliša se zopet podali proti Bona Vi- napadali ni. i mohamedani i poga- kah francoskih v Abesihiji prebili zopet en dan in dve Tako je bila Abesinija dolgo jj®vk!jV? ^fU š® zel° pičl°- Vsa noči. Mrs. Pritekel nas je tako zaprta vsakemu tujemu' kultur- jAbesinija šteje kakih 12 milijo-'imenitno gostila ves ta čas, nemu vplivu. Šele, ko so v začet-1"0^ , mcd k;iterinii kakor bi nas hotela opitati. V 'je le 13.000 katoličanov. Krivo- četrtek večer smo šli k družini verskih kristjanov je 4 milijo- j0hn Fini ne, drugi pa so ali pogani, ali p mohamedanci. ku 16. stoletja obmorski Portugalci začeli broditi po svetovnih morjih, so zašli tudi v Abesinijo, katera se je tako odprla evropski kulturi. V deželo so prišli katoliški duhovniki. Tako se je po- H'edlog novega obrambnega za-0lla- s katerim so si hoteli zago- kc Sti Hi m obvarovati proti nenacl- j v°.ini, kakor je izbruhnila le-spkj14' na na^n> da bi bila širi vojaška obveznost raz-t0 ' a ^udi na ženski spol. Vse so },' °Pan.ie -ie Plašč, s katerim pa e'i zasenčiti odkrito posto-ban Proti mirovnim pogod-Za v' ^Vedba vojaške obveznosti ***** spol pomeni, da bi bili 5ol 1 V ^kem položaju na raz-]jjQ go Za obrambo domoVine mi-6o m žensk v starosti od 20 do i,v et> kar pomeni ogromno, ne- samo pa moški s'pol, kateri je zneje jezuitom posrečilo, da so potreben za aktivno vojaško precejšen del Abesincev spreo-službo, in na te, ki so nesposob-jbrnili h katoliški cerkvi. Ko pa ni, kajti njih število in izvršeno |je prenehala vlada katoličanom delo nikakor ne bo zadostovalo [naklonjenega cesarja Sisiuniosa potrebam. Tako bo nujno vpo-j(1607—1632),, so jezuitje mora- li a večerjo in Mrs. Fink ter hčerka sta pripravili IZ SLO?. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) jtako večerjo, kakor bi se šlo jza ohcet. Smeha in dobre volje" smo imeli veliko, ker Mrs. i jFink je vedno dobro volje. jPrav lepa hvala vsem skupaj. li smo, da se mu je začela pamet mešati in zato se je to zgodilo z njim. Naj počiva v miru. Zadnji mesec so se mudil j na obisku v Clevelapdu. Ohio . hčerke moje sestre Mary in Anna Pritekel. Anna je bolni ška strežnica v Korvin bolni jšnici. Obe se srčno zahvaljuje-ti vsem, s katerimi so bili skupaj. Posebno hvalo pa izrekati družini John Pritekel, kjer sta bivali ves čas, kar sta bili v Clevelandu in ki so jima ta- m health klicati na pomoč ženski spol. Bo- jli zapustiti deželo. Ž njimi je iz-: postregli doča vojna potrebuje torej jginil tudi vsak vpliv katoliške j hvala. Pri družini Bostjančk- žensk, in sicer ne vojskujočih se jcerkve. Delo izgnanih jezuitov,'smo bili tudi na večerji, katero Amaconk, temveč nadomestilo (sta sicer vneto nadaljevala dva!sta Mrs. in hčerka prav oku- delovne moške moči v vseh mo- 'francoska kapucina, p. Aga-jsno pripravile in v veliki meri ških poklicih. jthange iz Venclome in p. Kasijan !tudi. Želimo, da nas tudi oni Medtem ko se bodo moški |iz Nantesa. Previdno in odločno keclaj obiščejo ,da jim vrnemo jevali na bojnem polju, bo 1 j ud- j sta se trudila, da bi se Abesini- gostoljubnost. Drugi dan smo stvo v ozadju nadomestilo njiho- Ija približala Rimu. Toda že 1. šli k maši. Bil je ravno pogreb ve duhovne vrednote, da bo o- jl638 sta v mestu Gandar mora- Pohvaliti moram ob tej priliki, mogočeno uspešno bojevanje, jla umreti mučeniške smrti. j da One države, ki se ne zanimajo p,u • i „ • „ rozneje so abesinski ni- za mirovne pogodbe Ceni na Amerikanski Slovenec. Ponikvar, Jamnik, Kramar, Povsod kjer ga imajo so rekli, Zalar in Mohar. Vsi so nam'da komaj čakajo vsake števil-in vsem prav lepa ke, tak0 se jim je ta ljubil. Pridite enkrat Družina Fink so tudi naro-|ko lepo postregli. — Pozdrav i i-> ii A VM mu bn » \ i i I - i O 1 ..