Poštnina pavšallrana. Uredništvo in upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 4. V Ljubljani, 26. januarja 1924. Leto llf. Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov". ------------- Izhaja vsako soboto. :----------- Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne 1» e se ~*i-3*0 / 1* M „t| . ačunajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Kaj boi Ema ? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Politični shodi. Kdo vlada? Mi se jako radi hvalimo, da smo »demokratična" in »parlamentarna" država, kjer „vlada ljudstvo'4. Zlasti od strani raznih zagovornikov današnjega centralizma pogosto slišimo to trditev. Ta trditev je popolnoma resnična — na papirju! Na papirju se zelo lepo bere, da ima vsak polnoleten državljan svojo volilno pravico, potom katere lahko pri vodstvu države soodlocuje. Na papirju se dalje jako lepo bere, da imajo od ljudstva izvoljeni poslanci pravico, sestaviti iz svoje sredine poslancem (parlamentu) odgovorno vlado. Na papirju se dalje bere, da ima samo parlament pravico dovoljevati nove davke in določati, zakaj naj se davčni denar porabi. Vse take in podobne stvari se prav lepo berejo — na papirju. Če bi bilo vse res, kar se tako lepo bere na papirju, bi bili mi najmodernejša država na svetu. Tako pa smo najbolj moderna in najbolj demokratična država žalibog le na papirju ... Kako pa je stvar v resnici, nam dokazujeta zlasti dva dogodka iz novejše dobe. To je francosko posojilo in pogodba z Italijo. Ena najvažnejših pravic parlamenta je dovoljevanje denarnih sredstev za državno gospodarstvo. Kakor se pa lahko dogodi vsakemu drugemu, tudi dobremu, gospodarju, da mora iti včasih iskat kakšen denar na posodo, tako tudi država lahko pride v položaj, da si mora kakšen denar izposoditi. Država pa obresti za izposojen denar ne more plačevati drugače kakor: ali z dohodki iz posojila samega, ali pa iz davčnega denarja. Navadno se država posluži drugega pota. Kadar pa gre za davke ali njihovo zvišanje, ima (ali vsaj moral bi imeti) odločilno besedo parlament. Kako pa je pri nas v tem oziru? Pri nas parlament ni prav nič vedel, da išče naša vlada posojilo na tujem. Vlada je celo zadevo uredila in sklenila brez parlamenta. Parlamentu bo vlada svoje sklepe predložila šele takrat na „odobrenje“, ko bo vse že sklenjeno in podpisano! Pa recite sedaj, če nismo »parlamentarna" država in »demokratična" država! Na papirju prav gotovo! Slična je zadeva s pogodbo, ki jo je sklenil Pašič z Italijo. Pašič, ne parlament! Listi poročajo, da še ministri niso vedeli, kaj gospod Pašič počno za njihovim hrbtom. Te dni pride Pašič v Rim, da pogodbo podpiše. A parlament? Kaj se briga Pašič za parlament! Ali ni dovolj, da šmo »parlamentarna" in »demokratična" država — na papirju?! Ti zgledi kažejo, da je pri nas »parlament" samo neka navidezna ustanova in da o pravi »demokraciji" pri nas ni niti govora. Ljudstvo vlada — na papirju. V resnici pa vladajo Pašič in njegovi prijatelji, ki lahko delajo, kar se jim zljubi. Oni imajo v svojih rokah policaje, žan-darje in blagajno — ali je treba še več? Čemu potem , .parlament" in »ljudska volja"? Vsak pošten in resničen demokrat mora uvideti in razumeti, da se v modernih državah na tak način trajno ne sme več vladati, ampak da je treba z vsemi silami delati na to, da pride res ljudska volja do svoje veljave. Do te^a cilja pa bomo mi prišli najprej, če delamo na to, da postane naša država federativna republika. Poleg agitacije od osebe do osebe in poleg časopisja se poslužujejo politične organizacije jako rade političnih shodov kot orožja v svojih strankarskih bojih. Politični shodi služijo lahko kot informacijski shodi, kjer govorniki poslušalcem samo položaj pojasnjujejo tako, kakoršen je, oziroma tako, kakor ga oni gledajo skozi svoja očala, so pa lahko tudi le agitacijski shodi, kjer skušajo govorniki ljudi pridobiti na svojo stran, ali pa so manifestacijski shodi, kjer politični generali ugotavljajo približno število svojih pristašev. Pravi politični shodi so le shodi prvih dveh vrst, dočirn so manifestacijski shodi bolj podobni vojaškim paradam, ki naj dajo ljudem z ozirom na veliko število navzočih nekaj več korajže. Za najvažnejše politične shode smatramo mi informacijske shode, kjer naj bi govornik ljudem poskusil pojasniti politični položaj tako, kakoršen je. Taki shodi so pa pri nas velika redkost