KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 8 UVODNIK Ceprav se dopusti že iztekajo, poletja še nanja z novimi naslovi, ki jih je prejel ni konec. Zato je tudi avgustovska števil-Informacijski center za bibliotekarstvo. ka bolj poletno obarvana. Tokrat smo v ospredje postavili razstavno dejavnost Branka Badovinac je pripravila tudi novi­knjižnic. Špela Pahor piše o razstavah cko o možnostih za strokovno izpopol-Martine Žerjal, Tee Ghersini in Marjana njevanje v Združenih državah Ameriki, Dobovška ter o srecanju s pomorskim pa tudi porocilo s mednarodne konfe­radijskim castnikom Vinkom Grgicem. rence Crimea 2009. V tej številki pa lah-Matjaž Neudauer v prvem prispevku ko preberete tudi porocilo s konference poroca o razstavi promocijskega materia-ELAG, ki se je je udeležila Tanja Mer­la slovenskih splošnih knjižnic v Knjižni-cun. ci Ivana Potrca Ptuj. V drugem prispev­ku pa nam predstavlja Združenje sploš-Vabim vas, da s prispevkom sooblikujete nih knjižnic. naslednjo številko Knjižnicarskih novic. V sklopu "Vsebinska obdelava knjižnic-Lep poletni pozdrav! nega gradiva" Tatjana Kovac opisuje UDK vrstilce za postavitev notnega gra-Damjana Vovk diva po zasedbi. Tomaž Bešter vas vabi k branju knjige "Handbook of usability testing", Branka Badovinac pa nas sez- Kazalo: Uvodnik Open access week Koledar prihajajocih srecanj Vrstilci UDK za postavitev notnega gradiva po zasedbi Priložnosti za strokovno izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike Konferenca ELAG 16th International Conference Crimea 2009 Uporabnost Koledar prihajajocih srecanj Srecanje s pomorskim radijskim castnikom Vinkom Grgicem v Mestni knjižnici Piran Slike Marjana Dobovška v MKI Slovenske splošne knjižnice se predstavijo Fotografije Tee Ghersini v MKI Martina Žerjal in njen Potpuri duha v MKI 1 1 2 3 4 4 5 7 9 10 11 12 13 14 HITRE INFORMACIJE OPEN ACCESS WEEK Prvi mednarodni Open access week bo potekal med 19. in 23. oktobrom 2009. Vec informacij najdete na: http://www.openaccessweek.org/ . Novo ime, novo vodstvo Najava: Knjižnicarji in knjižnice: dodana vrednost okolju Najava: Razmerja med slikovnimi in besednimi sporocili Seznam novosti v ICB v NUKu 14 16 18 21 KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje september – oktober 2009) • 31.8.-1.9.2009, Rim, Italija, Conservation and preservation of library material in a cultural-heritage oriented context, http://fd8.formdesk.com/uppsalauniversitylibrary/form1 • 31.8.-1.9.2009, Palermo, Italija, Libraries and Society: A Pan-Mediterranean perspective, http://www.iflamed.unipa.it/ index.php/iflamed/2009 • 31.8.-4.9.2009, Brisbane, Avstralija,10th International Con­ gress on Medical Librarianship (ICML), http:// www.icml2009.com/ • 1.9.2009, Padova, Italija, Reading in the Digital Age: Educa­ ting the Passionate and Critical Reader Through the School Library, http://www.iasl-online.org/events/conf/2009/ program-preconference.htm • 2.-4.9.2009, Padova, Italija, IASL 2009 Annual Conference: School Libraries in the Picture: Preparing Pupils for the Futu­ re, http://www.iasl-online.org/events/conf/2009/ • 2.-4.9.2009, St Andrews, VB, The Book Triumphant: The Book in the Second Century of Print, 1540-1640, http:// www.st-andrews.ac.uk/~bookproj/, poj@st-andrews.ac.uk • 2.-4.9.2009, Graz, Avstrija, 9th International Conference on Knowledge Management and Knowledge Techniques, http://i­ know.tugraz.at • 6.-8.9.2009, Chur, Švica, Die Lernende Bibliothek 2009: Wissensklau, Unvermen oder Paradigmenwechsel?, http:// www.lernendebibliothek2009.ch/home/ • 14.-16.9.2009, Lund, Švedska,1st Conference for Open Access Scholarly Publishers, http://www.oaspa.org/ conference/index.php • 15.-18.9.2009, Graz, Avstrija, 30. Österreichischen Bibliot­ hekartag: The ne(x)t generation: das Angebot der Bibliothe- ken, eveline.pipp@uibk.ac.at • 8.-11.9.2009, Trento, Italija, The International Conferences on Digital Libraries and the Semantic Web 2009, http:// www.icsd-conference.org/ • 10.-12.9.2009, Cambridge, VB, 2nd International Conferen­ ce on the Theory of Information Retrieval (ICTR 2009), http://kmi.open.ac.uk/events/ictir09/ • 14.-16.9.2009, La Paz, Bolivija, EBAM 2009: La Informacin para la inclusi social y cultural, http:// www.ebam.gesbi.com.ar/ • 16.-18.9.2009, Kreta, Grcija, 2nd World Summit on the Knowledge Society (WSKS 2009), http://www.open­ knowledge-society.org/summit.htm • 24.-26.9.2009, Dubrovnik, Hrvaška, The Best in Heritage, http://www.thebestinheritage.com/ • 24.-27.9.2009, Leipzig, Nemcija, The History of Printing and Publishing in the Languages and Countries of the Middle East, http://www.hpplcme.ovh.org/syn/mn_main.php • 27.9.-2.10.2009, Corfu, Grcija,13th European Conference on Digital Libraries (ECDL 2009): Digital Society, http:// www.ecdl2009.eu • 30.9.- 2.10.2009, Milano, Italija, 3rd International Confe­ rence on Metadata and Semantics Research (MTSR 2009), www.lintar.disco.unimib.it/MTSR09 • 1.-4.10.2009, Salt Lake City, ZDA,12th Annual Library and Information Technology (LITA) National Forum: Open and Mobile, www.lita.org • 5.-6.10.2009, San Francisco, ZDA, 6th International Confe­ rence on Preservation of Digital Objects (iPRES 2009), www.cdlib.org/iPres/ipres2009.html • 5.-7.10.2009, Zaragoza, Španija, 14th International Confe­ rence on Information and Documentation Systems, http:// www.ibersid.org/ Se nadaljuje na str. 9 ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA VRSTILCI UDK ZA POSTAVITEV NOTNEGA GRADIVA PO ZASEDBI Prispevek je nastal na pobudo knjižnice, ki ima v svoji »glasbeni sobi« tudi notno gradivo v prostem pristopu, razvršceno po zasedbi. Notno gradivo oznacujemo z glavnim vrstilcem 78.026, ki ga z odnosom povežemo z želenim vrstilcem za zased­bo, npr.: 78.026:78.087.6 notno gradivo za vokalno glasbo 78.026:780.6 notno gradivo za posamezne inštrumente 78.026:785 notno gradivo za razlicne inštrumentalne zasedbe Podobno velja za partiture, ki jih oznacujemo z vrstilcem 78.089.6, npr.: 78.089.6Haydn:78.082.1 partitura Haydnove simfonije Postavitveni vrstilci pa morajo biti cim krajši. Ker obrav­navamo gradivo ene vrste (note), lahko izpustimo prvi vrstilec (78.026). Toda zasedbe se razlikujejo po številu in nacinu glasbil ali glasov: en ali vec solo inštrumentov, glasov, spremljava. Zasedbe za posamezne inštrumente izražamo z vrstilci 78.087. 1/.4, npr.: 78.087.1:780.614.332 …za violino solo 78.087.1:780.614.433 …za klavir solo 78.087.2:780.614.332+780.614.433 …za violino s klavirsko spremljavo 78.087.3:780.614.332+780.614.433 …za violino solo in klavir solo Tudi táko oznacevanje je za postavitev obicajno predol-go. V tem primeru ostane za oznacevanje zasedbe zgolj vrstilec za glasbilo, npr.: 780.614.131 …za kitaro 780.614.334 …za celo 780.622 …za pavke 780.641.2 …za precno flavto 780.642.1 …za kljunasto flavto 780.647.2 …za harmoniko 780.649 …za orgle Za vokalne zasedbe je manj zadreg, uporabljamo vrstilce v skupini 78.087.6, npr.: 78.087.61 …za en glas 78.087.612.1 …za sopran 78.087.613.2 …za bariton 78.087.68 …za zbor 78.087.681 …za otroški zbor 78.087.685 …za zbor s solisti Za oznacevanje vecje inštrumentalne zasedbe uporab­ljamo vrstilce v skupini 785, npr.: 785.11 …za simfonicni orkester 785.12 …za pihalno godbo 785.7 …za komorno inštrumentalno glasbo V okviru tega je zapletenejše oznacevanje notnega gradiva za komorno inštrumentalno glasbo, torej za duo, trio, kvartet itd. Kadar je zasedba standardizirana, izberemo ustrezni vrstilec, npr.: 785.73 …za klavirski trio 785.74 …za godalni kvartet 785.75 …za pihalni kvintet Kadar inštrumentalna zasedba ni standardizirana, povežemo glavni vrstilec 785.7 z vrstilci za inštrumen­te, npr.: 785.73:780.641.2:780.643.1:780.644.1 trio za flavto, klarinet in angleški rog Seveda je to zadnje oznacevanje za postavitev manj primerno. Odlocimo se lahko, da vse nestandardne zasedbe oznacujemo enako kot standardne, to je z vrstilci 785.72/.79. Zakljucek: notno gradivo za prosti pristop moramo primerno okrniti, npr.: 78.026:78.087.1:780.614.332 . 780.614.332 …za violino solo Predpostavljam, da je gradivo v prostem pristopu oznaceno tudi besedno. To uporabniku olajša iskanje po policah. Vrstilci UDK pa so za knjižnicarja nepo­grešljivi pri sortiranju, razvršcanju in pregledu gradiva. Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica PRILOŽNOSTI ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IZOBRAŽEVANJE »Mortenson Center for International Library Programs« Mortenson Center for International Library Programs je bil ustanovljen leta 1991 in deluje v okviru univer­ze v Illinois, tocneje njene univerzi­tetne knjižnice. Ustanovitelja C. Walter in Gerdo B. Mortenson sta financno podprla projekt z name-nom, da se tudi s knjižnicami spod­buja višjo zavednost o miru, izobra­ževanju in razumevanju med razlic­nimi kulturami. Aktivnosti centra so predvsem usmerjene v mednaro­dno povezovanje in izmenjavo izkušenj bibliotekarjev in informa­cijskih specialistov. V posebej zas­novanih programih je do sedaj sodelovalo vec kot 700 strokovnja­kov iz 89 razlicnih držav. V okviru centra se izvajajo razlicni programi in projekti, ki se oblikuje­jo glede na vsakokratne iniciative in potrebe. Zlasti se izvajajo razlicne oblike pomoci strokovnega usposa­bljanja za vodenje in modernizacijo knjižnicne dejavnosti. Trenutno obstajajo trije veliki projekti: Think Globally, Act Globally: US and China Collaboration (izmenjava strokovnja­kov), South African Library Leadership Program (pridobivanje znanj za vodenje kakovostnih knjižnicarskih storitev v vseh tipih knjižnic), Afri­can University Development (podpora pri prehodu v avtomatizirano delo­vanje univerzitetnih knjižnic iz vzhodne in zahodne Afrike). Mortenson Center for International Library Programs pa izvaja tudi indi­vidualni