■..,.,,. ... . i • Fresh pasteurized milk delivered by YOUR milkman provides moj-o food value per paany tiian any other Eingle food. DfilNK C glaosca OF MSLK tcdlay list pri-s Prite- klom k nam, da bomo vsem povrnili vašo gostoljubnost. Poslovili smo se in se odpeljali proti Salida, Colo., kjer smo se ustavili pri znanih postrežljivih ljudeh na farmi, pri Mrs. Johana Strle. Tam smo bili izvrstno postrežem z čitateljem tega priljubljenega lista. Theresa Centa authorities recommend milk for all ages Tb.r "most, nearly fix s h pasteurize ' cause i; supplie- per.'.-e t food" — milk! Wily? Be-more of the essential j elements needed to build, maintain j and protect health than any other single food. j Let these authorities on nutrition I substantiate that statement : ; Dr. Henry C, Sherman: "Milk is both t-he cheapest and the surest pro-•x-r , . v • i ■ • tei'tion Ironi the nutritional deiieien- Neki učenjak s Carnegiejeve-whid., opc)| t,u. way ^ Sas!', ga zavoda je dognal Čudno me- and life-long injuru-s tO health, happi-todo, s katero si brezrepi mor- -'id u-arking rtiiaency." ski raki branijo življenje. Orni-J ^ ^.^^iS^A^ šljajo si posebne oklepe iz kosov- TO IN ONO ČUDNI OKLEPI RAKOV rezervo moškega spola mir. žitvena vprašanja, se pripravljajo temeljiteje na obrambo rodne grude ter uvrščajo v vojaško službo tudi ženske in si tako povečujejo obrambno silo, katera je največja garancija za imajo Leadvillčani krasno večerjo in prenočiščem in tudi iHljaj" l'TT """T ^ ""T' I Snd'ldti'1™^ °f hca,th of b"th , , , • i, , -ji i i morske gobe (spuzve). lo sto- clnl" an(l •l,lu"- yon jCerkev, o kateri sem rekla, da z za.mtrekom, za kar se prav1 ^ _ _ j t()lik() ^ I Journal of the American Medical ...........~ " re 11 ta nac l , c- se ! Association: "These accumulating evidences oi the many ways in which milk- functions in nutrition have served • ., , ' -iglami Hntlw ti r1«li n p rivirn- to _ c-n.ptosiže its imlispensabiKty. not sem tam videla me je silno za- farmo. ' V mestu smo obiskali! ' o kateri sem rekla, da m razoro- p^ev^eli avguštinci, toda že l Čkoda> da ni P" nas v Pueblo lepo zahvalimo. Obiskali smo L^^^itiskaio na delespu-' 1792 ie bil abesinski misiion 0- ;taka.. Udeležili smo se tudi i tudi Louis Skula, ki ie ravno 11, ' ' \ . : Je UJ1 aoesmsKi mu-ijon p- . . ' !žve, ki- so posejane z apneninn puščen, ker je bilo vsako miši- pogreba na pokopališče. Kav |žel pšenico. 1 udi on ima le>o | . dok1jev ^ n(> jonsko delovanje docela nemo- «cm tam videla me je silno za- farmo. V mestu smo obiskali j * ' ,.o in .k.nejo tu goče. Tako je ostalo do leta 1839. [čudilo, da kaj takega se m- družino Gaber, kateri se za J KRISTJANI V ABESINIJI Ob .. sedanjem nasprotstvu med jFrumencij in Edezi pa sta bila goreča kristjana, ki sta takoj z navdušenjem začela širiti krščansko vero. Posrečilo se jima je, da sta za Kristusov nauk pridobila cesarja in ves njegov dvor. To je bilo prvo pokristja-njenje Abesincev, katero pa je ostalo bolj pri vrhovih, ker ga ljudstvo ni bilo deležno. Drugo pokristjanjenje je sle- SoJ° 1,1 Abesinijo so razni ča-,)a J. P°udarjali, da je Abesini-frik|lna krščanska država v A-stv0' *ato bo zanimivo to dej-St koliko proučiti. '0 ustno izročilo pripove-v Ali ,(ia ,so krščanstvo prinesli Sl;1°Slni.-i0- evnuhi (skopljarici) ^andake. Drugo staro trdi, da sta v Abesi- %ci 1)rva širila krščanstvo Go lova apostola Jernej in Ma- ^'0(J()S(: skupaj pa .je le legenda. 