101. smilim.
I UiMUfll. t grtl. 3. Mji Bli.
mi. iito.
\
»Slovenski Narod* relja po pofttli
za. Avstro-Ogrsko;
cdo leto skupaj naprc] . K 25-— pol leta „ m • • • 13-— četrt leta m .... 6*50 na mesec    ~        „    •' •    •   2-30
■                      ra Ncmčljo:
I ćelo leto naprej   ....    K 30-—
za Amerlko in vse druge  dežele :
' ćelo leto naprej   .   .   .  .    K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamluu Cpravnlfttvo (spodaj, dvoriSče levo), SnaHora ulica HL 5, telefon it.89»
Izfca'a vtak daa iwtd«r !z¥xam£f nedolfe la pramlke.
Inscrati veljajo:  peterostopna  petit vrsta  za enkrat  po  20 vin., za  dvakrat po 18 vin., za trikrat ali   večkrat   po 16 vin.   Parte in zahvala vrsta 25 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Li d,
;o je administrativne stvari.
■                        FosunaiBa sts¥ilka teli a 19 vinari«*-                       n
Na pismena naročlla brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskaras" telefon st 85.
.Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani
na dom  dostavljen:
ćelo leto naprej    .   .   •   •   K 24*—
pol leta       „        •   •   •   •    u 12*—
cetrt leta     w       •   I   •   •    •    6-— na mesec    m      '   •  •   •   •   2*—
v upravništvu prejenun: ćelo leto naprej   •   f   •   .   K 22*— pol leta       „       •   •   •   -    • U*— četrt leta      „       .....    550      x na mesec    .      •  .   •   *   *   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tiredalltvo: Kaaflova ulica *L 5 (v pri ti i čj u levo,) telefon St 34.
Vojna z Italijo.
naSe uradno poroCilo
Dunaj, 2. maja. (Koresp. urad.) LI radno se razglaša:
Italijansko   b o i i § č e.
Pri bojih v ozemlju Adamello smo vjeli 87 alpincev. V Dolomitih so napadli Italijani danes zjurraj na-šo pozicijo na Croda del Ancona in ob Rufreddu. Oba napada sta bila odbita.
Namestnik     načelnika    generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL
Italijansko bojišče.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba dne 1. maja:
Včeraj priobčeni popravki k vestern, ki jih je izdal šef italijanskega generalnega štaba v zadnjem času, ilustrirajo prav posebno nesramno metodo laganja našega jugo - zapad-nega soirražnika. Akoprav se je dalo pričakovati po izkušnjah, ki smo jih imeli povodom tripolitanske vojne z razupito Agenzio Stephani, da itali-jansko armadno vodstvo tuđi v sve-tovni vojni ne bo preveč nataneno upostevalo resnice, prekaša vendar poročevalsko sleparjenje našega so-vražnika vse, kar se :*e doslej storilo na tem polju.
Bojno delovanje na jugo - zapadni fronti ni povzročilo včeraj na nikakem kraju izpremembe položaja. Naenkrat nastalo povišano bojno razpoloženje sovražnika na primorski fronti je ravno tako hitro ugasni-Io, kakor je vzplamtelo; v kolikor se je s tem hctelo samo demonstrirati, da se zakrije premik čet na drug frontni del, moramo pustiti še na strani. Pa tuđi na tirolski fronti je potekel dan mirno. V Suganski dolini se ni pripetilo od umika Italija-nov v njihove glavne pozicije pri Roncegnu. nič pomembnega veČ in na Ponalski cesti ni prišlo do nikakc pomembne akcije več. Morda spozna sovražnik brezuspešnost svojih pri-zadevanj. da bi se povzpel r»a strma pobočja  Rochete  in   hriba  Sperone.
Iz vojaškega razmotrivanja k t»oročilu generalnega štaba 2. maja:
Šef italijanskega generalnega štaba grof Cadorna je odnotoval v Ak>, kakor se naznanja z Sviće, da bo bližje operacijam proti južni Ti-
rolski. Iz tega bi se dalo sklepati, da je pričakovati večjih italijanskih pod-jetij na prostoru med Rivo in Bor-gono, Suganska dolina. Večkrat konstatirano premikanje čet s primorske fronte proti zapadu, demonstrativni napadi sovražnika ob Soči in na sc-vero - vzhodni in severo - zapadni meji srednje Tirolske, bi stali s tem v zvezi. Vremenske razmere so . se najbrže istotako zboljšale. Morda je obletnica bitke pri Oorlicah, katero so naše čete na fronti svečano obha-jale in ki je nanovo potrdila preprj-čanje na končno zmago, vzpodbudi-la italijansko armadno vodstvo, da poskusi kaj podobnega.
Vojnoporočevalski stan. 1. maja. (Odobreno v vojnoporočevalskem stanu.)
Ker se ie italijanski poskus pre-bitja proti Gardskemu jezeru navzhc najljutejšim napadom popolnoma iz-jalovil ob močni obrambi in se usta-vil ob Speronu, so poskušale že ne-kaj dni sovražne planinske čete pridobiti terena v ozemlju Adamella. Nazadnje so se vršili močni boji z al-pinci na prilazu Fargorića. Napori sovražnikov, da bi tukaj prodrli, so zadeli na krvavo obrambo. Pri tem se je na italijanski strani nameravalo prodreti v (ienovsko dolino. Početje pa že naprej ne kaže uspeha, ne glede na močno obrambo in na trdno iz-gradbo trdniav, iz tega razloga, ker more sovražnik v teh bojih z značajem najizrazitejše visokoplaninske vojne operirati samo z razmeroma ne preveč močnimi, za to težko ozemlie posebno izvežbanimi silami. Da se more priti v ozko skalno glo-bel Fargorido, je treba težkih pre-hodov v visini nad 3000 metrov med ledeniki in morenami na Lobbia alta in Crozzon di lares.
Cadorna na tirolski fronti.
Iz Lugana poročajo dne 2. maja: Cadorna je odpotoval v Trentin. Do-spel ie v Bassano posebni vlak z mnogimi vozovi, v katerem je bil Cadorna in njegov generalni štab. Vlak je vozil tuđi mnogo oficirjev in namešcencev za specijalne službe in ves za nastanjenje poveljstva potrebni materijal. Kam je namenjena ekspedicija, se ne poroča, omenja se !e toliko, da gre za Trentin in da . ostane povelistvom tam dlje časa.
Neresnična iialijaoska poro čila.
Duna], 29. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo 22. aprila vsebujc trditev, da je italiianska artiljerija razdejala naše obrambne postojanke onstran Zagore in od tam pregnane naše posadkc. Ta vest sloni na pcpolni izmišljotini. Isto poročilo obsega tuđi vest, da smo v Suganski dolini dne 21. aprila nasko-čili italijanske crte zapadno potoka Lagarze. a da so nas s protinapadem vrgli nazaj. Ta vest ima oči vidno na-men. da bi zakrila neuspeh, ki so ga imeli v onem odseku. Ona akcija se je numreč izvršila tako - Ie: Dne 21. aprila so naši oddelki napadli italijansko oporišče pri Votto "n so dosegli popoln uspeh, ker se je posre-čilo nnši pehoti, da je vdrla v so-vražno postoianko in jo tuđi vzdrža-la. Italijani so bili zaradi našega uspeha prisiljeni, da so kmalu nato izpraznili vso postojanko. Dne 23. aprila javlja Cadorna, da smo v to-nalskem cdseku peskusili trikrat za-poredoma napasti italijan. obrambne naprave, a da smo bili vselej odbiti z izgubami. Nasproti temu krivemu poročanju se more konstatirati, da smo s smučarskimi patruljami na-menoma napadli italijanske postojanke na Tonalskem prelazu, da bi alarmirali nasprotnika. Napad smo izvedli nenadoma do razrezanja žič-nih ovir. Nato sta pa posegli vmes obe artiljeriji in po nacrtu izvrševan ogenj naše artiljerije je omogočil naši demonstracijski četi umik ob majhnih izgubah. Akcija je na ta način dosegla svoj namen, ker je bila vsa italijanska postoianka na Tonalskem prelazu alarmirana in so jolta-lijani močno zasedli ter imeli izgube, kar se da sklepati tuđi iz sanitetnih pomožnih voz. ki smo jih opazili. Italijansko poročilo dne 27. aprila vsebuje vest, da so italijanske baterije z uspeh om obstreljevale naše trenske kolone na cesti Opatje selo-Rubije, ter da so bili v odseku vzhodno Sele odbiti naši napadi ob veliki zmešnjavi pri naših četah. pri čemer da smo izgubHi 20 mož vjet-nikov. Te vesti so '7Šle edinole iz živahne južne domišljije svojih sporo-čiteliev. Podatki o ohstreljevanju našega trena so naravnost izmišljeni in nič manje tuđi poročilo o bojih pri Selcih. Dejstvo. da so naše čete s šija jnlm napadom zepet osvojile svoje stare postojanke prj Selc'h. se ne da Izpodbiti. Da je v tem boiu prišlo 20 mož sovražniku v roke,-je pojmljivo.
Italijanske želje in priiožbe na gospodarski konterenci v Parizu.
Curin, 30. aprila. (Kor. urad.) Potem ko so franeoski delegatje na pariški gospodarski konferenci imeli ćelo vrsto predavanj o raznih vpra-šanjih, ki pridejo v poštev sele po sklepu miru, in ko so bili sprejeti predloženi dnevni redi brez daljše razprave sogia'sno, so dobili italijanski delegatje malo časa, da razlože italijanske posebne  interese.
P o n t a n o je želei zboljšanja železniške zveze z zaveznikt kakor tuđi znižanje tarifov.
Drago je izjavil, da Italijani ne morejo prenašati angleškega iz-koriščanja potom visokih tarifov in prevoznin po ladjah, katerih si pri-lašča angleska država, 87 odstotkov v obfiki davkov. Italija ni sklenila nikakih predpogodb, da 'zvede vojno s svojimi zavezniki, izvestna vprašanj. pa bi bilo treba sdaj takoj in kenčno rešiti.Sicer pa bo brodov-ni problem po vojni še dosti časa še hujši.
Senator Marconi se je obrnil v svojih izvajanjih enakega smisla v angleskem jaziku specijelno na an-gleške delegate in ie izjavil. da je vprašanje brodovne prevoznine živ-ljenjsko vprašanje za Italijo. Vsled visoke prevoznine Dovzroceno po-draženje premoga je imelo za posle-dico ruin več znatnejših ftalijanskih industrij in zbog tega resno oslab-Ijenie gospodarske odporne sile Italije.
C r e s p i .se je.pritoževal v imenu italijanskih industrijalcev in kme-tovalcev nad angleškim utesnjenjem uvoza in izvoza, ki ovira trgovski promet med ZediTijenimi    državami.
Imenom angrleških delegatov, med katerimi ni bilo pravih zastop-nikov angleškega paronlovstva, je od vm il Arhibald W i 1 li a m s o n, da sporoči v Londonu, kar je slišal, med tem pa priporoča Italijanom, nai bo-do pozorni na počasnost, s katero se vrši v italijanskih pristaniščih izkr-cavanje z lađi?.
Senator Ferraris je izrekel nato prepričanje. da Anglija izkaže Italijanom. ki prelivaio za skupno stvar svojo kri. večjo praktično dobrohotnost, kakor pa nevtralcem, ki so samo gledalci vojne.
V zadnji seji konference je L u z-z a 11 i izrekel željo, da naj dajo zavezniki italijanskemu denarju večji kurz in naj uvedejo skupne angle-ško - italijanske čeke. zlisti ker do-sedania metoda poso.iij ne more za-doščati vsem potrcbŠcinam.
Angleska delegata A 11 e n in Baker sta odgovorila Luzzattiju, da Anglija ne more nastopiti za njegov predlog glede odredb proti na-raščanju menjalnega kurza brez velikih neprilik. Končno je bil sprejet en italijanski in en angleški predlog. Prvi zahteva stalen odbor zastopni-kov emisijskih bank in zakladnih, uradov posameznih držav, da prouči odredbe proti odtoku zlata kakor tuđi ustanovitev kompenzacij-ske zbornice med aliiranci, ki naj bi uredila kurze. Angleški predlog pravi, da je želeti, da se ustanovi še pred sklepom miru odbor zastopni-kov aliirancev, da dobi sredstva, ki naj pospešujejo industrijo in trgovino vsake dežele, in da se prouči vprašanje, kako doseči poseben sporazum, da se bo aliiranim narodom pomagalo pri reševanju finančnih nalog, katere stavi vojna.
Začetkom junija se zopet sesta-ne pariška gospodarska konferenca.
Italijanski glas proti gospodarski vojni.
»Secolo« dviga v članku »Druga vojna« svoj glas proti oni tendencf pariškega gospodarskega sestanka, ki stremi po gospodarskom boju vseh zaveznikov proti Nemčiji in Avstriji. Taka vojna ne more dona-sati koristi zaveznikom. Zaprtje nemškega trga bi pomenilo zmanj-šanje splešnega bogastva in z ob-ubožanjem Italije, pa tuđi v politič-nem ozira ne bi zrastli dobički če-tverozveze. Nemčija bi si osvojila z vsemi sredstvi vse nevtralne trge in bi oškodila gospodarstvo zaveznikov. Zaporne odredbe zaveznikov proti Nemčiji bi ustvarile dalje med njimi samirni take interesne konflikte, da bi se morala zrušiti njihova edinost in bi bila Nemčija zopet kmalu v položaju, da začne z novo vojno, svesta si naglega uspeha. Pre-prečiti nemški izvoz, bi pomenilo tuđi. nemški državi odvzeti sredstva za plačilo vsake vojne odškodnine. Ni mogoče potlačiti 120 milijonov ljudi potom kake pogodbe in ni mogoče uničiti njihovih komercijalnih odnošajev. Ako prekrsenje gospodarskih zakonov ne prinese niti političnih uspehov, je čas. da svarimo pred sklepi, ki pomenijo za skupne interese in za bodoči mir najtežjo nevarnost.
DROBNE   VESTI   IZ   ITALIJE.
V Milanu je bilo povodom prve-ga maja aretiranih več eseb, ker so bile zasačene pri razdeljevanju okli-
LIS TEK.
Zaročenca.
Novo - islandsko spisal Q e s t u r P a 1 s o n.
(Konec)
Sigge Oline ni mogel izločiti in čim bolj je mislil nanjo in na vse tište besede, ki sta jih govorila, tem bolj je bil prepričan o tem, da postane med njima zopet vse dobro. Sigga Olina je tako blaga in o tem, kaj bo storila, kadar ga vidi in bo govorila Ž njhn, ni bilo dvoma. Tolikokrat mu je zatrjevala, da je imela v vsem svojem življenju Ie njega rada in bil je popolnoma prepričan, da se je 1« iz poslušnosti napram svoji materi zaročila s tem BrLnjolfom. Čadovita blaga toplota je prevevala ob vseh teh mislih njegovo notranjost in spomnil se je verza, ki se ga je ne-koč naučil od svoje Sigge Oline in nehote ga je pričel govoriti predse:
»Ljubav, močnejša si ko smrt.«
Kako lep se mu je dozdeval ta stih, edin, ki ga je poznal!
»Ljubav, močnejša si ko s&agt«
Objel ga je silen nemir in nena-vadna bolestna želja po Siggi Olini, da se ni mogel več premagovati in je še!.
Noč je postala in vsi Ijudje so bili že davno v postelji.
Vreme je bilo mirno, a vladal je hud mraz.
Sveinn se je napotil proti hiši, kler je stanovala Siggi Olina, obstal tam in gleda! proti oknu v gorenjem nadstropju. V sobi Sigge Oline je gorela luč. Torej še ni bila v postelji. Ali morebiti radi nesreće, ki ga je doletela ,ne more spati? — Ob tej misli so mu stopile solze v oči. — Kakšna radost bo, ko bo napravil Siggo Olino srečno in veselo in bo pozabHa vso to nesrećo!
Obstal je nekaj časa tam; potetn pa si je zmish'I. da bi legel na stopni-ce pred vrati Sigcre Oline in tam pre-bdel vso noč, da bi ji pokazal. kako rad jo ima.
In nato }e vzdolž legel na stop-nice pred vrata Sigge Oline in je premišljal, kako začuđena bo, ko bo ziutraj vstala, odprla vrata in ga vi-dela na stopnicah; morebiti gi sprva ne bo niti opazila, marveč kar hitro odprla in — stopila nanj; kako naglo bo tedaj polhtbil nieno nofo in kak%
začuđena in vesela bo, kako od srca — od srca bosta vesela oba!
A na stopnicah ga je pričelo kmalu zebsti; pričelo je mirno sne-žiti in vstal je. da* bi se otrese! sne-ga. In potem se je odločil iti domov po steklenico, da bi se krepčal po noči na stopnicah s tem, kar je ostalo v nji. Ko se je odstranil od hi«e in se ozrl proti oknu Sigge Oline, se mu je zdelo, kot da ste se pred oknom za trenotek premaknili dve senci in ena senca se mu je videla čisto kakor od moža. — Ne, to ni mogoče; pregovarjal je samega sebe, da je to golo domnevanje, neka nejasnost v njegovih očeh, ra«di tište reci z Brinjolfom; in ko te pričel razmišljati, je prišel do zaključka, da ste bili senci tam notri pri oknu senci dveh žensk: Sigge Oline in nje matere, ki sedi zdaj pri nji in jo skuša tolaiiti.
Uboga Sigga Olina! Kaj vse je pretrpela radi njega! je mislil sam s seboj.
Šel je domov, se temeljito po-krepčal iz svoje steklenice, ostal nekaj časa doma in se poskuša! ogreti s tem, da Je še več pil; in ni nehal preje, dokler ni bila steklenica prazna.                                                '
Potem je sel, da bi spet legel na stopnice.
Kako radostna mu je bila duša in kako Iahka njegova noga! A vzlic teinu je iz nekakšnega vzroka težko hodil in je mislil, da je^ postal morebiti nekoliko pijan. Sklenil je iti malo na izprehod, da si prežene omo-tenost.
Šel je v mesto in je premišljal med potjo. kako Čudne so hiše: kakor da mu plešejo semintja pred ocrni; sploh se mu je videlo vse, kar je opazil, tako čudno, čudovito oblikovano in čudovito gibljivo, a vendar lepo, vse tako divno Iepo; in v njem samem se je odprl vrelec radosti, da je pred njegovimi notranjimi ocrni kar deževalo samih biserov veselja čez vse dni njegovega življenja. Bilo mu ie, kot da so mu vsi ljudje bili vedno dobri; in kako veselje se mu je zdelo življenje, življenje pri dobrih Ijudeh in pri — Siggi Olini.