program (Associates Pro­gram: An Individualized Nondegree Program), ki posameznim knjižnicar­jem ponuja priložnost, da obišcejo univerzo v Illinoisu, kjer opazujejo razlicne knjižnicarske aktivnosti in [sic] KONFERENCA ELAG Od letošnjega aprila, ko se je v Bratislavi odvijal ELAG (European Library Automation Group), mine-va že kar nekaj mesecev. Pa vendar bi želela nekaj besed v tokratni rubriki nameniti ravno tej konferenci, ki je letos tako po kvaliteti prispevkov kot v sami organizaciji prekašala marsikatero drugo, in jo tako predstaviti širši slovenski knjižnicarski sferi. ELAG predstavlja pomemben del knjižnicarske skup­nosti že vec kot trideset let ter ima vrsto dolgoletnih privržencev, nekaj tudi iz Slovenije. Ce je bila na svo­jih zacetkih konferenca bolj namenjena razvijalcem informacijskih sistemov je v zadnjih letih nekoliko omilila svoj tehnicni aspekt in mu dodala tudi širši družbeni in teoreticni okvir. Kljub temu je med udele­ si pridobijo nova strokovna znanja ter delijo svoja z drugimi strokov­njaki iz istega podrocja. Program vkljucuje: serijo seminarjev, nove tehnologije, obisk knjižnic, sodelo­vanje na posvetovanju, konzultacije z knjižnicarji, delavnice, dostop do univerzitetne opreme in virov, vodeni obiski in potrdilo o udeležbi programa. Vse informacije in prija­vnice so dostopne na spletni strani: http://www.library.illinois.edu/ mortenson/. Rok oddaje dokumen­tacije za udeležbo na septembrski/ oktobrski izmenjavi je vsakokrat 1.2. Pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica ženci še vedno najvec praktikov - knjižnicarjev in informatikov, ki skrbijo za razvoj in implementacijo novih aplikacij, prispevki pa ostajajo zelo prakticni in predstavljajo konkretne rešitve na probleme, s kateri-mi se srecujemo v knjižnicah. K temu še dodaja vrsta delavnic, ki so osrednja tocka te konference, lansko leto pa so prvic predstavili tudi »lightning talks«, kjer lahko vsak udeleženec v petih minutah predstavi svoj projekt ali razmišljanje in tako morda tudi privabi potencialne partnerje. Za naslednje leto pa se po govoricah obeta še ena novost: privrženci nadvse uspešne ameriške konference za razvijalce Code4Lib želijo organizirati pred-konferencne delavnice, kjer bi se ELAG vrnil na svoje zacetke in zopet omogocil tudi bolj konkretno t.i »hands-on« reševanje proble­mov. Letošnja konferenca z naslovom »Nova orodja obrti« se je osredotocala na nove aplikacije, okolja, standar­de, formate in postopke, ki jih morajo sistemski knjiž­nicarji in razvijalci obvladovati za reševanje informa­cijskih problemov. »Standardi za izmenjavo podatkov iz socialnih omrežij«, »Gradnja mikroformatov za bib-liografske podatke«, »Delovni postopki za skeniranje starih zemljevidov v knjižnicah« in »Evalvacija odprto­kodne programske opreme« so bile na primer nekatere izmed delavnic v sklopu letošnje tematike. Med refera-ti je osrednjo tocko konference predstavljal David Nicholas s svojo aktualno raziskavo o Google genera-ciji, izvedeli smo tudi nekaj vec o novostih OCLC-ja in ExLibrisa, ter o razvoju razlicnih orodij kot katalogi naslednje generacije in priporocilni sistemi za kataloge ter o odprtokodni in komercialni programski opremi za knjižnicne kataloge in spletne strani knjižnic. Pro­gram konference in prezentacije si lahko ogledate na http://indico.ulib.sk/MaKaC/conferenceTimeTable.py? confId=5. Naslednje leto bo ELAG potekal v prvi polovici juni­ja, in sicer v Helsinkih pod naslovom »Meeting new user expectations«. Poleg zanimivih tematik in dinami-cnega toka konference je prednost tudi njena relativna majhnost, ki ob radodarnem deležu casa, namenjenega druženju, omogoca tudi medsebojno spoznavanje in povezovanje udeležencev. Vse, ki jih tematika in tak­šen nacin izmenjave znanja zanimata, vabim, da se nam naslednje leto pridružijo. Kotizacija za udeležbo na konferenci ni visoka (lani 60 EUR), finski organiza­torji pa že išcejo ugodne možnosti za nocitev. Vec informacij o prijavi prispevkov in registraciji bo na voljo v naslednjih številkah Knjižnicarskih novic. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 16TH INTERNATIONAL CONFERENCE CRIMEA 2009 Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Culture, Education, and Businessą, 6. – 14. 7. 2009, Sudak, Ukrajina V casu od 6. do 14. junija je v crno­morskem letovišcu Sudak (Ukrajina) potekala že 16. mednaro­dna konferenca Crimea˛, ki jo v sodelovanju s številnimi ruskimi in ukrajinskim ustanovami organizira Russian National Library for Science and Technologył iz Moskve. Gre za izredno zanimiv mednarodni dogo­dek, ki skozi številne referate, okro­gle mize, strokovne in kulturne pri­reditve daje vpogled zlasti v knjižni-carstvo bivših sovjetskih republik. Tokrat je bilo na posvetovanju nekaj cez 800 udeležencev, ki so lahko poslušali referate avtorjev, ki so prihajali kar iz 22 razlicnih držav4. Vecina prispevkov je objav­ljeno in dostopno v e-zborniku5. Udeleženci so prihajali iz knjižnic, univerz, založb in knjigotrških pod-jetij. Predavanja in dogodki so v glavnem potekala v ruskem jeziku, poskrbljeno pa je bilo tudi za simul­tano prevajanje v angleški jezik. Ceprav bi bila predstavitev zaradi nepoznavanja razmer knjižnicarstva v Ukrajini zaželena, bo doticna tema zaradi pomanjkanja prostora pocakala na druge priložnosti6. Cri­mea je namrec mednarodno splošno strokovno posvetovanje, ceprav je vsakokrat izbrana ožja strokovna 1 V pricujocem prispevku je uporabljena razlicica poimenovanj ustanov, referatov, predavateljev, ipd. iz angleškega sklopa konferencnega gradiva. 2 Glej: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/index1.php. 3 Glej: http://www.gpntb.ru/; http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/organizers.html. 4 Glej: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/participants.html. 5 Glej: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/. 6 Nekaj osnovnih informacij v angleškem jeziku je moc prebrati v: Pashkova, V. S. (2003). Ukrainian library association. V Drake, M. (ur.), Encyclopedia of library and information science, vol. 4. New York, Basel: Marcel Dekker, str. 2837-2843. problematika. Letošnja osrednja nit je bila preoblikovanje knjižnic in informacijske tehnologije ter prosti dostop do informacij v pravnem okolju (Transformation of Library and Information Technologies and Open Access to Information in Legal Environ­ment). Posvetovanje je po uvodnih nagovorih odprl Yakov L. Shrayberg7 s prispevkom »Libraries in electronic environment and modern society challenges«, s kate-rim je izpostavil predvsem posledi­ce svetovne gospodarske krize in zmanjševanja financnih sredstev knjižnicarski dejavnosti. Zatem je sledil E. Kuzmin s plenarnim pre­davanjem »Preserving langauage and cultural diversity«. Strokovni program je bil razdeljen v sledece dnevne ali vecdnevne tematske sekcije: 1. Informacijska družba in svetovna informacijska infrastruktura, nacionalni informacijski viri in nacionalne knjižnice, mednarod­ni projekti 2. Avtomatizirani in kooperativni knjižnicni sistemi in tehnologije 3. Digitalne knjižnice in internetne tehnologije 4. Knjižnice in muzeji v globalnem informacijskem in kulturnem okolju 5. Bibliotekarstvo, bibliografija in bibliologija 6. Knjižnicni delavci, profesija in izobraževanje 7. Informacijska in lingvisticna podpora knjižnicnim in infor­macijskih sistemom 8. Ekološke informacije in ekološka kultura (10. obletnica sekcije) 9. Informacijski trg in izgradnja knjižnicnih zbirk 10. Javni dostop do pravnih in pos­lovnih informacij. Problemi avtorskih pravic, zašcita intelek­tualnih in materialnih pravic v knjižnicah (z okroglo mizo Zaš-cita avtorskih in intelektualnih pravic v tuji in domaci knjižni-carski praksi) 11. Regionalne knjižnice, lokalne informacije in domoznanstvo 12. Branje in informacijska pisme­nost otrok in mladine (z dodat­nimi dogodki in diskusijami) 13. Medicinske informacije: podpo­ra knjižnic v znanstvenem razis­kovanju in storitvah za fizike 14. Informacije in inovacijska pod-pora izobraževanju, raziskovan­ju in managementu Ena izmed najbolj obsežnih in naja­ktualnejših sekcij je bila Digitalne knjižnice in internetne tehnologije. V tem okvirju je bilo predstavljeno vrsta projektov, ki izpostavljale zacetnih iniciative izgradnje elektronskih knjižnic, pa tudi nadgradnje in rešit­ve, ki so jih ponujala razlicna podje­tja (npr. Google, Emerald, idr.). Za ilustracijo naj omenim prispevek T. Yaroshenko, ki je predstavila zace­tek projekta ELibUkr. Gre za infor­macijsko podporo izobraževanju in raziskovanju v univerzitetnem (zlasti najprej ureditev dostopa, uporabe in upravljanja elektronskih virov ter vzpostavitev enotnega portala). Projekt sta financno pod-prli dve ameriški ustanovi8. Drug zanimiv prispevek pa je govoril o pilotnem nacionalnem projektu ruskih citatnih indeksov, ki ga je predstavil G. Eremenko iz podjetja Scientific Electronic Library9. V sekciji Bibliotekarstvo, bibliografija in bibliologija sem predstavila svoj pris­pevek v soavtorstvu z dr. Primož Južnicem10 z naslovom Researching the representation practices of the library and information science profession: the case of a Slovenian daily newspaper11. V okviru te sekcije je bil predstavljen tudi zelo poucen in zabaven referat o knjižnicnem muzeju, ki zajema vec kot 3.000 enot knjižnicnega promocijskega gradiva in oglasov iz pretežno rusko govorecega geograf­skega podrocja, nekaj manj pa tudi iz drugih držav. Muzej je vzpostav­ljen v okviru mreže splošnih knjiž­nic Kirov v Sankt Peterburgu. Pre­davateljica N. Sokolova je s sodela­vko predstavila specifike ruskega gradiva glede na kulturne in druž­bene okolišcine v 20. stol.12 Ob uradnem strokovnem delu so se zvrstili še številni posebni dogodki, delavnice, okrogle mize, srecanja, natecaji, predstavitve založb, podje­tij ter razstave in drugi družabni dogodki, ki se odvijajo tudi v dru­gih bližnjih mestih (npr. 50. oblet­nica Russian public library for science and technology; posebni dogodek Ukrajinske splošne knjižnice: dejavniki uspešnega delovanja v organizaciji ukra­jinskega ministrstva za kulturo in turizem; posebni dogodek Ustvarjal­nost in inovacije v knjižnicah v organiza­ciji ukrajinskega knjižnicarskega združe­nja; posebni dogodek Knjižnice in šah, itn.). V tem okvirju je bil razpi­ 7 Predsednik organizacijskega odbora posvetovanja, direktor Russian national public library for science and technology, predsednik International associ­ation of users and developers of electronic libraries and new information technologies (ELNIT), vice predsednik Russian library association. 8 Glej prispevek: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/132.pdf. 9 Glej: http://elibrary.ru/defaultx.asp. 10 Izr. prof. na Filozofski fakulteti, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. E-pošta: primoz.juznic@ff.uni-lj.si. 11 Glej: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/6.pdf. 12 Glej: http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/eng/disk/55.pdf. san tudi natecaj za najboljši film in kratki film z okvirnim naslovom »Everything about libraries, in libra­ries and for libraries«. Zvrstilo se je 10 filmov dolgih do deset minut in 4 kratki filmi dolgi do pet minut in so obravnavali razvoj posameznih knjižnic, njenih storitev in opremo ali predstavili skupino uporabnikov in z njimi povezanih projektov. Predstavilo pa se je tudi uredniško delo ene izmed ruskih založb. Pris-topi k tematiki so bili razlicni: neka­teri ustvarjalci so se bolj marketin­ško usmerili, drugi so predstavitev postavili v izkušnjo uporabnika, spet tretji so izpostavili bolj komic­no plat knjižnicarske in založniške dejavnosti. Posvetovanje se je zak­ljucilo s sprošceno prireditvijo, kjer so podelili vrsto priznanj, diplom in plaket. Crimea je v marsicem koristna izku­šnja, zlasti za seznanjanje z najrazli-cnejšimi informacijami in proble­matikami knjižnicarske dejavnosti, ki so neruskem govorecem okolju precej nedostopne in prezrte. Prije­tno presenetljiv je bil razviden pou­darek s strani bibliotekarjev na tra­dicijo kulture knjige na sploh, ki je morebiti v zahodnem in osrednjem evropskem prostoru nekoliko zamrlo na racun razvoja tehnološ­kih in upravljavskih rešitev knjižni-carske dejavnosti. Na posvetovanju se je pokazal tudi veliki prepad v razvoju med posameznimi država-mi in tipi knjižnic. Nekatere knjiž-nice, zlasti visokošolke se izredno hitro prilagajajo novim izzivom (npr. ponujajo celo mobilne storit­ve); medtem ko druge zlasti splošne knjižnice še nimajo vpeljane niti avtomatizacije dejavnosti in niti nimajo racunalnikov, s cimer svo­jim uporabnikom ne omogocajo dostop do informacij. Naslednjo leto bo posvetovanje Crimea 2010 potekalo od 5. do 13. junija 2010, tudi v ukrajinskem Sudaku. Osrednja tema posvetova­nja pa bo »The role of libraries in enhancing information culture and preserving cultural heritage in the current social development context«. Udeleženci iz Evrope se prijavijo in dobijo informacije na e-poštnem naslovu: crimea.europe@gpntb.ru. Udeležbo na konferenci mi je omo­gocil NUK. Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica branka.badovinac@nuk.uni-lj.si UPORABNOST Handbook of usability testing Pred menoj je druga izdaja Prirocnika za testiranje uporabnosti. Knjiga je vsebinsko in idejno dovolj bogata, da lahko tehtno premislimo o tem, zakaj bi bilo dobro sistematicno priceti z delom na podrocju preverjan­ja in testiranja upo­rabniške izkušnje za storitve, ki jih nudimo. Delo je namrec zanimivo prav zato, ker se nikakor ne ukvarja z dolocenimi produkti ali s specificnimi skupinami uporabnikov, napisana je na dovolj splošen nacin, da si zasluži klasifikacijo splo­šno uporabnega prirocnika. A mimo tega so ideje, tehnike in racionalni razlogi za vecino, kar opisuje, tako natancni, da bo marsikateri bralec pomislil, da sta avtorja v mislih pri pisanju imela prav njegovo podro-cje. Prirocnik bi v najkrajši maniri lahko opisali kot kom­pedij vseh pomembnejših tehnik testiranja upora­bnosti in trikov za izvajanje teh tehnik, skupaj seveda z nujnimi opredelitvami, primeri in graficni-mi ponazoritvami. In skozi preprostost vodilnega koncepta je osnovni namen seveda vec kot enostaven: za vsako izboljšano rabo nekega produkta v koncni fazi stoji uporabniška izkušnja. Za mnenje je tako najbolje povprašati tiste, ki bodisi imajo izkušnje na tem podrocju in so že upo­rabljali takšne produkte oz. storitve, bodisi tiste, ki se jih dojema kot reprezentativne predstavnike uporabni­ 1 Jeffrey Rubin and Dana Chisnell, Hanbook of usability testing, How to plan, design and conduct effective tests, 2nd edition, Wiley Publis­hing, Inc., Indianapolis, 2008. kov natanko tega produkta ali storitve. Natanko tak­šna je tudi teza Prirocnika, ki je jasno razvidna skozi vseh 330 strani, namrec da je izvajanje uporabniških testiranj še vedno boljše kot to, da jih ne izvaja-mo. S tem se marsikdo ne bo strinjal, ker v tem vidi nepovratnost izgubljenih sredstev in casa, vloženih v takšno testiranje, medtem ko bo poizkušal v ta racun vzeti pozitivne koristi tega pocetja. Prav takšno razmi­šljanje skuša prirocnik ovreci, kajti izkušnja, ki jo pri­dobimo z opazovanjem, mnenjem in odnosom upora­bnikov preko takšnih testiranj, je v osnovi ne le boga­ta, temvec tudi mocan argument za mnoge spremem-be, ki do takrat niso razvidne. V resnici je teh pro veliko vec, kot contra. Pravzaprav zato ob koncu ostaja le vpra­šanje, zakaj ta ideja marsikje še vedno ni prerasla ple­nic? Hiter sprehod skozi kazalo razkrije dokaj sistematic­no obdelano tematiko uporabniških testiranj. Tako je knjiga v grobem razdeljena na tri dele: na splošno o testiranju (opredelitev pojmov, obširna dis-kusija o uporabniško naravnanemu produktu, osnove vodenja testiranj…), osnovni proces testiranja (izvedba razlicnih tehnik testiranja korak za korakom) in napredne tehnike (kdo, kaj, kje, zakaj in predvsem kako do razlicnih variacija na osnovno metodo). Naj­prej torej dobimo zaokrožen pregled na vse pomem­bnejše okolišcine, ki jih je dobro poznati, ko razmišlja-mo o testiranju uporabnosti svojih produktov ali stori­tev. Tudi tako osnovno, kot je npr. opredelitev upora­bnosti same. Slednjo namrec avtorja definirata kot odsotnost frustracij ob uporabi produkta ali stori­tve. Takšna definicija nam poleg vsega ostalega sporo-ca zelo zanimivo sporocilo: v osnovi namrec ne gre za to, da bi kdo podvomil, da izdelki in storitve niso upo­rabni, temvec predvsem koliko gneva bo uporabnik izlil iz sebe, preden bo osvojil produkt do te mere, da ne bo imel težav pri uporabi. In namen testiranj za boljšo uporabnost je natanko v iznicenju tega gneva in težav. To pa nikakor ni enostavno. Kompleksnost vseh last-nosti in situacij, ki se morajo srecati, da lahko za nek produkt ali storitev recemo, da je ''uporabna'', je sešte­vek mnogih komponent, od uporabnikov samih in njihovih potreb, tehnicnih zahtev in standardov kvali­tete do popolnoma estetskih zakonov oblikovanja produktov. Na žalost se dostikrat zgodi, da si te kom­ponente hodijo navzkriž. Avtorja izpostavita pojem uporabnosti kot lastnosti dolocene storitve ali produk­ta, ki nastopi, ko uporabnik lahko z njo pocne natanko to, kar želi, kakor pricakuje, da bo delovala, brez odla­šanja in dodatnih vprašanj. Seveda je to ideal, ki pa je v tem primeru nujen. Avtorja med drugim navajata najpogostejše razloge, zakaj so produkti ali storitve za uporabnike neuporab­ni. Prav tako navajata tri osnovne principe, ki pripelje­jo do boljše uporabnosti. Tako izpostavljata poudarek in pogled na uporabnika že v najzgodnejših fazah izdelave oz. oblikovanja; ocenjevanje in merjenje (upo)rabe produkta in iterativno oblikovanje kot obli­kovanje produkta v neki konstantni maniri vkljucujoc prepoznanje dognanj zgodnjih testiranj in izkušenj (v razliki od ''zgolj kozmeticnih'' popravkov, kakor se radi izrazimo). Drugi del je, kot receno, namenjen zelo podrobnemu opisu bistvenih tehnik izvajanja testiranj za boljšo uporabnost. V grobem se lahko prepoznajo trije naci­ni testiranj, ki pa imajo enako izhodišce v že zapisa­nem. Gre za raziskovalni, ocenjevalni in potrjeval­ni nacin testiranja, ki se jim v dodatku pridruži še cetrti, primerjalni nacin testiranja. Knjiga tako za vse te nacine ponudi obsežne razlage in pojasnila. Vkljuci tudi dobrodošle diagrame za lažjo vizualizacijo izved-be. Predvsem pa je, mimo vsega tega, zelo prakticna. Napotila, ki jih daje, so zelo prakticna in bralcu prika­že testiranje ne kot le nekaj nujnega temvec tudi kot jedko vprašanje, zakaj vsega tega ni pocel do sedaj. Posebej v pozornost stopijo podrobnosti, ki so nepri-cakovano zelo pomembne. Prirocnik namrec precej prostora npr. nameni razvitju vseh potrebnih lastnosti ekipe, ki izvaja testiranje. Še posebno velik delež pomembnosti prevzame moderator – stik med produ­ktom, testom in uporabniki ''testiranci''. Med te pod-robnosti, ki so pravzaprav bistvenega pomena, spada tudi vse v zvezi s prostorom, od dekoracije, opremlje­nosti, kot tudi pozicijo moderatorja in opazovalcev. Osnovna napotila ponudi tudi za iskanje udeležencev, pripravi na izvedbo in vprašalnike˛. V vsakem pogledu je jasno, da je na mnogih podrocjih postala najpomembnejša in najbolj dragocena prav 2 Veckrat poudarjeno skozi sam prirocnik, je veliko gradiva prosto dostopnega na spletni strani www.wiley.com/go/usabilitytesting. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 8) povratna informacija, ki jo dobijo/mo od naših upo­rabnikov, sodelavcev in drugih. Brez te informacije bi bil napredek možen le na podlagi nakljucja. O tem, kako si lahko privošcimo takšna nakljucja, ne bom izgubljal besed. Testiranje za boljšo uporabnost pro-duktov in izdelkov je nasproti temu usmerjen in natancno dolocen postopek, s katerim ob izpolnje­vanju pogojev lahko pridobimo te informacije. Priroc­nik je zasnovan zelo zaokroženo, jasno in celovito. V razprtost svoje vsebine povabi mnoge profile pokli­cev. Ne vsebuje nobenih moralnih predsodkov in v ozir jemlje možnost tega, da si marsikatera organizaci­ja kaj takšnega ne more v polnem privošciti; napisan pa je tako, da ga dobro razumejo tudi tisti, ki do sedaj KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: • 5.10.2009, Delhi, Indija, International Conference on Acade­mic Libraries, http://library.du.ac.in/ocs/index.php/ical/index • 7.-9.10.2009, Washington, ZDA, Association of Bookmobile and Outreach Services, http://www.abos-outreach.org/ annual_conference.htm • 11.-14.10.2009, Xiamen, Kitajska, 9th IEEE International Conferene on Computer and Information Technology (CIT 2009), http://grid.hust.edu.cn/CIT2009 • 12.-16.10.2009, Seul, Koreja, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications (DC-2009): Semantic Interoperability of Linked Data, www.dc2009.kr • 15.-16.10.2009, Melbourne, Avstralija, People in the Infor­mation Profession, http://www.caval.edu.au/ hrconference.html • 15.-16.10.2009, London, VB, Internet Librarian Internatio­nal 2009, http://www.internet-librarian.com/index.php • 16.-18.10.2009, Edinburgh, VB, 7th International Conferen­ce on the Book, http://booksandpublishing.com/conference­2009/ • 19.-21.10.2009, Bonn, Nemcija,12. Tagung der Deutschen ISKO, http://isko.gesis.org/d-a-ch/Bonn2009/ • 19.-21.10.2009, Haag, Nizozemska, Digitization of Library Material in Europe, http://www.libereurope.eu/node/391 • 20.-22.10.2009, Hanover, Nemcija, 11th Interlending and Document Supply Conference, http://www.ilds2009.de/ • 22.-23.10.2009, Ankara, Turcija, International Symposium še niso imeli ne teoreticnih in tudi ne prakticni izku­šenj s testiranji za uporabnost produkta ali storitve. V knjižnicah bi se na takšna dela lahko ozrli vsakokrat, ko nacrtujemo novo storitev, prenovo uporabniških vmesnikov ali vsak, ko bi iskali dragocene povratne informacije o rešitvah za naše obstojece storitve. Pred­vsem bi bil to lahko pomemben korak k priznanju, da so naši uporabniki vitalni soustvarjalci naših stori­tev, procesov in produktov. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica on Methodology and Research Methods in Library and Infor­ mation Science, http://bilgibelge.humanity.ankara.edu.tr/ goal_eng.html • 23.-25.10.2009, Leon, Španija, Congreso Nacional de Bibli­ oteca Mviles, http://www.bibliobuses.com/ laasoccongresos4congreso.htm • 25.-29.10.2009, Washington, ZDA, 8th International Semantic Web Conference (ISWC 2009), http:// iscw2009.semanticweb.org • 29.-30.10.2009, Haag, Nizozemska, International UDC Seminar 2009: Classification at a Crossroads: Multiple Directi­ ons to Usability, http://www.udcc.org/seminar2009/index.htm SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) • 15.9.2009 za 25.-27.1.2010, Parma, Italija, BOBCATSSS 2010, http://bobcatsss2010.unipr.it/ • 15.9.2009 za 23.-26.2.2010, New Dehli, Indija, International Conference on Digital Libraries (ICDL 2010), http:// www.teriin.org/events/icdl/ • 15.9.2009 za 12.-14.4.2010, Arlington, ZDA, 25th Annual Computers in Libraries, http://www.infotoday.com/cil2010/ default.asp • 1.10.2009 za 20.-21.1.2010, Atlanta, ZDA, 13th Conference of Atmospheric Science Librarians International, http:// www.aslionline.org/ SRECANJE S POMORSKIM RADIJSKIM CASTNIKOM VINKOM GRGICEM V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN V mesecu juniju je v novi Mestni knjižnici Piran pote­kal nadvse zanimiv in prijeten literarni vecer, ki se ga je udeležilo veliko število sicer neobicajnih obiskoval­cev podobnih prireditev, predvsem pomoršcakov in ljubiteljev morja. Piranska bibliotekarka Ksenija Peta-ros Kmetec je v knjižnico povabila Vinka Grgica, pomorskega radijskega castnika in avtorja leposlovno poucne knjige Pomoršcakov kruh, ki je poslušalcem s sliko in besedo približal življenje pomoršcakov na naših in tujih ladjah. »Ves svet je odvisen od pomorske plovbe, od prevo­zov razlicnih vrst blaga s celine na celino, a na to v našem vsakdanjem življenju le redko pomislimo. Mar-sikoga spreleti ob zamolklem zvoku ladijske sirene v pristanišcu ali ga prevzame želja po potovanju ob pogledu na veliko ladjo, ki brezšumno drsi cez obzor­je. Vendar se gospodinja, ki v nakupovalni vozicek nalaga južnoameriške banane, tajski riž ali kanadskega lososa, pri tem gotovo ne spomni ladij. Tudi voznik, ki se ustavi na bencinski crpalki, ne pomisli na tanker-je. Še redkeje kakor ladij se ljudje spomnijo pomoršca­kov. Na nekaj milijonov ljudi, ki si služijo kruh s sed­mimi skorjami. Ljudi vseh ras in narodnosti, vseh ver in prepricanj, tako zelo razlicnih, kakor so razlicni kra­ji in dežele, od koder prihajajo.« Te misli je napisal Vinko Grgic v uvodu v svoje spomine, ki so pred dve-ma letoma (2007) izšli pri Celjski Mohorjevi družbi. Po pripovedovanju bibliotekarke Ksenije Petaros Kmetec, ki je bila v piranski knjižnici dolga leta tudi skrbnica domoznanske zbirke, je ta knjiga »takoj našla svoje bralce, med katerimi so mnogi izrazili željo po srecanju z avtorjem«. V knjižnici srednjeveškega mes-ta, ki je skozi vso svojo zgodovino povezano z mor­sko in pomorsko tradicijo, so svojim k morju usmerje­nim bralcem tenkocutno prisluhnili in avtorja Vinka Grgica z veseljem povabili medse. Predniki Vinka Grgica izhajajo iz Padric pri Trstu. Vinkov ded se je po prvi svetovni vojni preselil na Štajersko, v okolico Maribora, in tam Vinko živi še danes. O tem, da bi postal pomoršcak, je sanjal že v mladih letih, in ce bi bilo po njegovem, bi po osnovni šoli odšel na srednjo pomorsko šolo v Piran. Želja se mu je uresnicila po koncani vojašcini, ko je postal šti­pendist Splošne plovbe Piran, danes Portorož, in diplomiral na komunikacijskem oddelku Višje pomor­ske šole na Reki. Delo poklicnega pomoršcaka je opravljal v dveh razlicnih obdobjih. Plul je na petnajst­ih ladjah, pod petimi zastavami, v posadkah, katerih clani so pripadali vec kakor dvajsetim narodom. Prvic je plul od leta 1965 do 1972 na ladjah Splošne plovbe: Bela Krajina, Bihac, Postojna, Ljutomer, Bocna, Por­torož, Martin Krpan, Litija in kar petkrat na liniji okoli sveta. Na ladje se je vrnil po devetnajstih letih in plul še sedem let. Plul je tudi za tuje ladjarje in na zadnjo plovbo po štirinajstih tovornih ladjah odplul na legen­darni leseni jadrnici Sea cloud – Morski oblak (glej sliko). Poklica ni zapustil prostovoljno. Napredek tehnike je ukinil poklic pomorskega radijskega casnika. V knjigi je Vinko Grgic napisal: »Kar nekaj tradicionalnih pomorskih poklicev je napredek izbrisal. Z dobrim starim ladijskim podom in drugim lesom je s krovov odneslo tesarje; elektronska tipala in racunalniki so v strojih zamenjali mazace; satelitske komunikacije so iz radijskih kabin pregnale radijske castnike. Poklici, ki so ostali, so postali zahtevnejši. Vecino casa vodi ladjo en sam castnik na poveljniškem mostu, za stroje, ki jo poganjajo in oskrbujejo, globoko v trupu skrbi drugi.« Ksenija Petaros Kmetec, ki je bila med prvimi, ki so knjigo prebrali, je v pozdravnem govoru o njegovem delu povedala: »Vinko Grgic v tej knjigi svoje spomine opisuje realisticno izpovedno, z veliko mero clovekol­jubja in s pronicljivim razmišljanjem o ladjarjih, ki v borbi za dobicek pozabljajo na posadko in ladje. To je knjiga, s katero je avtor dopolnil in obogatil slovensko pomorsko literaturo. Navdušila ni le pomoršcakov in ljubiteljev morja, temvec tudi ljubitelje dobrega branja ter lepega in bogatega jezika.« Pa prisluhnimo še mojstru, kako z besedami pricara pred bralca položaj mornarjev na marsikateri sodobni ladji - takole pravi nekje v knjigi: »Vse ladje sveta niso nove in sodobne. Cez oceane se vlecejo možne grob-nice rjastega, razpokanega in luknjicavega železja. Na njih prav tako živijo in delajo pomoršcaki. Z daljšimi pogodbami, za nižje place, s slabšo hrano. Naj je še tako težko verjeti, da kdo pošilja na morje ladje, ki so življenjsko nevarne za njihove posadke, se to vendarle dogaja. Za izkorišcanje in kratenje pravic je na morjih nemara še vec možnosti kakor na kopnem.« O knjigi Pomoršcakov kruh so svoje mnenje pove­dali mnogi znani Slovenci. Novinar Zoran Medved je napisal: »Spomini v najbolj žlahtni potopisni tradiciji; lep, bogat in poln jezik«, urednik založbe Litera, Andrej Brvar, pa meni: »Pisanje, ki se bere gladko, z užitkom in rastocim zanimanjem«. »Avtor s knjigo ne samo bogati našo skromno pomorsko literaturo, nje­gove misli so vec kot le literarni poskus!«, je zapisal Marko Radmilovic, Samo Rugelj, urednik revije Bukla, pa je dodal: »Umirjeno senzibilno razpredanje o življe­nju mornarjev, izvrstna knjiga«. V casu, ko se Slovenci prepiramo s Hrvati in se spra­šujemo, ali smo narod s pomorsko tradicijo ali ne, je ta knjiga vsekakor pomembno delo, ki predvsem celin­skemu bralcu odstira nova obzorja ter na privlacen in nov nacin prikazuje živ­ljenje in delo mor­narjev na naših in tujih ladjah. Sicer pa vsakemu, ki še dvo-mi o naši pomorski preteklosti, priporo-camo dela piranske­ga zgodovinarja, dr. Miroslava Pahorja, ali pa obisk domoznanskih oddelkov knjižnic v Kop­ru, Izoli ali Piranu. Tam jih bodo knjižnicarke seznani­le z gradivom, ki prica o naši pomorski zavesti in usmerjenosti že v preteklosti, ko sploh še nismo imeli svoje države. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola SLIKE MARJANA DOBOVŠKA V MKI V mesecu avgustu ste lepo vabljeni na ogled slik svobodnega umetnika Marjana Dobovška v koticku ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola. Marjan Dobovšek se je rodil leta 1953 v Ljubljani. Koncal je foto­grafsko šolo in se je veliko ukvarjal s fotografijo. Pred štirimi leti se je preselil v Izolo. S slikanjem se je zacel ukvarjati leta 2002, ko je bil še v Ljubljani in tam se je tudi udeležil vec zasebnih likovnih tecajev pri, na primer pri akad. slikarki mag. Luciji Mocnik in akad. slikarki Met-ki Gosar. "Slikanje mi je bilo všec, ker sem se rad igral z barvami. Sem pa hitre narave, zato vsako sliko poskušam narediti v cim krajšem casu . Rad imam žive barve, mocne nanose in odlocne poteze s copicem. Pocasi sem se usmerjal k ekspresi­onizmu in kasneje odkril še pikice, iz katerih je narisana na primer tale slika Pira­na. Motivno so mi blizu pokrajina, gozd, morje in tihožitja. Portreti in realisticno slikanje mi ne ležijo najbolje. Rad bi še vec slikal, vendar sem pre­vec zaseden z delom." Marjanu Dobovšku so všec ekspresionisti, rad ima tudi slikarja Matissa in Ster­nena. Povedal je, da je doslej razsta­vljal že v nekaj knjižnicah in drugih manjših ambientih, da pa bi se rad udeležil tudi kakega Ex tempora. Všec so mu veliki formati, rad pa bi slikal še vecje slike, »da bi lahko še vec packal z barvami«. Marjan Dobovšek je slikar, ki cuti mocno željo po izražanju in ima kaj pove­dati. Njegove slike si lahko ogledate v casu odprtosti knjižnice ves mesec avgust. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNICNE SLOVENSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE SE PREDSTAVIJO PRIREDITVE razstava promocijskega materiala petnajstih slovenskih splošnih knjižnic v Knjižnici Ivana Potrca na Ptuju Ideja za projekt Slovenske splošne knjižnice se pred­stavijo, ki ga je izpeljala Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, se je porodila knjižnicarju Robertu Filipicu. Zvezo splošnih knjižnic smo zaprosili, da projekt podpre in pošlje vsem slovenskim splošnim knjižnicam dopis s prošnjo, da nam posredujejo propagandni material. Odzvalo se je petnajst splošnih knjižnic, in sicer: Mes-tna knjižnica Idrija, Knjižnica Litija, Knjižnica Bena Zupancica Postojna, Knjižnica Dravograd, Medobcin-ska maticna knjižnica Žalec, Obcinska knjižnica Jese-nice, Mariborska knjižnica, Knjižnica Domžale, Knjiž­nica Pavla Golie Trebnje, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Mest­na knjižnica Ljubljana, Obcinska maticna knjižnica Ljutomer in Knjižnica Ivana Potrca Ptuj. Nabor materiala, s katerim se knjižnice predstavljajo, pa tudi privabljajo nove bralce, je izredno širok. Od obveznih kazalk, blokcev, pisal, predstavitvenih zlo­ženk, zloženk, izdanih ob posebnih priložnostih, mapic, publikacij o knjižnici, zbornikov, razglednic, obeskov za kljuce, majic, do predstavitev spletnih stra­ni in podlog za racunalniške miške. Pa še kaj bi se naš-lo. Iz vsega navedenega je nastala zanimiva razstava pred Študijskim oddelkom naše knjižnice, ki je imela izre-den odziv. In ravno veliko zanimanje naših bralcev in obiskovalcev je porodilo idejo, da se s clankom v Knjižnicarskih novicah zahvalimo vsem knjižnicam, ki so nam razstavno gradivo posredovale. Hkrati pa pozivamo vse tiste knjižnice, ki se našemu prvemu povabilu niso odzvale, da material pošljejo do konca oktobra 2009 na naslov: Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, za Roberta Filipica, Prešernova 33-35, 2250 Ptuj. Razstavo bi namrec v jesenskem casu želeli dopolniti in jo nato ponuditi tudi drugim knjižnicam v postavi­tev. Matjaž Neudauer Knjižnica Ivana Potrca Ptuj FOTOGRAFIJE TEE GHERSINI V MKI V mesecu avgustu vas vabimo na ogled razstave fotografij Tee Gher­sini, clanice Ozare, Nacionalnega združenja za kakovost življenja. Tea je lani obiskovala tecaj digitalne fotografije na Ljudski univerzi v Kopru, kjer so se ucili tudi osnov racunalniške obdelave posnetega materiala. Tecaj je uspešno zakljuci-la ter se s fotoaparatom odpravila v naravo iskat najrazlicnejše motive. Kot vemo, potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju vkljucujejo tudi aktivnosti v prostem casu, med katerimi lahko razvijajo samozavest, razlicne spretnosti, izražajo svoje stiske ali lepša obcutja in poskrbijo tudi za boljše razpoloženje. Vsaka izmed prostocasnih dejavnosti ponuja tudi priložnost za osebno rast. Ob letošnji poletni foto razsta-vi smo Teo Ghersini vprašali, kaj ji pomenijo njene fotografije, pa nam je takole odgovorila: »Ujeti trenutki so le delcek našega sveta, pogled ocesa, ki je zamrznjen na pokrajini ali živem bitju, v zanimivih prizo­rih. Upam, da boste v njih našli tudi del sebe in svojega pogleda na oko­lico. Motivi segajo od morskih do zemeljskih, od prijetnih do bolj umirjenih. So izraz bitja, ki diha skozi napravo, ta pa opažanja zabe­leži. Za boljšo izraznost notranjih stanj je racunalniško dodanih nekaj barv, v razlicnih odtenkih, od modre, zelene, rumene, do magen­te, crno-bele in sepie. Želim vam prijeten ogled!« Naj povemo še, da je Tea dokonca­la mednarodno gimnazijo v Devi-nu, zdaj pa se želi vpisati na Uni-verzo na Primorskem. V prostem casu rada bere, surfa po inter-netu ter tudi prevaja iz angle-škega in italijan­skega jezika in obratno. Objavljenih ima že kar nekaj prevedenih del: v založbi Šent, slovenskega združenja za duševno zdrav­je, je leta 2004 izšel njen prevod dela Jeanette Winterson Pisano na telo, lani pa je v založbi Škuc izšel njen prevod dela Privlacnost Sarah Waters, ki v slovenšcini obsega kar 334 strani. Tea svojo kratko prozo objavlja v Primorskih srecan­jih, v kratkem pa pricakujemo izid njenega prevoda avtobiografije uporabnika Philipa Hilla, Življenje po knjigi – Popotovanje od diag­noze u c nih težav skozi obdobja duševne bolezni do kariere poklicnega socialnega delavca. Prevedla je tudi obsežno strokovno knjigo, prirocnik za svojce obolelih z diagnozo shizofrenije z naslovom Fuori come va? - naslov v sloven-šcini še ni dodelan - , ki jo je napisal psihiater in predstojnik tržaškega Centra za mentalno zdravje, profe­sor Giuseppe Dell'Acqua. Ta knji­ga, ki je bila zaradi strokovnih izra­zov za Teo kar velik prevajalski izziv, še caka na objavo. Za nasled­nje leto pripravlja prevod knjige, katere vsebine in naslova nam še ni želela izdati. V knjižnici smo seveda zelo veseli, da smo Tei Ghersini iz Kopra lah­ko omogocili fotografsko razstavo, saj tudi na ta nacin sodelujemo pri premagovanju predsodkov, ki jih žal v naši družbi še vse prepogosto gojimo do vseh drugacnih, tudi do ljudi s težavami v duševnem zdrav­ju. V prizadevanju po integraciji ljudi z duševnimi težavami smo se v Mestni knjižnici Izola tudi odlocili, da bomo v sodelovanju z Ozaro pripravili za njene clane posebno Bralno znacko in prav Tea Ghersini je bila pri postavljanju predlogov za branje najbolj kreativna. Sodelavke Ozare iz Izole bodo našo Bralno znacko ponudile tudi drugim Ozari­nim enotam po Sloveniji. Še enkrat lepo vabljeni k ogledu razstave, ki smo jo postavili v Sredi-šce za samostojno ucenje in je dos-topna vsak dan v avgustu v casu odprtosti knjižnice. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MARTINA ŽERJAL IN NJEN POTPURI DUHA V MKI MKI je gostila razstavo slik izolske akademske slikarke Martine Žerjal, rojene Rutar. Martina o sebi pravi, da je Izolanka iz Kajuhove ulice 12. Koncala je študij slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti. Ukvarja se s slikarstvom ter igranjem mandoline in mandole. Je tudi mentorica dveh slikarskih skupin: slikarske skupine iz Manziolijeve palace in slikarske šole pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Izoli, ki ima svoj sedež v Gregorcicevi ulici, v prostorih sta­re italijanske osnovne šole. Clanice teh dveh skupin bodo v izolski mestni knjižnici razstavljale svoja likov­na dela v mesecu juniju in juliju. Martina Žerjal v izolski knjižnici razstavlja že tretjic – vsako leto nas na pomlad razveseli s svojimi barvitimi slikarskimi platni. Tokrat je razstavila svoje novejše likovne stvaritve iz cikla Potpuri duha I, II iz let 2008 in 2009. Potpuri duha III pa je še v nastajanju. Vecji del slik iz tega cikla je razstavljen v koprski Pretorski palaci. Slikarstvo Martine Žerjal je polno živahnih barv, a obenem intimno, osebno. Lahko ga razumemo kot figurativno in tudi kot abstraktno. S slikami iz cikla Potpuri duha je slikarka želela predstaviti intimne prostore skritih kotickov v pokrajini naše duše in tre­nutne ustvarjalne navdihe, ki prežemajo njen vsakdan. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola NOVO IME, NOVO VODSTVO PREDSTAVLJAMO Zveza splošnih knjižnic ima novo ime in novo vodstvo Na podlagi 9. clena Zakona o društvih je Upravna enota v Mari-boru 30. 6. 2009 izdala odlocbo o vpisu Združenja splošnih knjižnic v register društev. S tem je zaklju-cen postopek registracije, ki je tra­jal vec kot leto dni. Zveza splošnih knjižnic, ki je bila organizirana po Zakonu o zavodih, tako ne obstaja vec. Splošne knjižnice smo na ustanov­ni skupšcini ustanovile Združenje splošnih knjižnic kot samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje pravnih oseb - splošnih knjižnic na obmocju Republike Slovenije, ki se združujemo zaradi skupnih interesov na podrocju knjižnicne dejavnosti. Združenje deluje na obmocju Republike Slovenije in lahko sode­luje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na podrocju knjižnicne in sorodnih dejavnosti in prispevajo k njenemu razvoju, lahko pa samostojno sodeluje ali se vclani tudi v sorod­ne mednarodne in tuje organizaci­je, ki imajo podobne namene in cilje. Osnovni namen združenja je raz­vijanje in poenotenje delovanja knjižnic in knjižnicno - informacij­skega sistema ter zavzemanje za pravno, socialno in statusno vars-tvo pravic direktoric in direktorjev knjižnic in ostalih zaposlenih v knjižnicah. Cilji delovanja združenja so obli­ kovanje nacionalnih, globalnih in Clanica združenja lahko postane Združenje se bo financiralo iz cla­ kulturno-politicnih opredelitev na vsaka splošna knjižnica kot pravna narin, proracunskih in drugih podrocju splošnih knjižnic, sode­ oseba, ki upravnemu odboru pred­ dotacij iz javnih sredstev, donacij lovanje s pristojnim ministrstvom loži pristopno izjavo, s katero se in sponzorskih sredstev, daril, pri- in upravnimi organi pri oblikovan­ zaveže, da bo ravnala v skladu s hodkov iz materialnih pravic in ju politike za podrocje knjižnic in statutom združenja, in placa clana­ lastne dejavnosti združenja ter s knjižnicno informacijskega siste­ rino. Clanico v združenju zastopa prihodki iz drugih virov. ma, sodelovanje pri oblikovanju direktor oziroma direktorica. strokovnih stališc in oblikovanju K združenju je do sedaj pristopilo knjižnicno-informacijske zakono- Organi združenja so skupšcina, 40 splošnih knjižnic, zato vabimo daje in podzakonskih aktov, spre­ upravni odbor, nadzorni odbor in tudi tiste, ki se še niste odlocile, da mljanje izvajanja knjižnicno­ castno razsodišce. Vsi organi so že pošljete pristopno izjavo, ki jo informacijske zakonodaje in pod- bili izvoljeni, njihov mandat pa podpiše predsednik ali predsednica zakonskih aktov, spremljanje traja štiri leta. sveta zavoda vaše knjižnice. Pris- izpolnjevanja normativov in stan­ topno izjavo pošljite na naslov: dardov splošnih knjižnic, spremlja- Za predsednico Združenja sploš- Združenje splošnih knjižnic, nje statusne problematike splošnih nih knjižnic, ki je hkrati tudi pred- Rotovški trg 2, 2000 Maribor. knjižnic in razvoja le-teh, uveljav­ sednica Upravnega odbora, je bila ljanje ustreznega vrednotenja knji­ izvoljena Vesna Horžen, za njeno žnicarskega dela, spremljanje namestnico pa je bila imenovana Matjaž Neudauer financiranja splošnih knjižnic, uve- Roža Kek. V Upravni odbor so Knjižnica Ivana Potrca Ptuj ljavljanje skupnih interesov sploš­ bili izvoljeni Polona Brencic, Taja nih knjižnic do države in lokalnih Gornik Baraga, Branko Goropev­ skupnosti ter prizadevanje za part- šek, Roža Kek, Božena Kolman nersko sodelovanje z njihovimi Finžgar in Matjaž Neudauer. predstavniki. Nadzorni odbor bo v naslednjem Združenje dosega cilje z organiza­ mandatu vodila Alenka Waltl, cla- cijo srecanj, okroglih miz in podo­ nici pa sta še Milena Bon in Dragi­ bnih oblik predstavnikov clanic s ca Turjak. Za clane castnega razso­ strokovnimi, znanstvenimi in dišca so bili izvoljeni Claudia Jeri- resornimi delavci s podrocja knjiž­ na Mestnik, Jože Vugrinec in nicno-informacijske dejavnosti, z Jolanda Železnik, za njihove organizacijo strokovnih dopolnil­ namestnike pa Irena Oder, Tatjana nih izobraževanj, srecanj, obiskov Oset in Suzana Potocnik. sejmov in podobnih prireditev ter strokovnih institucij, s spremljan- Združenje splošnih knjižnic si bo jem, proucevanjem, obravnavo prizadevalo, da za opravljanje stro­ kulturne politike, zakonodaje, pod­ kovno-tehnicnega in administrativ­ zakonskih aktov in strokovnih nega dela ter za vprašanja financ­ vprašanj ter z oblikovanjem nega poslovanja združenja in mnenj, stališc in predlogov o ome­ koordinacijo med clanicami zapos­ njenih temah. li tajnika. ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV DRUŠTEV SLOVENIJE MARIBOR Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 »KNJIŽNICARJI IN KNJIŽNICE: DODANA VREDNOST OKOLJU« (Maribor, Kongresni center Habakuk, 6.- 8. oktober 2009) Torek, 6. oktober 2009 08.00 -10.00 Registracija in sprejem udeležencev 10.00  -11.00 Otvoritev strokovnega posvetovanja 11.00  -11.30 Uvodno vabljeno predavanje 11.30  -12.30 »Knjižnice - dodana vrednost okolju« (vabljeni referentki iz Nemcije in Velike Britanije) 12.30  -14.00 Odmor za kosilo 14.00 -16.00 »Knjižnice - vloga in vpliv na državni in lokalni ravni« (vabljeni referenti: dr. Stojan Pelko, dr. Jana Kolar, dr. Uroš Grilc, mag. Lenart Šetinc) 16.00 -16.30 Odmor 16.30 -18.00 »Knjižnice - vloga in vpliv na državni in lokalni ravni« (referati in razprava) dr. Primož Južnic: Cilji, poslanstvo in vizija knjižnice v lokalni skupnosti – dva pogleda? dr. Eva Kodric-Dacic: Bibliografski zapis: najvišji skupni imenovalec 18.00 -18.15 Predstavitev zlatega sponzorja 20.00 -20.45 Podelitev stanovskih nagrad nagrad in priznanj 20.45 -02.00 Vecerja in družabni vecer Sreda, 7. oktober 2009 08.00  -09.00 Jutranje presenecenje 09.00  -11.30 »Kultura in gospodarstvo -izzivi za knjižnice« (referati in razprava) dr. Matjaž Mulej: Knjižnica kot del inovativne družbe mag. Angela Cuk: Vloga podjetja v družbenem okolju: Partnerstvo za razvoj Mojca Ogrin, Martina Petan, Tomaž Ulcakar in Slavica Zrakic: Partnerstvo z namenom: sinergija sodelovanja z gospodarstvom v praksi mag. Kristina Hacin Ludvik: Partnerstvo med knjižnicami in bancnimi ustanovami za financno osvešcenega uporabnika 11.30 -12.00 Odmor 12.00 -14.00 »Knjižnice - uresnicevalke potreb okolja« (referati in razprava) dr. Damijan Mumel: Ali poznamo svoje okolje – porabnika storitev? dr. Vesna Godina: Knjižnicar kot nosilec socialnega mreženja dr. Maja Žumer, Tanja Mercun: Smo konkurenti Googlu? Smo konkurencni Googlu? mag. Mojiceja Podgoršek: Pomen knjižnicarjevega in uciteljevega sodelovanja v procesu informacijskega opismenjevanja 14.00  -14.15 Predstavitev sponzorja 15.00  -20.00 »Knjižnice - ohranjevalke kulturne dedišcine okolja« Spoznavanje domoznanske dejavnosti (strokovna ekskurzija: Ptujska gora - Knjižnica Ivana Potrca Ptuj – Maribor) 20.00 -24.00 Socialno mreženje v »praksi«… (z vecerjo) Cetrtek, 8. oktober 2009 09.00 -10.30 Panelna diskusija: »Knjižnice bogatijo življenje - kaj bogati knjižnice?« (Moderatorka: Mojca Dolgan Petric) 10.30 -11.00 Odmor 11.00 -12.15 »Knjižnice – dodana vrednost visokošolskemu okolju« (referata in razprava) dr. Franci Cuš, Sandra Kurnik Zupanic, mag. Dunja Legat: Visokošolsko knjižnicarstvo - dodana vrednost Univerze v Mariboru dr. Melita Ambrožic, mag. Branka Badovinac: Knjižnice -dodana vrednost za uporabnika? 12.15 -12.15 Odmor 12.30 -14.00 Okrogla miza: »Moj pogled na knjižnicarja« (Moderatorka: Melita Forstneric Hajnšek) 14.00 -15.00 Zakljucek posvetovanja Spremljevalne dejavnosti: Predstavitev domacih in tujih sponzorjev, predstavitev novih dokumentov in publikacij ZBDS, razstava o skritem življenju knjige v knjižnici (Damjana Vovk in mag. Branka Badovinac, NUK). KOTIZACIJA Zaposleni: clani ZBDS ostali študentje in upokojenci: clani ZBDS ostali Placilo do 7.9.09 250 EUR 350 EUR 50 EUR 80 EUR Placilo do 20.9.09 300 EUR 400 EUR 70 EUR 100 EUR Kotizacijo je potrebno poravnati ob prijavi, in sicer na transakcijski racun: Nova Ljubljanska banka, 02010-0014608845, sklic: 201 - _______________ (davcna številka placnika). Na podlagi prejete prijavnice in dokazila o vplacani kotizaciji vam bomo izstavili racun. Kotizacija vkljucuje: udeležbo na strokovnem delu posvetovanja, gradivo posvetovanja (vkljucno z zbornikom referatov), osvežilne napitke in pecivo med odmori, udeležbo na slavnostni prireditvi ob podelitvi stanovskih nagrad, družabno sreca­nje z vecerjo (prvi in drugi dan), udeležbo na strokovni ekskurziji. PRIJAVE udeležbe na posvetovanju sprejemamo najkasneje do 20. septembra 2009. Izpolnjeno prijavnico nam skupaj s kopijo placila kotizacije lahko pošljete po pošti: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana ali po faksu na št: 01/2513-052. Zadnji rok za pisno odjavo udeležbe je 25. september 2009, za kar zaracunamo administrativne stroške v višini 10 % stroškov kotizacije. V primeru nepravocasne odjave ali neudeležbe kotizacije ne vracamo oziroma jo zaracunamo v celoti. Prijavnica: http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2009/prijavnica_MARIBOR_2009.pdf . Dodatne informacije: * po pošti: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana * po telefonu: tel: 01/2001-198, Martina Kerec; 01/2001-193, Lili Hubej * po faksu: 01/2513-052 * po e-pošti: martina.kerec@nuk.uni-lj.si , lili.hubej@nuk.uni-lj.si Obvestila o posvetovanju bodo objavljena na spletni strani ZBDS (http://www.zbds-zveza.si/rss/zbds.xml ): http://www.zbds-zveza.si/zbds_2009_osnovna.asp . Hotelske namestitve: Hotel Habaku (enoposteljna soba 100,00 EUR , dvoposteljna soba 150,00 EUR) Hotel Bellevu in Hotel Piramida (enoposteljna soba 65,00 EUR, dvoposteljna soba 90,00 EUR) Hotel Orel (enoposteljna soba 53,00 EUR, dvoposteljna soba 80,00 EUR) ter ostali: http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2009/HOTELI_2009_rezervacija_objava.pdf . BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE Ljubljana, 20. 8. 2009 Bralno društvo Slovenije svoje strokovno posvetovanje na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2009, namenja temi RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROCILI. Posvetovanje bo potekalo od 9.00 do 17.00 v Ljubljani, na Gimnaziji Bežigrad, Periceva 4. Obravnava razmerij med raznimi skupnimi uporabami slikovnih gradiv in besednih sporocil je danes izredno pomembna, saj vse vec mladih uvršcamo v t. i. vizualno generacijo, ki ob besednih sporocilih pricakuje vizualno podporo in se tudi vse pogosteje srecuje s tako sestavljenimi sporocili. Na posveto­vanju, namenjenemu tej temi, bo dopoldanskemu delu (predstavitev prispevkov, objavljenih v zborni­ku) sledila okrogla miza o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporocili s perspektive ucencev in dijakov. Referenti bodo v obeh delih strokovnega srecanja skupaj z udeleženci razmišljali o vprašan­jih, ki jih ta sprememba v odnosu do besedil in branja prinaša za sodoben pouk pismenosti: Katere oblike nove pismenosti potrebujejo mladi za razumevanje nadbesedil (hipertekstov) na racunalniških zaslonih? Kako besedila funkcionalno združujejo uporabo besed in slik/ilustracij v ucbenikih, slikanicah in slikopisih? Kakšno 'bralno pismenost' in bralcevo sodelovanje terjajo besedila, ki skupaj uporabljajo besedne in slikovne kode? Kakšne bralne strategije so potrebne za smiselno razbiranje besedil, ki združujejo besedne in sli­kovne kode, kot so ilustrirana besedila, nadbesedila, ucbeniki, stripi, podnaslovljeni filmi, elektron-ska sporocila in igrice? Katere spremembe v pojmovanju pismenosti prinašata koncepta digitalne in vecrazsežne pisme­nosti? Odgovori na našteta in druga vprašanja o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporocili so pomem­bni za vse, ki se z branjem ukvarjamo poklicno ali drugace. Zato Vas vabimo, da kot udeleženec/-ka posvetovanja o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporocili sooblikujete strokovni dialog na to temo. Ce se boste za to odlocili, Vas prosimo, da izpolnite priloženo prijavnico in nam jo pošljete naj­kasneje do 3. septembra 2009. Jelka Vintar, l.r, red. prof. dr. Meta Grosman predsednica UO predsednica BDS BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE Program posveta Razmerja med slikovnimi in besednimi sporocili, Gimnazija Bežigrad, Periceva 4, Ljubljana Torek, 8. septembra 2009 9.00–9.30 Registracija udeležencev 9.30–9.45 Pozdravni nagovor Jelka Vintar, predsednica UO Bralnega društva Slovenije Referati in obcni zbor: 9.45–10.05 dr. Meta Grosman: Razmerja med slikovnimi in besednimi sestavinami sporocil 10.05–10.25 dr. Veronika Rot Gabrovec: Z Alico v cudežni deželi nebesednega 10.25–10.45 dr. Sonja Starc: Veckodnost in zgradba ucbeniškega besedila 10.45–11.15 Odmor 11.15–11.35 Irena Santoro: Pisani svet slikanice 11.35–11.55 Maruša Avguštin: Razmerja med slikovnimi in besednimi sporocili 11.55–12.30 Obcni zbor Bralnega društva Slovenije 12.30–13.30 Odmor za kosilo 13.30–13.50 Cvetka Sokolov: Slikopis – mala šola branja in pisanja 13.50–14.10 Jože Zupan: Ilustracija – bližnjica h knjigi 14.10–14.30 dr. Stelio Villani: Posebno ilustrirane knjige 14.30–15.00 Odmor Okrogla miza Razmerja med slikovnimi in besednimi sporocili s perspektive ucencev in dijakov: 15.00–15.15 Martina Peštaj: Televizijska podoba knjig – moc televizijskega medija pri spodbujanju bralne kulture 15.15–15.30 Katarina Kejžar: Klasicna literarna besedila in osnovnošolci 15.30–15.45 Bojana Modrijancic Rešcic: Poezija in risba v srednji strokovni šoli 15.45–16.00 Sonja Žežlina: Slikovna dopolnila kot pomoc pri branju 16.00–16.15 Anita Laznik: Racunalniška predstavitev pri pouku slovenšcine – slikovna podlaga, ki spod­ buja besedno izražanje 16.15–16.30 dr. Tanja Jelenko: Besedno in slikovno gradivo v šolskih ucbenikih – mnenja dijakov 16.30–16.45 Irena Sojc: Rezultati natecaja Najboljši ucni plakat – besedno in slikovno sporocilo 16.45–17.00 Zakljucek posveta BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA 8. STROKOVNEM POSVETOVANJU BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROCILI Ljubljana, 8. septembra 2009, Gimnazija Bežigrad, Periceva 4 Ime in priimek udeleženca/udeleženke, naziv; ustanova: _____________________________________________________________________ Naslov ustanove oz. placnika kotizacije: Elektronski naslov in/ali št. telefona: Prosimo vas, da kotizacijo, ki za clane BDS znaša 32 €, za neclane pa 40 €, nakažete na transak­cijski racun Bralnega društva Slovenije 02014-0018058357, sklic na št. 002009. V kotizacijo je vkljucen izvod zbornika RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROCILI (udeleženec/ udeleženka ga bo prejel/prejela na posvetu). Nakazilo kotizacije se šteje kot akontacija, racun se izda po vplacilu. Rok za prijavo: do 3. septembra 2009 Naslov za prijavo: Bralno društvo Slovenije (BDS), mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana; elektronski naslov: vida.gomivnik@zrss.si. Ostali podatki o BDS: Davcna številka BDS: 37755897 Izjavljamo, da nismo davcni zavezanec po Zakonu na dodano vrednost. Prosimo vas, da kopijo dokazila o placilu kotizacije in dokazila o placilu clanarine pošljete sku­paj s prijavo; ce se boste prijavili po e-pošti, jo/ju prinesite na posvet. Zbornik lahko dodatno narocite – po pošti: Zavod RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, Ljubljana – po faksu: 01/3005 199 – po elektronski pošti: zalozba@zrss.si – na spletni strani: http://www.zrss.si Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe: SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (marec-maj 2009) 1. ACADEMIC library cataloging practices benchmarks. - 2009 ed. ­New York : Primary Research Group, cop. 2008. - 254 str. : tabele ; 28 cm ISBN 1-57440-106-8 COBISS.SI-ID 243623680 2. BAOFU, Peter The future of information architectu­re : conceiving a better way to under­stand taxonomy, network, and intelli­gence / Peter Baofu. - Oxford : Chan-dos, 2008. - XX, 283 str. : tabele ; 24 cm ISBN 978-1-84334-470-4 COBISS.SI-ID 29971461 3. BIBLIOTERAPIJA : zdravljenje z branjem : namesto tablet - knjige! / uredila Vinko Vasle, Sonja Grizila. ­[Ljubljana : Delo], 2004. - 30 str. : ilus-tr. ; 22 cm. - (Jana, ISSN 0350-9125 ; jun. 2004) COBISS.SI-ID 14567826 4. BLAGŠIC, Meta Splet 2.0 in knjižnice : blog kot pri­mer storitve 2.0 : diplomsko delo / Meta Blagšic. - Ljubljana : [M. Blagšic], 2008. - 79 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 36976738 5. BOŽIC, Maja Zaposlitvene možnosti diplomiranih bibliotekarjev glede na trende razvoja stroke in družbe : magistrsko delo / Maja Božic.—Ljubljana : [M. Božic], 2008. - 121 f., [14] f. pril. : ilustr., pre­glednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 37284706 6. BROOKOVER, Sophie Pop goes the library : using pop cul­ture to connect with your whole community / Sophie Brookover and Elizabeth Burns. - Medford (New Jersey) : Information Today, 2008. ­XIX, 298 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 978-1-57387-336-9 COBISS.SI-ID 244176896 7. BUCAR, Helena Švicarski knjižnicarski sistem : pre­gled : diplomsko delo / Helena Bucar. - Ljubljana : [H. Bucar], 2008. - 96 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 241846528 8. CENTRALNA pravosodna knjižni-ca (Ljubljana) 90 let Centralne pravosodne knjižni­ce / [pripravili] Marjeta Oven, Maja Vavtar ; [avtorja fotografij Miran Juršic, Maja Vavtar] ; izdalo Vrhovno sodišce Republike Slovenije. - Ljubljana : GV založba, 2008 (Nova Gorica : Soca). - 33 str. : ilustr. ; 20 cm ISBN 978-961-247-082-1 COBISS.SI-ID 241608960 9. COLLEGE information literacy efforts benchmarks. - [New York] : Primary Research Group, cop. 2008. - 189 str. : tabele ; 28 cm ISBN 1-57440-099-1 COBISS.SI-ID 244177664 10. CRNJAR, Ljiljana Narodne i školske knjižnice Primor­sko-goranske županije : pogled županij­ske maticne službe / Ljiljana Crnjar ; [fotografije Ivica Nikolac]. - Rijeka : Gradska knjižnica, 2005. - 175 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 953-97267-2-7 COBISS.SI-ID 243281920 11. DANMARK. Zakoni itd. Act regarding library services / [editor Ellen Warrer Bertelsen ; transla­ted by Vibeke Cranfield ; photographer Tao Lytzen].—Copenhagen : Danish national library authority, 2001. - 18 str. : 1 fotogr. ; 25 cm ISBN 87-87012-80-4 COBISS.SI-ID 12803890 12. DUDDEN, Rosalind F. Using benchmarking, needs asses­sment, quality improvement, outcome measurement, and library standards : a how-to-do-it manual with CD-ROM / Rosalind Farnam Dudden. - New York ; London : Neal-Schuman Publis­hers, 2007. - XXII, 464 str. : ilustr. ; 28 cm + 1 CD-ROM. - (How-to-do-it manuals for librarians ; no. 159) (A Medical Library Association guide) ISBN 978-1-55570-604-3 COBISS.SI-ID 245037824 13. GHILLI, Carlo Introduzione a FRBR : functional requirements for bibliographic records = requisiti funzionali per record biblio­grafici / Carlo Ghilli, Mauro Guerrini. - Milano : Editrice bibliografica, 2001. ­125 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Bibliografia e biblioteconomia ; 60) ISBN 978-88-7075-557-2 COBISS.SI-ID 245782272 14. GOLOB, Nina Primerjalna analiza izobraževalnega sistema in študijskih programov biblio­tekarstva med nemškimi univerzami (Stuttgart, Leipzig, Berlin) ter bolonj­skega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani : diplomsko delo / Nina Golob. - Ljubljana : [N. Golob], 2008. - 73 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 37752162 15. GORMAN, Michael Postojana knjižnica : tehnologija, tradicija i potraga za ravnotežom / Michael Gorman ; prevela Irena Kran­jec. - Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2006. - XV, 163 str. ; 24 cm. ­(Posebna izdanja Hrvatskoga knjižni-carskog društva ; knj. 11) ISBN 953-6001-35-7 COBISS.SI-ID 236054528 16. GRAD i knjižnica : projekt nove gradske knjižnice u Rijeci / urednik Maroje Mrduljaš ; prijevod na engleski Graham McMaster ; [fotografije Cavarpayer]. - Rijeka : Grad, 2007. - 35 str. : ilustr. ; 20 cm ISBN 978-953-7466-03-9 COBISS.SI-ID 243280384 17. HEMMASI, Harriette Music subject headings : compiled from Library of Congress subject hea­dings / compiled by Harriette Hemma­si ; with technical assistance of Fred Rowley ; introduction by J. Bradford Young ; foreword by Richard P. Smira­glia. - 2nd ed. - Lake Crystal, Minn. : Soldier Creek Press, 1998. - X, 600 str. ; 28 cm. - (Soldier Creek music series, ISSN 1056-0041 ; no. 4) ISBN 0-936996-76-5 COBISS.SI-ID 109202944 18. HOFMANN, Walter, 1879-1952 Der Raum der Bcherei : Aufnah-men und Grundrisse aus den städtischen Bherhallen zu Leipzig / mit einem einleitenden Text von Walter Hofmann. - Leipzig : Quelle & Meyer, 1925. -V, 31, VII, 31 str., [33] str. pril. ; 26 cm. - (Kleine Schriften zur Bchereifrage ; [1]) COBISS.SI-ID 243094016 19. INTEGRATING geographic information systems into library servi­ces : a guide for academic libraries / John Abresch ... [et al.]. - Hershey ; New York : Information Science Pub­lishing, 2008. - XV, 301 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 978-1-59904-726-3 COBISS.SI-ID 244881920 20. JEREB, Martina Zasebna digitalna in rocna zbirka podobic : diplomsko delo : s prilogami na CD-ROM-u / Martina Jereb. - Lju­bljana : [M. Jereb], 2009. - 46 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 opticni disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 39014498 21. KOŠIR, Lidija Starostniki kot uporabniki (neuporabniki) knjižnice : diplomsko delo / Lidija Košir.—Kranjska Gora : [L. Košir], 2008. - 95 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 37751138 22. KROSKI, Ellyssa Web 2.0 for librarians and informati­on professionals / Ellyssa Kroski. ­New York ; London : Neal-Schuman Publishers, 2008. - XIV, 209 str. : ilus-tr. ; 23 cm ISBN 978-1-55570-614-2 ISBN 1-55570-614-2 COBISS.SI-ID 245042432 23. LANGVILLE, Amy N. Google's pagerank and beyond : the science of search engine rankings / Amy N. Langville and Carl D. Meyer. - Princeton ; Oxford : Princeton University Press, cop. 2006. - X, 224 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 978-0-691-12202-1 COBISS.SI-ID 28619525 24. MAL, Bidyut Cataloguing : the changing scenario / Bidyut Mal. -New Delhi : Shree Pub­lishers & Distributors, 2006. - VI, 266 str. ; 23 cm ISBN 81-8329-155-4 COBISS.SI-ID 244174080 25. MEDNARODNI simpozij ob 60­letnici mladinskega knjižnicarstva v Sloveniji (2008 ; Ljubljana) Veckulturnost v evropskih knjižnicah za otroke : mavricna knjižnica / Med-narodni simpozij ob 60-letnici mladin­skega knjižnicarstva v Sloveniji, 12. november 2008 ; [uredniški odbor Dar-ja Lavrencic Vrabec … et al.]. - Ljublja­na : Mestna knjižnica, 2008 (Ponova vas : Grafiko). - 53 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-961-92567-0-1 COBISS.SI-ID 242524928 26. MUKHOPADHYAY, Asoknath Guide to MARC 21 : for cataloging of books and serials : with functional definitions, examples and working resources / Asoknath Mukhopadhyay. - Oxford (England) : Chandos Publis­hing, 2007. - 489 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 1-84334-407-6 COBISS.SI-ID 244521984 27. NIELSEN, Gyda Skat Smjernice za knjižnicne službe i uslu­ge za osobe s disleksijom / Gyda Skat Nielsen i Birgitta Irvall ; pod pokrovi­teljstvom Sekcije za knjižnice za osobe s posebnim potrebama ; [s engleskoga prevela Koraljka Golub].—Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2004. - 28 str. ; 24 cm. - (Povremena izdanja Hrvatskoga knjižnicarskog društva. Novi niz, ISSN 1334-7667 ; knj. 6) ISBN 953-6001-20-9 COBISS.SI-ID 15670327 28. OSWALD, Godfrey Library world records / Godfrey Oswald.—2nd ed. - Jefferson (North Carolina) ; London : McFarland & Company, 2009. - XV, 327 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 978-0-7864-3852-5 COBISS.SI-ID 244962304 29. OWEN, Lynette Odkupne in prodajne pravice za lite-rarna dela : prakticni vodnik / Lynette Owen ; prevod in strokovni pregled Jaša Vrabec.—Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 2008 ([Ljubljana] : Schwarz). - 151 str. ; 24 cm ISBN 978-961-204-411-4 COBISS.SI-ID 242027520 30. PERMANENT access to the records of science : proceedings EU conference, The Hague, 1. November 2004 / [editor Koninklijke Bibliothe­ek]. - [The Hague] : Koninklijke Bibli­otheek = National Library of the Net­herlands, 2005. - 49 str. : fotogr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 232331520 31. RAVEN, James The business of books : booksellers and the English book trade, 1450­1850 / James Raven. - New Haven ; London : Yale University Press, 2007. - XVIII, 493 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 978-0-300-12261-9 COBISS.SI-ID 244977408 32. REVELLI, Carlo Il catalogo / Carlo Revelli ; incolla­borazione con Giulia Visintin. - Nuova ed. - Milano : Bibliografica, 2004. - 523 str. : ilustr., tabele ; 25 cm. - (I manuali della biblioteca ; 1) ISBN 978-88-7075-618-0 COBISS.SI-ID 245782528 33. ROBERTS, Sue Leadership : the challenge for the information profession / Sue Roberts and Jennifer Rowley. - London : Facet, 2008. - XI, 236 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-609-1 COBISS.SI-ID 242386688 34. ROBERTSON, Deborah A. Cultural programming for libraries : linking libraries, communities, and culture / Deborah A. Robertson with the Public Programs Office of the American Library Association ; with assistance from Susan Brandehoff, Mary Davis Fournier, and Laura Hayes. - Chicago : American Library Associa­tion, 2005. - IX, 107 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 0-8389-3551-6 COBISS.SI-ID 244158976 35. SAVJETOVANJE za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj (6 ; 2008 ; Pula) Knjižnicne usluge za korisnike trece životne dobi : programska knjižnica / 6. savjetovanje za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj, Pula, 1. listopada 2008 ; [uredili Žaneta Baršic-Schneider, Sandi Antonac, Nela Marasovic ; orga­nizator Nacionalna i sveucilišna knjiž­nica u Zagrebu, suorganizatori Gradska knjižnica i citaonica Pula [i] Hrvatsko knjižnicarsko druš-tvo].—[S. l. : s. n.], 2008 ([u Zagrebu : Nacionalna i sveucilišna knjižnica]). ­32 str. : portreti ; 21 cm COBISS.SI-ID 242265344 36. SEMANTIC web-based infor­mation systems : state-of-the-art appli­cations / [editors] Amit Sheth, Miltia-dis Lytras. - Hershey ; London : Cybertech, 2007. - IX, 317 str. : ilustr. ; 27 cm ISBN 1-59904-426-9 (hbk) COBISS.SI-ID 243569152 37. SMIRAGLIA, Richard P. Describing music materials : a manu­al for descriptive cataloging of printed and recorded music, music videos, and archival music collections : for use with AACR2 and APPM / Richard P. Smi­raglia. - 3rd ed., revised and enlarged / with the assistance of Taras Pavlovsky. - Lake Crystal, Minn. : Soldier Creek Press, 1997. -XI, 234 str. : ilustr. ; 28 cm. - (Soldier Creek music series, ISSN 1056-0041 ; no. 5) ISBN 0-936996-75-7 COBISS.SI-ID 110751744 38. SMITH, Mark Collecting and using public library statistics : a how-to-do-it manual for librarians / Mark Smith. - New York ; London : Neal-Schuman Publishers, cop. 1996. - XIV, 176 str. : ilustr., graf. prikazi ; 28 cm.—(How-to-do-it manu­als for libraries ; no. 56) ISBN 1-55570-206-6 COBISS.SI-ID 245036800 39. ŠTER, Kristina Vsebinski opis leposlovja v Wikipediji : diplomsko delo : s priloga-mi na CD-ROMu / Kristina Šter. - Ljubljana : [K. Šter], 2009. - 88 f. : ilus-tr., tabele ; 30 cm + 1 opticni disk (CD -ROM) COBISS.SI-ID 38475362 40. TAYLOR, Elisabeth D. Freedom of information : working towards compliance / Liz Taylor. ­Oxford : Chandos, 2004. - XIII, 122 str. ; 24 cm ISBN 1-84334-103-4 (broš.) COBISS.SI-ID 243166720 41. WEIDHAAS, Peter A history of the Frankfurt book fair / by Peter Weidhaas ; translated and edited by C. M. Gossage and W. A. Wright. - Toronto : Dundurn Press, 2007. - 280 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-55002-744-0 COBISS.SI-ID 243773184 Seznam pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica NOVICKE Revija Collection Management poziva k sodelovanju s prispevki, ki s teoreticnega ali prakticnega vidika obravnavajo sledeca podrocja: izgradnje in upravljanja knjižnicnih zbirk, zagotavljanje dostopa do informacijskih virov, zašcita in hranjenje knjižnicnega gradiva, izobraževanja osebja in administracijo knjižnicnih zbirk (licence, avtorske pra-vice, ipd.). Vec informacij na: http://www.tandf.co.uk/journals/titles/01462679.asp Tudi revija Library and Information History (prej Library History) išce sodelavce, ki bi prispevali strokovne in znanstvene clanke na temo »Vloga informacij v preteklih družbah«. Vec informacij na: http://maney.co.uk/index.php/journals/lbh/. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije vas vabi, da se prijavite na RSS novice ZBDS. Za prijavo obišcite stran http://www.zbds-zveza.si/ . OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom. Med študi­jem sem na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udeležence COBISS iz kata­logizacije monografij. Imam opravljen tudi izpit za ECDL-start. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik. Zadnje leto sem delala v knjižnici Oton Župancic, kjer sem sortirala in vstavljala gradivo. Seznanila sem se z ureditvijo gradi­va v vseh oddelkih. Zaposlitev išcem v katerikoli knji­žnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE FRANCI MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu organiza­torja nabave za polni delovni cas. Rojstni podatki: rojen 28.4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije.. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII.. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Mestni knjižnici v Ljubljani, zau­pana so mi dela leposlovnega im neknjižnega gradiva; uporabljam Cobiss sistem pri urejanju in iskanju knjiž- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. nega in neknjižnega gradiva, • redno delavno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnost­nik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejan­je arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja, ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajni­ka, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zau-pan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina ter znaj­dem se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila Word, osnove Excela. Uporabljam Outlook ter Powerpoint in dobro se znajdem na internetu. • Pridobljen certifikat ECDL START. • Vozniško dovoljenje b-kategorije ter lastno vozilo. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. • Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dose-go cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas v pricakovanju vabila na osebni razgovor na katerem bi me še podrobneje spoznali lepo pozdravlja. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!