ali pa jih sploh ni. Naši politični shodi so -navadno le agitacijski shodi, kjer smatrajo govorniki za svojo glavno nalogo »pobiti" in »uničiti" svoje politične nasprotnike z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi (najrajše seveda z lažmi), prav redkokedaj pa doživimo slučaje, da bi se govorniki potrudili ljudem povedati resnico in da bi ljudem samim prepustili odločitev o nadaljnih političnih korakih. To b! pa moralo biti, ker koncem koncev so le volilci tisti, ki imajo vso politično moč v svojih rokah in nihče drugi! Kako prirejajo navadno pri nas politične shode? Navadno se sporazume vodstvo te ali one stranke z dvemi ali tremi svojih zaurmikov v tem ali v onem kraju, da bodo priredili na določen dan politični shod. Ti zaupniki imajo nalogo, da svoje pri- jatelje o nameravanem shodu ibve-ste, da se jih več nabere. Na določen dan se ljudje zberejo kjerkoli, izberejo si predsednika, ki da besedo govorniku, in nato začne govornik udrihati po svojih nasprotnikih. Kolikor bolj, toliko boljše. Ko govornik svoje udrihanje konča, zamrmrajo, in shod je končan. Takih »političnih shodov" je v Sloveniji vedno dovolj in so ponekod jako priljubljena nedeljska zabava. Včasih je tudi pijače dovolj in nekaj pretepa, kar daje »shodom" še prav poseben sijaj. Če pa vprašaš takega »zborovalca", kaj je na shodu zvedel, ali pa, če se je na shodu kaj naučil, k ij ti odgovori? Navadno te debelo pogleda, ne odgovori pa nič! Taki politični shodi pa niso d*Storite tako kot mi,« smo klicali mimoidočim; ker nekaj koroških Slovencev je balo med njimi. Ti pa so korakali mimo naših vrst v smeri proti zahodu. Tam daleč je rdelo nebo: svit ognjev taborečih krdel na pohodu v boj in svit gorečih vasi. Bil sem prepričan, da delamo tni edino prav in vendar sem bil ves bolan: razbitost in raztrganost, kamor si se ozrl. stvari parlament pač nima časa, ampak samo za resne, dalekosežne zadeve. Včasih seveda se znajdejo v parlamentu tudi poslanci, ki se teea ne zavedajo in „interpelirajo“ kar vse vprek, ker vedo, da bo njihova »interpelacija" objavljena v njihovih strankarskih listih,, — da bi neuki volilci videli, kako »priden" je njihov poslanec in kako se zanje poteguje. Mislimo, da nam ni treba še posebej omenjati, da je tako neresno »interpeliranje" tja v en dan gola demagogija, preračunana na varanje ljudi, ki ne vedo, kaj je interpelacija. Mešetarstvo. Da bo naša skromna slika popolna, naj omenimo še takozvano »zakulisno" delo ali mešetarstvo. »Kulise" so v gledališču stene na odru, ki ločijo n. pr. na odru stoječo sobo od odrovega ozadja. Gledalec vidi le »kulise" (poslikano platno), ne vidi pa, kaj se za temi stenami godi. Tisto »nevidno" delovanje poslancev, ministrov itd. v parlamentu imenujemo »zakulisno". Vzemimo si za primer stari dunajski parlament. V tem parlamentu je bilo mnogo strank in vlada ni imela vedno trdne večine za seboj. V takih slučajih se je vlada rada obrnila na kakšno »opozicijonalno" skupino, da bi jo pridobila za svoje namene vsaj trenotno. Ta ali oni minister je poklical v takih slučajih »na skrivaj" zastopnika te ali one opo-zicijonalne stranke k sebi in mu prigovarjal, naj vsaj nekoliko podpre vlado. Pri tej priliki je gospod mini-1^ nava<^no dal tudi razumeti, da vlada ne bo umazana. Če sta se obe stranki »na skrivaj" (»za kulisami") pogodili, m če je taka »opozicijonal-na stranka vlado podprla bodisi v odkritem glasovanju, bodisi s tem, da se glasovanja ni udeležila, potem smo navadno kmalu brali v listih, da je dobil ta ali oni zavod kakšno podporo, da je ta ali oni gospod postal dvorni svetnik itd. Takih „cu-kerčkov" ali »drobtin" je imela vsaka vlada za »pametne" poslance vedno dovolj na razpolago. Če je kakšna taka »opozicijonalna" stranka take »bombončke" sprejemala, potem smo zopet brali v listih, da je ta ali ona stranka dosegla tak in tak »uspeh" in ljudje so bili veseli dunajskih darov, poslanec pa zadovoljen, v nadi, da ga bodo ljudje še zanapraj volili, ker jim je prinesel s seboj tako lenih in dobrih »cukerčkov". Taka mešetarska politika je seveda res lahko kazala na trenotne »usnehe", zanemarila pa je pri tem politično vzgojo vsega naroda in ga od poti do moške samozavesti odvrnila daleč nazaj v hlapčevsko čutenje. Zato pa „mešetarska“ politika ni dosti boljša kakor odkrita korupcija. Kjer pa se korupcija začne, tam se parlamentarizem neha. Ramsay Mac Donald