»Ljubav, močnejša si ko smxt,c mu je prišlo spet na um in poskušal je peti, a ni znal nobene melodije.
»Ljubav, močnejša — »ne, to je napačen napev, — si ko smrt — ~ —
— -         .i                                                t         —                        n        ...        ■              .                       t           —   ■—                        i—.              ^^a^^^
»napačen napev,« in potem je nehal.
Pes, ki je slišal petje, je pričel lajati in pritekel bližje; ko pa je za-gledal Sveinna, ki se je opotekaje zibal po cesti in zamahoval z obema rokama, je mislil, da ga hoče s kam-nom nagnati in odbežal kakor strela.
Sveihn je obstal mirno, kolikor je mogel, in gledal za psom ves začuđen.
»Ali se me tuđi ta boji?,* — In pričel je razmišljati, kako je mogel pes zvedeti, da je on ukradel kraČo in sedel v zaporu; in potem se je jel čuditi, kako razumni so psi.
In šel je vedno dalje; hiše .so davno ponehale plesati mu pćed ocrni in ničesar več ni videl pred sa-bo kot miren snežen metež, ki je pričel obilno padati, pričelo je zopet snežiti; a on je venomer mrmral ali šepetal predse:
»Ljubav, močnejša si ko smrt.«
Potem se je spomnil, da se bo' • treba vrniti; a postal je tako utrujen in je sedel na odprtem polju, da bi se nekoliko odpočil. In ko je sedel, ga je objel tako blag pokoj, da ie legel, da bi za majhno časa zaspal, — samo za majhno časa; zakaj moral je biti na stopnicah, predno bo Sigga Olini
vstate.
Stran 2.
,MX>ViiNSKJ NAKUU', dne 3. maja  1916.
101. stev.
ccv na ženske, naj manifestirajo za
UBI.
»Avanti« je izšel za I. maj s sliko, ki predstavlja gigantskega delav-ca, ki razmetava z dimnika velike tovarne majevo številko *Avantijac na vse strani y mesto. V uvodniku je prvi del konfisciran, drugi pa razvija znani program socijalne demokracijo, katere neuspeh pri izbruhu .vojne se opravičuje z njeno razmer-no mladostjo. Cetudi ni mogla pre-prečiti mednarodne vojne, pa bo v bodočnosti ravno ona jamčila člove-štvu za mir.
Milanska prefektura je prepove-dala privatna zborovanja za 1. maj. »Secolo« poroča o manifestacijah delavstva na Stolnem trgu in pri Beneških vratih. Pred kraljevo palačo-so vzklikali: »Dol z vojno!«
Iz Zeneve poročajo, da Marconi ne prevzame samo vodilnega mesta v nekem novem uradu, marveč   da
vstopi y kabinet; ustanovi se neko novo ministrstvo.
»Secolo« poroča, da 10.000 de-lavk, ki so doslej šivale v milanskih delavnicah za vojno potrebo, bo brez dela, ker ni mogoče več preskrbeti jim še deio. V Romanji ni dela za poijedelce.
Prihajajo poročila, da se pribež-niki iz Avs^rije v Italiji počutijo prav slabo. V Milanu je bilo v nedeljo veliko zborovanje »odrešenih neodre-šencev« iz Avstrije, ki so dali očitno duška svoji nevolji.
Italijanska pristanišča v Tar^nt-skem zalivu so proglašena za v vojno zono spadajoča.
Kakor poroča »Secolo«, !e skle-njen med Italijo in Rusijo dogovor glede izročevanja dezerterjev in re-nitentnih naborniških obvezancev, kakor je bil sklenjen poprej med Italijo in Francijo.
Zapadno bojišče.
NEMŠKO URADNO POROClLQ
Đerolln, 2. maja. (Koresp. urad.) AVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 2. maja. Zapadno    bojišče.
Južno Loosa je v nočl na 1. maj neka močna nemška častni*ka patru-Xja presenetljivo vdrla v angleski Ja-rek. Posadka je padla, v koiikor se ni mogla resiti z begom.
V ozemlju Mase so se artiljerijski boji pooštrili. Medtem ko se ome-iuie delovanje pehote levo od reke na boje z ročnim! granatami med eksponiran, stražami severo-vzhod-no Avocourta, so naše čete južno utrdbe Douaumont in v gozdu Cail-Iette odbile zvečer franeoski napad v vecurnem biižinskem boju. Naše pozicije so brez izjeme v naših rokah.
Kakor se Je naknadno six>ročl-lo, je bil dne 30. aprila strmoglavljen v zracnem boju po en franeoski aeroplan nad utrdbo Chaume zapadno in nad gozdoni pri Thierville iu-go - zapadno mesta Verdun. Včeraj fe sesrrelil nadporočnik Bolcke nad Cote de Poivre svoje 15., nadpcroč-nik baroti Althaus pa sevemo utrdbe Salnt Mlctiel svoje 5. sovražno letalo.
Vrhovno arraadno vodstvo.
ANGLEŠKO UKADNO POROClLCt,
30. aprila. Nadalnje napade 6 plini in bombami smo zavrnili. Vče-rai ponoči so Nemcl brez uspeha na-padli jarke pri Fricourtu, zjutraj pa so sevemo od Messinesa in Wulver-ghema izpuščali oblake plinov. Sledil je mfanterijski napad, ki se ]e zlomil v artiljeriiskem ognju. Sovražni od-delek, ki je b!l tu vdrl v Jarke, smo prepodili v bombami. Istočasno je sovražnik po hudem obstreljevanju napadel Hollandshe Veer z metali bomb, a ni mogel v ognju naših strojnih pušk ravno tako ničesar opraviti. Živahni podzemski boji v kotu pri Loosu.
Pomoč za zapadno fronto.
Preko Curina poročajo: GrSki đegunci iz Egipta pripovedujejo, da se vrše veliki transporti franeosko-angleških čet Iz Egipta v Francijo. Ćela nekdanja dardanelska armada bo postavljena na zapadno fronto. Čete prevaža 150 najetih parnikov, 100.000 mož je že dospelo r Mar-seille.
Na Gršketn s« tuđi prtpoveđuje, da namerava Rusija zasesti goro 'Athos, vsled česar je izbruhnil med grško ki rusko vlado oster konflikt. Za ekspedicijo na Athos so priprav-
Nato je zaprl oči. A bilo mu je, kot da se vse krog njega vrti v kro-gu, kakor bi postal vesoljnl svet ena sama velika gugalnica, hi ofl leži tako tiho, leži v svoji postelji In hoče zaspati; in Sigga Olina stopi v izbo in polaga nekaj mehkega in tesnega preko njega, da mu je postalo toplo, polaga vedno več nanj in sklanja svoj obraz k njemu,   bližje,   vedno
bližje.-------
A vesoljno nebo je postalo en sam snežen oblak, ki je razprostrl svoje ledenomrzlc snežene peroti, visel preko vsega življenja pod njim kot grozen in strašen zmaj in vsipal nato mirno in tiho nešteto množico snežink; in snežinke so trepetale semintja, plesale po zraku In padale nato na tla, mehke, čiste in — mrzle do smrti.
Preko vsega so se razprostrle snežinke in so odele vsc v bleščeče-tkano snežno odejo.-------
Drugi dan so našli ljudje Svein-na zmrzlega zunaj na peščenem proda.           _________
ljene baje one ruske čete, ki so se nedavno izkrcale v Marseille.
Preložena   pomladanska ofenziva.
Iz Monakova: Velika poniladanska ofenziva entente je očitno padla v vodo, tako piše polkovnik Repington, zaupni generalštabni šef Robertsona. Zgodovina ne bi nikdar odpustila ententuče bi* odrezali iz ne-strpnosti ali naveličanja gotovo zmago s prcdčasnim pricetkom splasne ofenzive. Zato bo prišlo morda deto 1917 ali 191S, predno se bo ofenziva pričela.
Na Francoskem se boje tretje zimske vojne.
Iz Curiha: V vojnem odseku francosl^e zbornice je izjavil vojni minister, da odločitev v vprašanju, a!i je pričakovati tretjo zimsko vojno, ne leži pri Franeoski, marveČ pri vojnem svetu zaveznikov. Upati je, da ostane Franeoski. ki je izmed vseh zaveznikov najbolj trpela. pri-hranjena tretia zimska vojna.
SPLOŠNA   BRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
»N e w* s« p o r o č a j o, da je angleški kabinet dne 29. aprila z večino 5 glasov sklenil takojšno uvedbo splošne brambne dolžno-stinaAngleškem.
Mlnlstrstvo Asquith v agoniji.
Iz Kaaga poročajo, da pričaku-jejo v Londonu, da ministrstvo As-quith tega tedna ne • bo preživeio. Kapitulacija Townshenda je za ves narod obnovitev sramote Gordona. Irska vstaja bo dala kabinetu smrtni sunek. Morda bo Asouith sam izpre-videl, da je prišel kenec njegove vlade.
Pariška gospodarska konferenca.
Ražen točk, ki smo jih že ome-niH, zlasti glede korakov proti pre-plavljenju z nemškimi izdelki po vojni, se je bavila pariška gospodarska konferenca z znižanjem postnih in brzojavnih pristojbin, s pogodbami glede mednarodnega blagovnega transporta in z ustvaritvijo medna-rodnega patentnega prava. Razgovor je nanesel tuđi na dra?i prevoz ter se Je prlporočala zaplemba trgovskih ladij proti odškodnini. Nadalje se je bavila konferenca tuđi z mednarodno zakonodajo o trgovskih družinah in o korakih za zmanjšanje prometa ko-vanega denarja. Razmotrival se je poštovno čekovni promet in enotno postopanje glede napačne deklaracije blaga.            _________
Konec vstaje na Irskem.
London, 1. maja. (Koresp. urad.) Reuter javlja: Glasom uradnega sporočila, s# se vsi dublin-ski voditelji vstašev v d a I i.
London, 1. maja. (Koresp. urad.) Reuter. Dublinski vstaši so se vdali, čim so bili pregnani iz gorečega glavnega poštnega poslopja. Ćete, kl so imele zasedene izhode v ulico Saquillestreet, so prenehale streljati. Vstaši so se približali z belo zastavo ter so najprvo sklenili premirje. Nato je podpisal Pearce, takozv. pred-sednik provizorične republikanske viade, formalno brezpogojno predajo. Poveljnikom vseh vstaških čet je bilo ukazano, da odlože orožje. Preplsi protokola o predaji bodo po ćeli dežel! plakatirani.
Potlpisujte IV. vojno posolilo.
Vojna z Rnsijo.
NAŠE IN NEMSKO UKADNO POROClLO.
DunaL 2.  maja.  (Koresp. urad.) Uradno se razglaba:
Rusko   bojišče. Ničesar novega,
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H 6 f e r. fmL
Berolin. 2. maja. (Koresp. urad.) VVolftov urad poroča:
Veliki slavni stao 2. maja.
Vzhodno bollšče. Nobenili   pomembnih do^odkov.
Vrbovno armadno vodstvo.
RUSKO     URADNO     POROClLO.
29.  aprila. Sovražna artiljerija je obstreljevala Šlok in Berzemin-de.  Pri   vaši  Ginovki,  zapadno     od Dvinska, so Nemci napadli  po artiljerijski  pripravi,  morali  pa so  pod našim ognjem v svoj izhodni    jarek nazaj.      Dne 28. aprila nekako ob 2. ponoči je poletel neki nemški zrakoplov preko Rječice ter metal    raz-strelilne in netilne bombe.    Jugozapadno od Naroškega jezera je izvršila nemška artiljerija zgodaj zjutraj napad, nakar je pehota v gostih crtah  napadala.  Posrećilo  se  je  Nenv-cem zopet zavzeti nedavno izgubljene jarke. Zlasti hud je bil boj v pozi-cijah pri vaseh Zanaroče in Stahov-ce. Pri Smorgonu so Nemci tuđi silno delovali z artiljerno.
30.  april a.   V odseku pri Rigi je namerila sovražna artiljerija kon-centričen ogenj na §Iok in pokrajino južno od otoka Dalna. V pokrajini pri kolodvoru   Selburg    (severozapadno od Jakobštata). je tuđi   streljala   sovražna artiljerija.      Na fronti pozicij pri Dvinsku na več točkah artiljerijski boj. V pokrajini zapadno od Naro-skega jezera boj pojema.     V okolici Kreva smo z ognjem zavrnili sovraž-r»i poskus prekoračiti svoje crte ovir. Severno od Muravice ob Ikvi so pri-čeh*  Avstrijci  po pripravi s težko in lahko artiljerijo včeraj zjutraj z moč-n'"mi  četami  ofenzivo    proti    našim jarkom, ki so tvorili najprej    moleći đel v zapadni smeri pri vaseh Velika in Mala Bojarka ter jih je držala ena sama stotnija. Ta se je morala umak-niti. Naše čete so pričele nato s silnim artiljerijskim ognjem ter izvršile protinapad.     Proti 1. popoldne se je našim posrečflo kljub toći krojrelj zopet vzetl iarek ter prisiliti posad-ko, 2 madjarska bataljona z 22 čast-niki in dvema zdravrnkoma ter nad 600 voiaki, da je odložila orožje.     V zopet zavzetih jarkih so ležale kop?-ce madmrskih    mrtvih    in    ranjenih. Naše  izgube  znašajo 4 častnike    In kakih sto mož.    Vplem'li smo mnogo nušk, municije, patron, ročnih granat in železnih bodik.
Vstara v ruski centralni Azifl.
Bernski »Bund« poroča \z Pe-trograda, da so se dogodili v ruski centralni Aziji pred kratkim taki nemiri, da so morali proglasiti nad Kivo in Amu Darom vojno stanje in poslati v Kivo čete.
V Kivi so namrec Turkmeni od-stavili kana Sejid Asfendiar Boga-durja ter proglasili za kana Dževne-( jita, ki se je polastil glavnesra mesta ter se uprl poveljniku tamošnjih ruskih čet polkovniku Kolosovskemu. Dne 27. februarja je dal novi kan usmrtiti tri dvornike bivšega kana ter napadel rusko posadko. Tem je prišel general Galkin na pomoč ter nregnal Dževnejita. ni se pa posrećilo ga vjeti. vsled česar nevarnost še ni odstranjena.
»Utro Rossiji« zahteva, da naj se odpravijo te »države v državi« ter naj se kanstvi Kiva fn Buhara popofnoma priklopita Rusiji.
Boji nat morju.
ZRAČNI NAPAD NA RUSKE VOJAŠKE NAPRAVE.
BeroHn. 2. maja. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki slavni stan 2. mala.
Dogodkl   na   morjii.
Dne 1. maje je mornarički zrakoplov z dobrim usnehom napadel vofaške napave v Moonsuntu in v Pernau. Zrakoplov je nepo^kodovan pristal. Istočasno je bombardirala neka flotilja na§ih hidroplanov voja-ško napraro fn letalsko postajo Pa-penhofm na Oeselu ter se Je nepo-^kodovami vmrla. Opflzovali smo dober učinek. Neka sorražna letai-ska ffotilja je hotela isti dan napasti naše mornaričke naprave v VindaTi, pa $e )e morala vsfed na§e obranite prisiljena, vrnhi, ne da bi bila kaj opravila. Sef tnornarfekega  admiraiskega
italM.
m     _     •
DVE   ANOLE5KI   POMOŽNI LADJI   SE   POTOPILL
London, 1. maja. (Kor. urad.) Oborožcna jahta »Aegusa« in mino-nosec »Nasturtium« sta v Sredozem-skem morju zadela ob mine in se potopila. Častniki obeh ladij so re-šenL Od moštva pogrešajo 6 mož »Aeguse« m 7 mož kdje »Nastur-tium«.
Potopljeni parniki.
Listi poročajo: Angleski pamik >Lendonhall« je bil potopljen, posadka rešena. Potopljena sta bila tuđi angleška parnika »Citt\^of Luck-now« (3669 ton) in ribiški parnik »Blessingc iz Hartlepoola.
Dogodki na Balkanu,
NAŠE   IN   NEAIŠKO   URADNO POROClLO.
Dana], 2. maja. (Koresp. urad.) Uradno se poroča:
Jugovzhodno  bolišče. Ničesar novega.
Naaestnfk načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Berolin, 2. maja. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 2. maja.
Balkansko   bojišče. Nobenih  blstvenih   dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
Kriza na Grškem.
Pogajanja z Grško se   nadaljuiejo?
Pariz, 1. maja. (Koresp. urad.) Agence riavas. »Petit Journal« izv6 iz Aten: Ni res, da so pogajanja radi transporta srbskih čet po grškem ozemlju vsled cdklanjajočega odgovora ministrskega oredsednika Sku-ludisa končana. Pogajanja se na-daljujejo.
Transport srbskih čet preko grškega ozemlja,
»Corriere della sera« poroča vi Aten dne 29. aprila: S Krfa je pri-spela iz treh srbskih častnikov ob-stoječa komisija, ki naj % grškim generalnim štabom določi modalitete transporta srbskih čet, ako opusti grška vlada svoje odklaniajoče sta-lišče. Nekateri ministerijalni listi vztrajajo pri tem, da je transport srbskih čet preko grškega ozemlia nemagoč, drugi zopet sodijo, da se bodo Srbi kmalu izkrcali na nekate-rih točkah Korintskega zaliva.
Nemčija je dala grški vladi ve-deti, da bo smatrala dovoljenje transporta za eklatantno kršenje ne-vtralnosti ter da bo eventualno z zračnimi napadi onemogočila izkr-canje in transportiranje srbskih čet po grškem ozemlju.
Venizelos se javno zavzema za Srbe. Pravi, da mora jrrska vlada dovoliti, da se izkrcajo Srbi v Tteji ob Korintskem zalivu, češ, da je gr-ška vlada ćelo Rofcarom dovo!;la, stopiti na jarrška tla in da je po grško-srbsk^* zvezni pogodbi dolžna Srbe podplrrti.
