Poštnina plačana v gotovini« Štev. 29. V Ljubljani, dne 18. julija 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obilnska uprava". hha|» viako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu (• 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Poli.dD« itevilke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredniltvu .Domoljuba", Ljub« ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacija in inserati pat lipravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulica. Zagrebški protokol. Znano je, kako je srbska radikalna fctranka, katero vodi Pašic, takoj po volitvah pokazala dobro voljo, da se med Slovenci in Hrvati na eni strani in Srbi na drugi strani doseže sporazum, s čemer bi Slovenci dosegli avtonomijo. Toda Slovenci in Hrvatje, ki dobro poznajo vrednost belgrajskih obljub in danih besed, so zahtevali od radikalov, naj naj-prvo v dejanju pokažejo, dobro voljo, da resno mislijo na sporazum, potem šele bo mogoče govoriti z njimi, potem šele bomo Stopili skupaj magari v vlado in se tam naj-jprvo pogovorili, kako naj se izpremeni uettava in kaj naj dobija Hrvatje ih Slovenci. Radikali so rekli, da hočejo to dobro voljo tudi v dejanju pokazati in so zato do-šli v Zagreb, da poizvedo, kako naj pokažejo to dobro voljo. Zastopniki Slovencev in Hrvatov so v Zagrebu za dokaz dobre volje zahtevali samo tako reči, ki se v urejeni državi samo-obsebi razumejo, odpravo najhujših krivic in korupcije, ki jo je uvedla v upravo prejšnja koalicija. Te zahteve so samo take, katere mora vsaka vlada sama po sobi brez kakšnega opomina aH celo pogodbe izpolniti, ker se osramoti pred celim svetom, če so v državi razmere, ki tem zahtevam nasprotujejo. Za zgled povemo samo tole: Hrvatje so med. drugim zahtevali, naj vlada pritisne na železniško upravo, naj vendar že enkrat naloži in prepelje tiste vagone žita, ki so ga brezplačno dali in zbrali hrvatski kmetje za stradajoče ljudi v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Žito stoji na kolodvorih tor gnije, ljudje stradajo, a železniška oprava neče prevzeti žita. Hrvatje so rekli, da tudi prevoz plačajo, vlada naj skrbi, da se žito res prepelje, ker ga kmetje sami ne morejo. Take in podobne so bile torej zahteve Slovencev in Hrvatov v Zagrebu. Radikali so rekli, da je to vendar sa-'noobsebi umljivo, da se te zahteve izvršijo in če ni treba nič drugače pokazati dobre volje, bo to kmalu izvršeno. In so podpisali pogodbo: v imenu Srbov predsednik radikalne sitranke Marko Djiiričič in tajnik dr. Janič. Radikali niso drugega zahtevali, kot la se jim omogoči sestava samoradikalne vlade, ki edina bo mogla te zahteve izvršiti, ker demokratje (liberalci) nečejo o zahtevah Slovencev in Hrvatov sploh nič slišati. Slovenci so nato iztisnili liberalce, da niso mogli iti v vlado in nato so čakali — sicer v najstrožji opoziciji proti vladi —-kdaj bo radikalna stranka začela izvajati podpisano dano besedo. Čakali so in ce medtem ljuto borili proti raznim krivičnim zakonom, ki jih je vlada stavila na dnevni red (proti davkom, naknadnim kreditom itd.). Naposled pa je bilo iz govorjenja ministrskega predsednika Pašiča in iz dejstva, da je vlada začela Hrvate s silo preganjati, razvidno, da je radikalna stranka zopet enkrat kršila pisano pogodbo in tako pljunila na lastno čast. ,. Res je, da ne manjka v radikalnem klubu mož, ki so sramujejo tega nečastnega postopanja (n. pr. Ljuba Jovanovič), toda zaenkrat je Pašič bog, pred katerim mora klečati in moliti vesoljna Srbija. Hrvatje in Slovenci so nato sklenili, da se zagrebški protokol objavi in se tako sramota radikalne stranke postavi vsej evropski javnosti na ogled. Evropa sicer že dobro pozna balkanske mnhire srbskih radikalnih državnikov, to jim bo pa služilo za dokaz, da se v svoji sodbi niso motili. Zopet in zopet pa moramo podčrtati, kakšno hudobijo so izvršili liberalni in samostojni poslanci nad slovenskim narodom, ko so glasovali za ustavo, ki daje vso moč in vse pravice v roke srbskim strankam, dočim je ostala Sloveniji in Hrvatski edina pravica plačevati zase, za Srbijo in belgraj-sko žlahto. Te moči in teh pravic, za katere so glasovali samostojneži in liberalci, se Srbi sedaj tako drže, da jih ni mogoče toliko časa iztrgati, dokler sami ne bodo sprevideli, da tako ne more iti. Zato pa je edina naša pot: vztrajati in ne odnehati od zahteve po avtonomiji, zakaj nemogoče je, da bi tudi Srbi tako nezadovoljnost in vpitje po avtonomiji vedno vzdržali. Kakor hitro pa se za treno-telc uklonimo, kako? to delajo samostojneži in liberalci, smo za vedno izgubljeni: slekli nas bodo do nagega. Zato naj vsi naši ljudje, če želijo slovenskemu ljudstvu vsaj v bodočnosti' boljših časov, z vso silo nasto- pajo proti liberalnim in samostojnim agitatorjem, ki bodo dobro plačani, Se se jim posreči ukloniti slovenski tilnik pod vele-< srbski jarm. Radičeva politika. Kmet je imel. lejv obširen in nezadoU žen grunt. Sinovi in nefere so pridno potna« gali pri obdelovanju/ker so se zavedati; da s tem delajo zase in svojo bodočnost. Pa gre kmet in proda grtinf za sramotilo! nizko ceno brezvestnemu tujcu, kateremu ' so sinovi in hčere morali slutiti za hlapce, in dekle, na gruntu pa je gospodaril tk~k6, da je bil v nekaj letih uničen, sinovi in hčere pa so šli po svetu s trebuhom z% kruhom. , Kaj je zaslužil ta kmet? Ječo ali p* vislice. Tak lep, obširen .in,, zadolžen grunt je bila Slovenija. Pa jft:0Bspodar — samo-, stojnež in liberalec —< prodal ta grunt ea Judeževo ceno belgrajskemu čifutu, Id svinjsko gospodari na tem gruntu in bodo morali polagoma lastni sinovi z domače zemlje po svetu s trebuhom za kruhom, . Hudobija, ki so jo storili samostojneži in liberalci nad slovenskim gruntom, ko so! glasovali za centralizem, se kaže vsak dan v hujši in groznejši obliki. . Velesrbski čifuti v Belgradu ne izpu-, stijo plena iz rok, ker jim dobro nese. Naši poslanci v Belgradu se nad vse junaško bore, ko vsak dan vpijejo belgraj-sldm čifutom, da nam je bil slovenski grunt po krivici ukraden in da ne odnehamo prej, dokler ga ne dobimo nazaj. Toda kremplji, katerim so samostojneži in liberalci Slovenijo izročili, dobro in trdno drže. Naši poslanci so s svojim neumornim delom po raznih odborih narodne skupščine marsikateri krempelj znatno odbili, da ni pregloboko in preboleče zadri v slovensko meso. ! " Njihova navzočnost v Belgradu je zato iz dvojnega ozira zelo potrebna: 1. neprestano poudarjajo potrebo avtonomije in s tem delajo med treznimi Srbi uspešno propagando za avtonomijo in 2. najhujše krivice proti Slovencem zabranijo. Zavedati pa se moramo vedno, da sedi v narodni skupščini brez Radičevcev 243 V preko 100 akademikom, najrevnejšim zastonj, drugim pa po znižani ceni. Tudi letos stoji naša akademska oniladina pred kočljivim vprašanjem, kako bo v jeseni, ko mora v Ljubljano, da nadaljuje študije, Primorana jc ponovno prositi ljubitelje dijaštva pomoči. Naše ljudstvo si je pač v svesti, da so izobraženci, ki bodo izšli iz njegovih vrst in ki bodo poznali težnje kmetskih in delavskih slojev, nujno potrebni. Skrbeli bodo za občo izobrazbo ter bodo na vseh mestih pač najbolje upoštevali ljudske težnje in potrebe. Na odgovornih mestih mora imeti naš kmet in delavec izobražence, ki poznajo že iz svoje mladosti težave delavnih rok. Imeti moramo ljudi, ki bodo znali braniti in upoštevati ljudske zahteve in pravice. Visokošolsko dijaštvo se zato obrača na celokupno slovensko javnost, da pripomore po svojih močeh društvu, ki si je nadjalo namen, podpirati revne visokošol-ce pri njih študiju. Vsem tistim, ki bodo dobili od podpisanega društva še posebne prošnje, polagamo na srce, da se za stvar zavzamejo, vse pa prosimo, da prispevajo pri nabiranju živil in denarja za naše Pod. porno društvo. Obračamo se predvsem na velečastite župne urade, dekliške organi-zacije in vsa naša društva, da organizirajo nabiranje v njih okolišu. Nabrana živila spravite na primeren kraj, odkoder jih bodo naši zaupniki spravili v Ljubljano. Nabiranje se naj po možnosti zaključi koncem septembra. Vse dopise glede nabiralne akcije je pošiljati na naslov: Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 5. Od tu se dobijo tudi nabiralne pole in položnice. Prepričani smo, da se v tem težkem času ne obračamo zastonj na slovensko ljudstvo, ki doslej še nobeni dobri stvari ni odreklo svojih darežljivih rok. Ljubljana, dne 12. julija 1923. Pokrovitelja: Dr. A. B. Jeglič 1. r. Dr. A. Karlin 1. r. ikof ljubljanski. Skof lavontinst i. Za odbor: Prof. B. Remec 1. r.V. Tratnik, iur. I. r, predsednik. tajnik. Stran 310_. t-——— " poslancev in jih je od teh samo 24 iz Jugoslovanskega kluba. Iz povedanega se jasno razvidi pogubnost Radičeve taktike. Ko bi bil Radič v Belgradu, bi bila opozicija tako močna, da bi vlada s svojimi krivičnimi zakoni proti Sloveniji in Hrvatski ne mogla uspeti. Že 24 poslancev Jugoslovanskega kluba