o političnih strankah. Vodja angleške Delavske stranke in sedanji angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald pravi o političnih strankah: »Razpad strank na skupine in skupinice, ki zastopajo zgolj gotove interese, so pogubne močnemu izražanju ljudske volje. V parlamentu morajo nastopati velike in moč .e stranke, ki se že izven parlamenta lahko strnejo na temelju skupnih političnih ali socialnih ciljev, tako da desničarske stranke vlečejo na desno, levičarske pa na levo. i'ako se je najložje mogoče izogniti koalicijskim vladam. Koalicija (zve^e strank) so le posledica trmoglavosti in samoljubja raznih političnih voditeljev, ki nimajo druge želje, kakor da vržejo vlado in parlamentarizem osmešijo. Nove ideje povzročajo sicer vedtm razkroj; toda dokler je politično življenje zdravo, so velike stranke še vedno lahko dovolj prožne, da sprejemajo in vsrkavajo nove ideje. Imeti pa morajo dovolj moči v sebi za svojo notranjo obnovo. Taki obnovitelji so vsi veliki in pomembni parlamentarci. Strahovit primer strankarske razcepljenosti smo doživeli v italijanskem parlamentu, ki ga je Mussolini razgnal." Dnevne vesti. Vodja ruskih komunistov Lenin je nenadoma umrl. Rojen je bil leta 1870. Revolucijonarno gibanje v Rusiji ga je že zgodaj zanimalo in kmalu je postal eden izmed najodličnejših voditeljev tega gibanja. Zaradi svoje politike je trpel mnogo preganjanja, dokler se mul. 1917. ni posrečilo izvršiti oni velikanski pokret, ki je znan pod imenom ruske revolucije. Sovjetski vladni sistem v današnji Rusiji je njegovo delo. Lenin spada brez dvoma med največje osebnosti moderne dobe. Nova vlada na Angleškem. Na Angleškem je prišla na krmilo Delavska stranka pod vodstvom Ram-say-a Mac Donalda. Delavska stranka ne bo nastopala kot revolucionarna stranka, ampak bo delovala umerjeno, brez prenagljenih izpre-memb. Opozicijonalni blok v belgraj-skem parlamentu. Proti sedanji sa-moradikalni velesrbski vladi so se združili demokratje, jugoslovanski klub, del bosanskih muslimanov in zemljoradniki, da vržejo Pašičevo Tako so marširali. Pest umira joče države jih je še držala za vrat in jili tirala na zadnji pokolj. V nas pa je odmevalo v strastnih glasovih: »Dovolj krvi zastonj! Pogin onim, ki so nas osleparili za kri, ogoljufali za ljubezen in zvestobo!« In so marširali tiho mimo nas s povešenimi glava!mi kakor grešniki. Le rožljanje orožja je bilo slišati in škripanje jermen j a, ko so se prestopali. »Saj ne more biti samo pest, ki jih tira s tako nepremagljivo silo naprej; to bi bilo strašno in blazno, mi je prišlo naenkrat na misel. »Katere so tiste tajne sile, ki razvezujejo staro in potrjujejo novo zavezo?« Vzdrhtel sem v strašni, vso dušo pretresu joči nasladi: Življenje, premikanje k neznanemu cilju, pogumna vest! Gledal sem za njimi, kako so iz-tginjali v mraku in temi: »Vest?« »K pogrebu gredo,« se je oglasil miren glas. Malo trenutkov nato se je zgodilo, da je avstrijski general sprejel zastopnike podčastnikov in prostakov vseh stotnij, da povpraša in se pogaja. Umazani in utrujeni so stopali predenj. »Zakaj ne greste naprej? Kaj hočete?« Por. Končan mi je pravil, da so stotnijski poveljniki razpoloženje ljudi tolmačili zabrisano in nejasno. Izmed prostakov in podčastnikov so odgovarjali nekateri jasno in kratko, drugi še nekoliko obotavljaje. Iz vseh odgovorov pa je žarelo eno čustvo neprikrito: Nočemo na fronto. »Smo strgani, lačni, utrujeni in naveličani.« »J ugoslavija nas kliče nazaj.« »V Ljubljano hočemo.« »Domov hočemo.« Da naj se ustavijo vsaj pri Soči, je pregovarjal general. Nekateri so razumeli, drugi ne. Neki četovodja .je udaril z roko ob generalovo, trdo m ponosno: »Da, ob Soči se ustavimo.« General si ni prizadeval nadalje niti grozoti, niti pregovarjati. Samo stotnijske poveljnike je še pridržal m jim najbrže naročil, da naj zberejo vsaj prostovoljce. Kajti še enkrat so poizkusili pregovoriti ljudi, da bi šli naprej. Stail sem za našim stotnijskim poveljnikom in poslušal njegov govor. Dolgočasil nas je s starimi mrtvimi besedami o prisegi in zvestobi. Govoril je trudno in težko. Le tu in tam je poblisnila skozi to plesnive ibesede iskra bolesti in grožnje. Končal je s pozivom, da je tako avstrijska kot slovenska dolžnost boriti se proti Italiji in da naj gredo vsi z njim v boj. A treba je bilo vzdržati v glavni smeri. Odkimal sem z glavo in odmahnil z roko. Tedaj