Razburienje na Grškem. Berolin, 2. maja. (Koresp. urad.) Privatni poročevalec Wolffovega urada javlja iz Aten: Zborovanje Venizeli?tov v Patrasu se je pone-srecilo, ker je prišlo do ogorčenih demon stracii proti VenizeJosovim pristašem. Ker je četverozveza za severni Enir določene množine ko-ruze na Krfu konfiscirala, vlada v sevemem Epiru lakota. Poroča se, da Ijud?e od lakote umirajo. Razbur-jenje prebivalstva radi nečloveŠkega postopanja četverozveze je ogromno.
Nameravana delna demobilizacija na Grškem  zopet  preklicana.
Iz Aten poročajo: Grška vlada je nameravano delno demobilizacijo armade zopet preklicala.
Oficirska liga na Grškem.
Ententino časopisje je zelo nervozno radi dogodkov v grškem ofi-cirskem zboru. Dosedaj so vedeli zlasti franeoski listi mnogo pripove-dovati, koliko simpatij da uživa en-tenta v grški armadi in da so zlasti častniki povsem na njeni strani. Morda je bilo nekaj časa res tako, toda neprestana nasilja četverozveze so ozlovoljila tuđi najvernejle njene grske prijatelje in so povzročila med častniki, ki so se čutili žaljene v osebi svojega vrhovnega poveljnika kralja, ustanovitev posebne lige, ka-tera naj brani čast kralja in domovine. Z u&tanovitvijo te lige in svojq ob tej priliki izdano proklamacijo, so grški častniki res posegli na politično polje, kar bi bilo v normalnih razmerah gotovo skrajno škodljivo in opasno, kar vć grška vlada iz pol-preteklc grške zgodovine sama, toda celo v tem oziru skrajno konser-vativni dunafski in berlinski krogi priztiavajo, da upravičujejo izredne okoliščinc tuđi izredne ukrepe. Kaj ■amermvm liga* i* lasoo: organiakati
boce javnost za odpor proti nadalj-nim nasilnostim entente, propagirati hoče v armadi odločnost proti en-tentnhn vplivom, ustvariti hoče vladi trdno oporo za njeno nadaljno politiko stroge nevtralnosti. S kateri-mi sredstvi namerava liga to dose-či, še ni razvidno, ker so poročila če-tverozveznega časopisja, na katera smo glede GrŠke skoro popolnoma navezani, jako prevklna. Vsekakor grozi liga s poginom vsem onim, ki bi se zarotili proti kralju in domovini. Do nemirov pa dosedaj v Ate-nah očividno Še ni prišlo, ker sta kralj in ministrski predsednik na ligaše pomirjevalno vplivala. Grski vladi to gibanje ni povsem všeč, ker bi lahko iritiralo njeno politiko in zato je vojni minister v posebnem povelju po svari 1 častnike, da se naj ne vmešat'ajo v politične zadeve. Ali prihaja to svarilo od srca ali je morda izdano le radi tega, ker se hoče Skuludisev kabinet izogniti vsakemu očitku nekorektnosti na-pram četverozvezi — to !e dru^o vprašanje.Položaj je gotovo kritičen saj pravi pariški »Temps«, ki se si-cer trudi, naslikati dogođke v čim najbolj skromni luči, da nlhče ne vć, kako se bo stvar zasnkala.
Atentat na bolgarsVo pc^laništvo v Atenafi.
»Pcster Lloyd« ja\i]a: V po-slopju bolgarskega poslaništva so našli še eno bombo, ki vA eksplodirala. V celem so bile položene torej 3 bombe. Policija je aretlrala srbske-ga podanika Bfunjevca. o katerem se sumi, da je povzročitelj atentata.
*
Romunija  in  balkanske države.
Privatne vesti iz Carigrada pravijo, da je bila po daljših pogaja-njih sklenjena med Turčijo in Romu-nijo gospodarska pogodba, ki odgo-varja obojestranskim interesom ter odpravlja rudi razne, že dolga leta med obema državama obstoječe di-ference. Pogajanja gospodarskega značaja* ki se vrše med balkanskimi državami, kažejo, da nameravajo Romunija, Bolgarija, Grška in Turci] a ustanoviti gospodarski blok. Provizcrična konvencija da je že določena in smatrati je, da bo po-polen sporazum v naikrajšem času dosežen.
V nasprotju z berlinskim Wolf-fovim uradom poroča sofijska »Kam-bana«, da je bila romunslco - bolgar-ska gospodarska pogodba v Bukare-šti že podpisana, Kot pooblaščenca sta fundirala bolgarski poslanik Ra-dev in romunski trgovinski minister.
Sociialistfčne demonstraclie v
Bukarešti.
Bnkarešta, 1. maja. (Kor. urad.) Socijalisti so imeli nocoj zborovanje, po katerem so priredili na uT!cah demonstracije proti vojni. Pripeti! se ni nikak incident.
•              *
Bolgarsk! delegati v Svlci.
Švicarski listi so vedeli poroča-ti, da sta prišla dunajski belgarski poslanik Tošev in vojašid ataše Cer-venakov v Svico, da se pegajata sporazumno s turšk. delegati z za-stopniki četverozveze o miru. Te vesti so, kakor se v Sofiji uradno izjavlja, izmišljene. Tošev fn Cerve-nakov sta se mudila v Zenevi radi zadev, ki nimajo prav nikake zveze niti s sedanio vojno, niti z bodočim mirom.
Turska vojna.
TURSKO URADNO POROClLO.
1. maja. Naši pomorščaki so zadnje dni potopili ob obali Crnega morja tri ladje, od kater^h so eno popolnoma uničili z artiljerijskim ognjem. Poleg teh so potopili 4 nato-vorjene jadrnice. — Kavkazija. Sovražne čete, ki so 25. aprila napad-le naše čete zapadno od Muša in severno od gore Kosma, so se morale po 7urnem boju umakniti. Vjeli smo več sovražnikov. Sovražni oddelek, močan približno en polk, ki je napadel 28. aprila del naših čet, stojećih v odseku južno od Aškale, smo z iz-gubami zavrnili ter so nam te Čete pustile prav mnogo živil. Sovražni-ku, ki je bil v noči od 29. na 30. april napadel v odseku zapadno od AŠkala ležečega hriba 260, se je najprej posrećilo zasesti eden naših strelskih Jarkov, kmalu pa smo ga s protina-padi z bajonetom pregnali. V odseku pri Bitlisu in ob obali ničesar po^ membnega. Z ostalih front nišo do-spela nikakršna poročila o kakem važnem dogodku.
Rusko porocilo iz Male Azije.
29.   aprila.     Jugozapadno od Erzeruma so naše čete vrgle Turke nazaj. Pri Bitlisu so pridobile naše čete nadalje proti jugu prostora.
30.  aprila.     Naše čete so za-vrnile turske napade v smeri Erzin-gana, napadle same ter vrgle sovt«** nika nazaj na zapad.
rot. stev.
.SLOVENSKI NAROD*,  one 3. maja m*.
Stran 3.
Bon v Armeniji
»Frkft. Ztg.c poroča iz Pariza: »Journal« izve iz Petrogrrada, da so dobili Turki pri Erzerumu in Trape-zuntu močna ojačenja.
Posledice padca Kut el Amare.
Pariško časopisje pričakuje z napetostjo nadaljnji razvoj dogod-kov v iMezopotamili. »Journal des debats« pravi, da gre ravnotako lah-ko za krepko nadaljevanje operacij ob Tigrisu, kakor tuđi za ojačenje v Armeniji stojećih turskih čet. Vsled predaje Kut cl Amarc sta namreč dva turska armadna zbo^i prccta. V prvem, kakor v drugem slučaju ni zavračati domnevanja. da se je vsled nesrečnega dogodka v Kut el Amari izvršila v svojih pcsledicah še neprecenljiva izpremem'na.
Poluradne angleške informacije pripravljajo v londonskem časopisju na opustitev vojne v Iraku.
Polkovnik Stege ma u nravi v hernskem »Bundu«, da je bilo Percv Lakeiu nemogočc, nadaljevati z ve-likimi žrtvami združene frontalne napade na turske pozicije. Po padcu Kut el Amare mora angleška vojska iskati naslonila v smeri na Korno.
Genera! Townshend.
Poluradna turska nota konstatira, da bodo Turki priznali generalu To\vnshendu in njegovemu sprem-stvu vse časti. Poročila priznavajo tuđi njegove zmožnosti. ki jih je zla-sti pokazal med obrambo Kut el Amare in med umikanjem iz Ktcsifo-na, ki bi bilo lahko za Angleže še vse bolj usodepolno. Angleski politični agenti so generala zapeijali. ker so leta in leta trobili v londonsko javnost, kako vdano je tamošnje prebf-valstvo Angležetrt.
Amerika in Nemčija.
Ameriški veleposlanik Gerard Fe je dne 1. maja vrnil iz nemškega Rlavnega stana v Berlin. Smatrati je. da so s tema pogajanja. ki so se vršila radi odgovora nemške vlade na ameriski ultimatum zaključena. Ali ugodno, ali ne, o tem se ne da prav nič ugibati. Mnoga znamenja kažejo, da se* je morda posrećilo, najti pot, po kateri se bo mogoče iz-ogniti preiomu.
V Ameriki smatra jo, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, da je Nemčija pripravljena, ameriski noti v marsičem ustreči. Nekaten nev-yorski listi pa se boje, da Nemčija, tuđi če se sedaj pobota, ne bo mogla pozabiti ameriške note; zato zahte-vajo, da naj sklenejo Zedinjzne države brez ozira na izid svojega spora z Nemčijo, dogovor s franco-sko in angleško vlado. Ta nacrt se političnim voditeljem ne zdi dober. Ljudstvo ne verjame, da priđe do vojne.
Isti list poroča, da je ves izvoz iz Amerike v skandinavske dežele ustavi jen, dokler traja ameriško-nemška kriza-
»Kolnische Volkszeitung« javlja: Odločitev ne bo palla tako naglo, ker bo odvisna od tega, ali bo smatral Wilson* predloge, ki jih bo vseboval nemški odgovor, za za-dostne. ali pa bo hotel za vsako ceno izzvrati konflikt.
»Frankfuter Zeitg.« poroča: Veleposlanik Gerard je bil dvakrat pri cesarju v avdijenci, konferiral je z državnim kanelerjem ter je bil tuđi v brzojavni zvezi z VVashingtonom. »Berlin. Zeitg. am Mittag* javlja, da je bil h konferencam v glavni stan poklican tuđi državni tajnik za fi-nance dr. Helfferich.
Sporočila v nemškem đržavnozbor-skem proračunskem  odseku.
Berolin, 2. maja. (Kor. urad.) V proračunskem odseku nemškega dr-žavnega zbora je izjavil Jagow, da je skoro pričakovati odločitve v nemško - ameriškem sporu. Čim se povrne državni kancler iz glavnega stana, namerava padati odseku nc-tem poročilom ne strinjajo popolno-ma, zlasti je gotovo, da so se poga-janja med Romunijo in Bolgarijo zo-pet razbila. Op. ured.)
Wi!son o vojnL
Washington, 1. maja. (Kor. ur.) Reuter. Pri otvoritvi vežbališča za vojaške bolničarke, je dejal VVilson v svojem nagovoru: Bog naj vas obvaruje, da bi Zedinjene države bile kdaj pahnjene v vojno. Ako bi se pa le zgodilo, potem se bodo pre-budile iz svojih sanj, da bo vsakdo, ki dvomi o duhu, vladajočem v no-vcm svetu, spoznal, da se š"e vedno zavzemajo za človestvo.
Voiaška si!a Zedinjenih držav.
Amerikanski kongres je, kakor znano pred kratkim sklenil znatno pomnožiti amerikansko armado, ka-tere moč je bila dosedaj prav neznatna. Zedinjene države so po obse-gu tako velike, kakor ćela Evropa, W ste vilu prebi valstva (nad 100 mi- J
lijonov) zaostajaio le za Kltajsko in Rusijo, njihova armada pa je, ako jo
primerjamo z vojskami drugih modernih držav več kakor neznatna. Zedinjene države so stale dosedaj na stališču, da v Ameriki nimajo resnega tekineca in da jih od odsta-!cga sveta ločita dva oceana. Sever-ni sosed angieška kolonija Kanada, ki ima le 9 milijonov prebivalcev, je postavila za Anglijo tekom vojne že ^HJ.OOO do 400.000 vojakov in je v tem oziru napram amerikanski repu-Miki prava veledržava. Kajti redna annađa ZeJiiijcnih držav je siela ob izbruhu evropejske vojne le 4900 č istnikov in 87.250 mož, ki ^o nabrani po prejšiijem angleškem sistemu. Službena doba traja 7 let (3 ali 4 v aktivni, ostale v rezervni službi). Država je razdeljena na 4 vojaška okrožja, o katerih imajo 3 po 1 divizijo pehote s 750 častniki, 1S.500 možmi ter 58 topovi, četrto okrožie pa konjeniško divizijo s 13.000 možmi ni 24 topovi. Poleg tega tvorila koloniji Kuba in Filipini po eno okrožie, ki ima dati po eno pehotno divizijo. Stalna armada ima 30 De-hotnih polkov po 3 bataljone z oddel-kom strojnih pušk, konjenica šteje 13 polkov po 3 eskadrone s 150 možmi. Ražen tega šteje armada 1 polk ko-njeniške artiljerije, 3 polke gorske artiljerije, 3 polke lahkcga topništva s po 6 baterijami, nekaj baterij te>> kih havbic ter 170 stotnij težke obrežne artiljerije. — Organizacija milice (crne vojske) je bila dosedaj le boli na papirju. Milica naj bi štela 122.000 mož in 212 topov, razdeljenih po divizrah. Novi brambni zakon reformira tako redovno armado, kakor tuđi milice, ki naj skupno dosežeta število 1 milijona vojakov. — Jako razvi ta pa je amerikanska mornarica, ki je četrta nnjvečja na svetu ter uo številu in moči le nekoliko manjša kakor franeoska. Amerilcansko vojno brodovje šteie 17 velikih bojnih ladij (dreadnoughtov) 1. razreda, 23 bojnih ■adij 2. razreda, 15 oklopnih križark, 18 zavarovanih kri.'ark, 9 monitor-je\% 31topničark, 68 torpednih rušil-cev, 18 torDednih čolnov in 51 podmorskih čolnov. Poroča pa se, da to ogromno vojno brodovje nima dovolj mo5tva. ki bi omogočilo njega popol-no izrabo.
Kazne politične ve>ti.
= Nagadbena pogajanja. V to-rek so se zopet pricela v Budimpešti radi velikonočnih praznikov pre-kinjena nagodbena pogajanja, katerih se udeležujejo avstrijski in ogr-ski ministri ter ministerijalni stro-kovni referenti.
= Carinska in gespedsrsko-pc-Htična pogajenja med Avstrijo ia Nemčijc. Že nekaj dni sein so se vršila na Dunaju v zunanjem ministr-stvu med delegati avstrijske in r.emške vlade pogajanja o nekaterih carinskih in gospodarsko - političnih vprašanjih, ki so vseskozi ugoclno potekla. O tehničnih \T>rašanjin na-našajočlh ?e na ta pogajanja, bodo razpravljali prihodnji teJen stro-kovni delegati obeh vlad v Berlinu.
= Pašić v Psirogr^dn. Srbski ministrski predsednik Pašić je pri-spel v Petrograd. Kakcr poročajo. ostane tam 10 dni ter bo konferiral z ru^ko vlado o svojeem znanem ve-Jesrbskem programu. S^rejel ga bo tndi car v posebni avdnenci. ^Rieč«, > Navoje Vremja^ in »Pirževija Vje-demosti« pišejo, da je Pašićev obisk v Petrogradu zakljjček njegovega potovanja po ententnih prestolnicnh v svrho razrešitve srb^kega problema. »Rječ« pravi: rTtncgraf'čfio se da problem prav lahko razrešti, praktična razrešitev pa je te^avnn, ker je odvisna predvsem od daleko-sežnosti zm3ge četverozveze v Evropi in zlasti na Balkanu. »Novcje Vremia« je radi jugoslovanskega problema v velikih skrheh ter se vprašuje, ali je danes sp'oli še mogoče govorit: o njem. Pašićev obisk bo, knkor ura »Novoje Vremja«, razbistril tuđi pojme o nekoliko ne-jasnem razmerju med Italijo in Srbijo.
= Mirovni posoii VVickhanta Steeda. Glavni urednik za zunanio politiko pri londonskem listu »Times« Je gospod Wickham Steed. V tej lastnosti spada med najvplivncjše može v angleški javnosti. Gospod Steed je bil od !. 1902. do 1. 1913. na Dunaju zastopnik »Times« in je igral na Dunaju jako veliko vlogo. Ves »duševni Dunaj« ga je častil. Samo zaradi tega je zanimivo, kako si predstavlja gospod Steed, pod kate-nini pogoji srne Anglija skleniti mir. V >Edinburgh Review« piše^ Vojna je četverozvezne države našla ne-pripravljene, zato naj ne bodo ne-pripravljene za bodoči mir. Prvi po-goj miru je, da doseže četverozveza tako zmago, da bo mir lahko diktirala, kajti nepopoln mir bi bil le zače-tek nove vojne. Steedov »mirovni program« ^zahteva: B:aflci& doti Ak
zacijo in Lotaringijo; meja Belgije se mora urediti z ozirom na strategične potrebe; ustanoviti je avtonomno Poljsko pod ruskim pokroviteljstvom, samostojno Češko z Moravsko in hrvaškimi deli Ogrske; ro-munske dele Ogrske in Bukovino naj dobi Romunska; Carigrad na] dobi Rusija, a pl«»vba po Dardauelah tn po Bosporu naj bo svobodna; Italija naj dobi italijan^ke t!ele Trentine, v Ko-roških planinuli. in na obrežju pri Trstu, zagotenitev gospodarstva na Adriji z dodeiitvijo Pulja, Visa in Va-Ione. Dokler ne plačajo centralne države vojne odškodnine, naj se nada-ljuje trgovska blokada in naj bo nem-škim in avstrijskim laidjam zabranjeno, voziti po inoriu. Za placilo vojne odškodnine koneno je trebi dobiti za;4otovilo z okupacijo posameznih dezel. Take gorostasne misli zastopa eden vodilnih mož angleske žurnalistike. Kaj je od takih ljudi potem pričakovati pri mirovnih pogajanjih.
lij. ces. Vis. nadvojvodinja Manja Joiefa med slcvenskimi iieouici i Bruku i. L.