34o f) V!"a namreč uči, da sta 1. fiijo 5ristusu Prišla v Abesi-^ t!fi Va mladeniča Frumencij Ujeli^-i- Ta dva k iu, ;il, RV°.ii morski obali •lali m-ori dilo ob koncu 5. stoletja. Tedaj je prišlo v Abesinijo "devet svetnikov". Bilo je devet menihov iz daljnje Sirije, ki so tako rekoč pribežali v to deželo. Ti menihi so bili monofizitski krivoverci, so Abesinci | kateri so bili iz Sirije pregnani, ter jXer so v Abesiniji dobili gosto-svojega cesarja. Ijubno streho, so začeli tu raz- Tega leta so abesinski misijon ,sem opazila nikjer. Vsak ima hvaljujemo za postrežbo in i prevzeli francoski lazaristi. Ven- Inamreč svojo loto ograjeno z pa trgovca Mm Castelo. dar so tudi pozneje hudo prega- (železno ograjo, tako visoko, j Prav lepo se moram zalivanj ali katoličane, dasi jih to pre- jkot' jo imajo tukaj pred svoji- liti v Leadvillu vsem tistim ganjanje ni iztrebilo. Nekaj ti- mi domovi. Častitati moram | ženskam, s katerimi smo se soč Abesincev se je zvesto drža- Lieadvillčanom, da imajo tako srečale pred cerkvijo sv. Jože- 10 svoje katoliške vere. Pripada- dobrega g. duhovnika, ki vsejfa. fie nikoli poprej se nismo 11 so deloma koptsko-etijopske- sam naredi. Nič ni bilo mini-j videle, pa so nam dale take mu obredu, deloma pa latinske- stranta, pa so gospod vse sami prijazno besedo. Ohranili va; mu. napravili in tudi, sami peli pri bomo v najlepšem spominu. —- Sedaj je Abesinija razdeljena mrliču. Imeli smo tudi priliko,!Vse bolj veseli smo se vračali v štiri katoliške duhovne okra- da smo spregovorili nekaj be-j proti domu, kakor pa smo' od-je: apostolski vikarijat Abesini-Ved z č. gospodom Trunkom, iha.iali, kajti dom je le dom. in je vodijo francoski lazaristi pod za kar se jim najlepše zahva 'človeka le malo skrbi kako -ie vodstvom p. Edvarda Grusonsa. ,1 ju jemo. — Obiskali smo tudi (doma, če je kje na potovanju. Ta okraj obsega severno Abesi-(slovenskega milijonarja Mir. [Tudi mene, je dom skrbel, četudi sem imela doma za oskrbnico ženo mojega brata, Katie Itn par, ki .je pridna in vestna. Kuhala .je in hišo držala v redu, za kar se ji prav lepe ■ zahvaljujem. Hvala ti Katri- i Ta način samoobrane je za ra-ike sicer gotovo zvezan z veliko [neprijetnostjo, kajti spužve izlo-'čijo ogaben vonj, toda rak si menda, "misli", da je nekaj 'smradu še vedno bolje nego smrt po neštetih sovražnikih, ki prežijo na njegovo življenje. -o-- Na jzaminivejše vesti so » f\m«r. Slovencu; čitajle p«! PO TREH LETIH UJET POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak-drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111, Tel. Canal 4534 to emphasize only in the diet of the child, but alsi the adult. Xo other food can so well serve as the foundation of an adequate diet, because no other reinforces it at so many points. It is for this reason that the term "Protective Food' tly applied to milk." is Telefon HARrison 0751 X-ZARKI — Vedno nizke cene — 're 8:30 do * USi> ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidencni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. SLOVENCI! Kadar želite o krasiti grobove svo jih dragih, n« poza bite, da imate n razpolago lastneg; rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst> nagrobne spomenike v vseh našel binah države Illinois. Cene zmerne delo jamčeno, postrežba solidna. S-priporočam t Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 ^f??iJvkSOari i*lala V svrho, da_________ 0t'nke ^ -loscbne znake iz trdega pauirja. Na levi predstavlja vred aria, znak na desni* »a ie vreden pol centa. Prosili ropar Don?ld Eberle, ki g^ je pojicija zasledovala skozi tri lata in o:nogo£i plačevanje enodstotnega ga je končno pred kratkim ujela v Chicagi z njegovo tovarisico vredi "kraljico podzemlja", Helen Harman. Par je priznal neki umor v Clcvciandu in do 50.0 iopov v Chicagi. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "english-slovene reader" kateremu je znižana cena ^^ , in stane samo: Naročila sprejema Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rcl. Chicago, ill. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politična pokrajine J»gosla-vije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in g.-, imamo zopet v salo«;. V »en onim, ki so zadnji; čase i »te S a naročiti, ga bodo le ;irejeli po pošti, —-■Novi 7.emHevid je i nt.-resanten zlasti i.a nxie, ki n. poznajo nove razdeli;ve Ju goslavije v banovine. Ta % barve tiskan zemljevidi po kaže vse to. Ko'oi |» i i< !i, s (ja naj naroči. STANE S POŠTNINO 3Ge in naroča mi Knjigarna kiner. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicwgo, UL T Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 13. septembra 1935 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika mmum. "Kakor, da je potreba, da bi moški po vsej sili moral biti lep dečko!" "No, pa reci, da mu to ne bo v napoto." "Bo ali pa tudi ne. Kar si jaz želim pri moškem, je vse kaj drugega!" Teta Cecilija je pograbila priložnost, ker take izlepa ni bilo pričakovati. Zato je morala tem bolj držati. "Razloži nam torej kaj, Rolanda. Zelo nas zanima izvedeti, kako si v sanjah predstavljaš svoje zakonsko življenje." "O, moja sanja je kaj preprosta. Kar si želim od moža, je najprej notranja globina." "Kaj bi to bilo? je silila teta vanjo. "Gotovost, da je moj mož. značajnež in se morem vsikdar naslanjati nanj. Ce je povrh še lep ... tem bolje! Če pa ni? Se veliko bolje. Manj bo izpostavljen skušnjavam in varnejši mi bo." "Pa vendar je telesna lepota ..." se je oglasil Roger. "Malo prida, gospod Roger. Vsak brivec je lahko lep. Sicer pa je opisana ničevost lepote na debelo v moji mašni knjigi ; pr^čitala sem dotično poglavje že večkrat, kadar so se vršile poroke. Sest mesecev v letu je vinska trta tistemu, ki je ne pozna, le brezpomemben kos mrtvega lesa ... Kdor jo pa pozna, vidi v nji bodoče izvrstno vino ... Dejala sem, da sem prečitala poglavje... Nisem ga prav za prav čitala, ampak razmotrivala sem ga." "Pa vendar bi ne vzela gorile?" je drezala teta. "Zdi se mi, da nisem še nikoli vzela v pretres te možnosti!" Tedaj se je oglasil gospod voditelj, ki je pazno poslušal: "Oprostite mi, gospodična, a mika me, da bi Vas vprašal, kako si predstavljate takega značajneža na tem otoku?" Rolanda se je zamislila; nato je odgovorila počasi pozorno tehtajoč izraz slehernega drobca svoje misli: "Predstavljam si moža, čigar mišljenje se z domačega stališča, to je v hiši, z verskega stališča, to je v župni ji, ter z družabnega stališča, to je na otoku — brez kolebanja in nejasnosti sklada z mojim mišljenjem o poglavitnih stvareh." Gospod voditelj se je zresnil pri tem izrazu notranjega življenja Rolandine preproste duše, ki je bil hkrati tenak in gorečen. "Ni slabo!" je dejal ter pokimal z glavo. "Celo prav dobro, izvrstno je to povedano... Si slišal, Roger? To si vzemi za zgled!" "Bom tudi. Vendar Vam povem, da se moje mišljenje o nevesti do pičice ujema z mišljenjem gospodične Rolande o ženinu." "Razloži nam ga še ti !"• "Je že vse povedano. Tudi jaz si želim takega bisera v hiši... žene, ki bi kraljevala ter bila kakor solnčni žarek v mojem domu ... ki bi bila biser v cerkvi, a naposled tudi biser na zunaj, kajti delala naj bi čast svojemu možu povsodi, kamor bi jo pač življenje popeljalo." "Ce si torej oba želita isto, nista daleč od sporazuma!" je vzkliknila teta Cecilija; njene oči so nemirno hodile od enega do drugega. Vse je kazalo, da bo kar naravnost načela poglavitno vprašanje, ne da bi se u- stavljala pri malenkostih; k 'sreči je baš tisti hip vstopila Filomela ter prinesla spet novo "rihto" sladkosti. Za nocojšnji