so ljudje odločno izjavili, da nočejo iti nikamor več. Ko sem se ozrl po drugih stot-nijah, sem ugledal bataljonskega pobočnika, Kočevarja, ka je stal skoro tik za mojim hrbtom in nas opazoval. Tako je vohunil večkrat. Najina pogleda sta se srečala in se potopila drug v drugega. Takoj sem vedel: Ce ni vse tako, kot se nam zdi, da je, -gorje nam! Izginil je med ljudmi. Kako je bilo še vse nejasno, dokazuje najbolj to, da se je par stotnij vendarle izjavilo, da so pripravljene iti v boj. Posebno se je odlikoval poveljnik stotnije strojnih pušk pri 1. bataljonu, Slovenec, a na vse načine zmeden človek, Zaradi njegove zbeganosti naj mu bo odpuščeno. Sele na pritisk ostalih stotnij, ki ?°.P? velika večini izjavile, da nočejo iti naprej, so uvideli poveljniki nesmiselnost svojega počenjanja. vlado. Ce bo zmagal opozicijonalni Wok, bomo imeli kmalu nove volitve. Okrožne skupščine. Namesto nekdanjih deželnih zborov bomo dobili po vidovdanski ustavi nove „oblastne“ (okrožne) skupščine. Po izjavi namestnika mariborskega velikega župana bodo volitve za te skupščine približno v treh mesecih. Volilni imeniki. Volilni imeniki so na vpogled še do konca tega meseca. Vsak volilec naj se pravočasno prepriča, če je vpisan! Davčni minimum. To je tista svota oziroma to so tisti dohodki, od katerih ni treba plačati dohodninskega davka. Kdor je imel pred vojno samo 1600 kron letnega dohodka, je bil tega davka prost. Sedaj so določili, da je tega davka prost vsak, kdor ima 20 tisoč kron letnega dohodka ali pa manj. Sedaj pa poglejmo razliko med starimi 1600 kronami in pa med 20 tisoč današnjimi kronami. Starih 1600 kron je vredno najmanj 160 tisoč sedanjih kron, ne pa 20! Toliko bi moral delaven človek tudi imeti, če bi hotel živeti po starem! Zakaj pa za ministre ni dovolj 20 tisoč kron na leto? Pravično bi torej bilo, da pusti oblast z davkom v miru vse one, ki imajo manj kot 160 tisoč kron letno, ne pa le one, ki imajo po 20 tisoč. Toda v Belgradu kaj takega pripovedovati je zastonj, ker tam doli tega davka ne poznajo, in so zato zelo zadovoljni, če ga plačujemo mi. Cesar Ferdinand, Pašlč in Reka. Prednik cesarja Franca Jožefa je bil Ferdinand ..Dobrotljivi", ki se je moral 1. 1848. vsled revolucije umakniti s prestola, toda kljub temu je še vedno prihajal na važne državne seje. Tako je bil navzoč tudi na seji, ko so sklepali o odstopu dotlej avstrijske dežele Lombardije na Italijo. „Hi-hi-hi,“ se je zasmejal bivši cesar, „vidite, hi-hi-hi — en košček je že preč — hi-hi-hi! Mi smo tako izročili cesarstvo kakor smo ga dobili, hi-hi-hi — sedaj je pa že en košček preč, je že preč!" Tako je s Pašičem in z Reko: En košček je že zopet preč, hi-hi-hi! Počasi jih bo pa še več preč! Razdeljena Slovenija. V »Uradnem listu" pokrajinske uprave za Slovenijo že beremo naredbe za ljubljansko in naredbe za mariborsko »oblast" ali kakor se slovensko pravilno reče, za okrožje. Cez nekaj tednov bo mariborska »oblast" začela uradovati v Mariboru samem. Tako je Slovenija dejansko že razdeljena. Sedaj manjka samo še to, da se pri kakšni priložnosti oglase Lahi in zahtevajo en kos zase, najprej ljubljansko »oblast", potem pa še mariborsko. Tako se bo tudi zgodilo in Lahi bodo tudi dobili, kar bodo hoteli. »Reducirani" uradniki. Kakor poroča »Jutro", so v ljubljanski bol- nišnici »reducirali" (= vrgli na cesto) oba duhovnika, mežnar pa ostane. — Isti list poroča, da so »reducirali" tudi vse katehete. — Reducirali so tudi veliko število učnih moči na kmetijskih šolah. — Tudi nekaj davčnih eksekutorjev so reducirali. — Tako »reducirajo" brez glave in brez pameti kar vsevprek. Vsled redukcij izpraznjena mesta pa ne bodo ostala dolgo prazna, ampak jih bodo kmalu zopet zasedli, ali Wranglovi Rusi ali pa Srbi. Mi se bomo pa priklanjali in »živijo" kričali in zastave razobešali, dokler ne bomo našli prostora kje v. — Kanadi. Razlika. Pašič je sklenil z Italijani prijateljsko pogodbo. Ce Pašič sklene pogodbo z Lahi, je to ve-lepatriotično delo. Ko so pa razni listi poročali, da se je Radič baje tudi izjavil za prijateljstvo z Italijo na-pram nekemu laškemu dopisniku, so listi imenovali Radiča »veleizdajalca"! Pašič torej sme, Radič pa ne. Kakor pri denarju: Eden ga sme, drugi pa ne. Politično šolo za mariborsko oblast bodo priredili deinokratje sredi februarja v Mariboru. Svoje mariborske prijatelje prosimo, naj pošljejo tej šoli nekaj izvodov »Avtonomista" na vpogled. To bo za ude-iežnike te šole najboljša šola. Zvišanje cen v kavarnah. Ka-varnarji so zvišali ceno za črno kavo od 10 na 12 kron. Preračunano na ceno vžigalic je to 3 stare krajcarje. Pa pravijo ljudje, da je to .