Ob priliki slavnostne posvetitve cerkve v* begunskem taborLsču v Bruku o. L. je dne 27. aprila počastila s svojim obiskom slovenske be-gunce iz Primorja Nj. eesarska viso-kost gospa nadvojvodinja Marija Jo-zcia. mati našega prestolonaslednika.
Cclo taborišče se je odelo ta dan v praznični kine, v prvi vrsti pa naša begunska Iesena cerkev, ki je bila odeta vsa v zelenje in v zastavice, da tako tuđi zunaj na dostojen način sprejme pod svojo streho pokrovite-Ijico beguncev z juga.
Zjutraj ob 10. uri se je pred vho-dom v taborišče vrši! slavnostni sprejem. Pri istem so bili v prvi vt-sti navzoći veleč. duhovniki iz tabo-rišča, to so preč. g. dekan B e r 1 o t, g. kurat V u g a in g. kaplan Č e r n i-g o j z milostljivim g. prostom dr. Al. Faiduttijem na čelu ter ravnateljem gimnazijskoga begunskega konvikta v Gradcu Nanut; zraven je bil tuđi preč. g. dekan iz Bruka o. L., G e b a u e r. Obenem so bili tuđi prisotni zastopniki krajnih vojaških in civilnih oblasti ter vsi uradniki c. kr. uprave taborišča.
Z vlakom ob 10. uri zjutraj je visoka gospa -prišla na postajo Kira-lyhida-Bruk, kjer sta jo v imenu poli tičnega okraja Bruk o. L. in v imenu slovenskih beguncev sprejela preblagorodna gospoda dr. vitez Raab. okrajni glavar v Bruku in okrajni komisar Evgen Z u p a n č i č, naš novi predstojnik begunskega taborišča. V spremstvu omenjenih go-spodov ter grofice in grofa Salm kakor tuđi grofice in grofa Har-rach, se je nadvojvodinja pripeljala pred vhod v taborišče^ kjer je poleg fzori omenjer.ih gospodov tvorilo špa-lir 60 v primorsko narodno nošo cblečenih begunskih deklet pod vodstvom gdčne. učiteljice Milke G u -I i n. Na sredi tejra špalirja sta stala dva malčka-begunca s krasnim šop-kom cvetlic, namenjenim visokej go-Fpej. Stiri v narodno nošo oblečcna dekleta so čakala nadvojvodinjo z lepo okrasenim baldahinom. Po Marg. dr. Faiduttiju je bila naj-prej predstavljena vsa duhovščina, s kojo se je visoka gospa prijazno po-£ovarja!a. Nato so bili po okrajnem ^avarju nredstavl;"eni lokalni zastopniki vojaških in civilnih oblasti, na-kar je preblag, g. Evg. Z u p a n č i č, predstojnik taborišča, predstavil visoki gos^e Tiracinike c. kr. unrave: g. inženirja Fr. O r 6 g e r, računske-^a asistenta Hm. Krisch, upravite* Ha K u n s t a d t a in tajnika Josipa G o d n i č a. Po končanem predstavljanju sta pozdravila visoko gospo v imenu beguncev dva v narodno nošo obiečena otročiča: 131etni deček s slovensko pesmico in llletna deklica z nemskim nagovorom, kier sta izrazila nad prihodom veselje in izrekla željo, da bi Vsemogočni kmalu ?'<>sla! oni dan, ko bodo vsi begunci pa svoiih domaćih tleh ?!aviH svojega Boga in sv^oie?a:a cesarja.
V snremstvu vseh navzocih gospodov pod cvetličnim baldahinom in spremljana od onih 60 deklet v na-rodri nosi, se je nadvojvodinja med živahnimi ^2i\io-klici^ in vihranjem malih zastavic po šolski mladini, ki je pod vodstvom učiteljstva tvorila skraini špalir, podala na krasno ozaljsano estrado pred cerkvijo, kjer je prisostvovala svečani posvetitvl cerkvenega ozemlja. M Pred pričetkom tega posvećenja je visoka gospa blasrovolila poklicati pred se voditeljico onih 60 deklet, gđčno. Milko Gulin. ki )o Je nadvoj-vodinji predstavil predstojnik taborišča. V pogovoru z isto je pokazala svoje izredno dopadenje nad primorsko narodno no^o in obenem vpra-šala, ali nosiro Primorke dnevno tako lepo narodno nošo. nakar Je gdč. Gulin odgovorila, da je prišlo to se-daj iz Mvade in da se taka obleka
nosi samo še ob priliki kake velike slovesnosti.
Nato so pričeli slavnostni obredi v cerkvi pod vodstvom mil. gosp. prosta in deželnega glavarja dr. Fai-duttija z asistenco vse navzoče du-hovšeine. Po posvećenju je sledila tiha sv. masa s slovenskim, petjem. Te sv. maše se je s svojo znano po-božnostjo uieležila tuđi nadvojvodinja, ki je n;ed ćelo maso z molkom v roki daia vsem navzočim beguncem vzgled prave pobežnosti. Nekaj izredno lepega pa je bilo, ko so vsa dekleta, ki so pred in po maši visoko gospo ob strani spremljala. prisiopila k mizi Gospodovi. Ta lepa pobožnost je visoko gospo do solz ganila; izjavila ie, da bi sama zelo rada pri-stopila v krog teh nedolžnih deklet k mizi Gospodovi, če bi le to poprej ve-dela. Med maso je pel naš mešan begunski pevski zbor pod vodstvom preč. g. Cernigoja,
Tej tihi maši je sledilo ogledova-nje celega taborišča. Po celem potu so tvorili Šolski otroci špalir pod vodstvom učiteljstva. Pri tem ogle-dovanju taborišča je visoka gospa pokazala izredno veliko zanimanje za naše slovenske primorske begunce, ki so jo med potoma povsod pozdravljali.
Najprej je obiskala solo; tu je stopila v naslednje razrede: v prvi razred k gdčnL Poldinci Justin, v rretji razred k gdč. Mariji Srebernič, v četrti k g. gosp. voditelju Iv. Ivančicu ter v šesti razred k g. naduči-telju Fr. Uršiču. Z vsemi temi uči-teljskimi močmi, katere so bile nad-vojvodinji tuđi predstavljene, se je ista na prav prijazen način pogovar-jala ter se informirala o otrocih. V Šestem razredu so šolarčki visoki gospe v pozdrav zapeli nekaj naših le-pih narodnih pesmi, ob kateri priliki se je visoka gospa z laskavimi bese-dami izrazila o blagoglasju in lepoti slovenske narodne pesmi. Ravno tako je tuđi pohvalila cerkveni zbor.
Iz sole se je podala nadvojvodinja v bolnišnico. Tu v bolnišnici, kjer je res koncentrirana vsa telesna in duševna bol naših beguncev, je pokazala visoka gospa svoje globoko sočutje in ljubezen do naših beguncev. Z žalostio je posebno pri otrocih opomnila, da ji je žal, ker ji ni mogoče pokazati svojega sočutja tuđi v besedah materinega jezika slovenskih beguncev, ker bi posebno £ otroci rada kramljala v sloveriskem jeziku. V bolnišnici so ji bili predstavljeni šef-zdravnik dr. Halpern, taboriščni zdravnik dr. Weixel in pa gdčni. medicinki Alice Zipper in Ludwiga Mund, nakar si je natančno Ggledala vse bolnike v bolnišničnih sobah. Posebno za dva slučaja se je visoka gospa zanimala: za usodo Ane Tutta iz Tolmina, katera je v Tolmi-nu po sovražni granati prišla ob svojo desno nogo, in pa za usodo bolne lOletne deklice Antonije Blažič iz Deskel, koje bolezen ji je segala tako do srca. da je takoj r*a svoje stroške odredila prevoz deklice v sanatorij. »Kako veliko bolečin,« je dodala, »je sedaj na svetu in kako človeka boli, da ne more povsod pomagati, kakor bi sicer hotel.«
Na poti iz bolnišnice do ženskih obrtnih tečajev je obiskala visoka gospa nekaj begunskih sob; tu se je tuđi na prav prijazen način pogovar-jala z našimi begunci in si natančno ogledala opravo v sobi in pri pogledu na železni mali štedilnik z veseljem opomnila, da isti pripomore prav gotovo veliko k omiljenju be-gunske usode, ker je s tem begun-cem'v malem omogočeno, da se kot doma še vedno zbirajo okoli svojega ognjišča.
V ženski obrtni soli je visoka gospa v vseh štirih oddelkih. to je    v kurzu za izdelovanje ženskih oblek, v oddelku za šivanje perila in v oddelkih za klekanje in mreženje    izrazila svoj zadovoljnost nad uspehom /tedenskih tečajev.. Tu so bile nađ-vojvodinji predstavljene gdčne.: voditeljica  Ema  Arko, Mara Komavli, Vehar in Podobnik.     Z vsemi se je visoka gospa lepo  razgovarjala, se pustila informirati  o učenkah  in    o obisku sole. V tečaju za klekanje je z vidnim    občudovanjem    opazovala deklice pri  klekanju in    pripomnila, da zahteva to delo veliko truda   in časa. V oddelku za mreženje je z velikim zanimanjem ogledala vse raz-stavljene izdelke Jn    s    pozornostjo opazovala,  kako  z lahkoto    deklice zmagujejo svoje delo.
V  obrtni soli je bi!    v    imenu učenk izročen Nj. visokosti mali na-mizni prt, krasno delo klekljanja in mreženja, v lepem etuiju s spomin-sko srebrno plošcico na vrhu, kar je preskrbela  c.  kr.  uprava  taborišča. Takoj na mestu je visoka gospa izrekla svoio iskreno zahvalo za po-deljeni dar.
Svojo materinsko sfcrb za ne-srečne begunce pa je visoka gospa pokazala v centralni kuhinji, kier se beguncem pripravlja brana* Ukaza-
la s! je pokazati vsako malenkost, se natančno informirala o načinu kuhanja, o vsakdanji hrani beguncev. Ker je bil ravno poklne prešel, je ukazala, da se z razdelitvijo takoj pred njo začne, nakar je sama dlje časa nad-zorovala in natančeno štela,* da ja ne dobi kak begunec premalo. Z izred-nim zadoščenjem je tuđi pohvalila hrano, ki jo begunci uživajo.
Uspeh tega celotnega ogledova^ nja je bil skrajno ugoden in sicer obojestransko. Nj. visokost nadvojvodinja je pokazala povsod in pri vsaki malenkosti tako zanimanje in tako skrb kot pokroviteljica beguncev z juga, da so dobili vsi begunci najboljši vtis o ljudomilosti in po-žrtvovalni ljubezni za naše revne begunce. To so ji tuđi na zunaj pokazali, ko so jo povsod pozdravljali kot svojo pokroviteljico z razno, beguncem primerno svečanostjo.
A tuđi Nj. visokost sama je bila o uspehu tega ogledovanja izredno zadovoljna, kar je sama večkrat izrazila gospodu predstojniku taborišča. Povsod kamor je prišla, najsibo v soli, v bolnišnici, v obrtni soli, v centralni kuhinji, je dala izraza, svojemu zadovoljstvu in naročila vedno jo i spremljajočemu gospodu predstojniku, da naj takoj na mestu pove Iju-dem,kako jo veseli in zadovoljuje vse to, kar vidi in kar se dela;za begunce. Imponirala ji je posebno tuđi disciplina in ona prej omenjena resna svečanost beguncev. Kako je bila nadvojvodinja res od vsega, kar je videla in slišala ta dan med sloven-skimi begunci zadovoljna, nam sve-doči njeno priznanje, da je bil ta dan. ki ga je preživela med slovenskom* begunci, njen pravi častni dan.
Po zaužiterfi kosilu se je vršilo slovo. Na koncu špalirja, kojega so tvorile spet dekleta z narodno nošo, se je postavil ženski pevski zbor, tuđi ves v narodni nosi. in zapel Vinko Vodopivčevo »Pogled v nedolžno oko«. Ta pesem, peta tako dovršeno ter sama na sebi tako blagoglasna, je učinkovata na poslavljaiočo se nadvojvodinjo do gnatja. Naročila je, da se pred nio izroči pevskemu zboru njeno iskreno zahvalo za lepi užitek, ki ga }e imela pri tej pesmi.
Nato se je med živahnimi »Živio-klici« v slovo eesarska visokost nadvojvodinja Marija Jožefa poslovila od slovenskih t>eguncev v Bruku o. L.
Četrto vojno posolilo.
Primerjaje pretekiost s seda-njostjo državnih dolgov, zapazimo zelo ugodno in podučno premembo.
Svoje čaše so stroške za vojno pokrivali skoro izključno s posojili pri bankah, s prisilnimi posojili pri prebivalstvu in izdajanjem nepokrite-ga papirnatega denarja.
Ko je leta 1859. nastala vojna med Avstrijo in tedanjim Pijemon-tom ter ž njim združeno Francijo ni mogla naša država nikjer v inozemstvu dobiti posojila. Zato je najela doma posojilo in sicer na ta način, da je izdala za 200 milijonov goldinarjev ! sreck ter jih razprodajala po kurzu 95c/c. To se je jako slabo obneslo. Samo 20.000 ljudi v ćeli državi je kupilo srečke in prodalo se jih je samo za 46 milijonov goldinarjev. A še od teh je cesar Ferdinand sam podpisal 300.000 gld., cesarski rodbinski zakladi in nadvojvode pa skupaj en mi-lijon goldinarjev. Izmed bank je podpisal kreditni zavod 71/2 milijona, banka Rotšild pa 3 milijone.
Ta izkušnja je bila povod, da Avstrija leta 1S66. sploh ni najela vojnega posojila, ampak se omejila na predujme pri bankah in na izdaja-nje bankovcev.
Po izbruhu nemško - franeoske vojne leta 1870. je Pruska iskala posojila sto milijonov tolarjev. A kaj je dosegla? Dobila je samo 68 milijonov.
A zdaj poglejmo, kak velikanski napredek glede financijelnega vojevanja vidimo v sedanji vojni. Nam nasprotne države si pač pomagajo s posojili v inozemstvu, s srečkami in s podobnimi pomocki. Avstrija in Nemčija pa dobivata vse od svojega lastnega prebivalstva. Vsi krogi hite, da dajo državi na razpolaganje, kar le morejo pogrešati. To je mogoče, ker se je tekom časa financijalna tehnika velikansko razvila. Način, na: kateri oddajata Avstrija in Nemčija vojna posojila, je tako srečno izbran, da bi ga tuđi naši sovražnik radi posnemali, a se jim doslej ni obneslo. Pri nas tiči uspeh vojnega posojila v tem, da je lahko v teh papirjih naložiti ne le tišti denar, ki ga ima kdo na^ razpolago, ampak tuđi tišti dena, ki ga bo Sele o prihodnjih letih prihra-nil: mogoče je to s pomočjo avstrij-sko - ogrske banke, ki daje posojila na vojnoposojilne zadolžnice.
Kupujte znake in cvetke tedna Rdečega križa!
Stran 4.
»SLOVENSKI NAKUU", auc 3. maja 1910.
101. «ev.
Ljubljanski občinsld svet.
Ljubljana, 2. maja.
Župan gosp. đr. Ivan Tayčar ©tvari ob 6. popoldne sejo občinske-ga sveta, naznani, da sta svojo od-sotnost opravičiia občinska svetnika re. Pavšek im Elbert, ter imenuje za overovatelja občmska svetnika gg. Dimni ka in Stefeta.
Slavni mestni svet!
Dne 16. marca t. L je umri v Gradcu bivši deželni predsednik kranjski in Častni meščan ljubljanski,
fAndre] baron VVinkler.
Bil je deželni predsednik od leta 1880. pa do leta 1892., in sicer edini deželni predsednik, ki smo ga imeli, ki ]e bil tuđi slovenskega pokolenja in, kakor mu ob grobu tuđi rad priznam, slovenskega prepričanja. Ste-kel si Je za deželo obilo zaslug in tuđi za naše deželno stolno mesto, vsled česar je bil imenovan častnim tneščanom dne 20. julija 1883. Na de-želi in v mestu bo ostal v blagem •pominu, zategadelj je naravno, da se ga tuđi v današnji seji spominja-mo s hvaležnim srcem in prosim, da se zapiše v zapisnik, da je v znak so-žalja ob njegovi smrti dvignil se mestni zastop s svojih sedežev. Rodbini sem izrekel sožalje v imenu me-Sta in sem ukazal razobesiti crno zastavo. Mesto venca. ki ga nisem mogel poslati, sem dal za Rdeči križ znesek 100 kron. Za sožalje zahvalil 6e mi je njegov sin Egon baron Win-kler, sekcijski načelnik v pok., in jaz konČam te besede, ki sem jih govo-ril v njegov spo-min, s tem, da še en-krat zakličemi> Slava njegovemu spomfnu \   -   ■    '-       ~.           .        .
Dne 26* marca Jk 1. te .prejriinul meščan Alfr^d Le đen i k, ki ]e bil od leta 1883.—1885. tuđi občinski svctovalec ter vsern. k! so za poznali, zelo simpatičen mož. S tega mesta se spommjam njega In njegovih zaslug za mestno občino.
V Brnu je umri dr. Avgust W 1-s e r vitez Mahrenheim. dolgoletni župan bmski; poslal sem sožalje ter preje! zahvalo.
Razpisala se je
subskripcija 4. vofnega nosoUla.
Mislim, da s tega mesta ni po-Ireba naglaŠati, kako da smo vsi Slovenci vobče zavezani, v polni meri odzvati se pozivu države pri podpisu tega posojila. Posebej pa je še dolžnost ljubljaskega mesta, da se ob ti priliki zopet in zopet izkaže in da borno tuđi na tem polju pokazali, da smo mi dosti boljši, kakor pa se o nas na mnogih mestih piše in govori. Uaz pozivam vse občinstvo mesta Ifubljanskega, da se udeleži tega posojila. kakor tuđi čestite gospode to-variše. Za mestno občino pa si izpro-£am dovoljenje, da smem subskribi-tirati znesek 150.000 K. Sicer moram povedati, da moram še nekoliko pomisliti, kje se bodo dobili; dobiti pa se morajo. Zatorej prosim dovoljenia, da smem v imenu IJubljanskega mesta podpisati znesek 150.000 kron.
Soglasno  sprejeto.
Gospod deželni predsednik baron Scwarz je bil odlikovan z velikim križem Fran Josipovega reda. Mestno zastopstvo mu je čestitalo na tem visokem odlikovanju, nakar se je gospod predsednik zahvalil s pismom z dne 26. aprila.
V kratkem nas bo zapustil gospod Rudolf grof Chorinskv, dvorni svetnik pri deželni vladi, ki je imenovan za sekcijskega načelnika v no-tranjem ministrstvu na Dunaju. V Imenu predsedstva sem že čestitaj gospodu za to povisanje. S tega mesta pa se moram s hvaležnostjo spominjati, da je mestni upravi, vsaj kar časa sem jaz župan, neprestano šel na roko in nam izkazoval velike simpatije in dostikrat veliko pomoč, kar naglašam zlasti glede mestne aprovizacije. Jaz se gospodu grofu za vse izkazane dobrote mestni ob-Čini s tega mesta zahvaljujem in mu izrekam naša najboljša voščila pri odhodu, želeč mu, da nas na visokem Svojem mestu ne pozabi. Tista vez. kl veže kranjsko deželo. veže tuđi na-še mesto z rodbino Chorinskv, ki je takorekoČ kranjskega pokolenja, saj je bil grof velik funkcijonar v ti deželi.
Za Boroevićev fond se je, kakor veste, nabrala precejšnja vsota. Jaz se Čutim dolžnega, prositi dovoljenia, da bi v Imenu mestne občine za ta fond dali še 15.000. Če ni ugovora, smatram, da temu pritrjujete, ker se tu gre v resnici za vdove in sirote tište hrabre armade. ki nas že ♦oliko časa brani pred laškim so-vražnikom.
Ob priliki odlikovanja pofkovnf-ka Hugona ni. V e n t o ur j a sem mu poslal Čestitke mestne občfne, nakar sem preiel tole zahvalno pismo:
Vaše veleblagorodje, visoko-5POŠtovttni gospod župan!
Za preljubcznjivo in ćastečo me častitko o priliki mojega najvišjega odlikovanja blagovolite prejeti mojo najvdanejšo zahvalo. Ponosen sem na to odliko. vendar se tuđi popoino-ma zavedam, da to vnanje znamenje ne velja samo mojim skromnim za-slugam, nego da pomeni v prvi vrsti najvišje priznanje in zadovoljstvo našega najvišjega vojnega gospoda Njega Veličanstva našega premilost-nega cesarja,*ki odlikuje moje vrle, hrabre vojake 17. pešpolka, kranjske junake.
Kot poveljnik tega polka, odliku-jočega se po svoji hrabrosti, vztraj-nosti in po svojem junaštvu, ki sem v tej vojni bil s Kranjci sodeležen veselja in žalosti, sem priča izrednim vojaškim in vojnim sposobnostim tega polka in ponavljam, da sem v visoki meri ponosen, ker sem polkov-nik kranjskemu pešpolku viteza Mil-deja št. 17.
Ne le v Galiciji si je polk prido-bil novih lovorik, ki jih zgodovina ne pozabi, tcmvcč tuđi tukaj, na soški fronti so si priborfli hrabri Kranjci v obrambi svoje ožje domovine nemin-Ijivo slavo. Imena Podgora, Oslavje, Sv. Mihaei ostanejo s polkom večno zvezana. Ponosna je lahko naša le-pa monarhija na svoje »Kranjske fante«; najtežjo dolžnost cesarju in domovini nasproti so sijajno in docela izpolnili.
Z velikim zadovoljstvom in z upravičenim ponosom lahko nazna-nim Vašemu veleblajrorodju kot županu glavnega mesta Kranjske deže-le. da so polk povsod, kamor je pri-šel, z odkritim navdušenjem sprejeli — dobri sloves 17. polka je hodil vselej presi njim in prav povsod, kjer je zahtevala dolžnost njega vojake, so zahtevano pričakovanje ne le izpolnili. temveč preseli. In kakor prei. bodo vojaki 17. polka svojo dolžnost do cesaria in domovine tuđi nadalje izpolnjevali. dokler se ne po-sreči sovražnika popo'noroa poraziti.
V  spomin na junaške in uspešne boje kranjskih fantov proti svojemu dednemu sovražniku — Ttaliji — si dovoljujem   v   imenu    17. pešpolka pokloniti glavnemu mestu    kranjske dežele — Ljubljani — plaketo, ki se odpošlje v par dneh Vašemu    vele-blagorodju.      Blagovollte prosim, ta skromni vojni spomin sprejeti in mu doljOčiti primemo mesto.
S ponovno naHepšo zahvalo   za* poslane mf čestitke   ostaiam z izrazom največjega spoštovanja
vdani Hugo pl. Ventonr m. p.
polkovnik. Na b o j i š č u, 4. marca 1916.
Povodom petmdvajsetletnice svojega delovanja na očesnem od-delku deželne bolnišnice, je poslal gosp. prof. dr. B o c k mestni občini poročilo o svojem delovanju tekom teh 25 let, ki se sprejme z zahvalo in obenem z željo, da bi mu bilo uso-jeno še dolgo vrsto let delovati v blagor človeštva.
Razstava v varstvo dojenčkov se uprizarja sedaj po vseh večjih av-strijskih mestih, ter je prišlo vpra-šanje tuđi do mestne občine ljubljanske. Mesto bo seveda rado prevzelo stroške za tako razstavo. ki bi se otvorili meseca ^eptemnra.
Našemu pesniku Josiou S t r 1 -t a r j u sem poslal ob priliki njegove 801etnice pismene čestitke ter prejel od njega tole zahvalo:
V  A s p a n g u, 10. marca 1916. Velespoštovani    gospod    župan! Preljubeznjivi pozdrav slavnega
občinskega sveta Ijublianskega ob moji 801etnici me je kaj veselo izne-nadil. Da se moja domovino še tako blagovoljno spominja svojega sina v daljni tujini, to mi je prava tolažba, zlasti v teh hudih časih, ko vsaka ču-teča cloveška duša tako hrepeni in koprni po blagi tolažbi. Moje zasluge slavni občinski svet pač v svoji prijaznosti previsoko ceni; eno pa naj velja: da me je v vsem mojem delovanju in prizadevanju za slo-venstvo vodila samo in edino le čista ljubezen do mojega naroda, moje domovine.
Lepa hvala in srčen pozdrav slavnemu občinskeTnp svetu, mest-nemu magistratu z gospodom županov njima na čelu, stolnemu mestu ljublianskcmu in vsej slovenski domovini !
Josip Strltar 1. r., častni meščan ljubljanski.
2upan naznani nadalje,    da   je povodom  desetletnice    županovanja praškega župana dr. Groša odposlal čestitke, za kar je prejel zahvalo. Bolgarsfc!  Rdeč!  križ.
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz je poslal županu v prestavi ta - le dopis:
Vtsokorodnemu gospodu đr. Ivanu Tavčarju,   županu   deželnega
stokiega    mesta    Lfnbljane    ftd.    t LjubUanL
Čast mi je, sporočltl Vašemu visokorodju, da sem bil v prijetnem položaju, dati »Avstrijskemu porooi-nepiu komiteju za bolgarski Rdeči križ« na razpolago znesek 15.016 K 10 vin. kot done se k zbirke, uvedene od »Kranjskega deželnega komiteja za bolgarski Rdeči križ« ter pri tej priliki sporočiti, da je s tem zbiranje na Kranjskem v velikih potezah kon-Čano in da nadaljnje propagiranje te akcije odslej v interesu domačih karitativnih  stremljenj  preneha.
Predsednik »Avstrijskega po-možnega komiteja za bolgarski Rdeči križ« je izrekel v zelo priznavajo-Čih besedah za to svojo zahvalo ter izrazi! svoje odkrito veselje, da se je dežela Kranjska tako Iepo uđeležila te prvmozne akcije.
Dasjravno bo nudil ta lepi uspeh Vašemu visokorodju sam na sebi že veliko zadoščenje za trud, ki ste ga imeli, da se je akcija posrećila, se čutim vendar primoranega, izreci Vašemu visokorodju za interes, ki ste ga imeli za stvar in za po-speševanje stremljenj deželnega po-možneea komiteja, svojo naitoplejšo zahvalo.
Rlagovolite. visoknrodie, sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja.
C. kr. dezelni predsednik
Schwarz m. p. Zadnjič je sklenil občinski svet, udeležiti se s 1000 K na akciji »Lovor za naše junake«, za kar je izrekel dvorni svetnik Mataja zahvalo.
V Badnu se je ustanovi! »Dom za vdove in sirote po častnikih« ter je prispevala mestna občina ljubljanska 100 kron.           +
Mestnemu magistratu so bili iz-roceni sledeči darovi:
Volilo  rajnke  gospe  Ane  Štru-kelj, hctclirke in posestnice (izročila ^dč. Jerica Oblak) za reveže v Ljubljani, 600 kron;   gospod  Josip  Zidar je podaril kakor običajno, najemšči-no za nastamtev vojaštva za mese-ca  februar in marec v sledeče    na-mene:   a)  za  vdove  in  sirote padlih Ljubijančanov,  52  K  52  vin.;   b)   za aprovizacijo mestnih  revežev, 52 K 52 vin.; c) za »Rdeči križ« 52 K 50 vin.:  č) za vojno - oskrbovalni urad 52 K 50 vin.;  skupaj 210 K 04 vin.; kvartet dr. Kozine, čisti dohodek do-brodelnega koncerta dne 26. decembra 1915 v korist vdovam in sirotam v vojni padlih Ljubfiančanov, 193 K 65 vin.;    upravništvo  »Slovenskega Naroda« več zbirk v korist vdovam in sirotam padlih kranjskih vojakov, in sicer: a) darilo gosp. Antona Sta-reta, graščaka v Mengšu, 40 kron in gosp. Ferdinanda Stareta,    sodnega svetnika v pok.. 20 K, mesto venca na krsto generalštabnemu   zdravni-ku dr. Antonu Staretu; b) zbirko g. Alojzija Skrema,    računskega    pod-častnjka pri moštvu    nadomestnega tele^rrafičnega    stavbne?ra    oddelka št. 45, 54 kron: c) darilo trgovca g. E. Dobriča 20 K; č) darilo službenih tovarišev    namesto venca na krsto Ivana Kopača, voznejra mojstra Jnž-ne železnice. 12 K:  skupaj 146 kon; gosp.  Fran  Kavčič, občinski  sveto-valec in posestnik, v spotnin svojemu v vojni r-adlemu zetu Hauptrnan-nu  za vdove in  sirote padlih  Ljub-Ijančanov, 100 K: preostanek dohod-ka podčastniškeea zabavnega večera (izročil  gosp.  Milko Jesih, c. in kr. nadlovec) za dve revni ljubljanski rodbitr*. kojih očeta sta v vojni padla. 81   K 90 vin.;    tvrdka   Ivan Jax će sin v Ljubljani, za vdove in sirote padlih Kranjcev, 50 K in gosp. Rajmnnd Sitar, prokurist tvrdke Iv. Jax & sin z ero. soprosro Marijo, za vdove    in    sirote    padlih    vojakov Kranjcev, 10 K; gosp. dr. Josip Stare, posestnik in c. kr. finančne pro-kurature pristav v nok., mesto venca na krsto genenMštabnernu zdrav-niku dr. Antonu Staretu, ža mestne bolne  reveže, knteriTn Je bil  rajnki pomočnik in tolažnik, 50 kroTi; gosp. M?ks Debtvc, c. kr. nac!r°ročn':k in c. kr. finančni komisar, mesto venca na  krsto    ponesrečenemu    tovarišu nadporočniku  in  finančnemu    komi-sarju Franu Golliju. za vdove in sirote padlih kranjskih vojakov, 30 K; neimenovana gosna po gdč. L W. iz Ljutomera, za v voini oslepele vojake, 50 K;  neimenovani zasebnik, v spomin  na umrlega  Alcks. Nauffna, za me5tne reveže, 20 K;  neimenovani štabni častnik, doplačilo za vo-ja§ko nastanitev za vračaioče se vojake iz dežele Krantske. 15 K 60 vin.; neimenovan  obrtnik,   prejeto najrra-do za natdetiino, za mestne revežS, 10 K. — Za »Ustanovo me^ta Ljubljane za vojne invalide* so darovali: gosp.    občinski    svetnik    Engelbcrt FraTichetti 20 K: ga. Lida pl. Oomp-Slavfnjskn   50  K;   Sposn.   trgovec    In meščan Ivan MejaČ 100 K in neimenovani treovec v LjuMjani 500 K.
PraSka mestna občina je poslala obširno poročflo o upravi mestne občine Praga.
Zađnjfc se }% rHUo poročilo o delovanju ljubijanskega gasilnega in reševainega društva ter je temu po-ročilu dodati le še topla zahvala mestne občine društvu in njega načelniku gosp. Tnrku.
»Slovcnec« se je spomnM neke »povodnju ob železniškera preiazu Južne železnice ter dostavii, da »ro-tovž nobenega ne posije tja, da bi to popravH.€ Pravilno se mi zdi, da se opozarja oblasti na nedostatke, ki kje nastanejo, toda v tem slučaju ni bila kriva mestna občina. Svoj čas je bila tam živa meja, ki pa se je še predno sem bil potrjen za župana, odstranila in nadomestila z zidom, v katerem pa sta bili napravljeni dve veliki luknji za odtekanje vode. Južna železnica se je pritoževala, da ji dela voda Škodo in gotovo je bilo to več ali manj upravičeno, zadeva pa ni šla naprej. Letos pa je Južna železnica kratkomalo ti dve luknji zazidala, ne da bi bila o svojem name-nu obvestila mestno občino. Od tod poplava. 2eleti bi bilo, da bi mero-dajni faktorji v takih slučajih vedno našli pravo pot, ker je vendar znano, da ugodimo, kjer je le mogoče, vsem upravičenim željam. Voda se bo odslej napeljala v požiralnik na Dunaj-ski cesti, ki se je Južni železnici na ljubo podaljšal za 20 metrov.
Župan naznani nato, odcrovarja-joč na tozadevne interpelacije, da vpelje električna cestna železnica nov vozni red in da bodo vozili vozovi od remize do glavnega kolodvora in obratno od 5. ure 35 minut zjutraj do 9. ure 50 minut zvečer vsakih 7V2 minut, od Mestnega trga do Dolenj^kes'a kolodvora in obratno pa vsakih 15 minut. — Glede pod-por tekstilnim delavcem, je odgovorila deželna vlada, da delavci v nek-danji ljubljanski predilnici ne more-jo priti v postev, ker se je obrat ustavil že pred rzbruhom vojne in ne vsled vojne.
Zapisrnk zadnje  seje  se odobri.
Župan zaobluihi nato novo spre-jete meščnne zx. Ivana M e i a č a, Antona B i z i 1 a in Tomaža B i -žila.
Po poročflu občinskega svetnika erosp. dr. Novaka se sorejmeta Leon P o fif a č n 1 k in Adolf R e i c h kot liubljanska meščana.
Uredstev   dolgov   ohčlne pri Mestni hranilnlcf.
Podžupan g. dr. Karol T r i 1 -1 e r poroča o prošnji uradniŠtva Mestne hranilnice, da naj bi se jim regulirala draginjska podpora. Konstatirati je, da so uradniki Mestne hranilnice na boljšem, kakor državni uradniki ter bi bilo tako reguliranje tuđi postaviti v proračun sele pri-hodnjega leta. Zato se prošnja za en-krat odkloni.
Župan pa je istocasno predlagat finančnemu odseku, da naj se uredi živi nedostatek, ki je nastal vsled vojnih razmer. Od 1. julija 1915 do 1. aprila 1916 je imela mestna občina ljubljanska nad 1,934.000 K dohodkov in nad 1,232.000 K izdatkov, tako da je bilo vzlic velikim bremenom in težkim časom doseženo nekako ra-vnotežje. To pa je bilo mogoče le na ta način, da se nišo plačale obresti in annuitete nekako 6 milijonov dol-ga, ki ga ima mestna občina pri Mestni hranilnici. Ti zastanki so narasli na več kakor 598.000 kron. Kakor rečeno, ni bilo mogoče plačati teh zastankov, novega posojila pa tuđi ni bilo mogoče najeti že iz enostavne-ga razloga, ker deželni zbor ne funkcijonira.
Zato je prišla Mestna hranilnica v„ položaj, da je bila prisiljena neka-tere zastanke iztožiti. Občina taki tožbi seveda ni imela ničesar ugo-varjati ter se je izdala kontumačna razsodba in na ta način je nastal ne-kak nov mestni dolg, ki hujse pezi na mestni občini, ker je treba plače-vati 6% zamudne obresti. Tako ne sme iti naprej, ker je to postopanje predrago. Priporoča se zato, da se vsi zastanki do 30. aprila 1917 kapi-talizirajo kot nov dolg, ki naj se obrestuje enako, kakor ostali dolgo-vi, In da se doseže v tem oziru sporazum z Mestno hranilnico. Na ta način se napravi pač nov dolg. mestno gospodarstvo pa nride v red in rav-notežie. Tre*ba bo po dogovoru z Mestno hranilnico Še odobrenja deželne vlade in deželnega odbora. Vlada v tem oziru ne bo delala ovir in od deželnega odbora je pričakovati, da bo pritrdil temu sklepu. ki prihrani mestni občini velike stroške.
Občinski svetnik g. Pammer želi pojasnila o obrestni meri pri Mestni hran'lnici ter mu podžupan poiasni, da se pn'blie od 4V4 do 48/4%, nakar se podeli županu pooblastilo, da izvede to transakcijo. Obrestoa    mera    Mestne hranilnice.
Podžupan g. dr. T r i 11 e r naznani nato, da plačuje Mestna hranilnica sedaj 4x/2% obresti od vlog. Položaj na denarnem trgu je tak, da je Kranjska s svojim! visokiml obrestmi v ceii monarhiji osamljena. Svoj raz-
položllivi denar morajo imeti hranilnice naložen v bankah, ki plačujejo mnogo nižje obresti, kar je seveda hranilnici v škodo. Zato se naj skle-ne, da se obrestna mera določi ta kole:
Od   novih vloff riačuje Mestna hra-
nilnJca takoj, od starih   vlog   pa   od
jullia naprej 4'/«% obrestL
To se pa bo zgodilo le v slučaju, da zniža Kmetska posojilnica svojo obrestno mero na 41/^%, kar Je že pismeno obljubila, Če stori isto tuđi »Ljudska posojilnica«, od katere je tuđi že dobila ustmeno zagotovilo. — Sprejeto.