dela radikalom take preglavice in neprijetnosti, da venomer moledujejo naše poslance, naj vendar vstopijo v vlado za ceno — par oglodanih kosti. Z Radičevimi poslanci v Belgradu bi vladno delo v narodni skupščini tako zastalo, da bi Vlada bila prisiljena iskati sporazum in dali Slovencem in Hrvatom v polni meri, kar jim gre. Tako pa so radikali neskončno veseli, da jih ni. Kako malo pomenja 70 Radičevih poslancev doma, se vidi iz fega, da si radikali upajo Radičeve shode prepovedovati in mu groziti s silo. Da pa morajo hrvatski kmetje kljub Radičevi nepojmljivi taktiki do zadnje pare plačevati davke in da mora zadnji nabornik ob določenem času odriniti k vojakom, je splošno znano. Radikali delajo s Hrvatsko, kar hočejo, ker ni nikogar, ki bi jih branil, dočim sc s Slovenijo vendar ne drznejo vsega, kar so nameravali, ker ima Slovenija dovolj glasne in vestne čuvaje v Belgradu. Radič bi kot dober poznavatelj politične zgodovine raznih narodov lahko spoznal, da se abstinenčna politika še ni pri nobenem narodu obnesla. Svojčas so uganjali tako politiko Čehi, pa so končno odnehali, ker so vedno ravno nasprotno dosegli, kar so hoteli, potem so poskušali Ma-žari, ki so nehali z bridko ponesrečeno revolucijo. Zakaj se Radič nc uči iz zgodovine? Zalo bi Radič že pred štirimi meseci • pametno naredil, ko bi šel v Beigrad in bi tam skupno s Slovenci in muslimani toliko časa tolkel po velesrbskih krempljih, ki so jih liberalci, samostojneži in radika'i ,zabili v slovensko in hrvatsko Iclo, da bi jih razbili. Danes pa razbijajo po njih samo slovenski poslanci, zato pa stvar le počasi napreduje. Napreduje pa le. Sevedn nam pa te škode, ki »e je bo med tem časom več zgodilo Sloveniji in Hrvatski radi Radičeve nedelavnosti, ne bo nihče povrnil. Slovenskemu ljudstvu! Na ljubljanskem vseučilišču kot kulturnem središču slovenskega naroda črpa .vs&ko leto nebroj naše mladine strokovno izobrazbo za svoje bodoče poklice. Velika večina teh naših mladih je revnih stari-šev in bi v tujini sploh ne mogla študirati. '.V prejšnjih letih je za te skrbela vlada in vzdrževala v Ljubljani vseučiliško kuhinjo, Lansko leto je vlada podporo ukinila. Vsled česar je morala kuhinja s poslovanjem prenehati. Katoliški visokošolci so v tem kritičnem času stopili pred ljudstvo in ga prosili za pomoč. Vedno darežljivi Slovenci jim niso odrekli podpore. Poslali so v Ljubljano živila in denar ter tako omogočili ustanovitev Podpornega dru-IStva, ki je nudilo skozj celo leto prehrano Električna centrala na Krškem polju. Krško polje se imenuje ravnina, ki se razteza desno od .Save njed Krškim in Brežicami tja gori do St. Jerneja. Ime ima to polje po reki Krki, ki se pomika ob Gorjancih od Novega mesta proti Brežicam. Kakor se Krka pravzaprav leno pomika naprej (padca ima samo 3 m na 39 km daljave), tako pa Sava drvi od Zidanega mosta proti Hrvatski. To savsko brzino hočejo sedaj Zagrebčani (občina) izkoristiti za pridobivanje elektrike. — Naj omenim, da se kot nestrokovnjak ne bom spuščal v strokovno-tehnična vprašanja, ampak bom podal toliko, kolikor mi je mogoče. Pri Krškem bodo Savo zajezili, tako da bo tja do Rajhenburga kot nekako jezerce. Jez bo visok 5 m. — Od Krškega Sava ne bo tekla po sedanji strugi, ampak po kanalu. Ta kanal bo izkopan od Krškega čez polje proti vasi Zadovinek, mimo vasi — na levo — Brege, odkoder zavije na desno na polje ter pelje mimo Mrtvic, Viher in Skopic do centrale. Tu bo stala hiša s stroji za proizvajanje elektrike. Samo ti stroji bodo stali nad 100 milijonov. Do tu sem je kanal dolg že čez 9 km in sicer zato, ker ni izpeljan naravnost. V ravni črti pa zato ni izpeljan, da se dobi na ta najjin večja sila. Kanal bo narejen kot kako korito, bo betoniran spodaj in ob straneh. Spodaj bo širok 19 metrov, na vrhu pa več. Od centrale dalje pa bo kanal imel spodaj 44 metrov ži rjave, na vrhu blizu 80 metrov. Tu je potreben širši tok, da se voda hitreje odteka. Od Skopic bo Sel kanal — dolg 1 km 700 metrov — levo mimo Krške vasi v Krko pod vasjo. Po sedanji savski strugi bo teklo le nekaj maleua vo- de, tako da tudi splavarji ne bodo mogli naprej drugod kot po kanalu. To pa je za mesto Brežice — zlasti za lesne trgovce in gostilničarje — škoda. Ne da se pomagati) Bo pa Kiika vas postala poleg glavno pristanišče za splave in parobrode. Gotovo je namreč, da bodo v nekaj Idih tudi parobrodi vozili po Savi. Železnica jc draga in zato je čisto umljivo, da Trboveljska premogokopna družba že misli na to, kako bi premog vozila po vodi, ne po železnici. Brez dvoma bo prišlo do vožnje s parobrodi in takrat se ne bo prevažal samo premog, ampak vse od kraja. Poglejmo to napravo s stališča piiza-detih, to je zlasti onih, katerim bo vzeta zemlja za kanal. Od Krškega do nekako Mrtvic bo šel kanal — dvigajoč se polagoma — nižje od sedanje površine zemljo, torej tako, da bo kopano v zemljo. Ta ma-terijal, kar ga bodo tu izkopali, bodo na-važali niže doli, to je proti centrali, kjer bo nad sedanjo površino 15 m visok nasip. Pri centrali pod Skopicami bo voda padala 15 metrov visoko na turbine v centrali. Kanal bo uničil nad 130 johov (nad 74 ha) zemlje (njiv in Iravnikov). In to je najhujši udarec za našega kmeta oziroma kmeti«. Omenim, da je to polje zelo goslo naseljeno in da ljudem silno primanjkuje zemlje. Pa si torej lahko mislimo, kako občutno bodo udarjeni oni, katerim bo zemlja vzeta. — Vem, da bo kdo rekel: »Uprite se!« — Deželni vodni zakon iz leta 1872. določa, da se lahko razlasti posestnik, ako ne M hotel dati svojega sveta za naprave, ki služijo javnemu blagru. V danem slučaju je to in zato so naši ljudje čisto dostojno nastopali napram komisiji, ki je od 11. jumja do 23. junija pregledovala ta svet in poslušala želje ljudstva. Stavili so prizadeli posestniki svoje zahteve, med katerimi je ra- di ta, da naj graditelj (občina mesta Zagreb) kupi drugod svet in naj ga vrne prizadetim. — Druga stvar, ki je življenjskega pomena jo pa ta-le: Na celem krškem polju prideš do vodo, če zavrtaš nekaj metrov v zemljo (okrog 10 m globoko). Tudi oni kraji, ki leže daleč od Save, tik ob Krki, dobivajo svojo pitno vodo — kot talno vodo — iz Save. — Kaj pa sedaj, ko bo vsa savska voda tekla po betoniranem kanalu? Dokazano in popolnoma dognano še ni, a bržkone, da bo vode v vodnjakih zmanjkalo. Za ta slučaj so pa udeleženci in g. Inženir Piletič kot zastopnik za kulturno-teh-nične naprave, zahtevali, da naj se skusi dobiti stalna voda s poglobitvijo sedanjih vodnjakov, ali pa, če se to ne bi obneslo, pa da se mora napeljati vodovod po celem polju. Imamo onstran Krke dobrih studencev in tako j« tudi to mogoče izpeljati. — Pridemo k tretji velevažni stvari in to je namakanje polja. Vsa ravnina in okolica, po kateri bo šel kanal, dobiva vlago iz Save. To polje je namreč zelo plitko in potrebuje mnogo vlage. Ako ni vsak teden dežja, ne zraste kar nič. Ce pa bi bilo vlage, je to potjo brez dvoma eno izmed najboljših po*i v Sloveniji. Kaj pa bo z namakanjem sedaj, ko bo vsa voda v kanal«, odkoder skozi beton ne bo ušla niti kaplja? Polje bi postalo puščava, brez vsake vrednosti in ljudem bl no kazalo drugega, kakor kmetije pustiti in se izseliti aH pa se lotiti če3a drugega. A česa? Za obrt ni, za industrijo tudi nI pogojev, — morali bi torej stradati in v 5o večjem številu siliti v Ameriko kot silijo sedaj. Ker je tako, so udeleženci, to je prizadeti posestniki že sami zahtevali od graditelja električne centrale, da jim preskrbi, da bo poljo namakano iz kanala umetno. Isto zahtevo je vzdržal tudi g. in-žener kot zastopnik kulturno-tehničnih naprav. V načrtu je, da naj bi se od soboto 7, večera do pondeljka zjutraj spuščala vrni a potom kanalov, izpeljanih od glavnega kanala, na polje. Obseg polja, ki ga bo treba namakali, se računi okroglo na 890 johov (5000 ha). Računi se, da je treba za vsak hektar v vsaki sekundi 1 liter vode, torej 5000 litrov na sekundo. Sicer pa, če se to ne zgodi, je poljedeljstvo tu zatrto. Graditelju so bile predložene še druge zahteve, n. pr. da se 1. ob vsaki vasi, kjer teče kanal, priredi primerno število na-pajališč in prostorov za pranje obleke (pe-rišč); 2. da graditelj postavi ob kanalu za vsako ob kanalu ležečih vasi dvoje kopališč, eno za moške, eno za ženske; 8. vsem prizadetim se mora napeljati v stanovanja in gospodarska poslopja elektriko in dajati luč brezplačno; 4. dati se jim mora elektrika tudi za pogon raznih strojev oziroma naprav, ki bi si jih prizadeti postavili; 5. poudarili pa so udeleženci v svojih zahtevali, da se ne sme vse moči odvajati, ampak da se mora dati na razpolago za eventuelno Industrijo, obrt, ki bi nastala na naši zemlji; 6. tudi okoličanom-domačlnom mora Pri trgovcu pazi na znamko in vtisnjeno besedilo GAZELA MILO graditelj dajati elektrike, kolikor je potrebujejo za luč ali drugo svrhe, vsak čas na razpolago prot primernemu plačilu; 7. ker ljudje vedo, da morajo cerkve vzdrževati sami, so si izgovorili, da mora graditelj dati vsem cerkvam v gradbenem območju razsvetljavo zastonj. Poleg teh glavnih zahtev je bilo stavljenih še par manjših — manj pomembnih. — Brez dvoma bo kdo dejal: »Preveč zahtevate!