življenje drago! Lep napredek smo dosegli letos z novim letom, zlasti kar se tiče števila novih naročnikov in sotrudni-kov. Le tako krepko naprej! Noben zn vedeh Slovenec ne sme manjkati med naročniki našega lista! Kdor še ni naročen, naj piše dopisnico na naslov: »Uprava Avtonomista," Ljubljana Breg št. 12. Napišite ime in zadnjo pošto! Nato dobite takoj list in poštno položnico. Pripominjamo, da »Avtonomist" naročnine ni zvišal! Komu v dobro? Pod tem naslovom je prinesel »Domoljub" v svoji 3. številki sledečo beležko: Po deželi se razpošiljajo neki lističi, na katerih stoji vabilo za pristop v neko avtonomistično društvo. Ker imamo danes veliko organizacijo avtonomistov, ki se odločno brezobzirno in z vsemi dovoljenimi, pa tudi v teh razmerah najuspešnejšimi sredstvi bori za avtonomijo Slovenije, to je Slovensko ljudsko stranko, zato se nam zdi tako cepljenje moči ne samo neumestno, temveč naravnost škodljivo. Stvar prihaja menda iz krogov, ki so Radiču prav zelo blizu in bržkone ni brez podlage trditev, da je to društvo pripravljanje za Radičevo stranko v Sloveniji. Radiča pa v Sloveniji prav nič ne potrebujemo, ker nam že Radič na Hrvatskem s svojo zapečkarsko abstinenčno politiko dosti škoduje." — Ne razumemo, zakaj »Domoljub" potvarja resnico. Prvič ne pove, da misli na našo svobodno organizacijo »Združenje slovenskih avtonomistov", ki vabi na pristop slovenske federaliste in republikance. Mislimo, da smo že dpvoljno pojasnili, kdo smo in kakšen jd naš cilj. Povedali smo to zlasti v članku »Kaj hočemo?" v zadnji številki lanskega letnika. Da smo »Radičeva" stranka? Kakor smo v pogledu državne ureditve slovenski federalisti, tako smo prav isto v pogledu na politično življenje v Sloveniji. »Domoljub" se lahko spomni, da smo mi lansko leto predlagali ustvaritev slovenskega. »Narodnega sveta" — ob popolni molčečnosti njegovi. Z Radičem pa imamo samo toliko opravila, kolikor smo glede federacije, republike, človečanske socialne misli itd. ž njim v občem Idejnem skladu. Sploh ne razumemo, zakaj nam »Domoljub" hoče vsekakor naprtiti, da smo le nekakšna podružnica Radičeve hrvaške stranke. Mi doslej nismo z HRSS podpisovali še nobenih protokolov, niti nismo ž njim nikjer politično sodelovali. Cernu vidite zrno, bruna pa ne? Mi smo glasilo slovenskih federalistov in republikancev — to naj si pisec »Domoljuba" že vendar enkrat zapomni. Kar se pa^ političnega položaja v Sloveniji tiče, priporočamo piscu »Domoljubove" notice, naj se malo pozaba vi s politično socijologijo. Potem bo morda spoznal, kaj je v korist kakšne ideje in kaj ne. Avtonomija ni samo geslo, ampak nače- lo, po katerem bi se bilo treba rav- Po tem zadnjem poizkusu je sledil baje dolg telefonski pogovor mod Boroevičevim glavnim stanom in brigadirjem. Polkovni (poveljnik, stari podpolkovnik Mont jo je, rodom Francoz, a navdušen Avstrijec, ki jo v dežju krogel pel cesarsko pesem, se je brez slovesa od polka, ki ga ni mogel več razumeti, postavil na čelo Koroškim gorskim strelcem dn odhajal proti gorečemu zahodu. Tudi brigadir je zaokrenil konja za njim Poveljstvo je prevzel polkovnik Mostl z ukazom, da nas popelje nazaj. Zmagala je torej naša volja, čeprav smo formalno še ostali pod avstrijskim poveljstvom. Med slovenskimi častniki namreč ni bilo niti sedaj onega enotnega nastopanja, ki bi omogočalo pretrgati tudi to zadnjo, čjsto formalno vez z Avstrijo. Premalo pregleda smo tudi imeli; saj smo se tudi drugič uprli le na slutnjo samo, ne da bi vedeli, kaj se je med tem zgodilo v zaledju. Ob cesti smo zakurili ognje in posedli naokrog. Od Casarse sem se je slišalo še vedno streljanje iz pušk. kf^ki bataljon še nam je pridružil, napadel tovorni vlak na postaji ter plenil in streljal. Mnogi naši so mu pomagali in se čez nekaj rasa vrnili s steklenicami nima, raz- nati v vseh primerih našega javnega življenja! »Pravica" v svoji 3. številki pravi: »Avtonomist" je vesel, da je trn v peti vsem strankam in je posvetil pol strani napadom (ne, le odgovor je to bil!) na časopisje SLS. Mi smo uverjeni, da bodo vsi somišljeniki SLS obračunali z »Avtonomistom" kot s trnom v peti." — To je odgovor