Občinskemu svetniku gospodu P a m m r u pojasni podžupan, da se bo gotovo tuđi obrestna mera hipo-teČnih posojil znižala in da priđe en tak slučaj tuđi na vrsto v tej seji.
»Union.« i
Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča, da je imela Mestna hranilnica na    / poslopjih   družbe     »Union«     posojila  /j 350.000 K ter je na prošnjo   delniške družbe dovolila novo posojilo 251.234 kron 88 v, tako da bo celotno posojilo znašalo    okroglo    600.000 kron. Družba prosi za določitev obrestne mere na 5%, kar se dovolu ker se je storil ravno zgoraj omenjeni   sklep.
Prehranfevanje    revnih    ljubljanskih rodbin.
Podžupan g. dr. T r i 11 e r nada-ljuje: Mestna aprovizacija, o kateri bom še podrobneje govoril, je na predlog župana načeloma sklenila, da se mesto sporazumno z občinskim svetom odpove vsakemu dobičku iz aprovizacije mesta in da Je ves čisti dobiček porobiti za pod poro neimo-vitega liublianskega prebi valstva. To je v sedanjih časih socijalna dolžnost mestne občine, ker ne gre iz dobička aprovizacije sanirati mestne finance. Zato je mestna aprovizacija do sedaj v manjši meri podpirala ne-imovite sloje, ki brez dvoma vsled dolgotrajne vojne trpe tako, da brez krepke pomoči ne morejo več izha-jati. Ozirala se je mestna občina pri tem zlasti na številne rodbine s 70 4o 120 K mesečnih dohodkov. Na predlog župana ]e aprovizacijski odbor zato sklenil, da izloči iz aprovn zacije 50.000 K v to sjurno, da v pri-memi obliki pomaga tem bednim rodbinam.
Izpočetka Je mislil aprovizacijski odsek ustanoviti Javne kuhinje, to pa je naletelo na nepremagljive težkoče ter se je opustila ta ideja. Zato pa se bo ustanovila posebna
vojna prodaialna
za te rodbine, kjer bodo dobivale po izdatno znižani ceni razna potrebna živila. Za enkrat oddaja ta prodajalna * riž po 60 v, polenovko po 1 K 20 v, mast po 3 K, kašo po 60 v, soljeno ribo po 70 v, fižol po 30 v, jedilno olje po 4 K, koruzni zdrob po 30 v, ješpren po 40 v, jajca po 5 v, torej skoz in skoz po 40 do 60% pod last-no ceno.
Za sedaj so se s sodelovanjem vseh strank v občinskem svetu od-dala 455 rodbinam z nad 3000 rodbinskim?* elani živila po tej znižani ceni.
Če bi se 500 rodbin podpiralo na ta način, je bilo izračunjeno, da bi stala ta -akcija na mesec nekako 16.000 kron. Z omenjenim fondom 50.000 kron bf torej ne bilo pomagano za dolgo. Zato je sklenil aprovizacijski odsek, naprositi za podporo deželno vlado, ki je to prošnjo tuđi toplo priporocila na višjem mestu. Tuđi na deželni odbor se je odsek obrnil, pa do danes še nima odgovora.
Dalje na se je obrnil odsek tudl do denarnih zavodov za podporo ter je darovala »Kranjska hranilnica« 5000 kron, »Ljubljanska kreditna banka« 1000 K, »Mestna hranilnica« bo darovala, če temu pritrdi občinski svet in če to dovoli vlada. 5000 kron. (Odobreno.) In gotovo Je, da se bodo odzvali tuđi še drugi zavodi.
Po županovi inicijativi pa je pri-šel aprovizacijski odbor do sklepa, da priporoča, da se uvede
prostovoijni davek na krušne karto ff
I. s. tako, da da vsak, ki to zmore^ za vsako krušno karto po 10 vin. V Ljubljani se razda nad 60.000 krušnih kart. Če bi bilo iz tega tuđi le 3000 kron mesečnih dohodkov, bi bHo aprovizaciji revnih slojev izdatno pomagano. Morda se spravi na ta načhi fond na 100.000 kron, s cimer bi bilo ljudem za nekaj mesecev pomagano preko najhujše bede.
Z ozirom na to, da smo imeli pred praznik! »Oljčni dan« in da se vrši sedaj »Teden Rdečega Jcriža«, bi mestna občina sele pri prihodnji izdaji krušnih kart apelirala na po-žrtvovalnost občinstva.
Župan g. dr. Ivan Tavčar doda poročilu podžupana še nekaj po-lasnil, nakar je bil podžupanov predlog sprejet.
Občinski svetnik g. Likozar poroča o oddaji mestne kopeli v Ko«
lOl.  StCY.
^aLOVENgKHHAigOP*,  — >. »aja ISti.
Stan 5.
■eziji* ki se odda najvišjemu ponuđ-
Ejku, ki nudi največ garancij za toč-
Ko izvršbo, g. Jakobu S m o 1 e t u za
Kas treh let do 30. aprila 1919.      Po
?redlogu istega poročevalca se odda
nestni lov g. Jeanu Schreyu    za
iet let, ponudba    g.  Antona     De-
rh e n g li i j a za stavbiščc ob Dunaj-
iki cesti in Gaievi ulici z vsoto 32.000
iron pa se po predlogu    občinskega
svetnika g. Hudovernika zavr-
i-,. enako  tuđi  ponudba    g.  Adolfa
R e ic h a za odkup nekaj sveta    od
p^gove posesti ob Barvarski stezi \
švrho regulacije  te ulice. Anton ba-
on    Codelliju    se odkupi neka
)arcela  ob  vojaškem oskrbovališču,
ci ]o je mestna občina smatrala    že
za svojo last ter nasula, za 400 K ter
p1ača stroške do zneska 100 kron.
I          Mestni pogrebni zavod.
I      Občinski svetnik g. M a 11 y po-■raca o poslovanju Mestnega pogreb-fce^a zavoda v poslovnem letu 1915. * jfcavod izkazuje pri aktivah 398.735 K /p2 v čistega dobička 48.467 K ml v ter je pri tem zavodu iz svojega lastnega dobička izplačal    g. Turku pe 10.000 K. Od izvršenih pogrebov je imel zavod 245.516 K 59 v dohod-kov ter je oskrbel med 1648 pogrebi 17S  bratovsfcih,     10   cerkvenih,    64 .     ubožnih in S90 vojaških pogrebov, 96 prepeljav in 15 ekshumacij. Predlaga se, da se naloži iz vsakoletnega čistega dobička 50rc v rezervo, iz ka-tere naj zavod sam zadošča    finan-čnim zahtevam g. Turka ter se dotični sklep izpremeni v tem    zmislu, da se doloci, da se kupna cena pla-*uje iz tekočih    dohodkov    zavoda. (Sprejeto in odobreno.)
Občinski svetnik g. P a m m e r želi, da se osnuje rezerva za debi-torje. kar se sprejme.
Župan g. dr. T a v č a r naznani, da je račun zavoda v prvih treh me-secih letošnjega leta pokazal 34.000 kron dobička in je gotovo, da bo tuđi po vojni vsled številnih ekshuma-c;i zavod mnogo zaslužil. Rezerva, ki se naloži iz Čistega dobička, naj služi v to. da se g. Turku plača od-
Ikupnina. če bi to slučajno kako leto ne bilo mogoče storiti iz tekočih dohodkov. 2upan opozori, da s skle-r-cm občinskega sveta, da plača zavod sam odkupnino, preneha oni ne-razveseljivi boj proti posojilu za osnovanje te&a zavoda.
Mestna aprovlzacfja.
Podžupan poroea nato o raznih zaJevah mestne aprovizacije. Pri-čela se je s skromnimi sredstvi in rrrovizacijski oćsek je prevzel prvih
11000.000 K z velikim strahom, da se iru akcija ne bo posrećila in da bi i crnila imeti mestna občina škodo. Danes se je mestna aprovizacija raz-cvetela v največje tako podjetje ne sa:no v mestu Ljubljani, marveč v ćeli deželi. Najvernejšo sliko closeda-njega delovania nam podajejo števil-ke. Mestna aprovizacija je v svojem Poslovnemu času kupila, odnos, delo-ma tuđi že prodala: met. stotov
41.486 pšenične Tcofce; 1.315 ržene moke: 2.050 koruzne moke; 1.602 pšernčnega  in  korurnega
zdroba; 2.000 koruze;1 1.766 fižela 612 ješprena;
91  kaše:                            *
8.092 krorap?rja;                ^
505 riža; 237 testenin; 101  sirovega masla; 89 jedilnega olja: 197 masti; 800 sladkorja; 350 seli; 135 polenovke;
8 naso!?ene ribe: 233 čebule: I            442 prašicev;
137 pras'čevih   plav: 52 pliučk. jTobčkov in
vam nov; 34 Jabolk: 24 oarr/iižnikov; 15 hrušk;
80 koštanja.   Iirnon,    kumar, ffJT-   srrozdja,   suhHi    če-špeli itd.; 849 otrob;
101 surovega slađkorja; 338 petroleja; 14-06! premota; 1,180.000 komadov jaje;
21.000        »         prašičevih     !n
govejih parkfiev; 5.000 litrov mleka   in   mlečnih
izdelkov. %
Vse to biaeo Ie stalo aprovlzacii-iki odsek nad 4,350.000 K ter je Imela ^rovfzacija tlizu 11 miliionov kron oroineta.
Iz teh številk Je posneti, da Je nestna aprovizacija skušala zadostl-:i svoji nalomi in da je imela s tem nno^o skrbi, truda in odgovornosti. Resno skrb za pprovizacijo tvo-1 pa še vedno vprašanje preSkrbe nesta z mesom in mlekonL Olede nleka   se je s pripomoćjo   dć^jM <
vlade 2e odpomoglo najhuJSl sili, treba pa bo še marsikaj ukrcnitL Enake tcžkoce vladajo glede preskrbe s mesom. Aprovizacijski odsek se Je obrnil do deželne vlade, da mu do-voli rekvizicijo kakih 60 glav živine na teden, kolikor potrebuje Ljubljana. To meso bi potem mestna občina razdelila med mesarje ali pa je morda prodajala v lastnih mesnicah, kakor se je to zgodilo s praSiČi.
Materijalni uspeh aprovizacije je bil do sedaj razmeroma ugoden in z veseljem je konstatirati, da je apro-vizacijsko vprašanje v našem mestu rešeno mnogo boljše. kakor mar-sikje v večjih mestih ter da je bilo tuđi v tem pogledu mesto kos svoji skrajno teiavni nalogi.
Zdi se mi pa potrebno izreci toplo zahvalo dcželni vladi, ki je stala mestni občini pri tej velekoristni akciji na strani ter konstatiram z veseljem, da se je tu našlo polje, na ka-terem so mogle vse stranke sodelo-vati.
Občinskemu svetniku g. S t a u -d a c h e r j u pojasni podžupan gosp. dr. T r i 11 e r na vprašanje glede hla-dilnic in umetnega ledu, da je mestna občina poslala ravnatelja mest-nega vodovoda in elektrarne inže-nirja g. C i u h o na Dunaj, v Brno in Prago, da zasigura pri tovarnah mestni občini stroje, ker se take za-deve pismenim potom preveč zavle-čejo ali sploh ne dado resiti. En edin stroj je bil v vseh teh mestih dobiti in sicer v Pragi pri tovarni Ringrhofer za 2000 kg ledu na dan, pa tuđi ta stroj je bil namenjen že za vojaštvo. Vse druge tovarne zatriujejo, da bi takega stroja morda niti do prihad-njepra leta ne mogle dobaviti. Upati pa je, da se bo ta stroj za 2000 kg ledu dal dobiti. Če ga voino ministrstvo prepusti ter je tovarna Ringhofer sama tozadevno intervenirala in mestna občina potom etapnega poveljniStva tuđi vložila prošnjo. Stroj bo seveda le za najnujnejšo potrebo, ker bi Ljubljana potrebovala stroi, ki izde-luje po 6000 kg ledu na dan, ter se bo postavil v blizini elektrarne na nedavno kupljenem svetu.
Po pomčilu občinskega svetni-ka g. Franchettija se odobri računski sklep z dohodki nad 31.600 K in preostankom 14.676 K 37 v ter proračun »Zavoda za pospeševanje obrti«.
Nevamost ob LjuMjanicI.
Občinski svetnik g. P 1 a n i n -š e k stavi nato do župana tole vprašanje:
Reguiacijska dela v Ljubljanici so že dve leti popolnoma ustavljena, čeprav je komisija za osuševanje Barja že lansko leto opozorila na veliko nujnost dovršitve teh del in je nasvetovala, naj se odpravi doseda-njega podjetnika s poravnavo, ki bi bila za podjetje zelo ugodna, delo pa naj bi se nadaljevalo v lastni režiji. Za najnujnejša dela se je poTačunala potrebščina okroglo 350.000 kron, ki je v dotičnem stavbnem fondu popolnoma pokrila. Ta fond se nahaja v oskrbi deželnega odbora. V ta fond je vplačala tuđi mestna občina nad pol milijora kron prispevka. Potrebne delavne sile bi bile sedaj v obilici na razpolago v vojnih vjetnikih ter bi se na ta način to nujno delo lahko izvršilo na najcenejši način. To je splošna sodba strokovnjakov.
Np-vzlic temu pa dela popolnoma stoje, kar je tem manj razumljivo, ker je sedanji položaj s tehniškega in zlasti tuđi s saritarnega stelisča absolutno nevzdržljiv. Če se potrebna dela ne dovrše, se je bati po so-glasni sodbi strnkovnjakov, v polet-nem času naftujšega ?n nansodnej-še^a okuženia ve!ike?a deSa našega mesta! Na drugi strani pa nreti ne-varnost. da se poruši še to, kar je že izgotovljencga in da trpe tuđi še obrežne hiše.
Spričo temu položaju se usojam vprašati gospoda žiipana:
Ka? namerava ukrenltu da se iz-ogne mestna občina in njeno prebi-valstvo omenieni preteči nevarnosti fn da se primora pod.iet.ie za osuše-vanie Bar?a v nemndno izvršitev že s scrlt^r^ega in tehniškejra ftallšča neodložljivih del v Ljuti!jamci?
2upan g. dr. Ivan T a v č a r odgovori interoelantu, da je že sam za-! hteval poročilo stavbnega urada zlasti glede nekaterih ljubljanskih po-slopij. Poročilo stavbnega urada dokazuje, da pomisleki in skrbi nišo ne-upravičene. Zlasti velja to gled« onih partij ob Ljublianici, kjer je svet pod-rrt ter so zlasti ogrožene stavbe Kre^ šija in Urbančeva hiša. Zgodi se lahko nekega dne, da pade vse na kup, če se teren vdre ter nastane lahko nesreća ne samo za poslopje, marveč tuđi za ljudi. Isto velja tuđi za Filipov dvorec. Zato je nujna prošnja do deželne vlade, da naj ukrene vse, da se cclvrne eventualna katastrofa.
Župan nadaljuje: Ne morem biti prepričan, da je ves tozadevni fond že Izčrpan in da se ne more več dobiti Mt&boih 3QQ4QQ K. Stoti Mm i
tozađevno 2e korake, a nisem dobtt odgovora niti od vlade, niti od dežd-nega odbora. Sklcnil pa sem, da bom osebno posredoval, da točno izvem, ali se bo kaj storik) ali ne. Jaz te stvari ne morem pustiti mirovati, ker mora vsakdo spoznati, da se prav lahko pripeti kaka nesreča. Pa čc-prav bi v dotičnem fondu ne bilo več denarja, dobiti se mora z ozirom na grozečo nevamost pri drugem fondu. Ce tudl osebno ne bom dosenl nlčesar, se bom obrnil z resnlm pro-nieraoria do centralne vlade, da storl ona, kar je potrebno. Ce se potem ne zgodi nič hi se pripeti nesreća« — laz n%bom kriv in nikdo ml ne bo mogel nikdar očitati, da sem |az od-srovoren za smrt onih, kl se lahko po-nesrečiio. Tuđi vojaške oblasti so bile že pozorne na to nevarnost, zato bi bilo tem bolj obžalovati, Ce bi se onih 300.000 K ne moglo najti nikjer.
Pa ne samo zaradi nevarnosti je zahtevati, da se delo izvrši, to za-hteva tuđi sanitarna skrb. Kanali-zbiralnik bi se potem lahko izpcljali, kar bi v sanitarnem oziru potnenilo tuđi važno pridobitev.
Upam, da bo imela centralna vlada toliko moči, da bo mogla po strokovnjakih konstatirati, ali }e dotični fond res popolnoma Izrabljen ali ne. Ta fond je favnega značaja In jaz đvomim, da je že popolnoma izčrpan.
Ob priliki, ko se je podrla mestna hiša v Litomericah, sem dal pregledati vsa mestna poslopja na njih trdnosti, ker nočem, da bi stal kdaj na razvalinah, ravno tako pozornost pa moram obraćati tuđi na nevarnost ob Ljubljanici in ne bom mirova!, predno ne dosežem, kar je potrebno, da se ta nevarnost odvrne. Jaz bom storil vse, kar je v moji moči, Če se potem ne bo nič zgodilo, ne bo moja krivda.  (Odobravanje.)
Iz tajne seje.
Mestna cesarja Franca Jožefa jubilejna ustanova za realce v zne-sku po 100 K se podeli Francu M a-z i j u in Jožefu P a v 1 i č u. — Ustanova za deklisko balo v spomin srebrne poroke Nj. Veličan, se podeli Josipini   Zorič    roj.  Župan ci Č.
—   Nekemu vpokojenemu    uradniku se nakaze 300 kron podpore. — Nekemu magistratnemu    uradniku    se dovol? 200 kron  bolniške    podpore.
—  Vdovi vežbalca    Daxa,    Katarini Dax. se dovoli 400 kron izredne podpore za dobo    treh let. — Prošnja Marije K a v č i Č za prenos gostiini-čarske koncesije se odobri. — Prošnja vdove B e v c za podelitev go-stilnicarske koncesije se odkloni. — Prošnja Antona J a 1 e n a za podelitev gostilničarske koncesije se odobri, ker njemu v korist odstopi koncesijo Mar ja Z a j c. — Prošnja Ur-šule Jare za prenos gostilniČarske koncesije se odkloni.
M\ iz lisni im].
V Trstu je umri častni kanonik gosp. Jakab Sila, vpokojeni c. kr. katehet.    .■'    *
Predsednik deželne upravne komisije za Istro, c. kr. dvorni svetnik Lasciac, je razposlal občinskim odborom nastopno okrožnico: Javlja-joč, da je deželna upravna komisija za mejno grofijo Istro, ustanovljena po najvisjem ukazu dne 3. aprila t. 1., začela svoje uradovanje z današnjim dnem, čast mi je Vas prisrčno pozdraviti ter računam na Vašo krepko podporo v vseh poslih deželne uprave. Trdno se nadejam, da bodo dobri odnošaji med komisijo in tem občinskim odborom služili pospeše-vanju moralne in materijalne koristi občine.
Okrožno sodiŠČe v Rovinju, Se-dajl v Pazinu, je zaplenilo nadalje knjigo »I canti del Mare, Vittorio E. Bravetta. Rotna  1908.«
Utopljene!. Iz Žuljane v Dalmaciji poročajo: Iz morja smo potegnili stiri utopljence. Eden je h\\ zamorec. To so bili najbrže angleški podaniki. Pokopali smo jih ob oba!'.
Samomor na Reki. Sodnik dr. Rudodf Lanyi je izvršil samomor. Našli so ga v njegovi ?obi na stolu z glavo nagnjeno na desno ramo. Ustrelil se je v usta. Lice je bilo vse krvavo, ištotako srajca. V roki je držal brQwni-ngr. Na nočni omarici je bila steklenica šampanjca, do polovice izpraznjena. Dr. Lanyi je bil star kemaj 30 let ter je bil eden naj-mlajših madžarskih sodnikov. Ka>} ga je pravzaprav gnalo v ^smrt. se ne vć, eni govorć o ameriškem dvoboju, drujn" o nevrasteniji. Pravijo, da je imel Lanvi zvečer pred samo-morom buren telefonski razgovor * neko gospo.
Prispevajte z denarnimi darili za Rdeči križ in
za mladiosko oskrbo.
—-— -       ■     ■ ~—
Dnevne vesti.
—    Obfetalca bitke pri Oorllcah.
VčcraJ, 2. maja. Je poteklo leto dai. kar so naše in nemške čete v silnem, neodoljivem navalu predrle na fronti Gorlice-Tarnov rusko crto ter s to odtočilno zmago pričeie oni zmago-viti pohod daleč v notranjost Rusije, kateremu ni primera v svetovni z£o-dovini. Na dan 2. maja 1915. je padla morda najglavnejša odločitev sve-tovne vojne. Narodi Avstrije in Nem-Čije se spominjajo ob obletnici tega slavnega dne z iskreno hvaležnostjo jimaških armad in njih ženi jalnih vo-diteljev. saj jim je bitka pri Oorlicah s svojim posledicami razprŠila vso bojazen, vso maloxlu§nost ter jih na-vdala t ncomajnim zaupanjem v konečno popolno zmago.
—  Pojasnilo ČTnovojnlkoau   Kot odgovor na včerajsnjo notico, kaj velja za črnovojnike, ki o bili sicer pred 31. marcem t. 1. superarbitirani,   pa imajo na svojih    izkaznicah    uradni pripis »nicht mehr stellungspflichtig«, naj navedemo pojasnilo, ki ga objav-lja za črnovojnike, ki so bili sicer pred stu. To pojasnilo pravi:    Vsi oni, ki imajo navadno izkaznico, vojaško ali črnovojnisko knjižico, tuđi ako je on-di navedeno, da so bili pred 31. marcem 1916 invalidi, za orožje nesposobni, neobvezani za prihod k nabo-ru ali za prijavo,   ali   so    bili   vs'cd superarbitracije    odpuščeni  iz  voia-ške službe. Ni nikakršne razlike, ah' so te osebe služile pri armadi,    pri vojni  mornarici, deželni  brambi    ali kot črnovojniki.     Vse one osebe, ki uživajo prosto vojaško    ali    civilno pakojnino,    pa    vendar      opravljalo opravila svojega pokliča.    —    Tuđi ranjeni v vojski.
—  Odlikovanje.   Gospa majorje-va Irma    Martinovits,    katere blagotvorno delovanje kot predstojnice  gospejnega  komiteja    c.  in  kr. vojnotransportnega vodstva št. 9 pri preskrbljevanju zimskega perila    za na  soški  fronti    se    boreče vojake kranjskih krdel, je še v živem spo-minu,    je    bila za svojo patrijotično in  humanitarno  delovanje  odlikovana s častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoraelio ter se ji je ta gotovo zaslužni častni znak na velikonočni ponedeljek slavnostno pripel.   Ob tej priliki pripomnimo, da velikodušna gospa svojega ddovanja ni ustavila, temveč namerava, pod-pirana od svojega ravno tako delav-nega gospejnega komiteja v najkraj-šem času započeti velikopotezno akcijo v svrho preskrbovanja perila za vojaške bolnice, ter se bode obrnila vnovič s posebnim oklicom do že to-likrat  izkazane  dobrosrčnosti    ljub-ljanskega prebivalstva.
—  Odlikovanje. Revident državnih železnic Franc Žemlja je dobil zlati zaslužni križec na traku    hrab-rostne svetinje.
—  Predavanje o vojnem posojilu. Gospodarsko in napredno društvo za šentpeterski in vodmatski okraj priredi na vabilo g. župana sestanek v sredo, dne 3. maja ob pol 9. zvečer v gostilni Anton Bončarja na Sv. Petra cesti št. 41. Na sestanku bo predaval župan g. dr. Ivan T a v č a r o važnosti in rentabiliteti vojnega   posojila. Udeležite se zanesljivo tega važnega sestanka in agitirajte tuđi pri svojih znancih in prijateljih za obilno ude-ležbo!
—  Rdeči križ.   Ljubljanska kreditna banka je darovala rezervni bolnici Leoninum znesek 200 K (dve sto kron), za kar se ji izreka tem potom prisrčna hvala!
Pogreša se že dalj časa vojak Ivan Janežič. k. u. k. 17. Inftr. Rgt, 1. Marschkompagnie, Juden-burg. Kdor kaj o njem ve. naj sporo-či njegovi ženi z naslovom: Marija Janežič, Crni potok pri Treb-njem. Dolenjsko.        P
—  Poročil se Je včeraj   gospod Makso S e v e r, solastnik    tukajšnje veletrgo\ine s semeni Sever in Ur-bančič, z gospodično Elzo    Svetek, hčerko c. kr. računskega ravnatelja g. Antona Svetka. Obilo sreče!
—  Bivša Plankarjeva gostflna i najlepšim vrtom, o kateri smo poro-čali, da je prodana Salezijancem, ne bo prešla v roke tega zavoda. Toza-devna pogajanja so se razbila. Go-stilna in vrst os tane ta, prevzame   ja gtična.   V. Strniša.     Ljubljančanom ostane ta res lepi vrt še vedno   na razpolago.
—  PegastI legar.   Od 16. do 22. aprila je zbolelo v OaUdji 556, y Bukovini 32 in drujrod v   Avstriji   87 oseb za pegastim legadem. Na Du-naltt sta zboleli 2 osebi.
—  Koze. Od 16. do 22. aprila je zbolelo v OaHciji 295, v Bukovini in drugod v Avstriji 73 osab sa kozami. Zbolelo Je: na Dunaju 5, v Gradcu 7 oseb, na Koroškem v   Doleh   2.   v Dzinji vesi 3 osebe, v   Bekštajnu   1 oseba, v Polomu pri Kočevju 3 osebe in v   Smartnem pri   Ljubljani   1
Uarla le v Rožni dolini št. 136 ga. Ivana Strzinar, žena vratarja južne železnice v pokoju. — Pogreb bo jutri popoldne.         m
Kino Ideal. Jutri, v četrtek dne 4. t. m. v zadnjič nastopi slovita pie-salka Rita Saccheto v prekrasni drami »MajnBka kraljica«. Ves čisti do-biček tega đneva ie v prid tedna Rdečega križa. — Kino IdeaL
Bankovec za 20 krou je izgubila neka gospodična na cvetno nedeljo pred frančiškansko cerkvijo. Pošteni najditelj naj prinese denar na Fran Josipovo cesto št. 15 k gospodični Gabrijdi Ceve.
2rebanje   razredne loterHe.     (5.
razred, 16. dan.) 20.000 K dobi 102.106, 105.894. — Po 2000 kron do-be: 18.138, 43.257, 49.751, 53.396, 53.785, 59.470, 62.048, 63.801, 65.698. 69.134, 73.239, 94.382, 100.151, 105.090. — Po 1000 K dobe: 3974, 11.684, 13.342, 13.788, 22.895. 26.733, 27.779, 28.181, 28.851, 29.620, 33.144, 33.858. 36.236, 36.523, 36.751. 41.26(6, 53.523. 55.194, 55.303. 59.994, 63.342, 64.597. 69.979. 75.380, 76.631, 77.371. 78.636, 84.160, 84.919, 88.126. 88.996, 91.992. 105.852, 108.759.
Razne stvari.
*    Izdaten   rop.   Iz New Yorka
javijajo: Na vožnji od postaje Fer-sey so roparji napadli poštni vagon in odnesli nad dva milijona dolarjev.
*  Ustavljeni listi. Oblasti na Ce-škem so ustavile naslednje liste: ted-nik »Nezavislost« v Podebradih, ted-nik   »Zdarc v Rokycanih in krščan-sko-socijalno    glasilo    »Pravo«      v Kladnem.
*  Roparski umor. Dva doslej neznana zločinca sta prišla na Dunaju v stanovanje    40 let stare Amalije Vanko in jo pobila, tako da je uro pozneje umrla. Ker je vse v stanovanju razmetano, sta morilca gotovo odnesla znaten plen.
*   Naveličana življenja? Nadar-jena in lepa igralka nemškega gledalaca v Pragi, Helena Sties, se je po-skusila ustreliti.    Ustrelila je iz re-volverja    d\-akrat naše in se težko poškodovala. Zd^a^^^iki upajo, da jo resijo.
*  Kvartopirec je doigral. V naj-revnejših    razmerah je umri v Budimpešti mož, ki je pred 25 leti prl-šel z dežele v to mesto in.vsled svojih rodbinskih zvez postal ne    samo član najodličnejše družbe, nego tuđi eden prvih kavalirjev. Ta mož, La-jos Gally, je v nekaj letih zakvartal veliko premoženje in ko še pri kvartali nar^jenih dolgov ni mogel    več plačati, so ga rzključili iz vseh klu-bov, v katerih je tol3co let igrral znamenito vlogo. O tem. slučaju so bile ćelo v ogrskeni    državnem    zboru burne razprave.     Qally je dostikrat prfkvartal    na stotisoče fn Jffi zopet zakvartal.
Trdovratno se vzdržuje govorlca, da je za nukup varnih in priporočlji-vih srečk z zajamčenim! đobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnej«ši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju '4000 frankov popoteoma zastonj. — Opo-zarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva^ v Ljubljani.
—■ -         — .i       i,.      i
Gospodarstvo.
—   Mestna   hranUnica   ljubljanska.    Promet    meseca aprila  1916: 1345  strank je vložđo  1,455.780  K, 1111 strank je dvignilo 615.807 kron 72 vin., torej več vložik) 839.444 K 38 vin. Stanje vlog 51,704.566 kroti 21  v. Število vložnfh knfižic 31.853. Hipotečnih in občinskih posojil se je izplačalo 25.500 kron, vrnilo 158.548    ' kron 76 vin. Stanje posojil 32,1)91.385 kron 33 vin.
—    Ljubljanska   kredHna banka.
V mesecu aprilu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 5,264.210 K 75 v, dvignilo pa 2,521.500 K 58 vin.; stanje koncem aprila 25,990.240 kron 54 vinarjev.
Darila.
UpravniŠtvu naših listov so poslali:
Za »gospeloa, pomogao društvo Rdečcga križa v Ljubliani«: Oosp. Josip Samsa, tovarnar v Ilirski Bistrici, 20 kron, mesto uđefožbe na zabavnem večeru v hotela »Ilirija«.
Za sirote padlih junakov: Gospa Marija Dobrič, trgovCeva soproda v Ljubljani, 20 kron.
Srčna hvala!
laia&H Kst obscga 8 strani
Izdajatelj la odgovorni urednik: Valentin Kopitar.             #
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*,   dne 3.   maj* 1916.
101. fcev.
Opr. St. U 53/16-4               1431
I tom »s. KUM raja!
C. kr. okrajno sodftče v Mokro-nogu, odcL HI., ie dne 24. marca 1916 razsodilo:
Ana Juretič, roj. y Crešnjicah, okraj Kršfeo, dne 12. juli ja 1S92, rim. katol., samska, posestnikova hči in trgovka s prašiči v Crešnjicah št. 58, pristojna tja, nckaznovana:
ie kriva,
da Je dne 2. marca 1916 na prašicjcm senmju v Mokronogu za dva od S tednov do 3 mesecev stara prašiča zahtevala od Jožefe Eržen iz Jeper-jeka 160 K m da jih je potem njej za 154 krom prodala, da je s tem, iz-rabftaje izredne razmere, povzroče-ne z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne stvari očitno pretfr. ceno zahtevala, zakrivila je s tem presto-pek po § 14 št. 1 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. in
se obsodi
po Istem paragrafu na 5 (pet) dni zapora in na 40 (štirideset) kron de-narne kazni, za slučaj neizterljivo-sti v nadaljnjih 4S ur zapora, in po § 398 kaz. pr. r. v povračilo stro-škov kazenskega postopanja in iz-vršitve  kazni.
Ako naročite
____ in to nemudoma stonte,
1   srefko ogrskesa rJežega križa
1   »rika budimpeštanske bazfl'ln
1   dpbitni list 3° o i«n!i. sreEk iz Itti UtO
1   iflbitni list 4° o cgrck, hig, srttk 11. 1884
HeseJii cb-rok za vselt
pet srtti dl
dpb.uiih li-5 kron.
~~— 12 toiiuj v»ki lito, jtarai dototti 630H08 H ——
ClO Bite     jgralno    pravico    do dobitkov ene turske srećke v znesku
3o 4.000 frankov popolncma zastenj
Pojasnila In lgrmlnl nafirt potaja brespJafoa
Srečkovno  zastopstvo 1^   Ljubljana.
/ Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd. >
Ifajbajjle kožnu
tisfilo za   ' ah/ '
w 'iiđetaje
/o. Seydl
/'StritarjeTailiciT.

Đr. J. Zn zobozđravnik, Moravska OstrOTa. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo Ie onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: Sejđlln".

Velika
hbera   rokavic   in   rasnovrstmh parfemov
O. <g?(R^4. čž£O
W Mmto+rmm mm J« •»*••■• ■» vm- ^ f    JaJk« v v*JskJ U spi** nm v«av k«va kat Mđt«Uai
i    bol oblažajtčt »amjt
pH  pi^klajaai«.  milinu, »iaML
▼ fcrbti Pr. EkoktM^m
Sidro-Linimentr
!         Stekleslca krom - M, 1 m\ 1,—,
Doalva •• » lekaraali aM
dlraktno                     „•
? 0r  Richier )» tokantf       TA
MPri sl»c*m U?v",            \W f
i    taca, L, KlUakataa aaata 4.    ^^
8«BiOsto|Mt   drlavml    nraAaOk   Utm   m mvgust  ali prej lepe,  stalno
stanovanje
z 2 sobama io nripadki. Ponudbe pod „A. R.   1888/1437*4   na   upr.   »SI. Nar.«
Iftiaa delo kot ćevljarski
delavec
v mestu ali   okolici. — Več pove upr. »Slovenskima  Varoda«.        1434
Mlad pes
čiste pasme, se kupi.       143^
CONRATH,
Spodnja Siska,   Nova   ulica  št. 22S.
(Sparherd) že rabljen se kupi. Ponudbe pod   „šteđilnik 1436"
rta upr   »Siv.  Nar-   ^i«.                     1436
rabljen,     dobro    ohranjen,     se    kupi.
So. Petra cesta 48, Uobllana.
14C9
za  trgovino 2 mešanim  blagom,  poste cih   starce?   SJTCTHieill   tckoj.
Valentin  Lapajne.
v Idriji.             1413
Eleoontno stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in z vsemi dru^imi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na soločni legi, z lepm razgledom in centralno lego, ge da radi preselitve takoj ali z avgustonm terminom v Ba|6llt.          1448
Naslov se izve v upr. »Slov.  Naroda«.
VINA
300   hl  starega in  novtga,  alodial
SLIVOVKE
10 hl%   domaće   {MF*   proda   ""W
Marko Mllensntć,
Tclcpos.  io   narodni zistopoik,   Zagreb tcl. 352 1445
ZAHVALA.
Za vsestranske dokaze iskrenera sočutja, ki so nam doSH povodom nenadomestne izgube naSega srćnoljubljcnega soproga, odnosno dobrega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Hertnana Cešnovarja
meščana ljabllanskefa, posestmlka ia g«stilai4mrl*
izrekamo tem potom našo globokočutečo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo blagorodnim gg. zdravnikom za vso veliko pnskrb, prečastiti duhov^Čini sv. Jakoba, si. gostilničarski zadrugi s predsednikom blag. goso. Fran Kavčičem na čelu, gg. pevcem za ganljive Žalostinke, darovateljem krasnega cvetja, vsem ki so spremili nepozabnega pokojnika na poti k zadnjemu počitku in sploh vsem, ki so nam na ta ali oni način težili na§o neizmerno tugo.                    1447
eiokek* tUsja« MlalL
Orehe
lepe, zdrave, tenkih luščin,    1443
kupuje   v   vsaki  količini
Fnanc Matheis,
Eajf)«Mbei»a]    pri    Gr* alci*.
Oz>ra    se   Ie    na   ponudbe   z   vzorci.
100 U prlstae§a d«lMlsk«§m
belegi in ruđečega, kot tuđi več hl pristae
sHvovke
ima   na   prodaj     *__
JANKO RARLOVŠEK,
Smarjata na Dolenjskem.