« Temu odgovorimo: Pomislite na škodo, ki jo bomo občutili vsestransko, čeprav dosežemo zahteve. Glavno pa je, pomislite: Sava teče po naši zemlji in na n a š i h tleh se bo proizvajala ogromna množina elektrike. Oni, ki ste blizu n. pr, Završnice, alt Zagradca ali Fali nad Mariborom, bo3te razumeli, koliko je to, če vam povem, da bomo dosegli 22.000 konjskih Bil. Kolika moč! — V pošte v pride pa tudi še to-le: Občina Zagreb rabi, če se vse elektrificira, 5000 konjskih sil, a dobili jih bodo tu 22.000, iz česar sledi, da je Zagrebu na ta način zasigurana bodočnost. Trgovina, obrt in industrija se bo tam razvijala, kar se le da. Ker pa hočejo Savo izkoristiti kar lo mogoče, se govori, da bodo nad Sevnico napravili tudi centralo, kjer bodo dobivali s tem, da bo voda speljana po 2 km dolgem kanalu, novih 14.000 konjskih sil. Ce potem obe centrali zvežejo, imajo 86.000 konjskih sil tul Marsikomu se zdi škoda, da bo ta sila šla iz Slovenije ven. Je res, toda če tega načrta ne izvede mesto Zagreb, je vprašanje, kdaj bi ga izvedli mi Slovenci sami. Vse drugo bi še šlo, .samo denarja nimamo. Stala bo pa centrala (vse skupaj namreč) na Krškem polju eno miljardo dinarjev ali štiri tisoč milijonov kron. Pa bo bržkone še to premido. — Bilo bi skoro nespametno protiviti se načrtu, a eno pa pribijemo: Prizadete je treba pošteno odškodovati in njihove zahteve, ki so vsekakor upravičene, izpolniti. Pokrajinska uprava pa naj čuva interen Slovenijel Za bohinjska pašnike. Poslanca Gosti nčar in Brodar sta stavila glede bohinjskih pašnikov vprašanje na ministra za šume ln rude. Minister je poslal pismen odgovor, Iz katerega posnemamo sledeče: Vprašanje paše v državnih in versko-zakladnih šumah v Bohinju je predmet posebne skrbi meni poverjenega ministrstva. Ugotavljam, da je pri današnjem uradova-nju v tem predmetu osvedočeno polno razumevanje opravičenih interesov tamošnjega ljudstva, katerega najvažnejša panoga gospodarstva je poleg gozdarstva živinoreja. Znano je, da so te panoge gospodarstva ravno v planinskih krajih, kakor je to slučaj v Bohinju, tesno zvezane in ena od druge odvisne, in je vsako nepravilno negovanje ene od teh panog škodljivo za drugo. Jasno je, da ljudstvo, katero se zanima za pašo in živinorejo, zahteva potrebo paše skoraj brez ozira na gozdove, ker ne pomisli, da gozd čuva in varuje pašo tako, če bi propadli gozdovi v teh krajih, da mora propasti tudi paša. V polnem razumevanju tega dejstva se vodi gozdna politika v tem predmetu v pravcu kar najracionalnejšega gospodar- stva tako, da se najde med interesi gozdar« stva in paše ona kompromisna pot, katera naj skuša do skrajne mogočnosti zavarovati koristi živinorejstva, obenem pa ne ogroža postoj gozdov, kateri so predpogoj za trajni obstanek paše same. Ministrstvo je v smislu teh načel poka-« zalo z dosedanjim postopanjem in odredba« mi popolno razumevanje važnosti živinore« jo. Uvedeno je postopanje za novo ureditev, servitutnih pravic skoraj v vseh državnih' in versko-zakladnih gozdih teh krajev (dež. zak. od 21. maja 1911, št. 2, drž. zak. od 1. 1912) in kakor se more iz akta razviditi, so svojedobno pri prvi regulaciji teh servU tutnih pravic iste popolno in pravično oce« njene in določene. V gozdih, kjer je vsled zaraščenja tU zgoščenja paša postala slabša, so puščenel nepogozdeue površine (frate), katere nu-. dijo prvovrstno pašo in v dovoljni meri na« domestujejo pomanjkljaj paše v starejših postojankah. Vprav v onih predelih gozdov, ki niso obteženi s servitutami, kjer torej ne ob« Btoji nobena pravica na popašo, je odreje« no, da se gre ljudstvu na roko do skrajnei meje, ter da se dopušča povsod i gozdna paša, kjer je le mogoče, proti minimalni odškodnini (tarifni ceni). V preteklih letih' suše so odprte ljudstvu .sume vprav pa pravilni In pravični oceni važnosti živinoreje. Glavno vprašanje popaše v Bohinju n| v državnih gozdih. Planinski pašniki posameznih občin so zelo zanemarjeni, brea dovoljnega negovanja in brez potrebna! uprave. Da bi se vsi planinski pašniki no« govali in vzdržavali kakor na >Selski pla« ninir nad Babjim zobom potem bi to vprašanje v Bohinju samo na sebi izginilo, stavilo živine pa bi se moglo zvišati. Toda, dokler je večina občinskih planinskih pašnikov pokrita z grmičevjem in mahom, katero za bran ju je rast hranilne trave — dokler se te planine ne očistijo kamenja in a.0 posojejo s semenom hranilnih bilk — dokler se ce reši vprašanje napajanja in dokler se ne uredi na njih pravilno izkoriščanje paše — dokler se ne uvede redno gnojenje in druge melijoracije, — ostane vprašanje paSe v teh predelih nerešeno. Da se to doseže, je treba ljudstvu pouka in dobrohotnega privatnega dela tO pomoči poljedelskih oblasti, katero delo leži izven ministrstva. Kar se tiče trditve glede postopanja podrejenega gozdnega osobja, sem ukrenil, da se trdote preprečijo. Moram pa obenem pripomniti, da po poročilu šumarske uprave v Boh. Bistrici zadnja tri leta nI bila niti ena kazen za gozdno škodo izvršena. Za vzdrževanje reda v gozdih ln za čuvanje šuinske škode pa je meni podrejeno gozdno osobje po zakonu odgovorno. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN DBLAK Ljubljana, Stari trg štev. 34 (nasproti Šentjakobske dekliike Jote) ORDINIRA! od 8,—12. dopoldne in od 2—5. popoldne. 3298 V vsako hišo .Domoljuba«! Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 9, jul. 13. jul. 16. Jul. Denar K v K v K v ameriški dolarji (eden) 377 — 369 — 372 -avstrijske krone (sto) — 53 — 54 — 53 Ceškoslov. krone (ena) 1168 11 12 1124 angleški funtt (eden)------ francoski franki (eden) 21 70 22 10 -- Italijanske lire (ena) 16 — 16 —-- bolgarski levi (eden) 3 48 ---- carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto) — 24---- rumunski leji (eden) 1 84---- Švicarski franki (eden) 65 20 65 — 65 10 poljske marke (sto)------ oažarske krono (sto)--3 — — - g Z ameriškim posojilom ne bo nit. It Belgrada poročajo, da je ameriško posojilo, tako imenovano Bleerovo, odpovedano ln da se torej drugi Obrok v tnesku 10 milijonov dolarjev ne izplača. Dobili smo samo prvi obrok v tne6ku 10 milijonov dolarjev, v kolikor ga ie nI manjkalo. Sedaj se pripravljajo pogajanja za sklenitev dri posojila na Angleškem. Kaj se hoče, brez >pufov< naši finančni ministri ne morejo živeti in belgrajske porodicc nl-tesar zaslužiti. g Novo posojilo. Driavna hipotekama banka najame v Švici novo posojilo v znesku 4 milijone frankov. Se pred nedolgim časom te ta banka dobila v Švici posojilo 6 milijonov frankov. Denar uporabljajo le za razne belgrajske mogotce. Kdo Je in še bo pri tem kaj »zaslužil«, o tem zaenkrat nJ javnosti še ničesar znanega. g V Nemčiji je eela povodenj papirnatega de-na.ja. V zadnjem tednu junija se je pomnožilo število bankovcev v Nemčiji ta 4190.8 milijarde na 17.291 milijard, 100 milijonov mark. Marka je zadnje dni zopet hudo padla ln bo pod takimi pogoji kmalu došla ruski rubelj. Obenem e padanjem murke naraščajo tudi cene v brezmejnost. CENE. g Cene le»«. Postavno slavonska postaja sc stali zadnje dni: hrastovi hlodi I. vrste 2000 do 2200, II. vrste 1400 do 1600, hrastovi hlodi za fur-niije 2400 do 3500, lino hrastovo blago 2500 do 8600. hrastovimi na zrcalni rez 3000 do 4000, hrastovi buli 2000 do 8000, francoske dožice 1000 komadov 15.000 do 18.000, sirovi frizl ozki 1000 do 12uO, široki 1400 do 1600, bukovi irizi 760 do 850, iavorjevi hlodi I vrste 720 do 800, jesenovi blodi J vrste 500 do do 650, hrastovi hlodi 1. vrste 450 do 650. mehko tesano blago 350 do 650, brzojavni drogi hrastovi 60 do 70. železniški pragi hrastovi 88 do 61, bukovi 40 do 60, drva ta kurjavo bukova J. vrste vagon 2750 do 8200, II. VTste vagon 2200 do 2800. mešana 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000 Din. g Ceoc hmelja. (Češkoslovaška.) Na trgu je cezpoloženje prav čvrsto in cene rastočo. Hmelj lz teta 1922 sc plačuje po 1500 do 1600 češkoslovaških kron. lz leta 1921 pa po 1000 do 1100 češkoslovaških kron za 60 kilogramov. V predprodaji se za letošnji hmelj ponuja brezuspešno do 2600 Češkoslovaških kron ta 60 kilogramov a 1 i 68.000 naših kron za 100 kilogramov (100 češkoslovaških kron je 290 Din). g Pofor, Hmeljarji! Hmeljarsko društvo v Žalen prosi svoje zaupnike, da vse hmeljarje resno svarijo pred predprodajo hmelja. V Zatcu (Češkoslovaška) zaman ponujajo kupci hmeljarjem po 60 Kč. k) je 680 K našit kron u 1 kg kmelja. BIVTNA. g Cene HvinL Malrbor. Na zadnji sejem so prignali 18 konjev, 8 bikov, 166 volov, 867 krav, 18 lelet Skupaj 646 komadov. Povprečne cene so bile »ledefe: debeli voli 12.75 do 18.50 Din, poldebeli Voli 12 do 12.50 Din, plemenski voli 11.26 do 12 Din, biki za klanje 8.75 do 10.50 Din, klavne krave jJdebele 12 do 18.76 Din, plemenske krave 9.76 do (11.70 Din, krave za klobasarje 7.75 do 9.60 Din, inolzno kravo 9.60 do 12.60 Din, breje krave 9.50 Ido 12.60 Din, mlada živina 11.75 do 18.76 Din, teleta 15 do 15.75 Din u 1 kilogram Hve teže, — jMeane tene: Vdovsko meso I. vrste 28 do 24 a)ln, volovsko meso n. vrste 21 do 22 Din, meso »d bikov, ta-av telet 18 do 20 Din, telečje meso jji I. vrste 24 do 26 Din, telečje meso II. vrste 23 do g4 Din, svinjsko meso sveže 40 Din za 1 kilogram. — Na zadnji svinjski semenj so pa prignali 289 rvlnj. Cone (v oklepjih so od prejšnjega tedna) v dinarjih: prašiči 5 do 6 tednov stari 200 do 275 (200 do 250), 7 do 9 tednov 300 do 500 (850 do 500), 8 do 4 mesece 575 do 875 (700 do 850), 5 do 7 mesecev 1200 do 1300 (1200 do 1300), 1 leto 1425 do 2500 (11325 do 1875). En kilogram žive teže se je tržil po 20 do 25 (23.75 do 26), mrtve pa po 28.75 do 80 (25 do 81.25). Cene so nekoliko narasle. Zagreb. Tedenski sejem je bil zelo slabo obiskan. Bilo je malo domače živine. Konj skoro ni bilo. Cene za kg žive teže: voli domači I. vrste 12.5 do 18.5, II vrste 11.5 do 12.5, III. vrste 10 do II, bosanski 8 do 12.5, krave I. vrste 10 do 11, II. vrste 9.5 do 10, III. vrste 8 do 9.5, teleta I. vrste 15.5 do 16.5, II. vrste 14.5 do 15.5, III. vrsie 18.5 do 14. Seno se Je tržilo po 60 do 112.5, detelja po 75 do 85, slama po 50 do 100 Din. Svinjski sejmi v Celju prepovedani. Da ae nadaljnje širjenje škrlatice, ošpic in drugih nalezljivih bolezni prepreči, je mestni magistrat celjsld 1k ozirov javnega zdravstva ukinil do nadaljnega tedenski sejem v Celju, ki ee vTŠi vsako sredo In soboto na mestnem sejmišču. DAVKI. g Davčne knjižice. Koncem leta 1922 Je finančna uprava na novo naložila davčne knjižice, ki omogočajo natančen pregled o predpisu in plačilu direktnih davkov vseh vrst. Ta pregled je izza ukinjenja plačilnih nalogov potreben, da ima davkoplačevalec možnost, da sam preračuni višino zapadlih obrokov. Knjižice v polnem obsegu nadomestu-Jejo razne obračune, katere 60 potrjevali davčni uradi proti kolkovini 10 Din. Cena za eno knjižico, ki se more uporabljati pet let, je določena na 1 D. — Opozarjamo davkoplačevalce na te knjižice s pozivom. da se Jih v polni meri poslužujejo. RAZNO. g .Kmetijski pouk po deteli: Oddelek zn kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca julija sledeča predavanja: V nedeljo dne 22. julija: 1. V Dvoru, o po-vzdigi kmetijstva. Kafol 2. V Tribnčah, o kmetijstvu, Konda. 3. V št. Janžu na Vinski gori, o živinoreji, \Vernig. 4. V Polenšah, o kmetijstvu, Zupane J-5. V Melincih v Prekmurju, o izboljšanju hlevov. Vojsk. 6. v Gor. Lendavi, o živnoreji, Pavlica. 7. V Spitaličn, o živnoreji in krmi, Zupane M. V četrtek dne 26. julija: Pri Sv. Gregorju, o živinoreji, Gregorc. V nedeljo, dne 29 julija. 1. V Mirni, o povzdigi kmetijstva, Kaful. 2. V Krtini, o živinoreji, Marinček. 8. V '1'opolščici pri Šoštanju, o živinoreji, Wernig. 4. V Crešnovcih v Prekmurju, o izboljšanju hlevov. Vojsk. 5. V Slavečili v Prekmurju. o živinoreji, Pavlica. 6. V Vranskem, o živinoreji, Zupane M.< g Povpraševanje po hrastovih doilcah. Zagrebški jJugoslovenski Lloyd< poroča: jZaradi po-voljnih izgledov vinske trgatve pri nas se je na domačem tržišču povečalo povpraševanje za dožicami. Ker se v Iranciji istotako pričakuje Izredna vinska letina, prihajajo tamošnji trgovci k nam in povprašujejo po dožicah, posebno po onih srednjih dimenzij, ki zaradi tega dnevno rastejo v ceni. Podjetja, ki imajo večje zaloge, bodo delala dobro kupčijo«. g Naš dolg Angliji. Med našo in angleško vlado so še začela pogajanja radi Izplačila vojnega dolga Angliji. Po računu angleške vlade znaža ta dolg 11 milijonov funtov šterlingov ali 4 milijarde dinarjev. Naša vlada pa izjavlja, da je ta dolg znatno manjši. g Borza v Ljubljani prične poslovati že okrog 1 septembra. g Stanje letine v mesecu junija je bilo glasom poročil poljedelskega ministrstva v celi drfavl v Silošnem dobro. Ozimna žita so bila dobra, jara ta pa semtertja slabejSa. Stanje travnikov kakor tudi sadovnjakov ni povsod enako, toda v splošnem zadovoljivo. Letina kaže dobro. g Žitna letina v Vojvodini bo letos zelo obilna. Pšenica je že požeta. Poljedelci pravijo, da tako bogate pšenične letine že desetletja nI bilo. En oral posejane zemlje da v slabem slučaju po 15, v STed-njem 18 do 20, Izvrstnem do 25 meterskih stotov pšenice. — Koruza je v spodnjem delu vojvodlne ln Srema radi dvomesečne suše bolj slaba, a v zgornjih delih lzborna. Vinska trta v Vojvodini sijajno kaže. ker med cvetjem nI bilo veliko dežja in se je nasta- nek Izbrno oplodil. Cone vinu so zopet padle za pri bližno 2 kroni prt litru. Tudi cena žitu pada. A ve, rižnlki ne odnehajo prav nič. g Zetcv na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo da je na Slovaškem žetev v polnem teku. Ra.!uaj »e, da bo pridelek za 20 odstotkov večji nego ja,^ g Rusko tito za Nemško. Nemški gospodarski krogi se pogajajo s sovjeti za dobavo polj. pridelkov i Ruskega. Pogajanja ugodno napredujejo La ix>. do v bližnjih dneh končana. Cena žitu, ki bo jeseni prodano to 200 milijonov zlatih mark, bo napol pij. čano v gotovini, napol v blagu. Razgled po svetu. V Italiji jo odstopil znani voditelj ljudske stranke don Sturzo kot tajnik. Odstop je zelo presenetil vso italijansko javnost iu se je splošno maslilo, da je postal doa Struzo žrtev Mussolinijevih intrig. Zakaj fašisti se boje ljudske stranke kot vrag križa. Vendar pa je že sedaj jasno, da je don Struzo naredil s svojim odstopom samo neko taktično potezo, stranka pa bo dosledno hodila isto pot kakor pod don Stur-zom, ki bo, kakor se vidi, stranko kljub temu še nadalje vodil. Mussolini torej skrbi še ni rešen in mu prihodnje volitve kljub temu lahko prinesejo presenečenje. Zato pa skuša vsaj v narodnostnem oziru kaj doseči, da bo več volilcev potegnil za sabo. Na ta račun hoče priklopiti samostojne državo Keko kratkomalo Italiji, čemur se pa Jugoslavija zelo upira. V Bolgariji nova vlada nima prijetnega stališča. Zakaj zemljoradniška stranka je močna in sedaj so se ji pridružili komunisti, ki so izjavili, da se bodo borili proti meščanskim strankam. Vlada skuša sedaj iz vseh meščanskih strank stvoriti blok, ki naj bi pri volitvah nastopil proti zemljoradnikom in komunistom, pa je malo upanja na usjieh. Zdi se, da se bo ta vlada težko trajno vzdržala. Ministrski predsednik Cankov je izjavil v ministrskem svetu, da je razmerje med Bolgarijo in Srbijo težko in mučno in da je sovraštvo doseglo tak vrhunec, da se o bratstvu sploh' ne da govoriti. Med Francijo in Anglijo se ostri spor radi Nemčije, ki bi jo Anglija iz lastnih interesov rada rešila popolnega propada, Francija pa ne odneha. Angleški ministrski predsednik Baldwin je ugotovil v zbornici, da zavezniki sedaj dobivajo manj odškodnine kot pred zasedbo Porurja. Najbrže M začela Anglija na lastno pest pogajati se i Nemčijo. Med tem pa pridno posreduje med Anglijo ln Francijo češki zunanji minister dr. Beneš. Lozanska konferenca se je zaključila s tem, da se Je podpisala mirovna pogodba i Grško. Turške meje v Evropi so se pomaknile nekoliko proti zahodu, poleg tega Je Turčija pridobila zopet Smirno z okolico v Mali Aziji in nekaj otokov. Vprašanje Mosula v Mezopotamiji, kjer se za petro-lejske vrelce tepo Angleži, Francozi U» Amerikanci, pride pred Društvo narodov. Tako je grško-turška vojska tudi na pap,rJu končana. d P. n. naročnikom t Vse cenjene naročnike, katerim smo v zadnji številki priložili položnice, tem potom uujiio opozarjamo, da store takoj svojo dolžnost in plačajo naročnino za II. polletje tekočega lota. Ako do prihodnjič ne prejmemo naročnine, ustavimo nadaljnje dopošiljanje »Domoljuba«. Časopis je predrag, da bi ga mogli dalje pošiljati brez plačila. d Pucelj pobegnil. Poslanec Pucelj je pri glasovanju o vojnem zakonu, ki nalaga ljudstvu tako težka bremena, rajši pobegnil iz zbornice, kakor pa da bi glasoval proti zakonu. Zakaj Srbom in liberalcem se mara zameriti, slovenski samostojneži ga bodo pa kljub temu volili, čeprav jim nad glavo hišo zapali. d Liberalci so glasovali za vojni zakon, ki vsebuje naravnost krute določbe proti davkoplačevalcem. Toda ljudje bodo kljub temu naprej brali Jutro in Domovino. Kakor si kdo postelje, tako bo pa ležal. Nameravani atentat na dr. Korošca. Kakšno divje sovraštvo morajo prestajati aaši poslanci, ker tako odločno branijo koristi Slovenije in venomer zahtevajo avtonomijo, se vidi iz tega, da je bilo sklenjeno izveski atentat na dr. Korošca, ki ga je treba ubiti, da bodo potem lažje Slovence še davili. Vest o atentatu je popolnoma verodostojna in jo imamo od najverodostojnej-ših virov. Nc ve se pa, če ima Orjuna svoje prste zraven, dasi belgrajske »Novosti« to trdijo. d Šikaniranje županov od vojaške oblasti. Komanda celjskega vojnega okruga je dne 14. maja t. 1., št. 11.560 izdala na županstva sledeči ukaz: Meseca julija se bo vršil popis živine, vozov in bicikeljnov itd. V spiske »Ac se vpišejo tudi lastniki auto-mobilov, motociklov in biciklcv. Vsi ti lastniki morajo priti s svojimi vozili, z matori-ja!om in orodjem na pregled. Za bicikle izpolnite spisek po priloženem vzorcu (ki obsega okrog 20 rubrik). V tem spisku naj občine izpolnijo vse rubrike. Končno pa pristavlja: za brezbrižnost in nepravilnost pri opravljanju teh dolžnosti so občinski predstojniki odgovorni po »zakonu o ustroj-stvu vojske«. Po tistem zakonu se bodo tudi posestniki živine, vozov itd. kaznovali, če ne bodo v tem oziru svojih dolžnosti proti županu in vojni oblasti izpolnjevali. Komandant polkovnik Bor. Tosič. — Na podlagi tega strogega ukaza so se seveda županstva podvizala in sestavila spisek o v občini se nahajajočih bicikeljnov, ki so se morali natančno popisati. Nadalje je bilo treba vsakega s posebnim pozivom pozvati, da pripelje svoj bicikelj pred pregledno komisijo. Na ta poziv so se vsi odzvali in prišli s svojimi bicikeljni ob določeni uri na pregled. Toda, ko pridejo pred komisijo, se je pa reklo: ne rabimo bicikeljnov, je še vozov in konj preveč, naj le gredo domov. Vsled tega so sedaj vsi ogorčeni nad županom, češ, saj ni treba bicikeljnov pripeljati, saj jih ne zahtevajo, ampak umislil si je to župan sam, samo da kmete in delavce brez potrebe ijoni okrog, da zapravljajo čas in denar. Kal takega si župani ne dopustimo, da bi bili vojaškim oblastem za orodje, s katerim bi se norce brili s slov. kmetom in delavcem. Ako nimajo para, da bi vsaj po beraško plačali županom delo, ki ga imajo z vojaškimi ukazi in naredbami, tudi norce ni treba ž njimi briti. Gospode poslance SLS pa prosimo, da o tem v parlamentu in-terpelirajo pri vojnem ministrstvu, da naj gospode pri vojaških komandah poduče, da nismo slovenski župani nobeni sužnji, da bi se ž njimi delalo, kakor bi se jim poljubilo. — Zupan od celjskega vojnega okrožja. (Opomba uredništva: Zahvalite se samo-stojnežem in liberalcem, ki so glasovali za centralistično ustavo. V avtonomni Sloveniji bi bilo kaj takega sploh nemogoče. d Pomoč glede pomanjkanja vode. Na pobudo posl. Skulja se pričenja obnavljati stara akcija, da se ozemlje od Roba, Velike Lašče, Dobrepoljska dolina, Struge in Suha Krajina oskrbi z vodovodom. Kar se tiče oskrbe z vodo, je gotovo to najpotrebnejši vodovod v celi Sloveniji. Načrt je bil sprejet v deželnem zboru kranjskem, zagotovljena je bila podpora s strani države, baš je bilo na tem, da se počne graditi, a vojna je vse delo preprečila. Podrobni načrti so seveda vsi že zgotovljeni. Poslanec Š k u 1 j je zainteresiral tudi centralno vl*» do. Pretekli teden si je ing. g. Sturm ogle« dal teren pri Ponikvah, kjer ljudstvo naj« bolj prosi kake vodne naprave. Ce bi sei delalo kaj v Ponikvah, bo seveda v kon« cepciji velikega vodovoda tako, da bodo V! slučaju, da bi se oni veliki gradil, vse na« prave v Ponikvah služile velikemu vodo« vodu. Ljudstvo se je znova dvignilo in treba bo, da se poklicani faktorji z vso silo! dvignejo za izvršitev prekoristaega načrta. Jasno je, da bo v sedanji draginji nemogo« če graditi naenkrat cel vodovod, a šlo bo po stopnjah, kar se bo od leta do leta aft« daljevalo. _ . d Za vojake. Poslanec Brodar je posre* doval pri vojnem ministru radi vojaških dob pustov. Minister je izjavil, da je moral z&« časno žetvene dopuste ukiniti in to zbog konflikta t Bolgarsko. Sedaj pa se zopet tt dopusti dovoljujejo. Vse prošnje za delovne dopuste je treba kolekovati. Kolekovati nt treba le prošenj za oprostitev ali skrajšanj« roka. — Toliko v pojasnilo, ker je oHo ti pomotno javljeno v Domoljubu. d Za mostove. Poslanec Brodar je orgt« ral v ministrstvu gradjevioa za podpora smleškemu savskemu mostu, ki je potrebM nujne in temeljite poprave. Istotako todt najmodernejši, naioečj] In navali luksusni oceanski parnih V tej čudoviti ladijl so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih. Proa potouanje U HeOI Yf»rk 7. avgusta 1923, potem 28. 8, 18. 0., 8. 10., 29. 10. itd. vsake 3 tedne iz Southam-ptona — Cherbourga. Vse podrobnosti pove spodaj stoJeCi naslov. Bremen — Hem Yorh Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekoa-ni po udobnosti, čistoCi in po izbornl oskrbi. Nagle in varne ladjel .MeiUflH" jtulM Hllin" .NJMC PiislM ImiM" Juritj , JriJlleilftrtttf Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list 215. Izborna prilika za prevažanje blaga UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo i Belorad, Palata Beogradske Zadruge. Podtalnica: Zadružna sveža r LJubljani. ea popravo mostu preko Kokre (podmest-,je) v Kranju. Minister je obljubil takojšnjo pomoč iz dvanajstinskih kreditov in se bo tako s popravo teh mostov še letos lahko pričelo. d Vsak podjetnik, ki odpusti naenkrat feč kot pet delavcev, jih mora prijaviti Borki dela v Ljubljani, oz. Mariboru oz. Ptuju, fiorza dela preskrbuje brezposelnim delo. d 40 slovenskih Orlov se je odpeljalo v Pariz na veliko mednarodno katoliško telovadno slavnost, kjer se bodo vršile tudi tndnarodne tekme. Orlom želimo veliko uspehov. d Moč organizacijo. Mornarji naših trgovskih ladij štrajkajo, ker imajo premalo plač. Lastniki ladij pa se ne udajo. Sedaj pa je mednarodna zveza morjev celega sveta sklenila, da ne bodo naših ladij nikjer ne nakladali ne izlagali. Na ta način fe j^o lastniki morali udati. •■} d Otikar vlada pri nas saraostojno-ii-beralni centralizem, se je zemljiški davek povišal Ž4 krat. To se pravi: kdor je' plačal leta 191-9 n. pr. 5 K zemljiškega davka, ga bo moral sedaj 120 K. Naši poslanci 80 se za žive in mrtve borili zoper to, toda centralizem daje tako moč srbski večini, da je boj proti njej izredno težak. Kio je še trezen Človek, ki bi hotel biti pristaš samostojne ali liberalne stranke, ki sta obedve glasovali za.centralizem in tako so-povzročili nad slovenskim kmetom tako nesrečo?! Edina rešitev je vztrajnost, ki mora prej ali slej prinesti avtonomijo. d Odpust pridržanih vojakov. Kakor je znano, bi morali biti vojaki, ki so bili pozvani na orožne vaje, odpuščeni 20. junija. V nekaterih garnizijah so pa te vojake pridržali. Na odločno intervencijo posl. Kugo v n i k a (Jugosl. klub) jc vojni minister odredil, da se morajo prizadeti vojaki takoj odpustiti. d Proti duhovnikom. Pri glasovanju za uradniški zakon so srbski radikalni poslanci glasovali zoper pokojnino duhovnikom. Predlog je bil sprejet. Tako se samostojno-iiberalni centralizem znaša nad duhovnikom, ker je ta vedno na strani ljudstva in se neustrašeno poteguje za njegove pravice. Slovenski duhovnik pa, če Bog da, kljub ie-mu ne bo stradal. d Smodnišnicc na ljubljanskem polju Se ne bodo odstranjene, ker finančni minister ne da denarja za nove zgradbe, za katere bi bilo treba tudi kupiti zemljišča. Pač pa so se najnevarnejša razstreliva prenesla iz smodnišnic tako, da menda ni neposredne nevarnosti. d Velika eksplozija municijskega skladišča se je zgodila v nedeljo 15. julija v Kragujevcu. Veliko hiš je porušenih, granate so padale po ulicah in hišah, dim je objel celo mesto. Ljudstvo je bežalo, človeških žrtev ni bilo. Za Bitoljem Kraguje-,vac, za Kragujevcem — Ljbuljana? d F. R. —-č. Pri predzadnjih volitvah Bte volili samostojneže, ki so nas potem v Belgradu prodali centralizmu. Zdaj vsaj čutite, da ene volitve lahko napravijo tako ogromno škodo ljudstvu, da je potem pet drugih volitev ne more popraviti. Belgrajski mogotci so nas tudi po zaslugi slovenskih liberalcev in samostojnežev, ki so glasovali za centralizem, trdno dobili v svo-6» je kremplje in sedaj nas ne izpuste, ker jim predobro nese. Ta samostojno-liberal-ni centralizem nam je tudi naložil te neznosne davke, ki so sedaj povišani. Naši poslanci so vse storili, da so zbili, kar je bilo mogoče, toda srbskih poslancev je petkrat več in Radiča ni v Belgradu. Tako bo boj za avtonomijo še naprej trajal do končne zmage; če pa hočete, tla ostane slovenski kmet za večno suženj centralizma, pa prihodnjič zopet volite samostojneže ali liberalce. d Nova izuajdba velike gospodarske vrednosti. Patentni urad v Belgradu je izdal Slovencu g. Rado Nipiču, obrtniku v Mariboru, patent na njegov izum »Toplodar«. Aparat ima to prednost, da se napelje od štedilnika skozi zid v sosedno sobo, katero aparat sam popolnoma segreje, ne da porabi pri tem sploh kaj kuriva. Topli plini gredo iz štediluika po «&vi v aparat, ki potem oddaja ohlajeni;dim v .dimnik. Štedilnik sam prištedi s tem polovico kurjave, ker ogenj in toplota ne grestai naravnost v dimnik, sosedna soba pa se prijetno in popolnoma zadostno segreje. Tudi se toplo-dar lahko namesti v vsaki sobi s tem, da se priklopi k peči sosedne sobe, tako da ena peč potom tega aparata popolnoma razgre-je obe sobi. Aparat ne zavzema velikega prostora ter se montira na steno, je hi^ije-nična naprava, ki se z lahkoto čisti in je za zimske mesece prava dobrota, ker prištedi ogromno denarja. V poletnih mesecih se aparat enostavno zapre, iti je v okras vsaki sobi. Zanimivo je, da je v Mariboru, kjer jO razstavil in demonstriral g. Nipič, naročenih in postavljenih ie nad 00 aparotov, kojjh lastniki se zelo pohvalno izražajo o vrednosti te iznajdbe, ki se bo vsled praktičnosti razširila gotovo po vsej državi. d V Ameriko se je izselilo v nicsccu maju 1. 1. 540 Jugoslovanov, izmed teh samo 5 Slovencev. Poljedelcev 220. Velika večina je odšla v Argentinijo (310). d V Marijinem domu v Kočevju je privatna dekliška meščanska- iu ljudska šola s pravico javnosti pod vodstvom sester sv. Vincencija Pavelskega. S šolo je združen internat — dekliško vzgoje val išče, kjer do-, be deklicc popolno oskrbo in dobro krščansko vzgojo. Poleg obveznih predmetov v šoli se poučuje na zavodu nemščina, francoščina in tudi godba. Natančnejša pojasnila daje vodstvo Marijinega doma, Kočevje, Slovenija. Blagoslovitev Društvenega doma v Cerkljah oh Krki. Ob pol 9. zvečer podok-nica prevzv. g. škofu (pevci in šentjernej-ska godba). V nedeljo 22. julija ob 3. uri zjutraj budnica, ob 9. sprejem gostov. — Ob pol 10. sveta maša in cerkvcn govor (poje pevsko društvo ^Ljubljana <). — Po sveti maši blagoslovitev Doma in tabor. — Ob pol 2. litanije. — Ob 2. pevski koncert ^Ljubljane« in dolenjskih zborov. — Ob 4. telovadba, prosta zabava: srečolov, šaljiva pošta, ribolov, šopki, turška kava, tobakar-na, pecivo. — Toplo kosilo se bode dobilo istotam. J V nedeljo 22. julija ob 3. uri popoldne priredi godba Mladinskega doma na Kodeljevem koncert v dvorani Društvenega donia v Sostrem. Med prvim in drugim delom koncerta so bo vprizorrta burka »Dva gluha«. l'o koncertu prosta zabava v gostilni pri Kovaču. Vstopnice: sedeži I. vrste 6 D. II. vrste 5 Din, stojišče 3 Din. d Trije duhovniki in en bogoslove« utonili. Prejšnji teden zvečer so se vračali župnik iz Brezna Franc Volčič^ župnik od sv! Trojice pri Halozah Janez Baznik, no-vomašnik Rudolf Ribič in bogoslovec Jožef Držečnik na svojo domove. Namesto ovin-ka čez most- na Dravi so poklicali brodarja da jih prepelje s čolnom. Na sredi pa se je utrgala vrv, ki je držala čoln na žici, deroča Drava je z veliko silo: nesla čoln naprej in ga z vso močjo butila ob neko pečino, kjer se je razbil. Bazen brodarja, ki so je rešil, so vsi štirje utonili in še sedaj trupel niso našli razen enega. d Smrtna nosroča. — Dragi Domoljubi Prosimo Te, če imaš malo prostorčka, da sporočiš žalostno novico, ki se je zgodila 11, julija v Belgradu pri 6. četi kraljeve garde, Neki vojak je čistil revolver in s« igral z njim. A nenadoma mu spodleti roka in revolver poči; Sebi je prestrelil roko, nesrečnemu Petru Dem šar j u pa je šla kropia v srce in se je taf.oj zgrudil mrtev na.% Nesrečni Peter je. bil doma iz vasi Studeno v Selški dolini na Gorenjskem. Bil je vseskozi vesel in pošten mladenič in vnet član orlovske organizacije. Za njim žalujejo vsi njegovi prijatelji Slovenci, posebno pa mi 61 Jh, te bolečine! Maio Fellerfevega pravega L!ze< k'iuida — ln proč so bolečine. Drgncnje s Eollerjovim FJ^a-fJuidom je nrava dolirotlofnrsll Umivanje »l-ellerjovim ivlmtrtul-; dom Joči mišičevja ia Živeti Ilelujo untisej.tifno in osvežujoče I Prežene nahod in uaredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku I Za oči in ušeso : Zobe in glavo 1 Za vrat in us'.a! /.n hrbet in vulel Za cclo tolo izvrstno htšno sredKtvo in kosmetikum. Kollerjov Kizaliuid je veliko močnejši in izdatucjši kakor francosko žganje. Hn poskus zadostuje, da tudi VI re"etc: TO JE NAJBOLJŠE. KAR SEM KEDAJ tiEiliŠAL! V vseh dotičnih postovuicali zahtevajte samo pravi Elzafluid od tehamarja Feller. Pri naravnih naročilih staue s pakovnniem In pnitnino če so pošlje denar naprej ali p8 po povzetju: 3 dvojnate ali 1 špccialna steklenica "-t Din 12 dvojnatih „ 4 žpccialnc steklenice 84 Din 24 dvojnatih ,, 8 Specialnih steklenic 146 D'0 30 dvojnatih „ 12 špccialnili steklenic 208 Din KOT PltlMOT: Rlza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Klza-mentolnl črtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribie olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Klza-kolonsKa vda 15 Din; Eiza-šumski miriš za sobo 15Din; Glyeerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Kitajski čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje 13 Din (velika steklenica); Elza-mrčcsni prašek 7 Din; strup z« podgano in miši 7 Din. — Za primot se pako-vanje in poštnina posebej računa. Na te cene sc računa sedaj še D % doplačil Adresirati natančno: Eagen V. feltev, lekarnar, Slabiča Donfa. Elzatrg št. IG, Hrvatsko. Jz 6. čete. Lalika mu bodi žemljica daleč od svojih najdražjih! d Calderonova igra »Stanovitni kraljevič« v Radovljici. Ljubljansko katoliško mla-deniško društvo bo v nedeljo dne 22. julija 1923 v Ljudskem domu v Radovljici ob 3. popoldne uprizorilo znamenito igro »Stanovitni kraljevič. — Vstopnina: Sedeži po 5, 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din. Vstopnice se dobe v predprodaji pri Kmetijski zadrugi v Radovljici. — Upamo, da bo Calderonova drama privabila mnogo občinstva v Radovljico. Nemški filozof Goethe je pisal 1. 1804 o tej drami Schillerju: »Ko bi vsa poezija izginila s sveta, upam si jo iz te drame zopet zbrati in jo pokazati svetu.« d Kupi se več že rabljenih instrumentov tamburaškega orkestra. Ponudbe naj se pobijejo salezijanskcmu zavodu na Rakovniku pri Ljpbljani. HOČEŠ, N0ČE$, MORAŠ uvideti, da, 80 vPEKATEtl?« cenejSc od drugih testenin, ker sč zelo nakuhajo in jih je inarij potreba. f-. d Čevlje kupujte samo z znamko. »Peko ker so ti priznano najboljši in' najcenejši. Glavn.; zaloga Ljubl.ir.na, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova •jesta 1. S KUMA. Zadnji«" sem fc» dol ko časa zopet enkrat naredil velik ovinek po kumljanskih hribih. Govoril sem n tem ln onim, stopil v eno ali drugo hišo, lit tako videl in izvedel marsikaj. — Letina bi bila po teh hribih prav dobra ravno zaradi oblles;ii dežja, ako ne bi bil tisti mraz na Vidov ln kresni dan posmodil fižola iu prosa, pa tudi krompirju precej škodoval. — Na Sv. K u m u je romarjem in turistom do zadnjega Pasa prav prijazno stregla stara lnežnare«, vdov« po rajnem, široko znanem, Naeetu Zavišmk. Zdaj pa je prepustila vso skrb in postrežbo mlajšim močem, g. Kendl in njegovi soprogi, ki sta res prav prijazna in poslrežljiva, in tudi ne predraga. Romarji in turisti naj Je pi idno zahajajo na Sv. Kuni. pa se bodo sami prepričali. — Spada pa Kuni v župnijo Dobovee in pod občino St. Jurij pod Kuiiiom, ki se je, prej imenovala Sv. Križa in ki ob-sesa tri župnije. Županstvo je zdaj v Svib-nem. Vodi ga g. Josip Povše, posestnik na Pristavi. Ko je bil ua god sv. Vida nabor v Radečah — tako so mi pripovedovali — je načelnik komisije, neki srbski polkovnik, zelo sitnaril nad njim in njegovim tajnikom, ceš da nista preskrbela fantom zadostnih izkazov, vsled česar bo menda moral eden ali drugi služIti celi rok, ko bi lahko dobil spregled za okrajšan rok. Toda županstvo je v polni meri storilo svojo dolžnost In predložilo vse predpisano Izkaze. Ljudje to tudi vedo, ker včasih malo kavsnejo med sabo. Tako je bilo pred kratkim menda tudi v STibuein. Županstvo pa jo v svoji preveliki natančnosti m gorečnosti poslalo o v . d b o ua krško glavarstvo, češ tu se kljub razglasu zbirajo ljudje v gručah z grozilnim namenom, stranka proti stranki; na kar je glavarstvo, v atraliu, da gre za kakšen proiidržavcn punt, res brž poslalo dva orožnika poizvedovat po mirnih hišah, da so bili ljudje za.es lahko vznevo-ljenl nad županstvom, ki tako nerodno in Po nepotrebnem ovaja lastne občane.— Vse take In enake reči sem Izvedel ou ljudi. — Najbolj pa me je zanimalo, kuko so si Kum-Ijani tudi v socialnem oziru znali pomagati. Tam .doli pod Kumoui, ob šumljajočl Sopoti, ua prijazni Jagnjeniei, imajo že par let podružnico delavskega k o n -sum nega društ v« iz Ljubljane, ki prav dobro vspeva, ln kolikortoliko vpMva, da ra-deški trgovci ne morejo čisto poljubno navijati cen živilom in drugim potrebščinam. V tem ravno tiči moč in pomen zadružnih organizacij. Tega bi se morali zadrugarji prav živo. zavedati, posebno še zdaj, ko baje namerava kapitalistični trgovee Černe iz Radeč zasnovati ua Jagnjeniei svojo podružnico in tako konkurirati s konsumno podružnico, i n j o uničiti. Člani kon-suina bodo torej dani na posknšnjo, ali se kaj zavedajo pomena, ki ga ima zadružništvo, ali pa se bodo dali omamiti od nekaj kron trenotnega dobička, ki jih bo bogati trgovce za nekaj časa prav lahko pogrešil, rekoč, da jih bo potem kmalu z bogatimi obrestmi zopet nazaj dobil, kakor hitro se mu posreči konsuin uničiti! — Zato pa Kum-Ijancl, bodite pametni in zavedni! Nobeden .ue ume .od«tajtUi, l.e š« y ntše• naj se v ko n (nim. v sak, kogarkoli pot zanaša proti Radečam. Ljubljansko konstantno društvo pa naj tudi bo poaorno na spletkar] je posameznikov, naj nastavlja svojim predmetom čim najnižje eene, in naj ne misli, da mora biti za lvumljanee vse dobro, še tisto, kar drugod že proč vržejo. Kajti, če se vodstvo te velike konsointie zadruge ne bo zavedalo njenega namena in velikega duha rajnega ustanovitelja dr. Kreka, potem naj se pa tega tudi ne pričakuje in ne tirja od njenih članov! — Kumski romar. RAKA PRI KRŠKEM. V nedeljo, 17. junija, sta napravila tukajšnji orlovski odsek in orliški krožek svojo telovadno akademijo. Udeležba je bila precejšnja, dasi je dopoldne deževalo. Kdor je bil r i prireditvi navzoč, je moral priznati, da je s ponovljeno akademijo raški Orel v svojem polletnem obstoju dosegel velikanski napredek. Kakšeu utis je akademija napravila, iiain najbolje pove dejstvo, da sta dva rojaka I/, Amerike, vzradoščeiia nad lepim vspehom takoj nato poklonila društvu vsak po 5 dolarjev. Mi jima zato Se enkrat izrekamo iskreno zahvalo. Enemu izmed njiju pa, ki se je že zopet vrnil v svojo novo domovino, želimo srečno in varno pot. Bratje in sestre, i zadovoljstvom smete gledati na svoje lepe vspehe! Ne smele pa misliti, da smo s tem že dosti storili! Dokler bo med nami še kaj take mladine, kateri ni nič, če vsako nedeljo zmečo nekaj težko pri-služenih stotakov za pijačo, godbo ln ples. če bi • POLHOV GRADEC. Dne 22. julija priredi horjnlska Orlovska srenji« javno telovadbo v Polhovem Gradcu. Spored: a) ob pol 2. uri sprejem pred vasjo; b) ob 2.uri Htanije v župni cerkvi; c) javnatolovadba in zborovanje na telovadišču. Sodeluje polnoštevilnu men-gišba godba. Bratski odseki se vabijo k udeležbi, vsi prijatelji Orlov ho organizacijo obiičite nas' fa dan v Polhovem GradcM. Begviifi! PRESERJE. V soboto popoldne je zadela našo župnijo velika nesreča. V bližnjem jezero je utonil č. g. kaplan Jožef Lovšin. Med kopanjem ga je prijel krč in dasi je bil ranjki dober plavač si ni mogel poma-. goli, ker je voda precej globoka. Bilka bičja, ki jo je držal v roki, odprte oči, zevajoča usta in krčevito skrčeni prsti, vse (o je priča, da so bili grozni zadnji trenotki preblagega pokojnika. Ko še je raz-nosla po župniji žalostna novica, si jo slednji faran utrnil solzo. Čeravno je deloval pokojni gospod' med nami šele eno leto, si je. vendar po svojem tihem in mirnem značaju osvojil srca vseli. Kako je ljudstvo ljubilo zlasti za šolsko mladino vnetega dr-hovnika, je pokazal pogreb) ki je bil podoben bolj slovesnemu sprevodu kakor žalostnemu pohodu. Požarna hramba, belo oblečena mladina s šopki y rokih, Marijina družba z neštetimi venci iu nepregledna množica in žen je korakala pred in za krsto rajnoga ter tako lajšala nepoplsuo gorje starišev in ostalih sorodnikov in prijateljev. Nagrobni govnr jo Imel č. g. župnik fitrajhar, pokop.il pa je pokojnega gospoda ob navzočnosti 24 duhovnikov č. g. dr. Fr. Trdan, njegov rojak. Počivaj v miru, ti blaga, tiha duša! JKŽICA PRI LJUBLJANI. V nedeljo, 22. t m. zvečer gostujejo na tukaj, šnjem odru priljubljeni igralci Ljudskega odra iz Ljubljane z veseloigro »Hlapec,-. Na svidenje tedaj vsi prijatelji in prijateljico gledališko umetnosti! — Na zagrobškom evharističneni kogresu bo tudi naša župnija lepo zastopana; skupno so je priglasilo za v Zagreb 105 oseb In sicer 38 moških in 67 žensk. — V 64. štev. (Jrad. lista je razpisano troje tukajšnjih trafik, ki jih zamorojo prevzeti vojni invalidi, vojne vdovo in siroto, ako do 13 avg. t. I. vložo pri Invalidskem odseku v Ljubljani prošnje. Položitev janl-ščine so no zahteva. Oddalo sc bodo naslednje tri trafiko: J. Avšiča iz Keč čigar trafika mu je 1. 1922. donesla 759.08 Din (t. j. 6 odstot. provizije), Ig. ZOBNI ATELJE. Vsa sem spadajoča dela izvršuje točno in solidno S. HRIBOVŠEK konces. /obotehnik, ZAGORJE ob Savi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ o Plačajte naročnino za drugo polletje! Hvastja i« Savelj (1138.09 Diu) in Hr. Bnbmka iz Tomačovega (1046.34 Din). Prošnja kakor tudi vse priloge so kolka proste. Ker je pri naa mnogo invalidov in sirot, zato naj rlože pravočasno prošnje, da si na ta način nekoliko olajšajo težak žnljcnski po- ,0Š*i- IZ SMABJJSTE. Dno 10. julija smo pokopali Jožefa Barborič, posestnika v Gorenja vasi št. 13. V ruskem vjetni-itru in i neprestanim delom si je nakopal jetiko, da Je umrl star šele 37 let. Kot izvrsten fant je postal miren, odločen krščanski mož, katerega je vse ljubilo, kateremu je vse laupalo. Bil je občinski odbornik. ključar župne cerkve, odbornik Hranilnice in Sosojilnice, kmetijskega društva, izobraževalnega ruštra itd. Irodno lep pogreb je pričal, kako je bil priljubljen. Spomlnjajmo se ga v molitvi! Posnemaj-mo ga! IZ VRHNIKE. V zadnjem dopisu ii Vrhnike si je tiskarski Ikrat dovolil na nas prav neljubo hudomušnost, ima-ličil je besedilo prav po sroje. Uvrstil je podporne člane med redne, izmišljal si je nora imena, darežljive Starevrbničane, ki ao darovali lepo število mlajev, pa je na celem iipnstil. S tem popravljamo po-grešek, ki je nastal brez krivde dopisnika. Vse pri-(adete pa prosimo, naj oproste. Se enkrat poleg vseh drugih izrekamo zahvalo cenjenim damam ki so pripravile po ceni tako dobro kosilo. Hribskim dekletom priznavamo prednost pri renrih; a povemo jim, da se zahvaljujemo samo •nim, ki niso redni člani in so pomagali ii požrtvovalnosti, ne pa in dožnosti. Brei zamere torej na vse itrani! Bog živi! HOB. Gradba našega društvenega doaia uspešno napreduje. Zidarska dela bodo v nekaj dneh dokončana, potem pa še uredimo in olepšamo notranjost prostorov, Upamo, da bo doni tekom tega meseca iniro-tovljen in pripravljen, da ga 15. avgusta blagoslovimo in »tvorim«. Stroški gradbp bodo ogromni, do 180.000 K. dasiravuo nekateri veliko žrtrujeju z vožnjo in dolom. Primanjkljaja kaže še veliko, ruto prosimo vsa radodarna srca, ki iinajo smisel » pravo ljudsko izobrazbo, da upoštevajo nas težki položaj •k priliki nabiranja dobitkov ia srečolov da bo čimprej« pokrit dolg. Opozarjamo tudi našo organizacije velikolasko in sosednje okolice, da blagovolijo vneti na znanje poročilo o otvoritvi iu blagoslovitvi društvenega doma na Robu dne 15. avgusta. Bog živi! — Društveni odbor. Iz Kmefskih Zvez. Dne 1. julija se je vršil občni zbor Kmetske zveze na Gori pri Kodražiri. Hilo je navzočih nad polovico vseh članov. Občni zbor je otvoril in vodil načelnik Anton Lavrič, ki je poročal o delu K7, v preteklem poslovnem letu. Političen položaj je razložil g. župnik žužek. Občni zbor je sklenil razvitje agitacije Domoljuba za drugo polletje in določil može, ki so radevolje prevzeli to delo. Podružnica naproša uredništvo Koledarčka KZ, da uvede v Koledarček za prihodnje leto tudi seznani sejmov. KZ šteje 39 članov, polovico jih je že plačalo članarino. Na občnem zboru je bil izvoljen ta-le novi odbor: predsednik: Anton Lavrič, namestnik: Anton Arko, tajnik: Ivan Čampa, blagajnik Jože Debeljak, odborniki Ivan Levstek, Peter Knavs in Jakob Sanisa. V Domžalah je bil 8. julija v društvenem domu občni zbor podružnice KZ. Poročal je g. poslanec Strein. KZ je sklenila oster protest proti krivičnim novim davkom in proti nasilnemu vojaškemu ziko-nu. Občni zbor je izrekel popolno zaupanje Jug slovanskemu klubu in pozval navzočega poslanca, naj izražene proteste in resolucije predloži vladi. Kmetska zveza V Ajdovcu je priredila preteklo nedeljo shod, ki se je prav lepo obnesel. Situacij-sko poročilo o politiki je podal tajnik Munda. Vidi se, da se napori nasprotnikov, ki hočejo vsaj po volitvah naše ljudstvo zbegati, sproti izjalovijo. Ljudstvo 7. zaupanjem zre na delo naših poslancev in jim daje proste roke sa uadaljno taktiko. Jugoslovanskemu klubu je bila izrečena popolna zaupnica. Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I. M o h o r o v. (Dalje.) Vili. Božični- večer v mestu. Božični prazniki so bili pred pragom. Pri Anžetovih je bila grozna beda. Ni bilo denarja, ni bilo drv, ni bilo moke. Anže se je bil spri s tvrdko in je iskal dela drugod. Poznati so ga morali. Komaj najnižje in naj-j površnejše delo je prejemal in zaslužil ko-i maj za sol in krompir. Neža se je tiste dni prepričala, kako prijateljico je bila našla v stari teti Rezi. 1 Prišla je bila in položila desetak na ognjišče pred Nežo: »Na, vrneš, ko se vrneš!'. Neža je vzela in rekla: >Vrnem, ko se vrnem.c Zdaj je namreč že prav dobro čutila, da se bo vrnila in je že nameravala Kobi-| ljekarju pisati. Potem stoprav se je domislila, da vendar še ne ve, kdaj da se bo vrnila. V to neprestano čakanje je klicalo nekaj temnega v njej porogljivo in strahotno: >Bi že rada pobegnila? Ne, moja ljuba, tako ne pojdemo še! Ni še čas. Le potrpi, i čakaj, čakaj, čakaj. Tvoja ura še ni prišla.«-. In zdaj je bil predvečer Rojstva, in z i Nežico sta gnetli malo potico. Rožičev in j orehov je bila dala teta Reza in moko je kupila Neža za izposojeni denar. Ah, Nežica! Kako je gnetla. Zdravnik jo je bil pred tedni obsodil, da bo tudi ona zbolela. Seveda! Ali ni morda velika? Velika in močna! Saj gnete testo skoraj tako, kakor mama... Težko delo. Mama, dajte pa Vi zdaj!:: »Si se upehala?c. j v Neža gnete in niti ne opazi, kako :ie : Nežica lovi za rob mize in kako je bleda in i kako ji stoje potne kaplje na čelu. Stoprav, t ko Nežica zastoka ob.njej, se ozre in pre-i striže omahnivšo deklico v svoje roke. Vsa j se tresoča jo nese na postelj in ji odpne i pisani modrček, ki je dala zanj blago teta i Reza, ji sleče vrhnjo jopico in presunljivo i zakriči: , v v >Nežica, moja edina!« To je klic obupa, največja bolest ma-j tere, ki so ji pomrli vsi otroci in je zadnji | obolel na isti morilki. Do skrajnosti je bojevala Nežica nečloveški boj z grozovito | boleznijo, skrivala jo sebi in materi in se i sredi dela zgrudila. Mati je mislila, da bo pekla potico za otroka in otrok je mislil, da jo bo mama sama jedla... Kakor bi odrezalo, je Nežica počela blesti. Saj je bila bolezen očita po vsem telesu. Morda je bila že dosegla višek, morda je bila Nežica ta hip že izgubljena, ker se je bila zanemarila. Mati je. topo. gladila otro- kove lase in jI močila čelo. Nežica je san|B la in bledla: »Vidim svetlo okence. Nebeško okenej so odprli angelčki. Kakšni so ti angelčki Glej, glej! Ali niso ti naša Jelica? In pa Tinko? In pa Janezek? Hihihi. Počakajte me vendar! Ne zapirajte okenca k 1 Mati se zdrzne. Kdo ve kdaj jo pra, vila Nežica o nebeškem okencu in o dušl< cah, ki skozenj gledajo ... Od srca se ji pre, makne navzgor, z jeklenimi prsti jo stisne za grlo in ob senci. Nepopisna groza vrža mater kvišku, da bega po sobi, skoti v kuhinjo, plane na hodnik ln stoji ne ve kdaj, ne ve kako v zadušljivo zatohli sobi, raz-svetljeni od motne oljnice, in vidi klečati ob borni postelji čudno staro bitje in je sligi moliti: »Jezus, Jezus! Ne! Z jezo no morem iti odtod. Daj mu vse dobro na svetu, ne ka> znuj ga, če je kaj zagrešil. Meni pa daj zato eno mirno, srečno zadnjo uro.< > Še ga ljubi,« misli polzavedno Neža in se sunkoma pomakne bliže in šepeta: »Teta k Starka ne čuje. »Mati k Starka razširi roke in dvigne obraz: »Moj sin. Tvoj glas slišimk Neža se dotakne njenega ramena. Teta Reza se zave: ;>MoIila sem.c Neža šepeta: »Teta, umrla mi bok ^ »Ne bo umrla!« Neža ne pojmi dobro. Vse nekako čud« no je to. Morda niti res ni. Vse so sanje. Ne« ža si seže v lice in čez čelo in se zave. »Teta, škrlatico ima Nežicat« Starka oživi, se zdrami in kliče: >Pa jo samo pustiš!« Vrne se k Nežici. Neža sede k nogam. Reza sede k vzglavju. Nežica dremlje, govori, zopet dremlje in zopet govori: >Ti si moj ubogi sinek Boleslavk In kakor v knjigi, tolmači prevedeno itne: >To pomeni, ti si sin bolečin, bogat lesti.« Nato ji je glas kakor glas čitajočega človeka. — Pojoč glas, kakor bi govoril stroj, ki so ga navili. Govori, kakor je napisano. Oh, in tako slabo je napisano: ^Prekrasno grofovsko stanovanje se jo bilo zamenjalo z dolgočasno in pusto samoto, lepe in svetle sobane s temnim brlogom, služabnice pa so ji bile le divje zverine. I'1' šeče in sladke jedi so se nadomestile s surovimi in pustimi zelišči, njena mehka po* stelja s trdim listjem in protjem, njeni biseri z bridkimi solzami, njene radosti in razvedrila s trp ienjem in žalostjo. PoM' je grofinja že še prestajala, pozimi pa j° )8 strahovala mrzlota .. .c* Dete je drgetalo, kakor da dejansko občuti mraz, ki govori o njem. »Vse te bolečine pa so bile le senca proti onim, katere je materino srce čutilo zaradi revščine predragega otroka, ki J« večji postajal in tudi svojo nadlogo čuti" začel.. Neža je stokala ob nogah, teta Reza je rekla: »Pa ga je vendarle rešil celo v brlogu-* Ozrla se je po sobi in mrmrala: s * Iz knjige za otrpkej. Sv. Oeuovafa- t / »Mnogo boljši nI kakor brlog.« Nežica je ihtela v vlogi nesrečne grofice: >0, preljubi sinek, koliko moraš po nedolžnem prestajati!« >Da,« je mrmrala Reza, >po nedolžnem.« Ozrla se je po sobi in videč, da ni lAnžeta, je jeknila: >Tako so ustvarjeni, da Imajo frakelj V prsih, mesto srca ...« Daleč nekje so se oglasili zvonovi, vabeči k zornicam. Bilo je jutro dneva, cigar večer je svet... Anže je stal sredi sobe ln žena Je rekla: >Frakelj imaš v prsih mesto srcal« Stopil je omahovaje k njej in zasikal: >Kaj? kaj si rekla?« Težka ji je padla pijančeva roka v obraz, da jo je zaskelelo. In vendar se je samo nasmehnila. Kaj je bila ta bolečina v primeri z bolečino matere, ki ni več upala, da njeno zadnje dete okreva... Najboljša in najsigurnojša prilika za štedenfe! Ljudska posojilnica v LpibijanI, Miklošičeva cesta St. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hmline vloge 3« vloge v tekočem račnnu po 5°lo brez odbitka rentnega m invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani |e največja Slovenska posojilnica. Koncem decembra 1922 Je Imela nad 116 mlljonov kron hranilnih vioq in nad 1,100.000'- kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Voiiču ob košnji. Voliček, kaj gledaš debelo? Poskoči živahno, veselo! Na travnikih kruh ti zori} Nebo tudi zate skrbi. O, koliko cvetja in trave! Dovolj bo sena in otave. m Seveda, ti tega ne veš, Odkod je, kar slastno poješ. Udarce pač bridko občutiš, a niti od daleč ne slutiš, kdo travnike je obsejal, da lažje boš vozil, oral. Glej, Stvarnik je rekel pomladi: »Zelenja prinesi livadi!« In prišla je gorka pomlad »a zemljo sadit in sejat Nato je razžaril poletje, da trava usahne in cvetje i ustvaril je pridne roke, ki zate marljivo skrbe. Hi, sivec. ti nimaš razuma, ft kosec je bistrega umaj ob zarji že brusi kos6 ln spravlja dišeče seno. UmbarskL Preklic. Podpisani preklicu jem, kar som govoril ra»-faljtvega proti Jožetu Erjavcu, županu v Dragi ln proti njegovi ženi Ivuni. — Višnja gora, dne. 15. julija 1028. — Matija Porušok, kovaški mojster. Naprodaj je hiša s kovačiiico pripravna za vsako obrt bodisi za GOSTILNO ali TRGOVINO. Jo v dobrem stanu, v prijazn. kraju ob kamniški železnici, četrt ure oddaljena od železniške postaje. Obstoji Iz 8 sob, kuhinje, kleti, hleva, vse obokano. Dalje pod, šupa, drvarnica, svinjak in 8 njive v izmeri nad 9000 m3, 4 parcele gozda, pribl. 8000 m" in ob hiši nekoliko sadnega vrta. Najnižja cena je Din 160.000. — Ker Je cena iclo Kgodna, se bode oziralo samo na resne kupce. Cen), ponudbo pod »Nikoli več tako ugodne prilike 4114< na upravo OMOI«TOB 1928. Stev. 29 PREKLIC, Podpisani prekllcujev« žaljiv« besede, kutcne so se govoril« 0 Franc KRISTANU lz jih Izjavljava za neresnične MARIJA ln REZA SERŠEN. KROJAŠKEGA VAJENCA ln spretnega POMOČNIKA za veliko delo •prejmem takoj. — ALOJZIJ ŠIMNOVEC, Pred kolijo Stev. 3, Ljubljana. 4283 Najboljša KOLESA, SNEUMATIKO in vse dele koles nudi po origl-halnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč M- R-PLEVEL, PRESKA pri Medvodah. 4206 GOBE, KUMNO tn druga semena, LIPOVO CVETJE in druga m-USča plačuje najboljše M. GERŠAK & CO., Ljubljana, Kongresni trg 10. 4215 DCJTI/l IP Izjavljam, da nisem plačnica za rnCALIO. dolgove, ki bi jih delal moj sin KAREL, bodisi v denarju ali blagu. — TEREZIJA ARKO, Ravnidol, p. Sodražica. 4210 Žično vzpenjačo zički, popolnoma novo in kompletno proda poceni eks iirma A. Gubert, Iunsbriick, Erlerstrasse U, Prodam POSESTVO: 2 vr vo zidano hišo, »tanovanje takoj na razpolago, za 45.000 Din. — VpraJn se: Gor. Poljčane 67, p. Poljčane, Štajersko Iščem dva HLAPCA zanesljiva in trezna, h KONJEM. Plača po dogovoru. FRANJO ŠVIGELJ, Breg, p. Borovnica. PRODAM V LJUBLJANI galanterijsko ln mana-laktarno blago, tudi PULT in STELAŽO. Naslov pri upravi »Domoljuba« pod Stev 4173, Preteklo leto na sejmu pri Sv. Ani pri KrSkern »o kmetje pridno kupovali usnje na stojnici FRAN PERKOTA, samo Miha Potrata se je »puntal, zato mu pa že 9 mesecev kukajo prsti iz Čevljev'. Zato naj vsak, kdor hoče svojo druiino dobro obuti kupi usnje na sejmu v Setniča, pri Sv. Ani pri Leskovca, v Cerknici, Kočevju in Toplicah na stojnici Franc Perko. POZOR ) Pred nakupom POHIŠTVA »i oglejte našo veliko zalogo spalnih oprav, jedilnic, kuhinj, ioteljev, otoman, divanov, klubovih garnitur, žimnic, blazin itd. — Prepričali se boste o ličnosti in solidnosti naših izdelkov ter bodete prihranili mnogo denarja. — Zahtevajte ceniki — ERMAN & ARHAR, mizarstvo, ŠT. VID nad i91 p > -43)? onojjqnJi Kumno, janež, rdečo deteljo, semensko A IDO, lipovo CVETJE, suhe GOBE itd. plačuje najbolje SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Wolfova ulica 12. 3633 »L'UNION« FRANCOSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA v PA-RIZU, osnovana L 1828. — Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. — Prevzema v»« vrste požarna in življenska zavarovanja — Pojasnila da)ejo brezplačno vsi krajevni zastopniki ln GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO »Menlda«,