na naše vprašanje, ali so pri Pravici" za federacijo in republiko, ali ne! Eto! Zeleni kader. Ravnokar je izšla v založbi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani ljudska povest »Zeleni kade r“, ki jo je spisal Ivan Zorec, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva, ker opisuje življenje in dogodivščine vojaških ubežnikov med vojno, ki so se skrivali po bosanskih hostah kot organizirani uporniki ter prinravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga stane 14 Din, s poštnino 1 Din več. Naroča se pri tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko z dopisnico. Trboveljski premog in drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon ftiev. 220. Razne uresti* Kriminalna statistika v naši državi. V naši državi je 12 kaznilnic, v katerih je 6813 ljudi zaprtih, med temi 6289 moških in 424 žensk. Iz Srbije jih je 3690, iz Hrvatske 1302, iz Slovenije pa 690. Po veri je 4038 pravoslavnih, katolikov pa 1676. Velika železniška stavka na Angleškem. Ta teden je začelo štrajkati na Angleškem nad 50 tisoč železničarjev. • Štrajkajo zato, ker so jim hoteli znižati plače. Zgorel je v Belgradu kurjač v belgrajskem gledališču. Gledališče ima centralno kurjavo. Pri nalaganju premoga je kurjač padel po nesreči v kotel in zgorel. Največji zrakoplov na svetu izdelujejo sedaj v Nemčiji na račun Amerike. Zrakoplov (sistem Zeppelin) bo dolg okoli 200 metrov in 31 metrov visok. Razbojniške bande so se pojavile v ptujski okolici, kjer so oropale že več posestnikov. Požar. V Dolskem je pogorela tamošnja pletarna. Amerfkanski testament. V nekem francoskem listu smo brali besedilo oporoke, ki jo je zapustil Amerikanoc Hiram Swash. Oporoka se glasi: »Jaz, Hiram SwaBh, zapuščam pri polni zavesti in zdravju: 1. Moji ženi njenega ljubimca in zagotovilo, da nisem tako neumen kot ona misli; 2. svojemu sinu zapuščam priložnost, da bo smel delati. Naj se le sam prepriča, da delati ni posebno prijetno, čeprav je doslej 25 let živel v prepričanju, da delam jaz samo iz veselja do dela; 3. svoji hčeri zapuščam 100 tisoč dolarjev v gotovini. Ta denar bo krvavo potrebovala, ker njen mož skoraj gotovo ne bo nikdar več napravil tako dobre kupčije kot takrat, ko bo njo poročil; 4. svojemu šoferju zapuščam vse svoje avtomobile. Polovico jih je že itak razbil, sedaj naj pa izvrši svoje delo do kraja; 5. svojemu kompanjonu svetujem, naj si poišče čimprej pametnega tovariša, sicer bo prišel že prihodnji mesec v konkurz.« nih vin in likerjev. Nato so pili; nekateri do nezavesti. Ostali smo sedeli pid ognjih in molčali. Skrb še ni hotela odmakniti rok, blagoslavljajočih naše glave. Zleknjen kraj ceste som skoro brez misli gledal v ogenj. Kar me strese nekdo za ramo. Pogledam: poročnik D., Žid, je,ki mi namiguje, da naj grem z njim nekoliko v stran. Ko sva se oddaljevala v senco dreves, je vprašal: »Ti, kaj pa nameravate z nami?« Mislil jo tuje častnike. »Cernu neki izprašuje,« sem pomislil. Zopet je izpregovoril: »Jugoslovani boste torej ustanovili lastno državo?« »Vse kaže na to.« »Toda trgovina je v vaših deželah slabo razvita.« Začudeno sem ga gledal. Vneto je nadaljeval: »Zato bi bilo prav, da pokličete v državo Jude. Dvignemo vam trgovino in vaša dežela zacvete v blagostanju.« Se je drdral. Za nekaj trenutkov mi je bilo, kakor da me zapušča vsa upornost, skrb in vera. Mrtvaško mrzlo je zavelo skozi srce. Obenem je bilo v vsem nekaj čudnoliko, spačeno smešnega. Pustil sem Juda in odhitel po cesti. Tam pri ognjih so sedeli ljudje, ki so trpeli, sanjali, verovali in pritiskali v lepšo prihodnjost. Vrnil sera se na svoje mesto. Lepo je živeti. Molčali smo. Kaj je bilo z nami tisto noč? Težko je povedati. Ali se je zdela našim, v vojnih letih trpljenja vajenim dušam zmaga tako velika, da ji nismo mogli verjeti in da smo se bali zasede? Ali se je budilo v nas zopet nezaupanje proti Italijanom? Ali pa nas je mučila vodno izrazitejša zavest, da ni jasnega cilja pred nami in da samo »nočemo na fronto« ter »gremo domov« še' ne zadostuje? »Kako je neki v Ljubljani,« smo se povpraševali, »saj ne vemp nič, čisto nič.