večer je bila teta Cecilija dovolila Filomeli neomejen kredit; zato sta bila gosta "Zavetja" izvrstno postre-žena. Jedi so bile izbrane in pripravljene posebno skrbno; narastku so sledili mali raki, ki jih je bilo treba pojesti sveže, s surovim maslom, kar je bilo naravnost kraljevsko razkošno jedilo. Nato so prišle na vrsto izredne slastne školjke. Krono pojedine sta pa tvorila dva mlada raka iz Herbaudiere, v omaki, katere skrivnostni recept je teta Cecilija skrbno čuvala. K temu se je dobro prilegal častitljiv konjak, ki je čudovito izpopolnjeval morsko aromo, s katero se je rak pre-pajal ves čas svojega življenja v oceanu. Kdor je kdaj pokusil takega raka na otoku, temu ni mogoče nuditi boljšega; nikjer v Parizu pa ne dobi enakega. No, če po tako izbrani večerji vendar-le ne bi bilo nič iz poroke ... Ah, teta Cecilija! Roger Maude, ki je bil vajen najboljših pariških restavrantov, se je ob tem obedu iz domače kuhinje kar raznežil. "Kako bodo dobro zame skrbeli!..." mu je rojilo po glavi, ne da bi mu bilo jasno v zavesti, in oči so se mu pri tem oro-sile. Za zaključek je prinesla Filomela na mizo potico, lahno rumenkasto, iz najboljše moke domačega mlina. "Rolanda !" je nenadoma zaklicala teta Cecilija. "Razdeli nam potico, da vidimo, če si že godna za možitev!" Rolanda ni odgovorila ničesar, a razdelila je potico z veščo roko, celo za Penta-pona je postavila nekaj mehkih skorjic na stran. "Nimam besed, da bi vse to prehvalil L" je vzdihnil Roger. "Obiskal sem najznamenitejše lokale na Montmartreu. Pil sem že šampanjca, ki je veljal sto frankov za buteljko ... Jedel sem že najdražje špecijalitete ... A tako kakor nocoj še nisem večerjal!" "Torej še pridite!" je odgovorila teta. Na mizi je bil muškatelc, ki ga je teta Cecilija kupila ob nižji Loiri. Vino je bilo bledozlate barve, nič kaj posebno ni izgledalo na oko, vendar'ga je hranila teta le za največje praznike. Teta je opazovala svojo nečakinjo, ki se je držala mirno kakor daljna kraljičina. Roger je bil vrlo pozoren kavalir; skrbel je, da bi njegova soseda česa ne pogrešala in se je sklanjal često k nji, šepeta je sam pri sebi nežne besede, ki si jih ni upal izgovoriti. Rolanda se mu je ljubeznivo zahvaljevala ... in nič več. Vkljub toploti, ki se je bila ' razširila med njimi, vkljub tetinim povdarkom, vkljub lepemu sosedu, vkljub vsemu se deklica ni razvnela. Nobena stvar ni hotela nanjo vplivati. Po obedu je postavila skrbna Filomela velik krožnik zelenih in rdečih smokev PISANO POLJE J. M. Trunk Gre, pa ne bo šlo. Hitlerjanizem gre znak neke duševne vem tem, ki mislijo, da imajo le sami ključ do nebes (a mortgage on heaven.) Pred petnaj-jstimi leti sem imel le svojo volijo in svojo ver0 (ne katoliško vero, morda, le vero, zaupanje i j v zmago svojih idej;) zdaj je j moja stranka vsa Nemčija.'' "! Hitler pač vidi, da roba gre. pobesne- {jRpeh -e že marsjkoga oma. ji v svojih tendencah in celo izven Nemčije navdušenje za Hitlerja, nikakor ni po- Nemči-.Iosti' i™ v sfbi kal polomi- |mil Paganizem je pleh> vera Prav> ^ a naprej, Je P1'0-1 ah sleJ- V katolicanstvu' Boga resnica; kak uspeh je kladnice in j je reprezentirana vera v naj- roba le za bolj širšem pomenu besede, in ta Ni treba pray nehalo, ako morda kaka ne drži tega navdušenja tleh. V Borovljah na sila ivera naiveru oklepa vsakega, ki plitve glave, nobenega pre- pac rokovanja, e v Boga. V Rusiji divja- bo šlo ge celo d0jR0> ampak ne .. Koro- •i0 pnti ven z verskim nfhiliz-|bo glo vedn0j tud5 ]Iit|cr bo to škem so na dan, ko je Avstri-imom' s ta.ienjem, zanikanjem,;prav gotovo izkusii. Resnica ja žalovala za umorjenim .smešenjem, dasi nehote komu-La durmi> ]až za mizo. ylogi nizem