Vzorci   se  ne   razpošiljajo.  Cene zvejo
kot vZ'-rci na licu ali V MttdolfOVem«
L]nblUDtka cesta 236.   1439
Starefša  oseba   iiče
filijalko
oziroma kako mesto kot
je izurjena v vseh trj;ov. poslih in je dolfa leta vodila večje trgovine. Zaht?va Ie malo plačo in priprosto prehrano. — Pismene ponudbe na uprav »Sloven keg.i Naroda« pod ' wtrfj9vka/t442«.               1442
Knplm  po   visoki   ceni
kosfan|@¥
orehn¥
{eseacv

Ponudbe   s   ceno   in   množino   (koliko Tat»ono\0 je poslati   tvrdki :
J. Pogačnćk.
Ljubljana, Marije Tereiije c. 13 (Kolizej).
::  -    Na ponudbe brez cene se ne ozlra.        ::
nailioSfde kakov osli   po   ?,   95   12
Hi reži cs V3ch vrst; „Ks^iS"- bs?va za i*rse in brado cđ 3r. Đrsllea no 2 in 4 HL lasne vođe in masti; Sampoonzaii-^aS^aiiJe lasv šminko in puder pOtiiični U t« đ. priporoča
Stefan Sfrmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi vpcZclZc^nfa v vofaiko slnib^vanfe ie lo'tal odprt samo za proda) ti blaga in sicer vsakt dan samo od 9 do : i in v nedeljo od 9 do 11 * ure dopolđan.
Slivovka
trcjpinovec
brinjevec
hruševes
„Pelinkovac1'
„Planine"
grenki in sladki
rum konjak
in
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v mno-
žinah od 56 litrov naprej dobi se
po nizkih dnevnih cenah pri
BI. ROSAERI Ko.
▼eležganjariia - sadi« Ljubljana
počini prerial 10.
______----------•
GOSPA
Uto   priBienaga   mašta.   "9M
Pismene  ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod HBaobratona 1417M.
STAHOVAIIJE
ki se nahaja na Bleivveisovi cesti in obstoji iz 2 velikih sob, predsobe, kopalne sobe, električna luč, bogata pritiklina v pritličju, z večjim ali manjSim stanovanjem v sredini mesta ali ob progi cestne železnice. Menjava takoj. Ponudbe na upravništ Slov. Naroda« do 5. maia t I. pod „meniavav 1412".
^——    Spretna    —^—
prodoiolko
za modno trgovino sa sprefma tako]
za stalno.
Ponudbe   pod  „stalno 1440"  na
uprav. »SJov.  Naroda«.                    1440
Išče se dobro iznrjena, saraostojna
knharlca
za kavarno kaker tud! zandsljiva
varuhinja
k otrokom,  ki zna otroke samostojno oskr-
bovati.   Izve se v  rosredovalnici   za službe
Novotny.                     1438
=z^  Zelo dober   ==
sodni most
oddaja s          1444
Franc Mathels,
Eggenberg pri Gradcu.
Tvrdka   F.   Trdina   na   Starem
trgu  sprejme   v  specerijski   trgovini
izurjenega
pomoćnica
«K                        1391
prodajalho.
Resna lenta peiiL
Udovec v naiisnši moski dobi, go-r*riisk<x ko*emna, podfetnik in trgo-vsc. se šeit tem potom se^naniti v svrho yemt'je 3 inteligentno gospodično ali vdovo brcy otrok. v starosti od 25.— 35. let.                    1383
Žsli se trgovs^a naobrajba.
Ie rejne ponudbe 5 $hiko* k<*tera 5«
takoj  vrne, je  postati na upravništ.
„^lovens^ega   Aaroda   pod   n$rečni
doml1585 *
2a na;siroyio iainosi 5« famZL
AjaSke lanlne^sni za 4 ol^ovu
mm RU MIKI. U). UaUlai.1
Krasne zbirke   teh   pesmi  razpoštijajte  našij
vojakom,  ki  potrebujcjo razvedrila in tolažbl
Zbirka obsega 35 narodnih in 7 umetnlh pesnj
Dobi se pri izdaJateJju in v knjigirnah.  1
aoa^ti u 15 amesečaftm otrokom Uće tmkJ
meblovano sobo]
z uporabo kuhinje,  v Ljubljani ali bližnji okJ lici.   —   Ponudbe   z   navedeno   najemnino   rij
Tboresa Riief, aru, Ooetherstraase nj Fart llaks.                Uli
Bliraa  atraoka broz otrok lščel
stanovanja
sobo In kuhinjo za takoj.         I
Pismene ponudbe   na  upravništvol »Slov.  Naroda«   pod  lvnujno/1424(l,|
Ponoiniks
ali prodajaiko sprejmem za takojšnl
VStOp. — Ponudbe na       1393I
J. Počeka,
trg. s meft. blagom, Loko pri Zagorju,!
iafta Mito!
(izvežbane^a) liče               I
notar   dr.   A«   ŽnJifarlž
v Ilira Bistricia        I
Vstop in plača po dogovoru.         12851
- lito ao —
stanovanje
z   dvema   sobama,   kuhinjo   in   pri tik] I nam li sa takoii eventuelno  tuđi v kud vili, Cei
mogoče meblirano.
Ponudbe na upravniStvo »Slov. Narodai pod ifStanovanie takoj 14O«M.
8pra]mom   pridnega,   poitaaagt
hlapca
tekefi trgovina z uanjem    1405
Ivan Seunig,
Ljubljana,   Stari   ti*g   it.   7.
Xer sem dobil za delj 2asa Sopnst
se priporočam
za  «U               1370
slikarska dela
Fr. Ambroz.
Ljabljana, Rimska cetta IL 11.
Makso Sever
trgovec
Elza Sever roj. Svetek
hčerJ^a rač. ravnatelja Antona Svetca *}%*• poročena. »a^{»
Izubijana, dne 2. maja iQt6.
£lamni%e
ravnoka*  dofls, ie od h  *'— naprej priporoča po jako
Snšanih cenah                                1441
JČ031   žabčič
JLjubljanat Rimska ceste št &
Spreismajo  se  tuđi stari sjamniki v Ptenavljanje.
102. St«*.
»SLOVENSKI NAKUP% dne 3. maja l»i».
Stran 7.
Priporofomo našim s    gospodinjam   s   i
KOLINSKO CIKORIJO
Iz edlne slovenske *
tovarne v Ljubljani
Oficijelno subskripcifako mettoi
Eiinfiljasiska kreditna banka v LJnblJa&il
la ■!•■• pofeaiaio« v Splita, C«tov«a, Trsta, Sarajeva ta Celfm,
spre jema jo   J3 a? i J cl -%r &    Jtuctt
£eis*fo B]2% avsirijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih.                          #
5 Va% štetno d. p. amort. drž. posolilo po K 92.50 netto za K 100.— nominale,  5 72% d. P-   dne I,  junija 1923  vračljive državne  zakladnice po E 95«— netto  za K 100.— nominale.
Subskripcija   se  vrši  od  17. aprila do inkl. 15. maja 1916.
• ^3?" Na prodaj ima ~^?i
|  :i kuho brinjevca ▼ poljubnih  mno-■S     žinah, — po nizki ceni, — tvrdka
;.':i lelačin v Ljubljeni.
m                      _ _____________^______________________________________________________________
I Prsti prahajem, lnskinam in izpadanfu las đ*luje iiajboljie priznan*
fii-cliiii Mtm
te'era    okreočuje    lasliče,    odstranjuje luske in proprečuje   !zpsđcn]e !ao.
pEzcošilja se z  obratno pošto  ne manj kot dve stcklcnici.
Zaloga   vseh   pre!zku§en!h   zdravlJ,
Ir   d'c. irii, medicina', vin, SpacJjaU ts*f nsjfinejših parfufTJOv. klrurg!§kih c' vez, svežih mineralnih vod itd.
"sž. icK^nn Milana LenstsKn
* LiubllanK Resljeva sssta it. I.
poleg novozgrajenega Fran Jolcfovega
jcbli, mostu.                  18
V   4ei   lekarnl   dobivafo   idravfla   hidJ
č'^^I bolnUkih blejala iniae železnice,
j, kr. tobaćne tovimo in okr. bolničke
blagajna 7 LtmS>iiaai.
Erasne umetniške in vojne ragleđnice
M. Tičar, Ljubljana
i. specijalna trgovina in založba razglednic
na        anjskem.                          «25
Šelenburgova ulica 1 naspreti kazine.
Sv# Petra cesta 26.
Wjm    trgovce     pt*laEnasio     naive^^a     lam     n«fee«e|A«     £mboa*a 2
Aajniijc cenc.  Dobro blago/
.-; Popravila točno in ceno. .-/
J/(odm salon t. Jjarborič
^   Jtfildner nasled.
Ljubljana, J^estm trg štev. 7.
pnooroča ^vejo veliko lalogo dunaj^ih mode lov
svilnahh I^lobukov, slammkov,  f^inčamh
m pravnih oblifa cvetlic, pereš i- t d.
Vedno velika izbera žalnih klobukov.
Absolventinja
trg. tečaja z 41etno prakso v knjigovodstvu itd , telt priti ▼ kako Tećja, llno, hotelsko
«11 kopmliićno podfetj*  ali  kaj  sličnega,
kjer bi oskrbovaia enake  posle,  najraje iz-
ven Ljubljane.
Cenjene ponudbe na upravniStvo »Slo-venskega Naroda« pod ,ianMl|lvost 1383f.
y?9rija
drogerija in /ototnanu/aktnra
Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinfekcijskih    preparatov    kakor:
Lysolf Lysoform,  Kreolin,  Formalin,
Formalinove pastilje, karbolova kis-
linaf karbolovo apno.
Potrabiiiae xa pogtrožbo bolnikov    in    ranjencev, obvai   la   gcmaitoga   blaga,
*   konjaka, ruma in čaja. ^cro/ornL     fichtinin.     perolitt
Zadnikarjeve vrećice = zoper golazen.  =
IJ          _  ■
(Hrvaško)
Pojasnila in prospekti gratis  po ravnateljstvu.
ozdravilo: tS!&tv
Eermatizem, Isftias.    1253

'■ci priobčuiejo  vsak tedcn  mno^o zasilmiTih  «Uk z bofi4> in o dragih   vn^nih   aktualnih   f Jm2čih iii tujih dogodkih,  ter obllo zanlmlvcgi čtiva:   pesmi, povesti,  Jako zanlmiv,   Up detektivski roman, poučne Članke in Crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcsiovja, tehnike - sploh vseh strok poljudnega rnanstva.                                                                                 H8
,,TEDENSKE SLIKE"  so nepolitičen In nestrankarskl flastrovan tednlk, kl je posvečen le 'sbavi in pouku.
HTEDENSKE SLIKE" bi naj Imela naroCena vsa!;a rodbina, vsaka gostiina, kavama, briv-  ; rjea, vsako druStvo itd. Zahtevajte „TEDEN5KE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.         i
„TEDENSKE "SLIKE" stanejo   četri   leta   K 3'—    pol   Jeta   K   6.—   in ćelo  leto K  12—. '\aročnikl   dobe  kot  nagrado  velik  Ilustrovan   koledar,  slike  Prešerna,  Jurčiča, Gresjorčiča in ^kerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si  „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki  , cobe še vse letošnje številke.                                                                                i^
Pošlj.te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 gtevllko „TEDENT>KE SLIKE'^jrezplačno In
postnme prosto na ogied                           UpravniStvo lista „TEDENSKE SLIKE"
M ubi lana, Fraa6!*kanska nllct 10 L

umetni in trgovski vrtnar
cvetlični salon
samo 7o9 Iraido Stev. 2.      :
pol«g G«Tl!arsh«gm ■!•■«■.       '
Velika zaloga soliiti isecef.         i
zleloTiiie Jifin. ratu. Mit Hl    '
Kaaaala aar»Mi« teta«.          I
Mil U IM tt& 134.  ;
Starojšc,   dobro Iivotbano,   po-polnoma samostojno     i4is
prodajalko
trgoTlne metonega biag<B ki bi bila tud zir.ožna podružno trgovino voiiti, qprafnM tvrdka                               i
Morderf Zanler ft sin
v Št. Petra v Savinski dolini. ' Nadalje »• sprejme tudl
učenec
s pr'irjf rno   iol^ko izobrazbo.
Gbnoktein.10
Najnovejšc, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, Črevesncmu in raehurnetnu
katarju  itd.
GONOKTEIN je ▼p^lfan na SeŠki kliniki dvor. svetnika vseufi. i prof. dr. V. Jaaovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Krcibicha. Toplo ga prinoročajo ▼»euč. prof. dr. J. Buko?sky, vseuč, prof. F. SambcTgcr, vseuč, docent dr. J.  Odstrčil.
M. U. dr. Rih. Fnchs, okrajni zdravnik v Bleištatu piše : Z VaSim Gonogteinom dosegel sem izvrstne uspehe, tako da so pacijenti po dobretn učinkovanju sami zahte-vali. da jim ga za pišem.
M U. dr. H. Fischer, lubni nad zdravnik v Baden-Badenu piSe: 2. Vašim GonokteiDom dosege] sem šijaj ne uspehe, pacijenti sami
ga hvalijo.
Dpbfv« se po vseh veCJIh lekarnah.
ŠkaUjfca K 0*—. Zahtevajte literaturo tn prospekt
Zagreb: Ijfcmiđ ^BrnUm^m" g. MH-
Proizvaja: FaraaMtikt - ttaiCaf laNia-torij MIEff AM Prega - Vrttvicc Mt.
Poslovodja
(prva moč), vo]asčlne  popolnoma
prost, za špecerijsko trgovino ma
debelo In drobno            im
se   isče.
rt
FRANZ DOLENZ, Kranj.
cfoan Sričar
v
—•§? Seleabargova ulica šfetr. 3. %+-
Zaloga  i%gotovljenih obleh
xa                                       783
::    gospode in dečke.-     /:
-cf- jy(odni salon ■§>-
ffliaka cHoroat, £jabljaaa, Siart irg SI,
. Velika taloga dunajshh damskih in dekliškth
slamni^ou.
Popravila točno in najcenmjc. Zatni klobuci v vilitci nbmru
Stran S.
.SLOVENSKI NAROD',  one 3. maja 1916.
101. *te».
Tovarna ČevIjevTržić.Gorenjsko
PETER  KOZINA «. Cg Breg.   LJUBLJANA   »„.SESftUu.
PRODAJA     MA DE.BCU3 IN OROBIMO
ZAHTEVAJTE CENIKE!
Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi ••*•-
Modepne oblike! Solidni izdelki !
Dobro ohranjen         H2o
pisalni stroj
!NF"   se proda.   ~Vg
Gradišće 15. I., levo.
Za 1. fivgust išče lepo
s 4 sobamf, kopalnico in vrtom, stalna,  !
boljša, domaća stranica. — Već
m   se iive v prodaja ini
j*os. ViSntar, pred ško/ijo 19. j
■--------------i ■■-    ■   ■              ■-----------i-mr                                                  -                                 -----

===== ćPriporoča oscbno izbrane =====
novosh 5 Dunaja.
Velika   hbcra    Gnusnih   kiobukov  3a
dame   in   detclice  k^kor   tuđi bogata
yaloga satnih klobufav.
Solidno blago.   ćPr&nano nkke cene. %PoQtavua točno in vestno
Zunanja natočila na i^biro j obratno posio,
Trgovci pozor!                130:
: Vojni Kreme -zrezSi
nepokvarljivo fino pecivo, nudi trajno dob< zaslužek. ' rton 36 bosov fe tako na pravljen, -a se lahko na 72 ali 144 k« SOV raideli In velfa K 4<— Poštni zav; so 3 kartoni razpoSilja.
S. Brandt v Ljobl]ani, pošta 7.
proda se okolo 100 dsbei
jesensvega lesal
OsHSIvo H pn iiji Lol
[        pošta Poljane.  i4j
V najem se da
^H      ^H   hb   ^^P^H            flSGi               ^H      ^^m      e^L    ^^^5^    a^^ a^L JB
v kateri sta dve stanovanji (stalni stranki,) za avgustov termin. V pntliČju je 5 sob in pritikline, v prvem nad-stropju so 4 sobe, kopalnica  in pritik-
line. Gruberjevo oabrefjo št   16.
Ogleda se vsak dan od 4 do 6. Natančnej-e se poizve : Blmslia C6S-
itev* 9, III. nadstropie, vrata 20.
1376
NA   FZBIRO rošilja tuđi na  dežeto:
BLUZE
?G52
pEažče, joplce, krala, kostume, noćne halje, pe-rilo. modne pred-me.e, športne klo-
buke in steialke.   cio solidna 'vrdka.
M. Krištofič - Bučar
L|abi;ana, Stari trg 9. Lastaa hUa.
Fine
otroške oblekce
:: in krstne oprave. 11
Popolne
opreme
274
v zalogi za vsako starost
priporoča xnanm
trgovina s perilom
C. J. Hamann
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866.
Perilo lastnega  izdelka.
Zeleznato           iooo
lekarnarja Pi.ccolija v Ljubljani,
prekaša vsc slične preparate, ker vsebuje vedno
naznanjeno   količino   želcza  in   ima  nesporno
medicinično vrednost.
Steklenica  stane   2a49  K.
AGORĆC*
uammA<;
A- & £ Sfaberne
ft(estni trg št. tO
Prodaja I ka ]
boljSa moč se sprejme takoj ali pa pozneje I
v trgovino s specerUsbim masom.
Ponadbe na tvrdko                     I
Ivan Perdah
w Ljubljani.              ,«,J
Proda se ve£ja množina
r sodievco
Pismene ponudbe na upravnik. »S4ov. Naroda« pod „sadievec/1382".
V«llka zaloga najmod«rn«jAlh  alamnlkov.
v najnovejSih fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
.PHatnl Panama-alamnltil ori 9 K do 50 K.
Stanle denarnlli ¥log S 106,017.740-62.
Dlavnlca 40,000.000
PODPISUJTE
IV. avstrgsko vojno posojilo
pri
ČEŠKI INDUSTRIJALNI BANK!
podružnici v LJUBLJANI.
Na oficijelni subskripcijski kurz 93.— resp. 95.50
dovoljuiemo vsakemu subskribentu \ \ bonif ikacije.
Lakko si salfflira:
5 «1, % državno posojilo amort v 40 letih pO Čistem karzil  92.50 5 \\ blagaj. nakaznice vračljive l.|6.1923. po Čistem kurzu 98«—-