« Tako smo sedeli okrog ognjev ob cesti pred Casarso v noči od 29. na 30. oktober. Ne zmagoslovnega 'Petja ni bilo, ne vriskanja. Celo noč ni primaršdral noben polk od fronte nazaj. Ive nebo je močno žarelo na zahodu in odsvit topniškega ognja je bilo videti v oblakih. Zamolklo je grmelo. Utrujeni smo zadremali okro ognjev. V jutranjem svitu smo odkon kali nazaj. Tam pod vzhajajočii solncem je ležala domovina. Tja sm uprli oči: Kako je s teboj? O, da bi bil dobro! Tiho smo marširali. Starejši mož, eden najodločne ših, se mi je približal in me vpraši poluglasno kot v cerkvi: »Gospod L., ali je konec vojne 1 »Menda je.« Zares se nisem mogel otres hudih misli. Pokimal je in zatrjeval rosno i važno: »Konec je, konec.« Vendar je še vnraševal: »Ali gremo domov?« »Prefrigane« me še izkuša, h boš!« sem pomislil in molčal. »Domov gremo,« je 'kimal uk trmoglavo. Tedaj sva se zasmejala ob Mož se je ustavil za hip, potresel nahrbtnikom, ga vrgel k tilniku bo med pleča kakor na dolgo pot : krepko stopil naprej. Zarja se je vžgala v njegov očeh. 30. oktobra 1918. zjutraj. Gospodarstvo Draginja. Listi poročajo, da namerava finančni minister Stojadinovič začeti nov boj proti draginji. Gospod minister trdi, da so cene raznega blaga previsoke, ker se je vrednost dinarja popravila in ustalila. Ali ima gospod minister prav? Priznamo, da je njegov namen dober. Z dobrim namenom in z dobro voljo pa še ni vse opravljeno. Treba je imeti na razpolago tudi potrebna sredstva in treba je imeti v oblasti tudi vsa pota, ki vodijo do zaželjenega cilja. Zelo dvomljivo pa je, če razpolaga država s sredstvi, ki naj dajo gospodarskemu razvoju drugo smer. Dosedanja izkustva kažejo, da je državna oblast še vedno pogorela, če se je začela neposredno vmešavati v potek gospodarskega življenja. Vsi se še spomanjamo, kakšne odredbe je izdajala bivša avstrijska vlada za časa vojne proti draginji. A kaj so pomagale rekvizicije in tako-zvane maksimalne cene? Prav nič! Kdor je hotel jesti, je moral živež „drago“ plačati! In kako je bilo po vojni? Kolikor več odredb je izdala ljubljanska vlada proti „draginji“, toliko bolj so cene rastle! Zato smo mnenja, da državna oblast napravi najbolje, če se v gospodarske razmere ne vmešava. Pa bo rekel kdo: Ali naj torej državna oblast roke drži navzkriž in naj mirno gleda, kako ljudje stradajo? Nikakor ne! Ravno nasprotno! Ravno državna oblast je v prvi vrsti dolžna skrbeti za to, da državljani dobro žive. Samo na pameten način mora za to skrbeti. Državna oblast se ne sme vmešavati v gospodarsko življenje neposredno, ampak le posredno. Poskusimo za enkrat določiti, kaj je „draginja“. Iz svoje izkušnje ve vsak, da je draginja “ zelo raztegljiv pojem. Zemlja stane danes n. nr. 2 kroni. Ali je »draga“ ali ne? Eni pravijo da, — drugi zopet da ne. „Draga“ je žemlja za tistega, ki 2 kron nima. Za človeka pa, ki dnevno zasluži po 1000 kron, žemlja za 2 kroni ni draga, ker jo brez težave plača! „Drago“ je zame to, česar sl kupiti ne moreni, ker toliko ne zaslužim! Če pogledamo na »draginjo" od te strani, nam postane naloga državne oblasti glede »pobijanja draginje14 takoj jasnejša: Državna oblast naj skrbi za tako gospodarsko politiko, da bodo ljudje dovolj zaslužili — ali vsaj toliko zaslužili, da si bodo lahko kupili jed, obleko, obutev in stanovanje. Kjer si ljudje to lahko kupijo, tam ni „draginje“, magari če stane hlebec kruha milijone! Ce imam dovolj milijonov, da si lahko kupim kruh, potem kruh ni „drag“. Če pa nimam niti groša, je kruh zame „drag“ Čeprav stane hlebec le en sam groš. Sedaj pa poglejmo, kakšno gospodarsko politiko dela naša država, oziroma kam devlje država davčni denar. Državna oblast iztisne iz ljudi vsako leto debele miljarde. Prihodnje leto nam bodo pobrali okoli 40 miljard kron. To je velik denar. Ta denar dobi država Iz vseh delov države, iz nekaterih več, iz nekaterih manj. Ta denar mora državna oblast porabiti za državne potrebe. Med državnimi potrebami zavzemajo važno mesto razna javna dela, zlasti taka, ki nekaj nesejo, na 'pr. železnice, elektrarne itd. Koliko da država v take namene? Bore malo! Važni so tudi izdatki za uradni-štvo. Tu bi morala državna uprava paziti na to, da ima kolikor mogoče dober, obenem pa cenen uradniški aparat. Kakor pa stvari danes stoje, je ravno nasprotno: Državni uradniški aparat je (z malimi izjemami) drag in slab. Od pravila, da nam je treba malo uradnikov, a dobro plačanih uradnikov, smo še jako daleč! Tako bi lahko pregledali vse vrste državnega gospodarstva, a naj zadostuje le to, kar smo omenili. Končni rezultat pregleda nad našim državnim gospodarstvom je ta, da mi zabijamo vsako leto ogromne miljarde v