nastopa kot neka nova L, pa izpremenita. In ko pride — vera. To pa ni vera, le ne- ]až za duri> ostane za vedno ka vera. V Nemčiji pa hočejo ^.am brezposelnih dan na dan več. Tako je z — ekonomijo. V starem kraju, vsaj v Avstriji, imajo brezposelno podporo, pa je enako vsak dan več — brezposelnih, ki pravijo, da ni dela, in si poiščejo dela — da kradejo, dočim mora n. pr. kmet garati od jutra do večera, ako hoče shajati. ako se otvorijo zaje podpora za vse, ampak ekonomija vsebuje ne" kaj več, in tega danes ni, ime- Dollfussom, razobesili na najvišji dimnik tovarne klukasti križ. Posameznost, ampak vrlo značilna. Ta znak se pojavlja celo na Goriškem, v Trstu. Na Kočevskem je prišlo do spopadov radi vzklikanja na Hitlerja, in nemški podjetniki odpuščajo slovenske delavce. JSnako vrlo značilno. Na Nemškem gre naprej resnično vero spraviti s pota s pagansko, nordiško, nemško vero. I>ozdaj gre. Kako dolgo poj de ? Znano je, da je Napoleon na vrhuncu svoje moči postal Danes gre, morda nuje se — poštenost pri vsem, poštenost pri delu, podpori i" zavarovanju in —sploh v vsem ravnanju. * Pravico., he, he. Znana Lady Astor se je tudi izrazila, kakšnega naziranja .le radi porodne kontrole in vsaK poštenjak je moral zastrmet'-Tudi Arthur Brisbane je P0' depresija in je bolj in bolj sluhnil, in kakor je njegova zmanjkovalo dela, so neki navada, ne pravi ne piš, ekonomisti" hudo priporočali miš., ali vsaj hoče tako nič reči. Pa ni rekel nič. Odrezal Ekonomija. Ko se je začela pojavljati skoroda z podvojeno silo. Od- vim vojakom pušk iz rok. Pu- iz ko pus«,«. ttl|priusKai rusKi mraz. iNapoleun dela ygega brezdelja bi bile vpliv, in odpor je opravičen, Se je pozneje precej streznil. konec c]ost; bi ime]. VRj So nacm odpora je drugo vpraša- Tudi Hitler je postal precej ve_ ako bj vhlda morda dalf nje. Boj proti katolicanstvu m j prešeren. Zadnjič je v nekem cp, b;llWpk nn hsiriiinnharnn tudi vernem protestantizmu je govoru izjavil: "Dajte, da po- na mizo. (Dalje) slovenskih gramofonskih plošč i ošče za ~ < Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE. Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskocnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike nai-brže več ne bo. V vašem interesu je, da si nabavite tekom te razprodaj« čim več teh plošč morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče | pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. , Plošče, ki so na razprodaji so: Columbia plošče: 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ, SVETI VEČER, poje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM, PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, poieio člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, OJ PASTIRČKI BOŽ1I LJUBLIENCI, poje Anton Šubelj. 25115—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA TE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman. 25130—VELIKONOČNA, 1. in 2. del, moški in ženski glasovi. ► 25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT, ženski duet. 25133—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič. 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, poje g. Anton Šubelj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO ... KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut. Victor plošče: 23005—-ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, komi pevci Adrije. 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. DUNAJ OSTANE DUNAJ, citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA, SPOMIN NA BLED, ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples, TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti Landleriev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, » OH. OH, URA ŽE BIJE, noje Mirko Jelačin. ► 23026—POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, JURIT BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin. 23027—PA KAJ TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin. I 23028—VSI SO PRIHAJALI, ► MLINAR, noje Mirko Telačin. ► 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci sprem, harmonike. 80333—V KRČMI, 1. m 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454—OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA, HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila je -poslati na: precej prešeren. Papeževo du- jsvojo ekonomijo. Zatrjevali so, T . . . . ,.v hovno moč smešl1' če*' da|da bi se takoj odpravile vse se je, da ima tudi ta lad? proti Judom in katoličanom ne more ta moč strgati njego- |hibe depresije in bi bflo dela «pravico»/goVoriti o kontroli, , , , v izobilju za vsakega delavca, tako, kako je govorila nam- por proti vplivu judovstva mi ške pa so le popadale iz rok ako bi vlada dok)čila le do , Left in govorila je v stnfel« je povsem umljiv. Prevelik m Napoleonovih vojakov, ko Je biljončka dolarčkov za kaka brezpogojnih kontrolerjev, d« preveč kvaren je postal ta .pritekal ruski mraz. Napoleon dela Vsega brezdolja bi bilo|se niti pred lastn0 krvjo nj - ustavila. , ,. , dal* Pravico ima — he., he-cel biljoncek, po., hardmohamol Fehl ch0B8en.. Mr. Brisbfl- - tedaj bi se pa naravnost va- n proRtost , svobodno se Ijah v izobilju, ker denarja m . . . , . ^ vsega bi bilo ko črepinj. Tako P , 0 , , • ali . , ■ , . ,. svoboden, da se lahko juti j a tedaj prav razni — ekonomisti i, .. A „,» „ , . , .. , . danes napijem do nezavest al. narodni gospodarji, ki so I , ica to je dru- baje hudo študirani, kako od-J umra_ Vsak človek je popraviti vse hibe v ekonomij. , da lahko krad goljl,-naroda in države. • ^ a,. 8wbodeil tudi, d* Zgodilo se je, da je res via- 'izraža taka protisocialna m'ie' da začela odpirati svoje za- 'nja, kakršna se širijo od P0' zatvornic se je vsipalo in vsi- rodnih kontrolerjev in zag0' nebeške zatvornice odprle pri jvornikov, ampak kake — Prf veseljnem potopu, in iz teh 'vice do kaj takega prav niW zatvornic se je vsipalo in vsi- nima, in naj robo s plaščeI" palo in se še vsipa in vsipa.. do poki-iva deset Brisbanov. S^ 12 biljončkov se je menda že boda, prostost bo prišla nek01 vsul o in se vsuje., ampak prej pa drugo tehtnico, ne na kaj'0 sta prišla na vrata — brother, iBrisbanovo, o kaki — pra^1^ can you spare a dime — po jse pa niti pri tej tehtnici ne ^ dva, trije, zdaj jih pvide kai [govorilo, ker je pač sploh jcela truma, in strgani ravno jniso, pa pravijo, da nikjer ni dela., in tudi razne štatistike Katoliški Slovenci, oglaŠ^1® voje prireditve v "Amerik011 se izdajajo, ki povejo, da je ' kem Slovencu"! 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Adrije s Kniie^m-* Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Phone: 2575 in 2743 ANTON NEM ANIC H & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen 1.1805. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od Jotin Kochevarja West Side Distributor of Monarch Beer 2215 "W. 23rd Street Telefon Canal 61^ CHICAGO, ILL. dr. john j. zavertnik — PHYSICIAN & SURGEON — n m||y. Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 v Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. , t*qO, Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Phone Canal 9694—9695 dr. ray a. olech, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thurs day and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. bostic brothers — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal sday. pr>- 9694