neproduktivne namene, torej za stvari, ki nič ne nesejo, zlasti za armado, za produktivne svrhe pa nikdar ni denarja! Naši sedanji državni upravniki so podobni delavcu, ki v soboto dobi denar na roke, a v nedeljo vse požene, tako da mora vsa rodbina ves teden stradati! Državna oblast pobira od nas silno visoke direktne in indirektne davke. Vse to znese miljarde na leto. Te našemu gospodarstvu odvze- te miljarde pa se ne vračajo več v naše gospodarstvo nazaj, kakor se mora tudi kri vračati iz vseh delov telesa zopet nazaj v srce, ampak te miljarde porabimo večinoma za stvari, ki nič ne nesejo in so zato samo „mrtev kapital*1. Če pa telesu leto za letom kri samo puščamo, mora telo hirati. Takega gospodarstva, ali bolje rečeno: take zapravljivosti pa mora biti enkrat konec, če hočemo gospodarsko ozdraveti. Tu se odpira za državno upravo krasno polje delavnosti: Najprej red v javnem gospodarstvu, da se bodo gospodarstvu odtegnjeni soki zopet vračali v gospodarski obtok in ne neznano kam izhlapevali, pa bo kmalu „draginje“ konec, ker bodo vsi ljudje lahko imeli dovolj dela, dovolj zaslužka in dovolj jela. Prisilne gospodarske odredbe pa še nikdar niso draginje odpravile, ampak so jo še vselej le povečale. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL v Uobllau! Kupi se 11. zvezek «Narodnih pesmi» (izdaja «Slovenske Matice» in letnik 1900 in 1901 «Ljubljanskega Zvona«. Uprava. FR. SLOVIHIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture Obleke po meri se točno Izvršujejo. Nove lepe slovenske knjige! Ravnokar so izšle nove knjige : Ronina Povest O. Kel- reeg a lerja, poslovenil dr. Jo2a Glonar. Cena Din 5- Ohčinsko dete Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—. Zeleni kader Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14’— Poštnina Djn 1'— Tiskali in založili LBMkanasl., Ljubljana Breg st. 12. Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za liud-stvo zelo primene in zabavne. Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom ..Politika in zgodovino" Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne IBIasnifcanasl., Ljubljana Breg st. 12. Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovt-nije, naj to knjigo bere! Cena Din 30’—. kože, divjačine tudi veverične kupuje skozi celo leto v vsaki množini D. Zdravic trgovina as usnjem Ljubljana, Florjanska ulica štev. 9. Minka Horvat Ljubljana, Stari trg 21. priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov l Popolnoma varno na- L £ ložite svoj denar pri ■ ■ Vzajemni posojilnici v Ljubljani p. i z o. z. ■ ki se je preselila iz hiše uršu- ;; linskega samostana poleg nunske S cerkve v lastno novo palačo na ■ Miklošičevi c. poleg hotela Union. « Hranilne vloge se obrestujejo po ■ 6% [ brez odbitka rentnega in invalid- 5 skega davka, v tekočem računu tl 5 y,°/. 1 vezane za dobo pol leta u 6 Vlo I in više po dogovoru. £ Varnost za hranilne vloge je zelo do- J bra. ker poseduje Vzaj. pos. relativno ■ | večino delnic stavbne delniške družbe ■ 1 h6tela »Union« v Ljubljani. Vrhutega ■ 1 je njena last nova palača ob Miklošičevi ■ 1 cesti, več mestnih niš, stavbišč in zem- ■ | Ijišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko ■ j naloži po poštnih položnicah. 2 «■■■■■■■■(!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Bvasu Pakiž ! Ljubljana, Stari trg 20. S Velika zaloga stenskih ur £ budilk svetovno znane y tovarne „Junghau8“. E Vsakovrstne precizne Svi- u carske žepne ure, izbira •-zlatnine, srebrnine in je- g dilnega pribora. j» THE REX CO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Stev. 26S. NajboljSl pisalni, razmnoževalni in kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. J Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Slapi trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 29. Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. F. P, ZiuEG optik LJUBLJANA, Stari trg 9. NAJCENEJŠE NOVE IN RABLJENE PiSHLHE STROJE v ipecijalni mahamčni delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih stroje«. LUDOVIK BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 6./I. nad. Barvne trakove, knrbon-indigo papir ter vse drug« potreb46iBe, | Pisarniška oprema vedno na zalogi« S Zadružna banka v Ljubljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev- S. Telefon štev. 367. Vplačani kapital K lo,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje