104 (1792)
PRIMORSKI DNEVNI!
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
OZEMLJE
TRST, petek k. maja 1951
Cena 15 lir
> Londona prončnjefo poročilo angleškega poslanika v Teherana
Ižj,
Dotrnl P*ie.^8tai'n'^a torfiign Ofllcea - Progn o -1* ,h	-	ftlehru	o	stališču	Indije	-
ram nove iranske vlade - Požar v enem od
reviziii	""7,”	^	Londonu	proučujejo	tudi	egiptske	predloge
1 zavezniške pogodbe - V spodnji zbornici razprava o dobavljanju kavčuka Kitajski
slci ®Susk'- 3' ~Z Wovi iran’
saden	Predisednik Mos-
51(1	'Preložil posian-
^“Vrniici vladnj program, ki
»S?6 -tri bočke;
1. izvedba
botejatič2® jnacjotia!lizacijo pe-in. uporaba lospoHar3 dobička za razvoj m proizvodnje v fcona- jjevteiia volilnega za-• Podjpora Organizaciji
naroidov.
te-*oaa,
^Sb«.
"b SherSP R^fbanifc V' Tebera-^ssadiž	yberai	izročil
^ 2nan= U .° sv®ie vlade. Ni htmAjU vs^*>ina note, ki jo bo k° Ustanmi^ana komisija, ki se
“OiUOVilA -tf ?im i«al;n -ria lrnn n
?	v	smislu zakona
bosi ii°Ha^2aiCijo-btrd	da ie Shep-
»je da c drugimi izrazil, upa-lizacij; S 0 zak°m o naciona-®»ttevan, al Pr^ično, z ra-s bteri. 6"* in zmerno«. Sah,
“an jie
jal, pT ““ je tudi laz-govar-Je odloijlu -ie *iaval, da ne mo-' ra*k, Podpisa zakona, «ker
razbil • ^icyct zcuttuiia, «iter
lahko «1	mnenje
1,0 °dložit^ tolmačilo marebit-
v*®»/ ?5le:riaiti poslanik se j« Iorj j razg®varjal z Mossade-^rc«i	s,.	obveščeni
nisltskim ja^>’ da se je z im-varjai	Predsednikom razgo-
bški Vh2-,^u=irrj tudi o ame. ^aioei •1	‘'n'	g°spoddrski
brtienil da ie mimogrede °ije wvprašanje nacionalizal N ^ /oieja ter je priporočal, ^ftin0 Vprašanje reši spora-
obveščenih kro-HKj^^videvajo velike spre-•Ststih 'viscikdii državnih Jih vis»oS. zamenjavo števil-jMomafoSlu funkcionarjev in "%lj pr5,111 predstavnikov v 8hai v ■ ^ Tlarodiie fronte k^istrslT1 6tavni svetovalec “evaSa predsednika, za-glasilu «Chaet» ^ Sri vseh tistih, ki SO
J®ri tSj°^j!eini generalu Raz-taencvanje preisko-o
Se
tinjifrfmsije o delovanju ^hornivJ* vlade in njegovih ®o, ki ' V zvezi z eksiplo-Vjpot- v ■četrtek skoraj po-kCl)ira;>„Un;iclla zalogo o-i ožja
P Se SLV Jugozahodnem Ira-? Sre j° vedno boli vesti, L eK^^	V zvezi s
H (j^	^ Pi^e omenjeni
S«iti s80 številni Razmarcvi ^ iti a M6*1® na važnih me-Predvidtevati nove iJVai-T' ne' P3 prihaja iz vest, da je v torek požar vi nekem; petro-
lejskem vrelcu severno od Aba-dana. Izjavljajo, da je prvikrat prišlo do take nesreče y iranski petrolejski industriji.
Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v parlamentu izjavil, da ni bilo nobenega dopisovanja med Indijo in Veliko Britanijo v zvezi z nacionalizacijo petroleja.	Nehru
je sporočil, da ima «Anglo-Ira-nian» 933 indijskih nameščencev. Pripomnil je. da Indija ni izrekla nobenega mnenja o nacionalizaciji, ker da se ne vmešava v notranje	zadeve
drugih držav.
V Londonu pa je predstavnik zunanjega ministrstva	izjavil, dia Velika Britanijo nii mnenja, da so zapadle koncesije, ki pripadajo petrolejski družbi. Pripomnil je, da ne nr.ore dati podatkov O poročilu angleškega poslanika y Teheranu v zvezi z njegovim razgovorom z iranskim ministrskim predsednikom. To poročilo sedaj v Londonu proučujejo.
V Londonu prav tako proučujejo besedilo angleških predlogov za; revizijo angleško-egiptske pogodbe iz leta 1936, V parlamentarnih krogih izjavljajo, da bo'do v interesu pogajanj vsebino predlogov držali tajno. Diplomatski urednik lista «Evening News» pa pravi, da so egiptski predlogi verjetno sledeči; 1. britanske -čete bi morale zapustiti področje Sueškega prekopa v določenem času, na vsak način pa najpozneje v enem letu: 2. Egipt ne bi sodeloval z Veliko Britanijo za obrambo v času miru. dokler ne bi Velika Britanija izročila Egiptu znatne količine orožja;
Egipt bi pristal na; to, da zoa pet pokliče britanske čete na področje kanala v primeru bližnje vojne; o tem pa bi morala odločati egiptska vlada; 4. Sudan se mora, priključiti Egiptu piod jiijrisdikcijo egiptske krone.
V angleški spodnji zbornici se je danes nadaljevala debata
dobavljanju kavčuka in drugih strateških surovin LK Kitajski. Attlee je zanikal, da bi se surovine, ki jih Velika Britanija dobavlja Kitajski, uporabljalo proti angleškim četam na Koreji. Na Vprašanje Churchilla je- Attlee izjavil, da bo britanska vlada v bodoče vodila svojo politiko o izvozu strateških surovin sporazumno z ZDA ne samo gledč kavčuka,
P3č pa tudi za drugi material.
Dalje je Attlee izjavil, da so prvotno prepovedali izvce kavčuka na Kitajsko, pozneje pa so to prepoved preklicali. Za izvoz pa je potrebno posebno dovoljenje, zate da se prepreči izvoz večjih količin; ni pa nobene absolutne prepovedi za izvoz^ kavčuka- na Kitajsko. Na vprašanje Edena, ali ne bi bilo bolje izvoz prepovedati, je At. tlee izjavil, da gre Ie za manjše kbličine. ki jih ni mogoče vzeti kot strafegične.
Neodvisni poslanec Black-burn pa je predložil resolucijo, kii graja vlado-, ker je dobavljala strateške surovine Kitajski.
Prejšnjo^noč je zbornica odt-bril-a določbo v p-roraičunu, ki dblc-ča-, da p-ri so-cial-ni pomoči ne to vključeno brezplačno- do-d-eljevanje naočniko-v in protez. Kakor je znano, je- prav v zvezi s tem vprašanjem Bevan podla,] ostavko-.
Državni tajnik Kenn-eth Yo-unger se^ je danes se-sta-l z glavnim tajnikom OZN Trygve Liem, ki }e- vfčeraj
London. Nocc-j je Trygve Lie nadaljeval pot v Nev Terk.
TEHERAN, 3. — Nocoj javljajo, niso mogli še pogasiti požara, ki je nastal v nekem vrelcu ’ družbe «Amglo-Iranian Oil Company» sto milj severno od Abadana. Pripominjajo, da imajo velike težkoče pri preiskavi, ki naj ugotovi vzroke požara.
Bohumil Laušman v Beogradu
BEOGRAD, 3. — Kakor javljajo agencije, je jugoslovansko ministrstvo za informacije potrdilo, da je bivši češkoslovaški minister za industrijo in bivši voditelj socialdemokratske stranke Bohumil Laušman v Beogradu, kjer se je v družbi britanske delegacije udeležil prvomajskih proslav.
Laušman je zbežal iz OSR prišel v~ spomladi 1950.
PRED HISo OB VEČNI POTI V LJUBLJANI, KJER JE BILA 27. APRILA 1941. USTAN OVLJENA GF, SO OB DESETLETNICI ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO.
Mac Irthur ponavlja svoje teze pred preiskovalno komisijo senata
Nesoglasja med generalovimi izjavami in poročilom Bele hiše o razgovorih na otoku Wake • Mac Arthur skuša prepričati senat, da ZSSR ne bo posredovala, če bi se korejski spopad razširil; prezident Truman pa pravi, da ga je general že nekoč prepričal, da Kitajci ne bodo intervenirali
^silno raznarodovanje JiJ^pskih narodov v ZSSR
t v>	■	111"" -   ————
^°m'sca 0 položaju v baltskih državah - 200.000 Letoncev r ,ranib v petih letih - V estonskem sovjetu je večina Rusov
^anjt10 ° nasilnem raz'
3. — Comisco je
b9>o ie
nad
ki ga izvaja neruskimi narodi
inskih Peča s položajem v
4*wrvah in pravi’da
S?hjih v*I.*Vrfl0vni sovjet po ,v*afia 7i’!vah' ki so bile fe-ifih 5estavljen iz 57 eston-
1 ^ itjimin«eV’ 58 pa Je Rusov-iji ‘ “° nekateri rojeni v • y Ttah Pa so bili pri-Letoniji j«
H
Jeni,
n
od \goeloniii je ena tret-b9 *2 Rus poslancev sestav-«1, točiir, °V‘
oblast,. ?°udai'ja, da so ru-h^4ciie ■ Vedle množične deti 6 del0iZ^<-5aRskih držav v
S vi
(Nti v k°lhoze začeli zdru-Hs^Va-ne Vf6je skupine, tako eJ. oihoonA- SUperkolhoze>>’ ki tet,1'alistično'10 b*0!išo kontrolo a. “ega upravnega apa-
istim,-
vi .PoročiuDraSanji se Peča
-ukega angleškega Kra-
^ drUEim i ta’ ki pravi Cyili da so marca 1949 >>tm. oesettlsoče estonskih
3. — Z uradno iz. jo danes objavili,
Hl5*. p07 0^^'jene ' ^VršFvn. e deportacije so
kraje
'»is' ,p v l uUdi „na Leton' O da L . vi. Poročilo do-
Je dva meseca po
š‘evilo Kolhozov
žptf I iTl dodaja, da za ,‘e^v žita na Estonko. 20 odst. nižja kot.pred
',lftC2Ca našteva tu-m ya ° Let«>n-ski. SV ki eStu RiRi ie PO
i95o, odSginbR? v decem-JiiiDi Jpvjeta 105 5>lapov mest-"istr 9 visoiHu Ruspv, med SC in pReirjev, 5 mi-Nnit’ Večna p°dpredsednika tCS ii] n ^nnistrslcih pod-državni, ° polovica V.b So ri!.1islVradnikov so bsMi^ma fga!11 ,'z Moskve. •Jo.fvjjli na A,8 ,ir-'	1951 so
bi Rnsov Rus^° prilbUžno % ;	‘	so po ve-
ze SeCaiaaeo! tovarn' kl .C .M°skve centralna vla-
Ibč09 soviekt!kih ie Približno
v°Jakov, 50 »IT, elanoi p^-policije in SJetih J Policije, v zad-
N?6 tri mno7;ietSke obIasti
liMi', bted kat, ’• preselje-%LdrUse dlKU® depor-■V- ^rugih^S^O-OOO
.000 Pa so
poslali v sovjetska koncentracijska taborišča, predvsem v Vorkuto in Karagando.
Reorganizacija atlantskega pakta
LONDON, javo,^ ki so poročajo države atlantskega pakta, da so sklenile združiti v en sam organizem svete zunanjih ministrov, finančnih ministrov in ministrov za obrambo, zato da lahko pospešijo delo atlantske organizacije.
Ustanovili bodo finančni in gospodarski urad (FEB), ki bo deloval v Parizu vzporedno s svetom namestnikov in z uradom za obrambno proizvodnjo, ki bosta še vedno v Londonu. Novi urad bo prevzel funkcije stalnih pododborov gospodar, ske in finančne komisije za u-stanovitev posvetovalne skupi, n-e za vprašanja surovin in skupine za finančn-a in gospodarska vprašanja. Urad bo v temi zvezi z OEEC.
Novi urad bo prevzel tudi komisijo za obrambo ter gospodarsko in finančno komisijo za obrambo. Izjava pripominja nato, da ostane ves vojaški ustroj organizacije atlantskega pakta nespremenjen.
Danes popoldne je predsednik sveta namestnikov atlant. skega pakta Charles Spofford na tiskovni konferenci izjavil, da upa, da bo atlantski svet, kakor je bil reorganiziran, preskrbel potrebna sredstva za jz. vedbo skupne obrambe in za ohranitev miru, ali pa — če bi bilo potrebno — za zmago nad morebitnim napadalcem.
Na podlagi nove reorganizacije se bo število odborov atlantskega pakta od 15 znižalo na 9. Ti odbori so: 1. atlantski svet, 2. svet namestnikov,
3. urad za proizvodnjo in ob. rambo s sedežem v Londonu,
4. gospodarski in finančni svet s sedežem v Parizu, 5. vojaški odbor. 6. odbor vojaških predstavnikov, 7. stalna vojaška skupina s sedežem v Washing. tonu, v kateri so predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije, 8. vrhovno zavezniško po veljstvo s sedežem v Parizu pod poveljstvom generala Ei-senhowerja, 9. urad za načrtovanje za atlantsko mornarico z glavnim štabom v Washingto-nu.
Gospodarski jn finančni urad, ki bo v Parizu, se bo med dru. gim bavii tudi z vprašanjem surovin. Prihodnji teden bodo sporočili, kaka bo sestavljen-
VVASHINGTON, 3. — Danes je general Mac Arthur poročal pred združenima senatnima komisijama za obrambo in za zunanje zadeve. V nasprotju s prvotnimi nameni so se smeli seje udeležiti vsi senatorji in čeprav je bila seja za zaprtimi vrati, jo tisk dobil -tokaj, obširna poročila o Mac Arthurjevih izjavah.
Mac Arthur je na široko razložil svoje poglede na položaj na Daljnem vzhodu in poročal o svojem _ delovanju na mestu poveljnika za Daljnj vzhod in na Koreji. Glavne točke, ki jih je Mac Arthur poudarjal, so bile: 1, prepričevanje kongresa, da ZSSR ne bo intervenirala v korejskem sporu, tudi če bi se razširil, ker zato nima materialnih možnosti. 2. Poskus zvračanja krivde za vse morebitne neuspehe na Washington, ki da mu ni dal na razpolago dovolj sredstev.
Zdi se. da je Bela hiša predvidevala glavne smeri Mac Arthurjevega napada. Z objavo razgovorov na otoku Wake, ko je general trdil, da- Kitajci \ nobenem primeru ne bodo intervenirali na Koreji, je Truman očitno mislil paralizirati Mac Arthurjeve* Izjave, da ZSSR ne bo posredovala. Poleg tega so razne osebnosti v zad-njitf dneh dajale izjave o vojaški in gospodarski pomoči ZDA Južni Koreji. Mac Arthur je danes trdil, da je bila ta pomoč nezadostna in tu tudi on ni imel na razpolago dovolj sredstev- Truman odgovarja spet pomočjo poročila o razgovorih, ko je Mac Arthur dejal, da «še ni bilo poveljnika v zgodovini, ki bi dobival tako pomoč«.
To orožje je uporabil Truman tudi na današnji tiskovni konferenci, ko je omenil, da ga je Mac Arthur na otoku' Wake prepričal, da Kitajci ne bodo napadli.
Mac Arthur je nastopil pred senatnimi komisijami v okyiru preiskave o ameriški politiki na Daljnem vzhodu, ki jo vodi senat. Mac Arthur je takorekoč prva priča. Njegovo poročilo se je večinoma razvijalo v obliki razgovorov na vprašanja ražnih senatorjev.
Med drugim je Mac Arthur na vprašanje senatorja Russel-la odgovoril, da ne verjame, da bi Rusi mogli zasesti Japonsko. Dejal je, da je Japonsko mogoče zasesti samo z anfibiško operacijo, dokler pa ZDA nadzorujejo morje in zračni prostor okoli Japonske, taka operacija ne more uspeti.
Mac Arthur je nato na dolgo govoril o sovjetskih vojaških položajih v vzhodni Aziji. Dejal je, da je najbolj ranljiva točka teh položajev dolga pot za preskrbovanje sovjetskih enot na tem področju; preskrbovanje je mogoče samo preko transsibirske železnice,ki da je že polno obremenjena za vzdrževanje normalnih sovjet, skih vojaških sil v Sibiriji in vsaka večja koncentracija bi povzročala velike težave. Rekel je tudi, da se isto opaža pri Kitajcih, ki da so prav zaradi tega slabo oboroženi, ker ZSSR ne more v zadostni meri preskrbovati svoje zaveznike.
General Mac Arthur je nato govori] o sovjetski mornarici na Daljnem vzhodu, ki je sestavljena iz lahkih enot, ima
pa precejšnje število modernih nemških podmornic. Del Mac Arthurjeve razloge o podmornicah in kasneje o številu so-vjetskih letal v vzhodni Aziji je cenzura v besedilu, ki je bilo namenjeno tisku, črtala. Rekel je, da se ZSSR, kot že 1 tolga stoJeUa..carska Rusija, prizadeva dobiti izhod na morje in da je njen cilj ne le Sredozemsko morje in evropske obale, temveč tudi Tiho morje in Indijski ocean.
Mac Arthur kasneje ni odgovoril na vprašanje, kako močne H morale biti čete OZN, da bi «opravile svoje delo na Koreji«, poudaril je samo, da je imel na razpolago omejena sredstva in da je stalno prosil za ojačenja. Menil pa je, da ne bi bilo potrebno mnogo več čet, če bi ((mornarica in letal, stvo lahko delovali z vso svojo silo«. Pri tem je omenil, da bi to zadostovalo, da bi ((očistili vso Severno Korejo«. Zagovarjal je tudi stališče, da bi morali na Korejo poslati Cang. kajškove čete, ki da štejejo pol milijona mož.
General je rekel, da bi «skle-p o morebitnem napadu na kitajsko kopno morali prepustiti poveljstvu nacionalističnih čet na Formozi«, in nato govoril o raznih možnostih,- ki bi jih te čete imele.
Na vprašanje senatorja Rus-sella je Mac Arthur odgovoril, da so mu iz Washingtona «for. malno prepovedali, da bi bombardiral kar koli izven Koreje«.
Mac Arthur je nato .obtožil ameriško vlado, da je kriva vsega sedanjega položaja na Daljnem vzhodu, ker je zagrešila ((Ogromno napako«, k0 je dovolila Mao Ce Tungu, «da se je polastil Kitajske«. Rekel je, da bi bilo treba dat; Cangkaj. škovi vladi vso pomoč.
Nato je general ponovil svoje trditve, da so načelniki glavnega stana soglašali, z njim glede ukrepov proti Kitajski,
priznal pa je, da «obstaja neka razlika« med izvidniškimi poleti, kot so priporočali na. čelniki glavnega štaSa, in med bombardiranjem Mandžurije, kot je hotel on. Dejal je tudi, da neve, da bi glavni stan kdaj koli predlaga; bombardiranje Mandžurje.. \
V svoji običajni tedenski ti-»kovni konferenci predsednik Truman ni hotel komentirati dotlej znanih Mac Arthurjevih izjav pred senatom. Prosil je novinarje, naj počakajo, ddkler senatna komisija ne bo izbrala vseh izjav, tako Mac Arthurjevih kot vladinih. Dodbl je, da bo takrat postalo jasno, db je bilo mogoče položaj, -ki je nastali na Daljmetn vzhodu, rešiti na en sam, način: z odstavitvijo Mac Arthurja.
Na vprašanje, "kaj meni o Mac Arthurjevi izjavi pred skupno sejo kongresa takoj po povratku iz Japonske, d:a ®e bo umaknil iz Javnega življenja, se, je predsednik Truman samo nasmehnil.
Truman jb danes sprejel svojega peseb-nega svetovalca za vp-rašanje japonske mirovne pogodite Johna Fosterja Dulle-sa, ki se ie prejšnji teden vrnil iz Japonske. Dulles je poročal, da se na Japonskem zavedajo, da Mac Arthurjev odhod «ne pomeni nobene spremembe v ameriški politiki do Japonske im d-o azijskega komunizma«. Poročilo Bele hiše pravi, da sta Truman in Dulle,s govorila tudi o pogajanjih za tihomorski obrambni piak-t mied ZDA, Avstralijq in Nor^p Zelandijo.
, V govoru na letnem zborovanju trgovske zbornice je načelnik za gospodarsko mobilizacijo Eric Johnson, .izjavil, da bodo v manj ket dveh letih ZDA «imele tako velike rezerve orožja in tako veliko kapaciteto vojaš-ke proizvodnje, dQ bo, vsak napadalec desetkrat premislil, pre-dno bi spregovoril, in ko'bo ditsetič premislil, se’bo raje ugriznil v jezik, kot da bi
odprl usta«. Dodal je, da bo Amerika dobila tako industrijo, ki bo na eni strani zadovoljila zahteve obrambe, na -dirugi strani pa omogočila, visoko 'življenjsko raven. Naznanil je, da bo letin,a produkcija jekla v ZDA, narasfla od sedanjih 108 milijonov ton v letu 1953, proizvod)-n ja aiiumimja' pa uti' boO.vOO unn na 1,300.000 ton.
Večja skupina republikanskih in demokratičnih poslancev iz južnih držav pripravi j,a akcijo proti zunanjemu ministru A-chesonu. Skupina namerava do. seči od kongresa, da ukine kredite za Achesonovo plačo po 30. juniju in ne odobri proračun zunanjega ministrstva, dokler bo Acheson minister.
Prenos padlih partizanov
iz Jugoslavije v Rim
RIM. 3. — V soboto popoldne Ibo v Rimu svečana ceremonija ob prenosu desetih trupel italijanskih partizanov, ki so padli v Jugoslaviji v zadnji vojni in ki so pripadali brigadam ((Garibaldi« in «Italia». Ta trupla bodo pripeljali v Rim v petek zvečer in spadajo v skupino trideset trupel padlih partizanov, ki so jih odkopali v Jugoslaviji. Prejšnji teden so že pripeljali večjo skupino v Milan, Turin in Firence, kjer so padle borce pokopali z vsemi vojaškimi častmi ob navzočnosti jugoslovanskega poslanika Mladena Ivekoviča.
Sklepi Evropskega sveta
STRASBURG, 3., — Na današnji jutranji sej! Evropskega sveta so sprejeli sledeče sklepe v zvezi z revizijo statuta in z delovanjem Evropskega sveta: I. skupščina bo lahko razpravljala o vprašanjih obrambe s politične strani; 2. skupščina bo lahko dala svoje mnenje o vseh pobudah evropskega značaja, ki jih bodo vlade držav članic sprejele; 3. združitev vprašanja, ki se nanaša na pre-obljudenost nekaterih evrop-»kih držav, z vprašanjem političnih beguncev.
Na popoldanski seji je minister neke severnoevropske države predlagal, naj' bi Zahod pokazal Sovjetski zvezi in njenim satelitom da Zahod želi mir. Nekateri ministri so zahtevali, naj se ta predlog skrbno prouči. Italijanski minister Sforza pa je omenil, da je ta predlog v glavnem, -podoben njegovemu predlogu, ki ga je stavil nekemu ministru atlantske zveze, in je priporočal, naj se predlog naglo prouči in naglo reši. Pridružila sta‘se mu Adenauer in francoski zunanji minister Schuman. Drugi ministri pa so predlagali, naj se načrt skrbno prouči.
Glede predloga za spremene bo statuta v zvezi s posvetovalno funkcijo skupščine je na popoldanski seji britanski predstavnik zahteval, naj Se to vprašanje še bolj temeljito prouči, in je izjavil, da bo glasoval proti tozadevnemu predlo gu. Sklenili so tudi, naj posvetovalna skupščina povabi kanadske in ameriške opazovalce na seje skupščine in na seje komisije za splošna vprašanja. Ministri se bodo sestali -jutri popoldne na zadnji seji! v soboto pa se bo sestala posvetovalna skupščina m ob tej priliki bodo razpravljali tudi o po-ročilu Gospodarske organizacije za evropsko sodelovanje (OEEC). O tem poročilu je da-nes razpravljala gospodarska komisija Evropskega sveta.
Zares,	os
Ameriški načrt
za sanhcije proti Kitajski
Uradno poročilo o seji odbora za skupne ukrepe
NEW YORK, — V poročilu, ki so ga objavili nocoj po tajni seji, javlja komisija OZN Za skupne ukrepe, ki ima nalogo razpravljati o morebitnih sankcijah protj LR Kitajski, da je dala prednost proučevanju gospodarskih sankci-j in ugotovila, da številne države te ukrepe že izvajajo.
ZDA so predlagale komisiji, naj se gospodarske 'sankcije proti Kitajski izvedejo v obliki prepovedi uvoza orožja, streliva, vojnega materiala, petroleja, snovi potrebnih za atom-sko^proizvodnjo, za proizvodnjo orožja, streliva in vojnega materiala na splošno in katerega koli proizvoda, ki bi lahko po-mhgal pekinški vladi, da nadaljuje vojno na Koreji.
Ameriški delegat Ernest Gross je poudaril, da prepoved izvoza, omejena samo na nekatere strateške proizvode, ki pa
bi jo izvajale številne države, bo lahko bolj uspešna kakor prepoved izvoza vseh proizvodov, ki je ne bi sprejele vse države članice OZN. Gross je pripomnil, da bo njegova dele-gacja predložila v ponedeljek komisiji ta načrt v obliki resolucije in da ima namen zahtevati, naj politični odbor OZN o tem razpravlja.
Zdi se, da med člani komisije nj bistvenih ugovorov proti ameriškemu načrtu, vendar pa so baje nekateri člani, vštevši angleškega, postavili nekaj formalnih ugovorov, ker so mnenja, da bi z uvedbo celotnega programa sankcij ((povzročili še večji odpor Kitajske«. Zdi se, da omenjeni člani sicer načelno sprejemajo ameriški načrt, zdj se j'm pa neumestno, dati temu načrtu zakoniti učinek s formalnim priporočilom glavne skupščine.
Falzifikatorji pri «Giornale di Trieste« so torej morali objaviti včeraj popravek k svojemu strupenemu članku od 27. aprila, ki so ga bili na tako senzacionalen način objavili na prvi strani pod naslovom V.TITO VORREBBE Dl-FENDERE TUTTA LTTALIA SETTENTRION ALE».
Da so pri tem požrli grenko slino, pa dokazuje jedki komentar, ki se najprej pobaha, da so nam privoščili z objavo celo Ktrattamento di javore». Zakaj «di favores — je res skrivnost; če ne zato, ker so izpustili prve štiri besede besedila, ki smo jim ga poslali (uRlTENlAMO DOVEROSO PREC1SARE CHE...S), ker pač očitno ne smatrajo za svojo dolžnost falzifikata popraviti. No, pa mi nismo pikolovci! Dolžnost so torej izvršili nasprotno s svojo trditvijo, da so šli s tem celo «oltre» — «i sensi detle disposizioni vigenti sulla stampav. In tudi to je dokaz za poskus pačenja tistega, kar so morali storiti ter dokaz neumno onemoglega prikrivanja tistega vtisa, ki ga objavljeni popravek stori na čitatelja, ki živi pod dojmom «bombe», ki jo je bil «Gior-nale» tako bučno vrgel prejšnji teden. To pa je tudi edini namen vsega ostalega komen-t<vrja\% Zato je prav, da si ogledamo, v koliki meri so ga dosegli.
Predvsem, naj povemo, da je edina «dobra» stran komentarja, da vsaj skušajo v njem odgovoriti na tisto bistveno vprašanje, ki si ga bo postavil vsak njihov čitatelj:
Zakaj vendar niso objavili tistega zadnjega odstavka članka v ((Primorskem dnevnikus od 26. aprila t. I., kakor ga ni objavila niti milanska ((Unitan Mussolinijevega španskega pro. stovoljca Ulisseja?
Zakaj sta oba Usta, čeprav sicer nasprotnih političnih struj, kot da bi se zmenila, izpustila prav tisti zadnji stavek in v isti saPi poudarjala, da objavljata članek «v celoti?» (Zakaj fašistovski komin-formist Ulisse tega ni storil, bomo mogoče še izvedeli).
Klerikalci pri «Giormie» pa falzifikat opravičujejo z izgovorom, «da niso bili in da ne bodo nikoli pripravljeni verjeti trikom tistega žurnalizma, ki uporabi dva dolga sitolpca proze, da bi rekel tat gentle-manu .(zakaj pa so iz članka izpustili tudi ravno tisti del, ki govori o ubijanju otrok, starcev in žena ter požiganju vasi, ko že uporabljajo izraz gentleman?) in nato upa, da se bo izognil moralni odgovornosti obrekovanja z drobno vitji;o (tudi z velikimi trka mi nad naslovom, našega članka natiskanih besed «DRUGA STRAN KOLAJNE« niso bili opazili ti užaljeni pravičneži — kar je po vrsti že tretji element falzifikata!) na kraju sladkobno opozarja, da ni bil ■namen nikogar žalitis.
To naj bi bil prvi del «bpra-vičila» za namerni falzifikat. Drugi del pa je v tem, da po mnenju nedosegljivih žumali-stičnih veličin pri «Giornale» ne gre za parodijo, kajti «parodija je neka vrsta težko upo. rabljevega luksuza in ko se napačno uporabi, ima porazne učinke». Skratka: Cič ni za barko!
No, pa predpostavimo, da naih je šlo za žurnalistični trik. Toda, če samo zato zad. njega odstavka našega članka «Giornale» ni objavii, pomeni, da si domišljuje, da so takšen trik Sposobne opaziti le bi. stre glave (ki si v Trstu najbrž edine lahko privoščijo uporabo parodije) v njegovem uredništva in da torej inteligenco svojih čitateljep tako nizko ceni, da jih smatra za nesposobne, da bi trik opazili. O, če bi skušali to dopove, dati tem čitateljem, bi jim pač odgovorili: vVaghela con-tar ai Kaiser!« Uredniki pri «Giornale« zelo dobro vedo, da bi pač njegovi citate Iji pra. vilno ocenili našo pripombo, da gre za odgovor megalomanskim zahtevam fašistov, skega «Messaggero Venetov, in vsa umetna klerikalna montaža bi propadla^ hrušč in trušč ne bi bil dosežen in z njim vsi ostali nepošteni nameni. To je torej pravi vzrok,
Napeto ozračje v Francovi Španiji
Brezplodni poskusi za rešitev zavoženega gospodarstva - Sopotniki režima se odvračajo in se poskušajo oprati krivde - Odpor španskega ljudstva raste z vsakim dnem
Februarski in marčni dogodki v Barceloni, ki so sprožili odmeve po vsej Španiji, so povzročili val panike v frankistični vladi in med vodilnimi ljudmi režima.
Cela vrsta sej Francove vlade, na katerih so razpravljali o gospodarskem položaju in iskali zdravila zanj, ni dala nobenega rezultata. Bila je sestavljena posebna vladna komisija, ki naj predloži Francu ukrepe, ki naj rešijo položaj.
Glavna naloga te komisije je, proučiti ukrepe, kako doseči na trgu zadostno količino najpotrebnejšega blaga in kako spraviti cene na bolj dosegljivo raven. Toda ti napori so zaman; ministri, Franco in vse nazadnjaške sile gledajo samo na to, kako bi obranili falangistični režim proti vsem . . .
Kako doseči, da bi meso veljalo manj kot 36 pezet (naislabše, ker boljše stane tudi 44 pezet), ribe' 32 ali 40 pezet za kilo, jajca 24 do 30 pezet za tucet. itd.? In kako
doseči, da bi bilo tega blaga vedno dovolj v vseh španskih krajih?
V zadnjih petih letih so življenjski stroški narastli za 700 odst., mezdetpa so ostale praktično na isti višini. Kako urediti to nasprotje? Večkrat prihajajo v španska pristanišča ladje iz inozemstva, polne raznega blaga, toda ve-rižniki se takoj pogodijo za ves tovor, ki ga potem odpošljejo v bolj -ali manj znanih smereh. Kako to preprečiti, če so verižniki tako tesno povezani z ministrstvi? Ce bi prelomili z njimi, kdo bo podpiral režim? Verižnik je minister, jeguverner, je vojaški poveljnik, je falangistični poveljnik in poveljnček, ravnatelj državnih uradov, policij, ski komisar. načelnik civilne straže...
Medtem pa vladna komisija, ki jo sestavljajo ministri za industrijo, za delo, za javna dela in za poljedelstvo zapravlja čas. Ob istem času v Španiji ljudje, ki jim je*Bar-
celona še bolj utrdila vero. v njihove možnosti in v njihovo silo, nadaljujejo z odporom proti režimu.
Protestu študentov iz Granade, ki so stavkali v znak solidarnosti z Barcelono kljub spopadom s policijo, aretacijam in represalijam, je sledila stavka madridskih študentov. Začela se je na filozofski fakulteti, toda vsi študenti so jprotestirali "proti terorističnim, ukrepom, ki so jih oblasti začele izvajati proti njihovim tovarišem. Danes morajo . študentje, ki jih frankistični tisk zmerja s potepuhi in paraziti, trpeti prisilne ukrepe, ki jih pa samo podžigajo k odporu.
V Granadi so jim vzeli. le. to, univerza je blokirana in študentje — kot tudi v Barceloni in Madridu — mora. jo pokazati svoje izkaznice, če hočejo stopiti v razred. Vse to študentom samo najbolje dokazuje potrebo po povezavi med njimi in delav. c i v borbi proti režimu.
Nič matij kot študenti iz-
ražajo svoje nezadovoljstvo delavci v vseh pokrajinah, vsak dan: stavke kot v Azcoi. tiji, manifestacije kot v V a-lenciji in v Guipuzcoi, pod. talno delovanje v vsej Španiji.
Španija je polna nemira. Govorice krožijo na veliko. Vse se nanašajo na stavke, na borbo, nedelovanje proti režimu. Frankistični tisk je prisiljen, da se resno peča z borbo proti «upornikom». Položaj je napet, eksploziven.
Znakom slabosti, ki jih daje režim. ko ne more več najti zdravila za vse veliko zlo, ki_ ga je povzročil, se pridružujejo znaki, nemira' med frankističnimi sopotniki, ki iščejo poti, kako bi se oprali svoje krivde.
«Ecclesia«, organ katoliške akcije, in «Tu», glasilo tako imenovane «delavske bratovščine«, dajejo jasne 'znake negotovosti, čeprav še vedno Podpirajo frankistični režim. List «Tu» je končno raje prenehal izhajati. Dopisnik lista
«Neu> York Times« piše 0 tej stvari sledeče:	((Delovanje
cerkve je v zadnjih časih dalo razumeti, da se ona sicer ne upira Francovemu režimu v nobenem političnem vprašanju in da v celoti pod pira njegovo protikomuni. stično usmerjenost, da Pa je nezadovoljna, ker režim ni izpolnil spojih velikih obljub na, polju socialne pravičnosti izraz, ki ga zelo pogosto srečujemo v španskem tisku in da zaradi tega cerkev ne sprejema odgovornost i za napake režima na tem polju«.
Najboljši dokaz, da se za frankistični režim' stvari ob. racajo slabo:	krivci	bi	radi
odvrnili krivdo od sebe in jo skušajo medsebojno napr. titi drug drugemu. Brezplodno delo! Slavni «U,H.P.)> (španske kratice za ((Združite se, bratje proletar-ci!«) iz ieta 1934 se je spef začel pojavljati po oviedskih ulicah...
Po listu
«Accidn Socialista«
da so najvažnejši odstavek našega članka črtali.
Se več! Ce bi bil ((Giornale« objavil naše opozorilo, da gre za polemiko z ((Messaggero Ve-neto«, bi imel s tem hkrati odlično priložnost svoje čita-t el j e — smatrajoč jih za manj inteligentne od pisca članka — opozoriti: Glejte, to je žurnalu stični trik! In s lem bi le lahko podkrepil svoje «argumente«. Zakaj ni tako postopal že takrat, ampak šele včeraj, ko smo ga na objavo prisilili? Odgovor je na dlani!
Glede uspelosti parodije pa bi mogli čitatelji «Giornale« soditi le, če bi imeli priložnost brati prav ta izpuščeni odsta-•vek. Zato sodimo, da je spričo smešne gluposti prvega izgovora, izgovorov o parodiji globoko nepošten poleg tega, da je bahaško praznoglav!
Qba izgovora za izvršitev falzifikata sta torej do kraja jalova!
Ves ostali del komentarja kl govoriči o Dravi, o Julijskih Alpah, o megalomaniji, o ((veliki neznanki fanatizma mesijanskega panslavizma«, o «fa-talita storica« itd. — pa je spričo jalovosti obeh izgovorov navadno mlatenje prazne slame in zato ne bomo o njih trosili besed.
Končno se nam zdi vsaj omiembe vredna še razlika med besedilom komentarja, ki ga «Giornale« objavlja v svoji tržaški izdaji in besedilom ko. mentorja v izdajah Za Gorico in Tržič. V zadnjih dveh se moenja, da je prevod dala a-gencija ANSA vsem. časopisom, ki so. nanjo naročeni; v tržaški izdaji pa se omenja le vneka agencija», za katero pravi «Giornale«, da bi nanjo lahko zvrnil krivdo, toda le glede Ustih nekaj stavkov -v besedilu, kar naj bi pomenilo, da najbrž ne za najvažnejši zadnji odstavek Predvsem: Cernu ta razlika med tekstom posameznih izdaj? Zd\i se nam, da gre za ustvarjanje vtisa zmanjšanja odgovornosti in poniglavega zvračanja krivde na drugega... Pa kaj se to koga tiče! Vendar se nam zdi tako postopanje — recimo — pomanjkljivejšega informiranja tržaških bralcev zelo čudna zadeva, ki nas navaja —; če jo prištejemo fc falzifika-torski roboti, ki je do kraja nepoštena in po posledicah, ki jih je izzvala, resnično edinstvena ■— da v iskrenem ogorčenju vzkliknemo:
Zares ostudno!
«F rittatd j> torej, Ici jo omenja, ^ bo «Giomalu» resnično obležala na želodcu. Upajmo, da ne bo tako kmalu scvrl nove.
Nova ameriška
letalska skupina v Evropi
PARIZ, 3. — Vrhovni atlantski poveljnik v Evropi, general Eisenhovver, je sporočil, da so Združene države ustanovile tretjo ameriško letalsko skupino z glavnim stanom v Evropi in poudaril, da je «s tem priznana naraščajoča važnost a* meriške letalske moči pri obrambi zahodne Evrope«. Treti, jo ameriško letalsko skupino so ustanovili tako, da so povečali bivšo tretjo ietalsko divizijo, ki je imela svoje oporišče v Veliki Britaniji. General Ei-senhower je še pripomnil da so to storili« glede na bodoče potrebe tesnejše povezave in operacijskega nad-zorstva v splošnem zahodnem obrambnem načrtu«. Istočasno je ameriško obrambno ministrstvo v Wa-shingtonu sporočilo, da je ob-nevljena sedma letalska divizija strateškega letalskega poveljstva, ki prevzame operacijsko nadzorstvo nad enotami strateškega letalskega poveljstva, ki se bodo izmenoma urile v Veliki Britaniji. Tretja skupina ameriških letalskih sil bo pod poveljstvom generala Leo na Johnsona. Predstavniki obrambnega ministrstva so no-!asnili> »a bo ta ukrep omogočil nadaljnje , pošiljanje ameriških bombnikov in lovcev* na oporišča v Angliji jn drugih delih Evrope.
Po
Kratke vesti
3' — Glavni tajnik OZN, Trygve Lie, se m danes razgovarjal s predstavniki Foreign Officea. Menijo, da so govorili o Koreji in 0 brezuspešnih poskusih, da bi prišli
Trt * sTPekj,ngcm- Opoldne je Trjrgve Lie kosu pri Morriso-
^’JVe?er pa se Je z letalom odpeljal v Nevv York.
LONDON, 3. — Ravnatelj a-menskega urada za obrambno mobilizacijo, Charles Wilson, se le danes razgovarjal z ameriškimi predstavniki v svetu a-Uantskega pakta. Govoril je tudi s predstavniki britanske vla. * in jim zagotovil, da bodo v okviru možnosti upošte. vale njihove želje pri razdeljevanju redkih surovin.
RIM, 3. Mladinski organizaciji bivših socialističnih stranic PSLI ih PSU sta se danes združili v enotno organizacijo pod imenom «Federazione Giovani-le Socialista (Sezione Italiana Intemazionale Giovanile)«. Taj. riik nove federacije je postal Giacomo De Sario.
TOKIO, 3. — Po podatkih zavezniškega poveljstva so čete OZN doslej na Koreji ujele okoli 150.000 Kitajcev in Sever, nih Korejcev, ki so zdaj po raznih ujetniških taboriščih na Koreji.
MONTEVIDEO, 3. — Novi
jugoslovanski minister v Urugvaju Marijan Stilinovič je danes izročil poverilnice predsed. niku Martinezu Trueba,
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Petek 4. maja Cvetko. Valhun Sonce vzide ob 4.50: zatone od 19.14. Dolžina dneva 14.24. Luna vzide ob 3.49: zatone ob u.aa. Jutri, sobota 5. maja Irenej, Desirad
Slovenska naj dobi
srednja šola novo stavbo
Poslopje v Ul. Lazzaretto vecchio je skrajno neprimerno in nezdravo - Zaradi tega trpe tudi učni uspehi
rsurCL
va*
Dvor
Učifiica. I« 1 — $00
2>.o*tscc.
I
C*./H
rj
OOrtitCO.
---
c c
NAČRT PROSTOROV UČITELJIŠČA IN NIŽJE STROKOVNE SOLE, KI NAM NAZORNO JASNO POKAŽE RAZDELITEV SOLSKIH PROSTOROV, KI NIKAKOR NE USTREZAJO.
Slovenskim šolam so po Uspešno kchčani drugi svetov, ni vojni nakazali v Trstu nekatera poslopja, ki so pač za začetek zadovoljevala in so slo. venske šole tudi v njih pričele takoj s poukom. Število učencev. ki bi bili sposobni za višje razrede osnovnih šol ter za srednje slovenske šole je bilo le majhno iz enostavnega razloga. ker pod Italijo slovenskih šol ni bilo. Z leti po vojni pa je število učencev slovenskih šol ra.stlo, in vzporedno s tem je naraščala tudi potreba po primernih šolskih poslopjih.
Ce pa danes pogledamo po slovenskih šolah v Trstu, moramo. žal. ugotoviti, da še zdaleč ne zadovoljujejo. Ponovno moramo tudi poudariti, da so šolska poslopja za slovenske učence in dijake mnogo slabša od poslopij, ki naj služijo ita. lijanskim šolam.
Oglejmo si danes natančneje poslopje slovenskih srednjih šo] v Ul. Lazzaretto vecchio. Dejstvo, da stavba ni bila zida_ na za šolo, nam že vnaprej dokazuje, da poslopje ne more biti za šolo primerno. Prvič je v prometnem delu mesta, kjer motijo pouk številni avtomobili in tramvaji ter zaradi tega ne morejo imeti odprtih oken.
V šolskem poslopju samem v pritličju pa sta celo dve stroj, ni delavnici, nasproti šole v isti ulici pa dve ključavničarski strojni delavnici. Vse te delavnice povzročajo neprestan šum, kar pouk moti ne glede na to, da je skrajno neprimer. no, da so v istem poslopju šolske učilnice in kakršnekoli de. lavnice. Vsak pedagog pa tudi vsak učenec in dijak ve, da je za uspešen pouk potreben mir. kajti le v miru se lahko vzgojitelj, ko razlaga učno snov, kon. centrira in jo tako lahko dobro in razumljivo raztolmači učencem. Ce to velja za učitelje, je še bolj važno za uče- ce, ker je že po naravi otrok dovzeten za vse dražljaje izven sebe in ga vsaka motnja — naj bo to šum, gibanje, in podobno — raztrese. Zato je nujno, če hočemo, da učenci slede pouku, da je v njihovi . okolici čim večji mir.
Poleg tega je hiša tesno med ostalimi visokimi stavbami, ta. ko da so prostori temačni in mora v nekaterih učilnicah ves čas pouka goreti luč. (Tako n. pr. v II.a in v Il.b razredu) V zimskem času pa mora svetiti elektrika po vseh učilnicah.
Sola v Ul. Lazzaretto vecchio je razdeljena na dva dela.
V enem krilu je slovenska viš. ja gimnazija, v drugem delu pa sta izmenoma nižja strokovna šola (avviamento) in učiteljišče. Za danes se zaustavimo pri tem drugem delu.
Vseh učilnic je H in jih, kot smo že prej de.jali, uporablja zjutraj učiteljišče, popoldne pa Državha nižja trgovska strokovna šola. Ker prostori nimajo velikih oken. kakor jih gra. de pri modernih šolah, in ker so okna nekaterih učilnic obrnjena na dvorišče, nstala pa na ulice, kjer so na drugi strani visoka poslopja, se v opoldan, skem odmoru prostori slabo prezračijo in 5 do 6 urno učenje v takem prostoru trpi na uspehu, da ne govorimo o zdravstveni plati.
Skrajno nehigienično je to, da sta za obe šoli, ki sta mešani — torej dekleta in fantje, samo tri stranišča ,# dve za di jakinje. ki jih je več, eno pa za dijake. Tega se mora posluževati tudi profesorski zbor in šolski sluge. Jasno je. da Se v odmorih ne morejo vsi razvrstiti in tako zopet trpi pouk, ker se morajo stranišč posluževati učenci tudi med poukom.
Zelo pomanjkljivi so (udi prostori za pisarne. Tako imata ravnateljstvi učiteljišča in strokovne šole skupno pisarno, oba profesorska zbora pa skupno Zbornico. Da je delo — konference. posvetovanja, korigiranje zvezkov — v takih prilikah močno ovirano, nam bo pritrdil vsak. ki je irpei kdaj opraviti v šoli.
Poglarv je zase so v tem poslopju hodniki, ki so zdaleč preozki in je v odmorih na njih prave gneča. Ce pristavimo k temu še vrata v učilnice, ki se odpiralo navznoter, si lahko predstavljamo, kaj bi v tej šoli nastalo ob požaru ali
drugi nesreči, če pomislimo, da je v nadstropju naenkrat najmanj 200 oseb.
Ze iz vsega navedenega vidimo, da je šolsko pošlo je v .Ul. Lazzaretto vecchio za šolo neprimerno in hi slovenski učenci in dijaki nujno potrebovali novo šolsko poslopje, zdlravo in moderno urejeno, z velikimi, zračnimi učilnicami, z vsemi potrebnimi prostori kot so različni kabineti za učila, knjižnico. risalnico. fizikalno dvorano telovadnico, itd.
Noben izgovor občinske upra-ce, češ da nima sredstev za zidanje. ne more držati, ker za italijanske učence vendarle- gradi mestna občina moderne šole. Starši slovenskih otrok plačujejo prav tako davke, kakor starši italijanskih, zato ima. jo tudi pravico, da jim občina postavi odgovarjajoče šole. Pravico imajo do svojih, srednjih šo] v središču mesta, ker
prlhajajo vanje otroci iz vseh mestnih predelov in iz okolice ter je zato center mesta najprimernejši.
Poraze in neuspehe proglašajo za zmage
Kominformisti se vedno hvalijo, kaj vse so naredili v korist delavstva in delovnega ljudstva sploh. V ta namen se Poslužujejo tiska, zborovanj in občinskega sveta ter jim ni niti malo mar za objektivnost. Glavno je, dri dosežejo trenutni učinek, to je, da vzidajo majhen kamenček v svojo propagandno stavbo za bodoče volitve.
V ta propagandni manever lahko tudi vpletemo govor pa radiu Trst 1 Bonoma Tominca iz vodstva Enotnih sindikatov. Da bi čim bolj napihnil «uspe-he» teh sindikatov. je v svojem govoru označil kot velik uspeh tudi sporazum za pekovske delavce, kateri je bil sklenjen na uradu Za delo. V resnici pa ta sporazum ni prav nič ugoden. Ce bi ga uveljavili tako, kakor si ga razlagajo delodajalci, bi okoli 50 odstotkov pekovskih delavcev utrpelo od 120 do ISO Ur škode na dan. Zato si resnični predstavniki delavcev na vso moč prizadevajo, da Se sporazum na ta način ne bi uveljavil.
No, pa ti pride Tominec in ti v menu svojih Enotnih sindikatov proglasi tak sporazum kot uspeh! Res je'sicer, da je delavstvo ravno po krivdi o-portunističnega vodstva Enotnih sindikatov doživelo že več takih mspeho v», toda vsaki stvari mora biti nekoč konec. Tako potvarjanje in posiljevanje dejstev je v veliko škodo vsega delavskega gibanja in pomeni zavestno varanje lastnih pristašev. Dejstvo, da se bližajo volitve, ni nikako opravičilo za tako demagogijo. C e pojde tako naprej, bodo kominformisti proglasiti za uspeh celo napad podjetja 1LVA na pravice tovarniških odborov. Od takih demagovov si pač lahko pričakujemo vsega.
Zakaj se je kruh
nepričakovani! podražil?
Ko so tržaške gospodinje pri-1 sprejeli ter sklenili, da šle v srede zjutraj k svojemu poslali omenjeni protest.
bodo
peku, jih je čakalo zelo neljubo presenečenje; pek je nam reč sporočil, da se je z istim dnem podražil kruh («samo» za nekaj lir) in sicer tako, da je cena kruhu po 104 lir za kg povišar.a na 110 lir, cena kruhu po 120 lir za kg pa na 125. lir. Malenkost bo rekel kdo, za katero se ni vredno razburjati. Mi imamo to vprašanje za tako važno, da nameravamo spregovoriti o njem še nekaj besed ter opozoriti s tem odgovorne činitelje r.-a razburjenje in ogorčenosti s katerim so tržaške gospodinje povsem upravičeno sprejele ta krivični u-krep.
Predvsem bi morale odgovorne oblasti opozoriti javnost na ta povišek, ki za našega delavca r.-i malenkosten. Mislimo, da ima prebivalstvo pravico vedeti, zakaj in iz kakšnih vzrokov se cena kruhu poviša. Tudi če so odgovorni činitelji imeli ta ukrep za upravičen in nujen, bi bili morali obvestiti prebivailstvo, ki je pri tem najbolj prizadeto.
Odgovorni činitelji niso niti opozorili, niti opravičili tega poviška. Ko so na pretekli občinski seji sprožili nekateri svetovalci tudi to vprašanje ter zahtevali pojasnila, jim je odbornik Geppi odgovoril, da ni nobeden urad, ki ga vodi občinski odbor, pristojen reševati to vprašanje ter da zaradi tega občinski odbor kot tudi občinski svet ne moreta direktno vplivati, da bi bil ukrep spremenjen ali preklican; kar občin-svet lahko stori je, da pošlje odgovornim činiteljem protest. Ta predlog so svetovalci tudi
IZPRED SODIŠČA
OuSevna Ha lii ga kmalu z
Grozi s samokresom in kriči: Ubil te bom!
Osemnajstega marca letos smo črtali med vestmi kronike nenavaden dogodek, ki se je odigral na dvorišču steklarskega podjetja v Ul. Fabio Severo 141. Tja se je namreč onega dne kmalu po dvanajsti uri prizibal neznanec in čim je
NOVA PROMETNA NEZGODA zaradi nepazljivosti vozača
Toliko vsakodr.-evnih promet, nih nesreč več ali manj hudega značaja ne spravi k pameti razne vozače, ki se z neprevidno vožr/jo ali pa tudi z nepazljivostjo večkrat ponesrečijo za vse življenje. Ce bi včeraj zjutraj okoli 10.30 46-letni^ Mario Fabro iz Vicolo del Castagnet-lo. ko se je vozil na svoji «Ve-spi» po Opčinah nekoliko pazil, bi se brez dvoma njegov izlet končal srečno. Toda mož je zaverovano zavozil preko križišča openske s trebansko ce. sto, kljub temu da je rdeča luč jasno pričala, da ie cesta v tisti smeri zaprta. Prav v tistem trenutku je zavozil tudi ameriški tovorni avto in nesrečni Fabro se je zaletel vanj in krvav obležal na tleh. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v splošno bolnico, kjer so ga zaradi rar/ na kolenu in zloma stegnenice sprejeli na ortopedski oddelek in Se bo moral zdraviti približno 2 dobra meseca.
Iz neznanih vzrokov v smrt
Kaj čuden prizor se je prikazal pred očmi Ennca Berni-ja z Opčin, ko je hodil Po neki bližnjici v mladem gozdiču, ki se razprostira med Proseško in trbiško cesto in se je nenado. ma znašel pred drevesom, na katerem je visel človek Hitro je stekel na policijo in stvar prijavil. Policija, ki je prišla
na mesto, je kmalu ugotovila, da je mož izvršil samomor. V žepih so mu našli osebno izkaznico naslovljeno na Alojzija Husa starega 60 let in stanujočega na Kontovelu št. 201. Husu pa zadnje čase ni več stanoval na Kontovelu in je bil sploh brez stalnega bivali-šča. Baje je bil že 20 let ločen od žene, ki, kakor kaže, stanu, je še sedai na Proseku. Husu je večkrat prihajal k svojemu nečaku. Pri njem je tudi eno noč spal. nakar je naslednji dan izginil brez sledu in ga ni nihče več videl v okolici. Dr. Pellegrini. ki je prišel z rešilnim avtom Rdečega križa na kraj, je ugotovil, da je smrt nastopila že včeraj zjutraj ob zori. Po končani preiskavi pa so okoli 21,30 odpeljali truplo nesrečnega človeka v mrtvašnico naše bolnice.
Pri kraii ujet tat
Medtem ko je 57-letni Me-dardo Cattola iz Ulice Fabio Severo 53 bil zaposlen pri črpalki bencina v isti ulici, je 40-l!etni Brichase Ruggero brez stalnega stanovanja vstopil v nedaleč stoječo hišico, odprl predal in iz njega izmaknil 9.000 lir. Ker ga je Cattola opazil, se je takoj spustil za njim, ga prijel in ga izročil policijo ki mu je denar takoj zaplenila in ga vrnila lastniku, katerega Pa je povabila naj ji stvar pismeno prijavi.
zagledal pred seboj lastnika steklarne Giordana Cap.pella, je potegnil iz žepa površnika samokres ter mu zagrozil:	Ubil
te 'bom, ubil te bom! Ker neznanec ni takoj streljal, je Cap-pello izkoristil ugodni trenutek in skočil nadenj. Pograbil ga je za zapestja, ga podrl na tla in ga tiščal tam, dokler ni prišla na mesto policija.
Na policijski stražnici se je izkazalo, da je napadalec 29-letni Armando Lucchesi, bivši novinar in publicist, ki je bil po vojni zaposlen že pri nekaterih tržaških listih in bil poleg tega dopisnik raznih italijanskih listov v Rimu in Turinu. V nobeni izmed teh služb pa ni strpel dolgo časa. s pogostimi izgovori, da se njegovo politično mišljenje ne sklada s pisanjem lista. Pri takšnem in podobnem ravnanju se je že
DELAVCI!
Poslušajte danes ob 20.15 sindikalni pregled B. Petro-nia, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone Trsta na srednjih valovih 212.4 m. Govoril bo o zaščiti delavskih odborov.
takrat dalo ugotoviti, da mož ni docela priseben. V poslednjem času, ko se je namreč znašel brez sredstev in zapuščen od svojcev, pa se je še bolj prepustil svoji neuravnovešenosti in je-18. marca bržkone res nameraval napraviti samomor. kakor je izjavil na zaslišanju.
Mnenje o njegovi duševni nestalnosti -je potrdila tudi zdravniška preiskava. Poročilo psihiatra pravi, da se mu stanje poslabša zlasti pod vplivom alkohola, ko postane Lucchesi lahko nevaren sebi in okolici. In Lucchesi je sam izjavil, da je 18. marca popil liter žganja, nakar je imel namen oditi v
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Za dvig zadružništva na Koprskem
Lanskoletni plan je predvideval za dvig zadružništva gradnjo 9 gospodarskih poslopij in sicer 3 hlevov za govejo živino s 'kapaciteto 150 glav v skupni vrednosti 2.400.000 din in 6 hlevov za prašiče s kapaciteto 400 glav v skupni vrednosti 1,900.000 din. Gradili so tri hleve za govejo živino in en svinjak. Dograjeni so bili do 62.6 odst. Porabljenih je bilo 4,270.567 din.
Letos je KDZ v Babičih dobila za dokončno zgraditev hleva za govejo živino in za zgraditev toplih gred 400.000 din, KDZ v Pučah za dograditev svinjaka, mizarske delavnice jn kovačnice 200.000 din, KDZ v Bertokih za hlev za govejo živino 800.000 din in KDZ v Šmarjah za dovršitev hleva za govejo živino, zgraditev gnojišča in adaptacijo svinjaka 500.000 din
Prve češnje so zrele
Včeraj so se v Kopru pojavi le prve češnje letošnjega pridelka. Seveda jih je bilo le nekaj kg in so tudi takoj izginile
iz izložbenega okna — v želodce neučakancev. Ker je vsaka nova stvar in tako tudi sadje, predmet največjega zanimanja, smo pogledali na ceno, ki je bila — 240 din za kg.
Naš žep ni bil nič kaj zadovoljen s to ceno in smo ga pustili lepo na miru ter voščili dober tek — v obratnem smislu — namreč dober tek denarju — v žepu.
Kot zanimivost omenjamo, da je bilo lani na Koprskem 53.790 češnjevih dreves in da je vsake« drevo dalo povprečno 25 kg sadu. Skupni pridelek je bil 13.437 stotov češenj, od katerih ie bilo porabljenih doma 1.016 stotov.
Leta 1949 na je bil skupni pridelek češenj 14.530 stotov ip je bil tržni višek 13.719 stotov.
Repriza Feldmanove drame „lz temniti dni“ v Kopru
V nedeljo 6. maja ob 20. uri bo v koprskem gledališču' repriza Feldmanove drame «Iz temnih dni».
Dramo so naštudiTalj člani Slovenskega ljudskega gledali, šča v Kopru. Preteklo nedeljo je premiero veliko število ob-
činstva navdušeno sprejelo in enako navdušeno pozdravilo tudi člane novega ljudskega gledališča, ki so to pot prvič nastopili.
V drami, ki se dogaja v ne. kem večjem mestu predapril-ske Jugoslavije leta 1934, nastopajo; LOJZKA GABROVEC v vlogi Marije Valentin, šefa oddelka v bolnici, KLAVDIJA TROST v vlogi asistentke Jasne Kraljič, STANE PUKSIC v vlogi Petra Varešanina prof brez službe TUGOMIR TORY v vlogi Ivana IJeliniča in EV-GEN FRELIH v vlogi policijskega ravnatelja Nikolaja Cvi tana.	------:—
Zadruge so pripravljene za odkup
Vrabci, ki so po navadi prvi pokuševalci vseh sadov zemlje, že obletavajo češnje, ki so — tiste najbolj zgodnje — že začele spreminjati barvo. To je znak, da se naše kmečke zadruge pripravljajo za odkup. Povsod imajo pripravljeno embalažo, skladišča so vsa očišče-' na in pripravljena za sprejem rdečih sadov, ki bodo prinesli na mize delovnih ljudi prvi sad letošnjih naporov.
tržaško okolico ter si pognati kroglo v glavo. Nikakor ne more opisati, kaj ga je spotoma odvrnilo od tega naklepa ter ga zaneslo na dvorišče steklarne v Ul. Fabio Severo, češ da se svojega početja niti malo ne spominja.
Lucchesi ima v Ferrari otroka in ženo, od katere je bajK dobil samokres in naboje v č=^ su, ko je živel pri njenih starših v Ferrari. Odločno je zanikal, da bi imel karkoli proti Cappellu, katerega je videl onega dne prvič v življenju. Pač pa se dobro zaveda svoje dušeVne hibe, kajti 30. marca je pred sodiščem za določanje narokov sam poprosil, naj ga do razprave pridrže v zaporu, ker se čuti neodgovornega za svoja dejanja.
Okrajni sodnik ga je obsodil zaradi pijanosti, groženj in nedovoljene nošnje orožja na skupno 3 mesece 24 dni zapora z vsemi olajšavami, ki jih dopušča zakonik.
Sodnik Mogorovich, zagovornik Poilucci.
Torej občinski odbor ni odgovoren za ta povišek, upravna policija prav tako nima s tem vprašanjem nikake zveze, komisija za določanje cen tudi ne; nastaja zato vprašanje: kdo je predlaga] povišanje cen kru. hu, na podlagi kakšnih zaključkov je prišlo do uveljavitve tega ukrepa in kdo je torej za to tudi odgovarjal?
Menimo, da so odgovorni činitelji dolžni odgovoriti na to vprašanje ter pojasniti tržaškemu prebivalstvu, zakaj je prišlo do podražitve kruha in to še celo, ne da bi bilo prebivalstvo prej o tem obveščeno.
Kot že rečeno, bo morda kdo pripomnil, da gre pač za malenkosten povišek, ki pravzaprav ne pomeni mnogo.. Toda dotič-
Za tekmo v Milanu, Italiia-Jugoslavija, se dobe vstopnice pri Adria - Ex-press Ul. F. Severo 5 b, telef. 29.243.
Križi in težave vinskih bratcev
Predvčerajšnjim zvečer je imela policija precej opravka z raznimi vinskimi bratci, ki sc vsekakor pregloboko pogledali v kozarec.
Prvega izmed teh je policija našla v slabem stanju ležečega na nekem zapuščenem, vozu v btižinj krematorija. Policija ga je takoj odpeljala v splošno bolnico, kjer je bil sprejet na opazovalni oddelek. Ta vinski bratec po imenu Antonie Gran-duc iz Istrske ul. 119 se bo za svoje dčjanje moral zagovar-jaiti..
Kljub visokim cenam v nočnih lokalih zahajajo tja ljudje, ki st' posebno v poznih nočnih urah radi nasrkajo vinca ali likerjev. Tako je približno ob 1 po polnoči 44-letni Gicvanmi Vi&intin, iz Vicolo del Casta-gneto precej pijan zapustil «Mexico Club# in se nenadoma zvrnil na neko Lambretto. pri čemer se je ranil po nosu in raznih delih telesa. Policija ga je spravila najprej v bolnico, potem pa ga je najbrž odpeljala na stražnico, kjer je gotovo prebij ostanek noči in večji del naslednjega dne v hladni sobici za zamreženimi okni.
Tudi 26-tetnj češkoslovaški ut-ežn% Rudolf Onsula, ki si je našel stanovanje v Ul. Nordio 6 se je predvčerajšnjim zvečer pobratil z velikim številom kozarčkov. To mu je dalo poguma, da se je postavil na vogal Ul. sv. Frančiška in Carducci ter nagajat in motil mimoidoče. Policija ga je aretirala in mu pripravila prenočišče v temnici. ____________
Nesreče na delu
Z vojaškim avtomobilom so pripeljali včeraj okoli 12 ure v splošno bolnico 51-letnega mizarja Bruna Galvana iz Uli. ce Del Veltro 2, Mož, ki je bil sprejet na ortopedski oddelek, si je- med delom na pomorski postaji popolnoma odsekal zadnji člen drugega in tretjega prsta desne roke. Okreval bo približno v 15 - 20 dneh.
ni naj se samo spomni, koliko borbe in koliko pogajanj je potrebnih, preden tržaški delavec doseže povišanje svoje plače, ki je prav tako minimalno, saj gre po navadi komaj za nekaj lir razlike dnevno. In ko ta svoj povišek s tako muko doseže, ga kar čez noč ’ tudi izgubi. Ker gre pri povišanjih plač našim delavcem vedno le za nekaj lir razlike dnevno, bi morali odgovorni činitelji to dejstvo tudi upoštevati pri izvajanju raznih ukrepov.
Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da rešijo odgovorne oblasti t<5 vprašanje v korist prizadetega prebivalstva.
1. maja šel na izlet in se ni vrnil
Bon Ida iz Ul. Gambini 15 je javila policiji, da je njen 15-letni sin Aldo odšel že 1. maja neznanokam s kolesom na izlet in se do sedaj še ni vrnil. Žalostna mati ni mogla dati policiji nobenih podatkov, kajti sin ji ni povedal, kam namerava iti.
* # *
Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je ljudska zaščita izročila 15-letnega Alda Bena včeraj zvečer ob 19.30 civilni policiji na bloku Fernetiči. O-troka je zaščita pridržala v Di. vači ker je bil brez dokumen- j tov. Bon je policiji izjavil, da j je hotel s kolesom, oditi na j Reko, kjer ima nekatere sorod- • nike. Fanta so včeraj pozno ' zvečer ■izročili zaskrbljeni materi.
Vojaška uprava dala
200,000.000 lir za gradnjo novih stanovanj
Včeraj je namestjiik glavnega ravnatelja za civilne zadeve sklical sestanek, na katerem so razpravljali o sklepu, ki ga je 18. aprila sprejel občinski svet in ki se nanaša na pomanjkanje stanovanj na STO. Vzrok temu so neprestani dotok beguncev, sod-nijske izpraznitve stanovanj in številne hiše, ki jih oblasti spoznajo kot neprimerne za bivanje. Sestanka so se udeležili conski predsednik, župan, podžupan, predstavniki ZVU, Avtonomnega zavoda za ljudske hiše CIAOP) in Uprave za gospodarsko sodelovanje.
Ko je namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve vprašal za mnenje različne navzoče, predstavnike, je sporočil, da bo ZVU dala na razpolago 200.000.000 lir, ki jih lahko takoj potrošijo za zidanje nujno potrebnih' stanovanj. Cenijo, da bodo s tem denarjem lahko preskrbeli nujna stanovanja za kakih 300 družin in da bodo prva stanovanja na razpolago v treh mesecih. Predlog so sprejeli in sklenili, <ta bo za pospešitev tega načrta občina dala na razpolago zemljišča za za-davo nujno potrebnih stanovanj.
Nadalje so sklenili, naj se vsi prizadeti krogi na'vso moč potrudijo, da bo zidava stanovanj hitro potekala in da bodo stanovanja nakazali na ta način, da bodo dali prednost najprej: osebam, ki so morale izprazniti stanovanja na podlagi sodnega odloka im tfrugič osebam, ki živijo v stanovanjih, ki so proglašena kot neprimerna za bivanje.
Promet javnih skladišč
v aprilu
Promet tržaških javnih skladišč je v aprilu dosegel 242.000 ton. To je skoraj rekorden pro. met, če upoštevamo, da je bil največji promet 1949. leta v februarju, ko je znašal 236.485 tor/, in lani v marcu, ko je znašal 225.132 ton.
Promet je bil razdeljen takole: izkrcanega je bilo 162.000 ton raznega blaga, od katerega 93.500 žitaric, 42.000 mineralnih olj in premoga. Vkrcanega je bilo 80.000 ton blaga. Od tega največ lesa (30.000 tor/).
Ulice zaprte za promet
Občina obvešča, da bo od 4. maja t. 1, dalje Ul. Tiziano Vecellio zaprta prometu od Ul. U. Foscolo do Ul. G. Pascoli do konca del za kanalizacijo v navedeni ulici. To velja tudi za Ulico Conti, kj bo zaprta prometu od Ul. Sterpeio do Ul. Petronio.
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
mlacci
Rojen je bil 28.V.1924 v Urbaniji (Pesaro Italija). Kot železničar je imel stalno bivališče na. Opčinah, ki so mu postale nova domovina. Leta
1944 je stopil v Kosovelovo brigado. Na pragu osvoboditve Trsta je padel 2. maja
1945 na Opčinah. Doslednemu borcu za svobodo bomo ohranili trajen spomin.
danilo 2oboe
Rodil se je v Borštu 14. junija 1922, Po poklicu elektrotehnik. je sledeč klicu svojega zvestega srca stopil v partizane 21.11.1944 v Vlil. brigado XVIII. divizije Vil. korpusa. V borbi je bil zajet od Nemcev ter nato jz ljubljanskih zaporov odveden v taborišče Mathausen, kjer je 29. aprila umri zaradi prestanega trpljenja.
Vabimo
.vse starše notranjih in zunanjih dijakov na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 9. uri v slovenskem Dijaškem domu.
Sindikalne beležke
Novi kamioni
za pobiranje smeti
Koliko upravičenih kritik je bilo do sedaj že izrečenih na račun nezdravega in neprimernega načina pobiranja smeti v našem mestu. Dajali so razne predloge, vrstile Sp se ostre kritike, a do sedaj je ostalo vprašanje nerešeno.
Na veliko veselje smetarjev, kot tudi vsega tržaškega prebivalstva, pa se je razširjla vest. da namerava tržaška občina končno vendarle naročiti potrebno število kamionov za pobiranje smeti, ki bodo tudi z zdravstvenega stališča ustrezali vsem predpisom in zahtevam. Trije modeli takih modernih kamionov za pobiranje smeti so vozili nekaj dni po tržaških ulicah, ki so vzbujali veliko zanimanje med tržaškim prebivalstvom.	»
Nove kamione so poslale na ogled tvrdke Bergomi, Bracchi, Tudi, Talenti in Alessandro; vsak izmed kamionov razpolaga s svojim načinom spravljanja smeti, ki ne dopušča, da bi se širil prah ter da bi smeti letele na vse strani. Kamioni so bili več dni na poskusnih vožnjah, sedai pa bo občinska komisija določila, katerega izmed treh modelov bo naročila.
Občine bo morala kupiti 11 kamionov, ki bodo pobirali smeti po cestah, trgih in hišah ter 6 večjih kamionov, ki bodo opremljeni še z drugimi potrebnimi pritiklinami.
Odpusti z deia v tovarni Gaslini začasno preklicani - Cincanje sindikalistov'*1' v železarni ILVA
Medtem ko bi moral stopitj I katih so bili takoj mnenja, da
že v veljavo zadnji ukrep vodstva tovarne Gaslini v zvezi z odpustom z dela 102 uslužbencev, je bil na Uradu za delo nepričakovano dosežen spora, zum, ki vsaj začasno rešuje to pereče vprašanje. Med zainteresiranimi strankami je bilo namreč sklenjeno, da se začasno prekliče ukrep o odpustih z dela, čla pa se namesto tega zmanjša delovni urnik od 28 na 24 ur tedensko. Da bi delav-ci ne občutil; preveč tega zmanjšanja, bodo sicer delali manj ur. prejemali pa bodo plačo kot do sedaj, ker bo vod. stvo razliko krilo iz dopolnilnega sklada. *
Ta sporazum velja le do tedaj, ko bo ZVU dodobra proučila celotni položaj te tovarne ter ko bo možna drugačno rešitev tega vprašanja.
V tovarni ILVA se je položaj po zadnjem krivičnem ukrepu vodstva zelo zaostril. Kot smo v našem časopisu že poročali, je vodstvo tovarne javilo, da se morajo že z 2. majem javiti na redno delo vsi člani odbora v podjetju, ki so bili do sedaj dela oproščeni. Proti temu ukrepu so se z vso upravičenostjo postavili vsi prizadeti delavci, ki se zavedajo, da predstavlja to kršitev tistih pravic, ki so si jih za ceno tolikih žrtev izbojevali. Delavci tovarne II.VA, včla. njeni v Enotn ih razrednih sindi-.
bo edinole skupna borba vsega tamkaj zaposlenega delavstva lahko rešila sedanji polo. žaj v korist delavskega razreda. Zato so tudi predlagali predstavnikom Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, da bi pričeli skupno borbo za dosego ukinitve krivičnega ukre. pa. Iz molka, ki je temu pozivu sledil, sklepamo, da omenjeni »sindikalisti# odklanjajo skupen boj, to pa zato, ker so jim interesi delavstva vedno le deveta briga.
V včerajšnjem kominformi-sticnem glasilu «Unita» je tu. di kratko poročilo o položaju v tovarni ILVA. v katerem pravijo, da ie «ogorčenje delavstva doseglo višeks; ne povedo pa seveda, kako namerava delavstvo to svoje ogorčenje tudi pokazati ter obenem dokazati delodajalcem, da ni pripravlje. no prenesti tudi te nove krivi, ce. ki bj lahko še v’ marsičem poslabšala že tako kritičen položaj delavskega razreda na našem ozemlju. Zato si mislimo, da se bo »ogorčenje# teh «sindikalistov» končalo s kakšnim protestom ali največ pro. testr.im zborovanjem in nič več. Toda delavstvo. včlanjeno v razrednih sindikatih, ni pripravljeno popustiti, temveč je trdno odločeno, boriti se za pravice delavskega razreda, ker se zaveda, da brani s tem tudi pravicr vsega delavstva Tržaškega ozemlja.
Repriza Linhartove „Županoi/e IVIiukG v Škednju
bo v NEDELJO 6. msiia ob 17. uri v dvorani KULTURNEGA D°^A Nastopajo:	pumožJ^tf
■ nov kot žlahtni S Tulpenheim. Natahja čič v vlogi mlade »t^*d0
vdove Sternfeldove Mi sle j kot Tumenheifflo prijatelj Monkof, . a Petkovšek kot župan . Natalija Fe r fot jeva v vU iupainove ncerKC Franc Žerjal ,k0* go Micki n ženin m Bons šuta v vlogi G;ažka. Režiser Fran Dujc.
Po predstavi koncert P« .
skega društva « Trzaš z v o n ».
Gledališče Verdi^
Pri gledališki blagajni se n
ljuje razprodaja vstopa ^
simfonični koncert trzask ^ momje, hi bo v soboto n. N, Dirigiral bo Herbert A ^ sporedu glasba Haydna, in Brahmsa.
SINDIKALNE VES'£*
Upravni odbor ERS delavcev se bo sesta/ .n M>' t. m. v svojih prostorih v chlarvellii 13.	_
PLANINSKO DRUŠTVO
irired.Lfn
Planinsko društvo P«"jv K in maja 1951 izlet na SL,J ,vNeM. v jamo DIMNICO PrI 8 #iai” Vpisovanje do vključno ■ _ jj, na ZDTV v Ul. Machiaveln	|ni
ure in v	j.
od 17. do 19.
Gec v Rojanu, Trg tra ’ ' ,^e| V nedeljo 6. maja ,t30^rIio• na Trstelj skozi Lipo m . ^ vico. Odhod ob 5. uri il ^ začetka Ul. F. Severo.
ZAHVALA
e>1'
Vsem prijateljem nas S eIin-dališča. ki so me ob m j z 0ir dvajsetletnici razvesel čutenimi čestitkami in najtoplejša zahvala
Nada Ga
Mačkovlj*1'
go
bo danes zvečer on -’e otvoritev razstave ni ^
osvoboditve. «a»tavV odprta samo še lutr1, mo, da ne zamudite PvJjj in si pravočasno
zanimivo razstav®'
Občni zbor _	,
Slov. gospodarskega ^rU!* {Cr
Upravni odbor Sloven5^ spodarskega združenja ^ sklicuje redni občni f^jj* *' nja za nedeljo dne „rdP’'
I.
, ob 9. uri dopoldne v ^ združenja v Ul. F. Fi>z
Dnevni red- ta)n 1	1.	Poročilo	predsefn1*
in blagajnika.
il uiaga/nma.
2. Poročilo nadzorne* u
3. Razrešnica dose®
o*
GORIŠKEGA
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Tudi 64.letni Pietro Taglien. te iz Ulice Guido Prešel 11 se je moral zateči v glavno bolnico, kjer bo moral ostati približno 10 dni zaradi poškodbe na desni rami z verjetnim zlomom. Izjavil je, da.je pri zbi-ranjii smeti nesrečno padel v veži neke hiše v Ulici Giu* liani 423. t
Ob zadostnem številu občinskih svetovalcev je v sredo zvečer župan dr. Bernardis o-tvoril sejo občinskega sveta. Najprej je spregovoril nekaj besed v spomin pokojnega svetovalca Andreja Paglavca ter nato predlagal imenovanje nje. govega naslednika Karla Ku. marja, goriškega trgovca, ki je od neizvoljenih kandidatov do. bil naj več je število glasov. Vsi svetovalci so za predlog glaso. vali, nakar je tov. Kumar za. sedel svoje mesto in s tem dopolnil vrzel, ki je nastala ob izgubi pokojnega Paglavca. Se preden so nadaljevali s sejo je novi svetovalec zaprosil z** besedo in y kratkem pozdravu v slovenščini dejal, da bo tudi on kakor njegov prednik z vse. m( razpoložljivimi silami delal za dobrobit slovenskega ljud. stva in uspešno upravljanje občine.
Majhno število poslušalcev m predstavniki tiska so nato morali zapustiti sejno dvorano, ker so za zaprtimi vrati xuz-
pravljali o vrsti osebnih vprašanj. Tu bi radi poudarili mnenje tistih redkih poslušalcev v zvezi s sejami za zaprti; m; vrati. Vsi so si bili edini, da bi morali občinski odborni. ki razpravljanje o vprašanjih, katera ne smejo priti v javnost. prenesti na zaključek seje. To pa zato, ker prihajajo poslušalci na grad zato, da kaj slišijo, ne pa da jih postavijo pred 'vrata, ko se komaj use dejo.
Okoli 22 ure so nadaljevali s sejo za javnost. Skoraj brez pripomb so sprejeli vrsto skle. pov. ki jih je v odobritev predlagal občinski odbor.
Svetogorsko cesto pred Dijaški dom, kjer So izpljuvali nekaj običajnih psovk, med katerimi seveda nj manjkalo «ščavo» in podobno.
Kljub temu da je v neposredni bližini Dijaškega doma karabinjerska postaja, so poba. lini svoj posel nemotemo opravili.
Kot ie znano je Dijaški dom socialna ustanova, ki opravlja svoj posel ne glede na politično prepričanje. Iz tega razloga ne zasluži, da bi mu metali polena pod noge Bolj verjetno Je, da so se pobalini spravili kričat pred Dijaški dom zato, ker je slovenska ustanova.
Šovinistični pobalini rogovilili pred Dijaškim domom
Prvega maja se je nekaj golobradih mladincev odpravi lo k državni meji ter med potjo pelo razne šovinistične pesmi. V svoji protislovenski gorečnosti so se odpravili tudi v
Razdeljevanje malih sviloprejk
Pokrajinski kmetijski konzorcij obvešča vse kmetovalce. d'a so njegove podružnice v Krm inu in Roma risu pričele z razdeljevanjem mladih svilo-pirejk. SvMoprejke bodo kmetovalci lahko kupili samo na predložitev izjave, da oo jih že naročili.
Sviloprejke bodo lahke, plačali takoj ali pa jim bo konzorcij odtrga] pri prihodnji oddaji bub. Cena sviloiprejk je 2504 liire za unču
boru.	uprs'
4. volitve izvršilneS*’ ga in nadzornega °d	del0
5. Smernice za nje in slučajnosti.
Ce občni zbor ne n jKieP^, ob prvem sklicanju. ^ ]0. eno uro pozneje, t. J- ,,cčif- ,tj ob vsakem številu n
Člani se lahko dajo p!,fiO po drugih članih; v	o	„
jim morajo izdati P e j oblastilo; vendar n° « got pooblaščenec imeti v pooblastil.
Novi
Novinarske Zeze£,m«‘
Novi odbor Novinar^se()nik,i je sestavljen takole: p Di Bin Umberto, .tajnDUšaP „#»« Vittorio. blagajnik j 0r ščak. člani:	dr. A- e
Gasparini Leopoldo,	g.
no in Miglia Guido. KorjKt''»
Sedež zbornice je n 27. tel. 8874. Naslov V Ul. Pellico 8, IH. tel'
URADNE	da	ec
Tržaška občina dd^skd sta po dogovoru z ° , od :1 > novo za ponvoč	j (fi g
dalje uradovali občina ^d
ciji I. v Ul. Madonna , ,j in IV. v Ul. del Solita*1 M vedeno ustanovo. vi0žitUT
Vsi oni, ki hočejo *	4»
njo na občinsko u	«
moč in ki bivajo v m 1 jr nih delegacij, se "ii0 ki ' na pristojno del ega J :z1cijU (j> dovaia ob delavni g la namen od 16.	,p*V
istih urah se bodo naKa<*^, le podpore in živilske ^estd1 kor ie odrejeno v	^ jf
bruarju t. 1.	nodP°r,.iiii>l’i
Jzpla&ila izrednih P
narju, obleki, ^ nad^i,/ itd. se bodo vrši a '^ (P
centralnem sedežu
(ECA) v Ul. Contl J-
ADEX
20. maja
MdoiričiflO
poreč
RiiiemDerK
MM
,^š»X'>Ž*:w a*. . ■
Naiprava, ki Jo vidimo na zgornji sliki j« oddajnik za telefotografske posnetke. S svojo sprejemno in oddajno telefoto napravo, lahko «Star and Tribunen objavi fotografije dogodka že nekaj ur kasneje, včasih pa še v krajšem času, če imajo fotograli s seboj aparat za telefotogral-sko oddajo in vzpostavijo stik neposredno s sprejemniki raznih časopisov
letu osvobodilnega
polnosti stopnjuje sposobnost najbolj pestre domišljije in sočasno izključuje vsako možnost jasnega, smiselnega in točnega razmišljanja. Ni se zavedal kako naglo ga zapuščajo še poslednje moči.
Nedaleč od mesta, kjer je ležal, bolj proti vrhu, se strmina po^ bočja povzpne v še strmejša, dolga melišča. Iz teh melišč štrli v nebo, kak kilometer dolg zid sivkastega, fantastično oblikovanega pečevja, ki se na samem vrhu u-m-i-ri v široki, valoviti planoti. Tu se je naenkrat ozračje razklalo v peklenskem trušču. '
«Začelo se je», Je pomislil. «In tako bo danes ves dan, jutri, pojutrišnjem in bog sam vedi še koliko...« Prisluhnil je brenčanju izgubljenih izstrelkov. Rešeni u-bijalske dolžnosti, so v vsemir-skih krivuljah predli nad dolina tanke jeklene miti.
Na cesti, pod sabo je začul topotanje sovražne kolone. Zavijala je v strmo kozjo stezo, bržčas z namenom, da bi napadla v hrbet.
«Preklet-i!» je pomislil. »Naravnost v hrbet»... Jih bodo naši pravočasno opazili?... So postavili stražarje k prehodu čez pečevje?« Pri srcu ga je stisnilo, ko je pomislil, da bi to, hudičem, znalo res uspeti. Zaželel si je, da bi imel pri sebi rad-iooddajnik. »Kako lahko bi jih posvaril!« In že se je čul, kako jim javlja: «Pazite, pazite! Za hrbtom sovražna kolona! Pripravite se! Vse pobijte!« Ze sama misel na to ga je silno razveselila. Strastno sl Je zaželel, da bi to bila resnica.
V zadnjih dveh letih se jih je naučil tako sovražiti kot sovražiš lahko samo skrajno ostudno, pokvarjeno pošast. Brez razmišljanja, z največjo slastjo, bi jih
bil zapovrstjo uničil vse. Ce bi ga bil kdo vprašal zakaj, bi mu takole odgovoril: Zato, ker so s cinično naslado, zavestno iztrgali iz sebe ter ubili tisto, kar jih je še ediino moglo rešiti — svojo človeško dušo; zato, ker so to človeško dušo skušali iztrgati ter ubiti v vsakomur, ki jo je še imel. Zato, ker so bili kot stekle hijene in so s svojo strupeno slino zastrupljali ves svet, ker so se kot hudiči veselili svojih zločinov, zato ker so kot divji šuri, hujše kot pošastno naviti roboti, brezčutni, nečloveški, z znanstveno dovršenostjo in ogabnim mrzlim cinizmom' izpolnjevali satanske načrte najbolj satanskega bitja na svetu: zato, ker zaradi njih — psov, prekletih — danes gnije po vsej Evropi na milijone dobrih — oh! in kako dobrih ljudi; zato ker bo zaradi njih on sam moral zdajle poginiti, še preden je dobro okusil življenje... In končno tudi zato. da bi ljudje vendar že enkrat začeli živeti polno, svobodno, lepo, res človeško življenje.
Za takšno sovraštvo je bila po-Irebna zvesta, močna ljubezen do ljudi in trdna, zanesljiva vera v njih zgodovinsko poslanstvo.
Topotanje kolone se j€ oddaljevalo	In zamrlo.	Njegove vročične misli	so	se	zapletle dru-
gam.
«Onadva bi se že morala vrniti... Vsaj malo vode bi mi lahko prinesla... preden sta odšla...« Pod njim, onstran ceste je pošu-mevaia bistra rečica. Z jezikom si je ovlažil suhe, hrapave ustnice. Na	um	mu	je	prišlo, da se
■ onadva	tudi	ne	bi	mogla vrniti.
Nenadna, ostra tesnoba mu je razdražila želodčno živčevje. Slo mu je na bruhanje. Trudil se je, da
[ ne bi mislil na to. Zaželel si je cigarete. Čutil je, da bi mu pome rila živce, odpravila glad in rr.or-| da tudi utešila žejo.
«Eh... eno samo... dolgo, belo!...
I Kako lepo bi mu bilo!« In še lep čas se je ukvarjal z mislijo na cigarete.
Dan se je prekotalil v pozno popoldne. Zrak je postajal bolj močan, bolj sočen. Sonce je zgubljalo svojo moč. Dušeča, soparna vročina se je umikala prijetni svežini.
Modiri košček neba nad njim, je začel bledeti. Potem je počasi postajal nežnorožnat. Ko ga je gledal, ga je še močneje popadla strastna želja, da bi kadil. Bogve zakaj, zaželel si je, da bi mogel proti nežnemu, rožnatemu koščku neba, počasi spuščati lepe. polne oblačke sinjkastega tobakovega dima: kot pred leti, ko je kakega prav tako jasnega poletnega popoldne ležeč na hrbtu kje pod domačimi gorami, počasi spuščal dišeče kolobarje proti nebu, ki se ie jasno in svetlo bočilo nad njim.
«Koliko let je že od takrat?« je pomislii Računal .ie in ugotovil, da temu ni tako dolgo. Začudil se je. Potem se je spomnil, da je ze sedem mesecev ranjen in da sta pretekli skoro dve leti, odkar se ie bil pridružil skupini borcev za svobodo. V mislih se je povrnil za dve leti nazaj.
Takrat sta ga bila dva kurirja, po celodnevni naporni hoji, pripeljala v uponvško taborišče. Tu je prvikrat videl in govoril z ljudmi, ki je o njih čul toliko najbolj neverjetnih zgodb. Ze ko
In kako ne?! Saj je malone ves svet govoril o njih ter jih občudoval zaradi njihovega nenavadnega, nadčloveškega heroizma in ljubezni do svobode. Ko se je pa znašel med njimi, je postal razočaran. Kako drugače si je bil razmišljal vse skupaj! Samo trenutek ko bo prišel med nje — boilj svečan; ljudi — bolj nenavadne, bolj nadčloveške, lepše. .. V resnici pa se je zgodilo vse preveč enostavno, preveč vsakdanje: stisk roke in: «Si prišel?.,. No, dobro... Kako je kaj dol?« Mišljeno je bilo, kako je kaj v mestu, iz katerega je ravnokar prišel. Aha... streljajo, zapirajo... Vemo, vemo!
. kmalu jim pokažemo! Glej, da prideš’ čimprej do orožja!« Spogledali so se ter pomenljivo nasmehnili. Potem so ga vprašali po tobaku in mu povedali, da g'a že niso vohali nekaj tednov. Slastno so vdihovali dim prižganih cigaret. V naprej niso kazali nobene posebne pozornosti do njega. To ga je bolelo.
Pa je kmalu sprevidel svojo zmoto. Navezal se je nanje ter jih vzljubil. Postali so . zanj najlepši in najboljši. V njih je spoznal ljudi. Prave, čistokrvne ljudi v najvrednejšem pomenu te besede. S časom je pozabi! na dom, na znance, na vso svojo preteklost. Da, celo na živčno resnobo podtalnega dela v žico obdanem mestu, kjer vsako noč spiš samo z enim očesom, z drugim strmiš v temo in čakaš, da pridejo, celo na to je s časom pozabil! Pravzaprav se je tedaj najbolj nerad spominjal, kajti prej
šteto jih je bilo tako mučenih. Na takšne stvari pa človek le težko in nerad misli. V burni vihar-nosti novega, mu je čas pomalem odpihal dobršno mero prejšnjih navad, predsodkov, jalovih čustvenosti, ves tisti nekoč tako bleščeči nakit dvomljive vrednosti. Kot vsi drugi se je navadil, da je imel zmerom prazen želodec, in da sl je v najbolj peklenski vročini oblizoval suhe ustnice, ne da bi mislil na voido. Naučil se je, kako v sebi zatreš strah, ko sovražnik nastopa in bruha pred sabo smrt. Ne enkrat je v sebi občutil In premagal nevero, ki se mu je kot ledena kača ovila krog srca, v dneh najhujših preizkušenj! In tu. di cigaret ni več skrival kot je to nekajkrat napravil v začetku! Tako je živel in se boril — kot tisoči, dokler n.i nekega dne — kot tisoči — obležal v mlaki krvi In so ga odnesli...
«Skoda! .. Skoda, da nisem Imel malce več sreče!... Eh, pa kaj zato... svojo dolžnost, sem napravil«. Globoko je vzdihnil. Stisnil je obrvi ter zamižal. Začutil ie močne bolečine. Hotel je popraviti lego. Zastokal je, ker ga je neznansko zabolelo. Mirno je obležal in skušal opazovati nekaj zadnjih svetlečezelenih konjskih muh, ki so se še podile krog njega. Venomer so sedale po nesnažni obvezi, skozi katero je prilezel rumenkast gnoi. Smrad-, ki ga je širil, mu je že ves čas dražil nosnice. Na mestu, kjer je gnoj najmočneie prebil obvezo, je opazi! dva, tri črvičke, ki so se zvijali ter prekopicavall v mastno prepojenem blagu. Odstranil jih je.
DUŠAN FURLAN
^Nadaljevanje sledi);
ali slej so vedno res prišli, tt poje sklenil, da se jim bo pridružil, pulili zobe in nohte, scvrli podi-je bil na to nič kako ponosen, plate ter pretepli do smrti. Ne-
SlSODI SLOVENSKI KRITIK BOŽIDAR BORKO 0 KNJIGI:
In«-	ki so imele
^47^* največ uspeha, je tla p <~urzia- Mala parte ja ijjj ei‘e». Prve mesece po 50 kn)‘gotrške statistike
Čg* ”
’ godrnjajočo na attorie "l- us’Mh knjige istega lifcp dputt)). Polemike kri nove iždaje, visoke ria-e, prevodi — i0 je označc-jo ;■	Pot te knjige, ki
kii	skazili pozornost
štrstm Vam<L™, ko so jo bili Jrobihif0 S!)0^ JhtteE librorum °b krotkem: ji fug. lu »e ie posrečile, da - »s svojo novo knjigo p o-“senzacionalen«. Knjige te
k meri zrner°d zadeva ki ter-k&^Usem sociološko in psi-1osfetlitep, saj so prav kakor z misel-dLT - ke. in moralne, zna-tfm .'a ('as 'n °kolje, v kate-
£ ^ Pojavljajo.
ISjj?* Mala part e je avtor, >e	beremo	najrazličnej-
SjL ne }n ** mu je vzlic loti nek Dovjem težko odre-
>bnonnTnnOSt in Cel° P°~
eej ’ Sed«j ie star nekaj Prat, .	Po	rodu	je	iz
fcetop [d Florence. V prvi Itcj.j h vojni se je boril za ie j,.	01 Prostovoljec, nato
de,kaj let v konzularni »odtlj ’ ‘ so aa fašisti ob-Pet let konfinacije ■pozneje
** f ;.r ut ki
je (,jj m‘rskih otokih, , Jp
tič ue ^ekajkrat zaprt v rim-^otii0°Lr,a Coe!‘- Vse to pa ni »Cetop’ k* ne bil v drugi halien!‘ J'0?™ korespondent na ika - °l’ščtt. Bival je nekaj '? „a Jr-krajini, na Poljskem * telo 'nske'n- imet je dostop vojaške kroge
,c®isot'ni ■	-,	rvluyt'
c,|tu w 76 0 vnemu milan-SerV'n>ku «Ccrriere del-iknk, a*j. ko je jel v svoje K potapljati protinem-
*C|
0 miši- opijati prounem-htslcp , ten je, so qa izgnali z Hi L' lm' se te pri-«’oh avskim- bojevnikom
S*°b°do. m postal zvezni ""l to ,.zanov pri vrhov-ikf ^ ue jsf-nt zavezniške voj-k%^enšk° v. armado je s1* dmt0<i Sicilije prek Ne-Niflnr, pimu in od tam v % j 171 .^Mje na sever; v * 1,11 e«	Fnrav	tedaj,	ko
Bisgf171 'zmed njegovih tr-Slti, ■ °be8en za noge. fa-?l|lPart "tor Mussolini. — ic"n,e 1 ,e spisal vrsto knjig Scoski Vs,}b‘ne, med njimi pp spis «Technique du »j/a»st*”’ Njegovo mnenje slovstvenih poja-i\ d f citiral znani an-\05i. Cremieux, ,izvrsten 'lib'1 Poznavalec italijan-\ ratairg l. 11)48. so v Pa-Malapartejevo j. nk° o Proustu («Du co-j«, Proust«j, l. 1949. tam vzbudil hrup Hitolj m° o Marxu eDas
k	dcl	lel!ice mu
"N’'j' se lovi za scnzaci-m^^mčarji sp ga upadli i'	socialnih	zale.
\it ^ko je Malaparte ^hičn .Mualist z nekoliko "tl nannierrii in boli
njena vrednost je v 'tistem svojevrstno kultiiviramem čutnem zaznamovanju vojnih grozot, razpadanja in propadanja, v nekakem danse macabre, ki ga plešejo pred nami neštete nem* ške žrtve v Ukrajini, v Romuniji, v Besarabiji, na Poljskem, nadalje v prikazovanju obiskov in pogovorov s takimi pošastni, mi figurami fašistične diktature in vojne, kakor sta. postavimo, generalni guverner zasedene Poljske Franck in apoglav-nik» Hruatske Pavelič. Knjiga «Kaputt» vodi bralca mimo največjih grozot), mimo gogrja in smrti, z isto včasi celo nekam lirično pobarvano čutno zaznavnostjo, kakor mimo idiličnih epizod, ki od'svitajo svo-jevrstnost pejsažev in razpoloženj v naravi ali pa kažejo, kako se sikuša človek vsemu navkljub rešiti in utešili v viharju svoje zgodovine. Malapar-tejeva knjiga aKaputtn nikakor ni slabo napisana in je vse prej kot vsakdanja in šablonska. Todti iz nje zaudarja po mrličih, iz nje prihaja vonj krvi in človeške nečistoče, v nji je vojna prikazana z zornega kota izvrstnega reporterja bul-varnih buržoaznih listov-, ki love senzacije, ni pa spisana s tisto globoko vero v. človeka, v smiselnost njegovih žrtev, v zmagovito silo njegove zdrave morale, s kakršno je, postavimo , Barbusse pisal sredi prve svetovne vojne svoj mnogo manj senzacionalni, a človeško in umetniško neprimerno višji in očiščujoči «Le feu». (iSenza-ciOnalnost» Malapartejeve knjige «KaputU>, prevedene že v dvanajst jezikov, je s sociološke strani izrazito bulvarna: verjetno. da vojni dopisnik tu ne poroča samo o dogodkih, ki so že sami presegali domišljijo ro- j manopiscev, piarveč tudi marši- j kaj po svoje stilizira, da do-1 seže kar največji učinek. Učin- j kovati — toda ne na etično j zavest ljudi in ne na njihovo sposobnost logičnega razmišljanja, marveč učinkovati na njih čute. vzburkati domišljijo, to je literarna vzmet uKaputtan. Nedvomno pa ima knjiga nekaj bleščeče spisanih strani.
«La Peli.en je nekako nadaljevanje spisa «K'<putb> in sicer z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Se bolj kot pri «Kaputtu» moramo ob nji misliti, koliko je na Malaipar-teja vplival Axel Munthe, pisec njega dni takisto «senza-c.ionalne» vendar mnogo globlje, lepše in čistejše knjige «S<in Miehelev. Malaparte je živel — prav kakor ta švedski zdravnik — ha otoku Ca.priju. Nemara ni. bil samo ta vreamji stik tisto, kar je najbolj izpod-budilo Malapartejev reporter-sko-pri pove dni talent in ga napotilo, da se je učil pri Mun-theju svojevrstnega združevanja doživljenih izrednosti m fantazijske stilizacije. Nemara je bilo med njima tudi neko duševno sorodstvo; le-to se je razvilo prri Malaparteju v soroden publicistično-literaren stil ki pa mu dajeta snov in čutnost umazano barvo. Kakor «Kaputt», tudi «La Pellen ni enotno delo. V knjigi je združenih 12 daljših in krajših sestavkov 'ki jih pisec imenuje na naslovni strani vstoria e rocconto«. Prve zgodbe se dogajajo v Neaplju in naposled se knjiga zaključi z neapeljskim motivom — z nočnim izletom na vrh Vezuva. V la neapeljski okvir je Malaparte včlanil serijo podob in doživljajev s pohoda V. ameriške armadle po Italiji, vpletajoč vmes tudi svoje spomine na vojno v Rusiji. Neapeljske podobe so izmed
vseh najbolj kričeče. Malaparte prikazuje lepo, a socialno in ekonomsko močno zaostalo mesto podi Possilipom, z r.atur-nostjo, ki se H marsikje upira 1’esprit de finess.e rahločutnej-šega bralca, Fašistični. režim je zapustil, mesto v popolnenj nravnem razsulu. Ljudje so oslabeli od lakote in so še vsi ustrahovani od nemškega terorja in od uečrte nevarnosti zračnih napadov. Bralec Axela Mun theja se spominja, kako opisu-je ta Malapartejev vzornik kolero v Neaplju. Tudi pisec krrji-0e «La Pellen skuša — čeprav z neko prikrito všečnostjo, ki prija njegovemu smislu zai močne čutne senzacije — opisati svojevrstno kugo (La peste), ki se je bohotno razpasla Po sestradanem in 'premaganem mestu: kugo z znaki ■popolnega nravnega razsula. V Neaplju Se vse prodaja, vse prostituira. Legendarni Sodoma in Gomora zaživita pred namii, toda z vsemi istimi izrastki kapitalističnega pohlepa po denarju, 'ki ga. primitiven svet ni poznal. Premagano mesto leži pred zrna govalcem kakor razgaljena pro-stitutka. Kot ironičen paradoks se zdi prizor, ki ga opisuje Malaparte v drugem, sestavku (La vergine di Nnpoli): prati vstopnini enega dolarja razkazujejo Napolitanci zavezniškim, vojakom avtentično dtevico, in vsak se lahko s tipanjem prepriča o njeni »nedolžnosti)). V sestavku «Le parucchen prihaja Curzio Maia.parte k tejle «sentenci» kot značilni ironiji pisca premaganega naroda; «La vera bandiera italiana nOn e il trico-lore, ma il sesso, il sesso ma-schile, II patrioti&mo del po polo italiano e tutto li, ne], pube. Uonore, la morale, la religione cattolica, il culto deUa fami-' glia, tutto e li, nel sesso• che in Italia e bellissimo, dggno detle nostre antiche e gloriose tradizioni di cimltan (str. 75).
(Nadaljevanje- sledi)
Namesto 2550
le 2200 kalorij na dan
Mnogi naši bralci, so mislili, da je vprašanje hrane in pravilne prehrane prebivalstva preprosta in na videz lahka naloga. Ten u pa ni take-. Čeprav sta še dve tretjini svetovnega prebivalstva poljedelski, dela prehrana strokovnjakom mnogih narodov in držav občutne preglavice.
Eden glavnih vz-rokov za današnjo krizo v prehrani je nazadovanje poljedelske proizvodnje, ki se' jg v drugi svetovni ‘vojni pokazala dosti cb-čutnejšo -kakor v prvi. To velja ne samo Za Evropo in za evropski del Sovjetske zveze, marveč tudi za velike površine Daljnega vzhoda. Spričo tega so države, ki so pred!.vojno Z lahkoto krile svoje potrebe v živilih, po vojni zašle v težave! pokrajinam pa, ki so že poprej trpele pomanjkanje hrane, je začela groziti laikcta. Posebno resno so to nevarnost občutili azijski naircd-i. ki štejejo več od polovice svetovnega prebivalstva.
Zdravniki, ki preučujejo prehrano, so dognali, da bi človek moral prejeti s hrano najmanj 2550 kalorij na- dan. V resnici je ta m,i-nimuir manjši. Svetovno'Povprečje, ki je'bilo pred vojno okrog 2400 kalorij, je dane« morda le še 2200 kalorij. Prepad medi dobro hranjenimi in slabo hranjenimi deželami Pa je še mnogo večji; tako d'o-bivajo prebivalci Argentine, Avstralije, Danske, Irske, Ka-nadte, Norvešikte, Nove Zelandi-
je in Zedinjenih držav Amerike povprečno 3000 kalorij na dan, medtem ko odpadd na prebivalce daljnega Vzhoda dz-vzetnši Siam) in vse Afrike' (razen Južnoafriške unije) komaj 2000 kalorij na dan. Prebivalci bližnjega Vzhoda dobijo okrog 2500 kalorij, ostale dežele v Evropi pa 2300—2900 kaloftj na dan.
Kar zadeva zboljšanje svetovne poljedelske proizvodnje, moramo reči, da sm;o v splošnem šele na začetku. Izvedenci so mnenja, da bi se življenjski standard megel dvigniti le te-| daj, če bi st' zaloge hranil -po-
večale zdaleč hitreje kot prirastek ljudi. Medtem’ ko raste prebivalstvo za X do 2,5 odst., bi morala proizvodnja živil poskočiti za 2 dio 3,5 odst.
Ameriški strokovnjaki za poljedelstvo so izračunali, da je cd vseh 37,7 milijard' akrov zemeljske površine doslej obd'ela-nih le ok-rog 4 milijarde akrov; lahko pa bi se obdelalo 11 milijard akrov.
Na doslej obdelani zemlji bi se mogla proizvodnja živil močno dvigniti, če ne bi poljedelci v mnogih krajih obdelovali zemljo še z zastarelim ročnim
orodjem in slabim načinom ob-d:elave.
Mednarodna- organizacija za prehrano in poljedelstvo (FAO) je mnenja, d-a bi se glede h>a poboljšanje prehrane na svetu morala do leta- 1960. povečati produkcija sladkorja za 12 odtst., žitaric za 21 odst., korenske in gomoljaste zelenjave za 27 odst., masti in olja zai 34 odst., mesa1 za 46 odst., stročnic in orehastih plodov za 80 odst., mleka za 100 odšt., sadja in povrtnine' pa za 163 odst. Z izdatno zboljšano obdelavo dosedanjih obdelanih površin, bi to zahtevo najbrž mogli izpolniti.
POVEČANJE DRŽAVNEGA KAPITALA V ITALIJI
IV
KATOLIŠKEMU GLAT V ALBUM
Kot poroča agencija «Asha», so v rimskem senatu predložili osnutek zakona, ki predvideva postopno povečanje dotacijskega fonda IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale) s 60 na 120 milijard. Isti predlog komisije za finance in. zaklad poudarja* da- je do konca 1950. leta IRI sodelovala v gospodarskem življčnju s 194,4 milijardami lir. Ta sredstva so bila razdeljena na sledeč način:
Investicije v električna, telefonska, metalu-rgična in pomorska podjetja znašajo 35 odst.; investicije v kovinsko industrijo 51 odst.; v banke 4 odst. in ostalo 10 odst.
Premoženje ustanove, ki znaša sedaj 60 milijard, pokriva sedaj komaj tretjino celotne vrednosti, medtem, ko sta bili ostali dve tretjini predvsem kredit. V predlogu se tudi podčrtuje, da znašajo kratkoročna posojila že 58 milijard, t. j. skoraj celotno vsoto dotacijskega fonda.
IRJ obsega y svojem sklopu vrato pod jeti j, ki so razdeljena .po panogah, si katerimi se ba-vijo.
V metalurgiji obsega družbe: ILVA, TERNI, DALMINE, SIAC in' nekaj druigih manjših. FINSID-ER je v prejšnjem letiu, t. j. 30. a-prila 1950 razdelil 7,5 odst. dividendo.
V eleki-romeh an ične m, telefonskem, radijskem' im ostalem sličnem' sektorju kontrolira IRI vrsto družb, tako SIP (Idro-elettrica Piemonte), ki je razdelila 7 odst. dividende; .Tiren-tina di Elettricita, ki šele' gradi svoje objekte; Terni, ki sicer spada v metalurgično skupino, vendar se bavi tudi e proizvodnjo elektrike in- ki je razdelila 6 odst. dividende. S,TET (Tori-nese Esercizi Telefonici) je razdelila 7,5 odisU dividende. Celotna zmožnost električnih naprav, ki jih je po IRI kontrolirala država, je proti koncu 1950. leta- znašala okrog 20 odst., vgrajenih kapacitet in 25 odst. srednje letne proizvodnje. IRI kontrolira 38 odst. vseh novih kapacitet, ki so jih zgradili v Italiji od 1946. leta dalje. Preko družbe STET kontrolira IRI tri delniške družbe, ki se bavijo s telefonskimi zvezami in- predstavljajo 57 odst. telefonskih uslug yse države. Posredno kontrolira tudi RAI. Ker so bile skoraj vse radijske positaje med vo-jnio razrušene, so po vojni pristopili k obnovi in popravili 29 na po-1 razrušenih oostaj tako da je je celotno število dvignilo ha 60.— --------------
S pomorskim prometom se bavi družba FINMARE, ki obsega pomorske družbe Itatia, tržaški Lloyd, Adriatica, Tirrenia in nekaj manjših. FINMARE je razdelila 30. junija' 1950 6.5 odst. dividend. Družbe, ki so v skloplU FINMARE. • so .imele pred vojno 205 ladij z 1 milijonom 355.000 brufto registrskih ton. Med’vojno so padle na borih 16 enot s 108.000 tonami. V decembru 1949 so že dosegle 75 ladij s 465.000 tonami. Obnovitveni program, ki se sedaj izvaja, predvideva zgraditev 20 ladij, ki bodo imele skup_ no 208.850 ton. Iz teh ladij bo ena, ki ima 25.000 fon namenjena za promet proti Severni A-nreriki, dve s po 25.000 ton bosta vezali Italijo in Južno Ameriko, tri bodo na progah proti Avstraliji, 4 proti Južni Afriki in Indiji, 2 proti Somaliji in 2 proti Egiptu in Palestini. Kot vidimo,, se italijanski pomorski promet po vojni obnavlja z velikimi koraki in posveča družba FINMARE. oziroma država, ki stoji za njo, temu vprašanju ogromno pažnjo. Vendar je značilno lo, da krepe predvsem I ostale družbe in ne tržaškega I LIoyda, v kolikor pa se kaj
zgradi na njegov račun. je ostalo samo ce ime tržaško.
V strojni in ladjedelniški industriji je IRI udeležena s 23 podjetji, ki imajo 80.900 delavcev. V celotni italijanski proizvodnji je dfelež IRI zelo velik in ga lahko takole razdelimo: ladjedelnice 8 odst., valjani izdelki 15 odisit., točna mehanika im optika 20 odst., tovorni avtomobili 25 odst. in potniški av. tomobili 50 odst- Po družbi SINMECCA-NICA. ki je .skoraj popolnoma v rokah IRI, kontrolira ta vrsto manjših podjetij, ki imajo še deloma privaten značaj. V teh mehaničnih podjetjih so nastale zelo velike izgube. Največje izgube so zaznamovale družbe ANSALDO, ODERO-TERMI ORLANDO, NAVALMECCANICA in ALFA ROMEO. Samo v teh podjetjih, ki so imela 44,5 milijard izgub pokritih za 18,5 milijard z. rezervami se je IRI znašla pred 26 milijardami deficita. Poleg tega so v. teh podjetjih z-nižali število delavcev s 53.000 na 37.900.
IRI kontrolira tri največje italijanske banke: Banco di Roma, Cominerciale Italiana in
Credito Italiano. Poleg tega je v njenens sklopu tudi Bane a di Santo Spirito in Credito Fon-| aiario Sardo. Te* ban-ke predstavljajo četrtino vseh vlog in bančnih zapisov Italije.
Jiitiiiil vrgel a Ir/le
prve izdelke
Kot smo nedavno že poročali je tovarna plastičnih-mas »Jugovimi« pričela uspešno delovati. Na trgu- so se že pokazali prvi izdelki prvenca jugoslovanske- indu: trije umetnih materialov. Ta nova zmaga je, še pomembnejša, ker gre za popolnoma nov postopek, kj je zelo racionalen in ne zahteva nikakih uvoženih surovin. Glavni surovini rta apnenec in mor. ska voda poleg premoga.
Tovarna je vrgla na trg večje količine dežnih- moških in ženskih plaščev, podplate za čevlje jn ostale manjše izdelke.
V kratkemi bodo dtičeli izdelovati tudi žico izol-irano s plastično maso tako. da bodo popolnoma ukinili uporabo gumija za ta namen.
V sodobnem uredništvu dnevnega lista
Sodobna uredništva velikih dnevnikov imajo svoje prostore opremljene z daljnopisnimi stroji, ki sprejemajo vesli vseh vrst od časopisnih agencij in drugih obveščevalnih organpv na daljavo tisočev kilometrov
Časopis «St.aT and Tribune« ima četo fotografov, ki lahko hitro dospejo na kraj dogodka s posebno opremljenimi avtomobili. Na strehi vozila je jeklen stolpič, na katerem lahko fotoreporter v idealnem položaju snema razne prizor«
V četrtem
M*laParte-
družbo,
V ®teti mC°>’ V katero se %u,>iilnfha^rte .ie. ena
Pmc je ( '€No , Prikazni, ki H J PrLTmi sv°i‘mi kr
\ k^hSlOV3i >v k»r z,h casa,
KS Kse dodt okrog nj
se •i-
na vetrov zvedave
za ih, pre-doga-
I«	^(obokih ,n
«,^d° te°a a°on*
2 lj^ie, ki so bolj
. kroja, za popla-\	f	Pa	Vonj kadavrov
teh , ek°nomskih }>»ha2 potnih kom r,	prehodne dobe.
l, «l3u je iZsi(l j
Malaparte' b°7;*čih iri i^V4 foši? 1 1X1 brž po
X 0 drlma ” Je to
dZT1 mmi'
O	ln	ume<l
■Ka
S tpj vojni
«senZJ “Vmi btorda hzacianalna». Vsa
Rrrrrr — rrr-rrr... Nekje čisto blizu je zadrdral lahki osebni avtomat. Sloki, bledolični fant se je naenkrat ves zvil. Zatulil je »aaaaa... a... a... a...». Rdečevratec se je z nezaslišano naglico pognal proti vozu. Pri ranjenčevih nogah je ležal njegov, suknjič. Pograbil ga je. V prsih in sencih je strahovito udarjalo. V glavi je prazno šumelo. Samo ena misel, jasna in pekoča, se je ostro zasekala v njegov omrtvičeni duh in kot svinec težko telo: «Teci... teci... reši se!...» Kot ukopan je stal ob vozu s suknjičem v rokah in ni stekel... Tako je sta-l in strmel v koš...
Ranjenčev obraz je bil strahotno spremenjen, usta grenko povešena. Oči so bile presunljivo žalostne. V njih je bila težka odločitev. Brezkrvni, nemočni prsti so stiskali črni držek vojaškega revolverja!
Rdečevratec je imel občutek, kot bi mu šel nekdo z^ najostrejšo britvijo od grla dol, dol do samega droba. Naglo je dihal in se ni premaknil. To so bile strahotne Sekunde. Težje od najtežjih'ur v vsem njegovem življenju. Toda izvojeval je častno in redko zmago, premagal je samega sebe- in ostal — človek. In vendar je bil samo preprost; neizobražen delavec, kmečki hlapec'...
Pogledal je ranjencu v oči: ((Naprej moram! Ne boj se ... vse bo v redu!« Okorno je stekel h konju. Fantu, ki je še hlipal, je probo zašepetal: «Ne tuli, naprej gremo. Naj bo kar hoče«. Z vso močjo je vsekal s povodcem po konju. Presenečena žival se je sunkoma pognala naprej. Voz je
poskakujoč naglo odrvel po c-eet-i in se izgubil, v gozdu,
II.
ze tretji dan je ležal na golih tleh, strmo nad cesto, nedaleč od nje. Ležišče je bilo pod previsno skalo v rebrastem pobočju, poraščenim z bukvo, smreko in jesenom. Počutil se je zadovoljnega, skorajda srečnega. Samemu sebi se je zdel kot zmagovalec, ki je ranjen obležal sredi veličastnega amfiteatra in so priča njegovi slavi neme skupine mitoloških junakov. Le-ti so bili osebljeni v okrožujočem ga ju. Zdaj so pokroviteljsko vali nad njim svoje poraščene ude, da bi ga obvarovali ter umirili v hladno božajočem objemu. Prevzemal ga je širok, blag občutek [»polne, intimn-e varnosti.
Skozi goste drevesne krošnje je uzrl košček modrega poletnega neba. Kako krasno je bilo to svetlo, čisto nebo! Kot bi mu nekaj obetalo!... Morda življenje... in še polno dirug-ih, prav neslute-nih radosti!
Krog njega je brnela tišina. Samo od časa do časa jo je zmotil tisti domači, zaupni zn-zn drobcenih, nevidnih živalic. Divja, objestna rečica, drveča proti zahodu je še in še- omamljajoče šumela in ni molila skladnosti tega zaravilnega miru. Zdajc-i je dregnil v negibno ozračje droben ve-terc- ter ga vznemiril, da so drevesni listi sanjavo zašeleste-li. Svilnat pramen iskrivih sončnih žarkov sl je umno utrl pot skozi neprodirni zid zelenja in mehko opljuskoval njegov brezkrvni o-braz.
Bolj in bolj je za-padal nekemu prijetnemu, močni, zdravi vinjenosti podobnemu stanju, ki do po-
Skof Rožman v razgovoru z Rupnikom in z generalom Roesenerjem, ki se je proslavi-i kot
rabelj zavednih Slovencev,
OBJAVLJAMO ZA DANES LE DVE FOTOGRAFIJI V ODGOVOR KLEROFASI-STOM PRI ((KATOLIŠKEM GLASU«, KI ZA DESETLETNICO OSVOBODILNE.FRON-TE PONIGLAVO VPRAŠUJE, KJE SO TISTI, «KI STE JIH ZA IZDAJALCE KRSTILI« »KAJ JE BILA NJIH KRIVDA?« «KJE SO DOKAZI?«
EVO VAM DOKAZOV, KI NARAVNOST VPIJEJO O KRIVDI!
IN TAKIH TER PODOBNIH DOKAZOV JE BREZ ŠTEVILA! •
ZATO JE ZAMAN VES TRUD OKORELIH KLERO-FASISTOV, DA BI DOKAZE ZLOČINOV. IZBRISALI: ZAMAN JE ZMERJANJE IN PSOVANJE!
STRAŠNIH ZLOČINOV O-GABNIH IZDAJALCEV NI MOGOČE VEC IZBRISATI -- NAJMANJ PA S HISTERIČNIM KRIČANJEM POD KRINKO »KATOLIŠKEGA« GLASA, KRIČANJEM, KI DOKAZUJE LE SOKRIVDO ZA VSE OGABNE ZLOČINE, KI JIH PRAV PRIČUJOČA SLIKA TAKO NEUSMILJENO PONAZORUJE.
Belogardistični krvnik za svojo žrtvijo.
| *rv r 1 i r	Včeraj ob 39. uri je bil zračni
lf !■ KA la	tlak 756.8 s tendenco k padanju,
f l\ LfVl L	toplota 16.5, najvišja v dnevu
18.5, najnižja 14 7, vlažnost 84%, veter 8 km severozahodnik, nebo 8/10 pokrito, morje rahlo razgibano, vidljivost 15.000 metrov, temperatura morja 16.2. Vremerjska napoved predvideva oblačnost in znižanje temperature.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
4. MAJA 1951
‘•m	'	,i
l-uil *
f	'	'	A
f '
POZ^O ZVEČER JE STUELJA1JE POIEHALO
TOPNIŠKI DVOBOJI
na izraelsko-tiriitki meii
:: f /H i:%;	■
iiiiB-: iiiife. i
IlilliiiliilP’ lil
:::::::::	is:::
m,
RADIO
Današnji programi: Jug. cona Trsta: 13.45 Arije in dueti iz slovenskih oper; 18.15 Vzponi na vrhove Himalaje. Slovenija:	nj
20.15 Želeli ste - poslušajte! 21.20 Kom francoskih in italijanskih predklasikbv. rs
23.00 Uspavanke.
ura
18.50 Črnske duhovne pesmi;
Trst I.: 12.20 Operna
 f___________________
glasba; 23.20 Plesna
glasba.
Nasprotujoča poročila iz Tel Aviva iu Damaska o krivdi za incidente - Opazovalci OZN na bojišču
TEL AVIV, 3. — Iz izraelskega vira poročajo, da je po umiku sirijskih čet z griča Telemotilla pozno zvečer streljanje prenehalo. Isti vir pravi, da so Sirijci utrpeli izgube, medtem ko je bilo na izraelski strani samo nekaj ranjenih.
TEL AVIV, 3. — Danes po sončnem zahodu so še vedno trajali boji med sirijskimi in izraelskimi četami na demilitariziranem področju južno od Genezareškega jezera.
Nekoliko pred poldnem je vršilec dolžnosti načelnika opazovalne komizije OZN v Palestini, major De Ridder, zahteval od vrhovnega poveljnika izraelske vojske, generala Igala Yadina, naj zapove svojim četam. naj takoj prenehajo z ognjem. General Yadin je odgovoril, da je poslal svojim oddelkom povelje, naj nehajo streljati samo takrat, ko -jih nasprotnik ne bo več obstreljeval. Obenem je vprašal, ali je tudi sirijski vrhovni poveljnik dobil zahtevo za prenehanje ognja.
V vojaških krogih v Tel Avi-vu prevladuje mnenje, da pomeni močan topovski ogenj s sirijskih položajev uvod v nove napade sirijske pehote na izraelsko ozemlje.
Iz izraelskega vira poročajo, da so popoldne Sirijci spet začeli z močnim artilerijskim ognjem na araDsko vas Shamalnis blizu Genezareškega jezera. Izraelci so odgovorili; razvili so se spet srditi boji.
Po izjavah predstavnika izraelskega poveljstva so sirijske čete odprle topniški in minometalski ogenj na izraelsko o-zgpaljc južno od Genezareškega jezera. Severneje so Sirijci začeli streljati na skupino delavcev, ki delajo na izsuševanju močvirij. Predstavnik	je do-
•dal, da so Izraelci odgovorili in da se je «topniški dvoboj v popoldanskih urah nadaljeval«.
Isti predstavnik je tudi izjavil, da so bili včeraj ubiti štirje izraelski, vojaki in	da so
člani opazovalne komisije OZN na bojišču, kjer slede razvoju dogodkov. Na kraju, kjer so se Vršili včerajšnji boji, zahodno od demilitarizirane cone. so našli trupla 20 sirijskih vojakov.
Po poročanju tel-avivskega tiska prihajajo mnčna	sirijska
ojačanja proti bojišču.	Po pi-
sanju istih listov se bosta jutri v Tel Avivu sestali parlamentarni komisiji za varnost in za zunanje zadeve in pod predsedstvom začasnega ministrskega
predsednika Moshe Sharetta razpravljali o položaju na izra-elsko-sirijski meji.
V Damasku pa trdijo, da so danes zjutraj ob 8 izraelske če-te obnovile napad na arabske prebivalce demilitarizirane cone severnozahodno od Galilejskega jezera in da je napad ob dveh popoldne še trajal. Pred-
poročila. da so sirijske redne čete vdrle v demilitarizirano cono. Izjavil je, da so arabski prebivalci področja izročili o-pazovalcem OZN vojaške uniforme z znaki izraelske vojske.
Radio Bagdad pa je danes zvečer poročal, da bo Libanon «podvojil svoje čete na izraelski meji*.
V Beirut je prispel na tro-dnevni obisk predsednik sirijske vlade Khaled Azem, ki ga spremljata finančni gospodarski minister. Opozarjajo, da je
uniormi šk vadristi tudi v Franciji
stavnik sirijskega poveljstva ie 1 to prvi 0bisk sirijskih državr.-i-zatrdil, da so Izraelci bombar- kov v Libanonu po marcu 1950, dirali griče v demilitariziranem ko so bili med obema drža-va-področju in zanikal izraelska I ma pretrgani gospodarski stiki.
PARIZ. 3. — Pretepaška skupina francoskih ikominformistov pod vodstvom enega izmed voditeljev organizacije KP Francije za okrožje Haute Garonne, je z železnimi palicami napadla v mestu Toulouse skupino naprednih francoskih mladincev, ki so po mestu lepili vabila na javno diskusijo o Jugoslaviji. Pri tem napadu je bilo yeč mla. dincev, ki so lani sodelovali pri graditvi študentskega naselja pri Zagrebu, ranjenih; zelo hudo je bil ranjen neki španski republikanski emigrant, ki se je boril v španski državljanski vojni in v francoskem odporniškem gibanju.
Ta surovi napad je naletel med prebivalstvom Toulousa .na ostro obsodbo.
List «Nippon Times» namiguje na možnost spremembe ‘vojaških določil - Incidenti med proslavo obletnice ustave - Bližnja angleško-japonska gospodarska pogajanja?
TOKIO, 3. — Ob današnjih proslavah četrte obletnice japonske ustave je ugledni tokijski list ((Nippon Times* v u-vodniku namignil, da je kmalu mogoča revizija ustave. Zdi se, da gre predvsem za vojaška določila, kajti list pravi, da ((neodvisen narod ne more računati vedno samo na zaščito prijateljske države (to je, ZDA), temveč mora tudi sam prispevati k okrepitvi obrambne pregraje proti skupnemu sovražniku*.
Med današnjimi proslavami pred cesarskim dvorom je prišlo do raznih incidentov. Kakih 4000 delavcev je začelo prepevati delavsko himno, ko sta se na častni tribuni pojavila cesar in cesarica. Policija (na trgu je bilo okoli 5000 stražnikov) je aretirala 40 oseb.
V dobro obveščenih krogih pravijo, da se bodo v kratkem začela angleško-japor/ska gospodarska , pogajanja, ki bodo obsegala trgovska in finančna vprašanja. Te dni se v japonski prestolnici mudi visok uradnik angleške narodne banke.
V krogih zavezniškega glavnega sitama v Tokiu menijo, da bo japonska vlada v juliju sklicala parlament, ki naj pripravi zakonske ukrepe, ki so potrebni za sklenitev pogodbe.
Aretacije v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 3. — Angleško poslaništvo v Budimpešti je dar.-es dobilo potrdilo, da je vseh 28 madžarskih uslužbencev poslaništva, ki so drug za drugim izginjali marca in apri-1 la, v zaporu
Kolone čet OZN
tipajo proti severu
v TRSTU
Rossetti. 21.00: Revija W. CN*
z ((Gildo».v on. „IluMWa neg«**
Excebior. 16.30; £»#%2gS.
vost», J. Simmons, P- j<apa-Nazionale. 16.15: «Jaz
Po mnenju ameriških vojaških krogov se lahko čele OZN uspešno upirajo na sedanjih položajih - Kolona OZN je prodrla do Uijongbuja
KOREJSKO BOJIŠČE, 3. — Današnje poročilo osme armade pravi: ((Zavezniška kolona je stopila v borbo z nasprotnim polkom severnozahodno od Seula. Sovražnik se je umaknil. Druga kolona je ob 14 uri vstopila v Uijongbu. Spet druga kolona je skupno z letalskimi oddelki prizadejala sovražniku izgube severnozahodno od Seula. Ob 11,15 so čete OZN sprejele borbo južno, vzhodno od Cančona. Sovražne izgube 2. maja cenijo na 435».
Po poročilih z bojišča, ki dopolnjujejo kratko uradno po. ročilo, na fronti pred Seulom skoraj ni več kitajskih in se-vernokorejsih čet. Poročajo pa, da so opazili večje zbiranje čet na odseku med Seulom in Can-
•li-
POJUTRIŠNJEM VELIKA TEKMA
Skozi Trst v Milan
Razgovor z ing. Arsenijevičem in nekaterimi člani ekipe ter spremljevalci
Jordanski parlament razpuščen
AMMAN, 3. — S kraljevskim odlokom je bil danes razpuščen jordanski parlament. Skupščina, ki je bila sklicana 21. aprila, da bi r.a izrednem zasedanju izglasovala državni proračun, je po sedemurni izredno burni seji proračun odbila, in ni hotela svojega sklepa preklicati niti po opozorilih in grožnjah vlade. Takoj nato je bila skupščina razpuščena.
Letalska nesreča
nad Sueškim prekopom
SUEZ, 3. — Po poročilu glav. nega stana angleških čet na področju Sueškega prekopa je angleško vojaško letalo v bližini Fayeda, kjer je sedež glavnega stana, začelo v zraku goreti in strmoglavilo na tla. Od devetih mož posadke je bilo osem takoj mrtvih, eden pa se bori s smrtjo.
LENOIR (Sev. Carolina), 3. — Brezposeln delavec je danes ubil svojih osem otrok, zažgal nato hišo in se končno ustrelil.
No kolodvoru na Opčinah je bil včeraj opoldne nenavaden tivžav. Mislili smo, da bomo tam sami, pa smo se kruto zmotili. Ljudje, ki jim je mala časopisna vest povedala, da potujejo ob tej uri skozi Trst ju-goslovanski reprezentanti nogometa so z vsemi mogočimi sredstvi namerili svoje korake na mejno postajo naše države. Železničarji so bili prijetno presenečeni nad lastno važnostjo, nek podjetnež se je domislil celo, d« bi lahko začeli prodajati peronske karte, a mu je prihod vlaka preprečil take mefistofelske nakane.
Prvi so naskočili vagon reprezentantov civilni policaji, druga poplava pa je bila novinarske vrste. Prerili smo se k ing. Arsenijeviču, ki je bil v zadnjih dneh kamen spotike vsega javnega mnenja, ki je pa na koncu pomiril vzburkane vode in poslal na pot reprezentanco, ki se le neznatno razlikuje od standardne. Tresle so se torej gore, rodila pa se je miš; tako bi lahko na kratko v pregovoru zajeli vse predpriprave reprezentance.
»Povejte nam ing. Arsemje-vič, zakaj ste imeli za potrebne tolikšne revolucionarne priprave pred tako važno tekmo«?
»Nogomet je zelo dinamična igra; spremembe nikoli ne ško dijo, lahko samo koristijo».
V zvezi s sestavo reprezentance je bilo tudi• naše drugo vprašanje.
«Woelfl je bil zadnje čase v zelo dobri formi. Nekoliko slab ša sta bila Senčar in tudi Am-tič. Zakaj ste potemtakem Dinamovega srednjega napadalca šele v zadnjem trenutku povlekli v moštvo, tako, da je skoraj tekel za vlakom»?
«Woelfla smo dali v ekipo zato, ker prvotna kandidata nista zadovoljila. Mi smo vedeli že zdavnaj, da je Woelfl igralec velikega formata, vendar smo čakali, da je cm s svojo dobro voljo 'in s požrtvovanjem (njegova ahilova peta) pokazal, da si je zaslužil majico z grbom ki nosi številko devet«.
»V potu svojega obraza tako-•ek oč».
»Da, prav tako...«.
Pri oknu je medtem Beara delil avtograme.
E j, Beara, kaikor nam jc znano ste elektromonter iz Splita. «Dobro obveščeni tuji listi pa vas opevajo kot baletnega mojstra beograjske opere. Kaj je zrno, kaj pleve«?
«Vse same izmišljotine; ne živim v Beogradu, pa tudi vse drugo ne drži«.
»Ste v formi in kdo bo po vašem mnenja zmagal?« vpra. šamo vedoč, da so novinarji ravno v takih trenutkih naj-
Šoštarič dobrodušno podpisuje
bolj bedasti, ko sprašujejo podobne stvari. Mogoča sta tu dva odgovora. Ali da vpraša, nec odgovori milo za drago, enako bebasto; »Zmaga! bo boljši, upamo na viteško bor. bo« z odgovorom, ki ga je že Abraham imel za zastarelega, ali pa da enostavno skomigne z rameni in se zagonetno nasmehne; pa si razlagaj kot si sam. hočeš. Beara je ubral tretjo pot: »Znal vam bom pove. dati v ponedeljek v Milanu«, je dejal.
Naša radovednost si je med. tem dobila izhod v drugo smer. Nasmejan je stal na uratih nagona advokat dr. Panto Stojkovič. Sklenili smo razdeliti čim sorazmernejše naša vpra. šanja, da ne bi zamorili z ra- I dovednostjo enega samega človeka, da bi nas ne potem kdo označil za morebitne krivce poraza. Advokat nam je razlagal zdravstveno stanje Čajkovskega: «Ima nogo v mavcu, po dveh, treh mesecih pa bo lahko ponovno nastopil. O tem, da morda ne bi več igral je
smešno govoriti. Tudi to so si izmislili novinarji, je pač to nekaka njihova »licentia poeti. ca», da iz zajca narede osla«. Pomirjeni smo se zopet obrnili na Arsenijeviča.
«Kakšno bo vaše orpžje proti italijanski brzini?»
«Mi se zavedamo, da jih po brzini ne dosegamo, zato je pat nujno vraga izbijati z bel. cebubom. Proti brzini - teh. nika«.
«So Italijani tehnično infe. riomi?»
«Ne bi mogel reči; tudi moštva, ki sem jih zadnje čase videl, tega ne kažejo. Včndar je Pa jasno, da v veliki brzini podajanje ne more biti preveč točno in da se tudi mnogo lažje pogreši; odt-od bomo kovali svoj kapital».
Naš Mario je medtem skušal s svojo priznano umetniško spretnostjo ovekovečiti trenu. tek. Na oknu je stal ing. Arse. nijevič, poleg njega pa se je postavil mali Diajič, mu dal roko preko ramen, rekoč v šali: «Tehnični komisar in njegov naslednik«. Bili smo edini, ki smo ob teh besedah čuli pritajen vzdih inženirja in nj ego. vo simpatično lice se je še bol i nagubalo. V tem trenutku nam je bilo skoraj žal za vse, s čimer smo pripomogli povečati njegove skrbi. »Sinko, samo kaj takega, si ne želi«, je de. jal Arsenijevič; razumeli smo ga. Biti general njegove vrste ni lahek posel: ob zmagi bodo vsi rekli: zato ker je poslušal nas. ob porazu pa: zato ker nas ni poslušal. Tako je življenje.
MITJA VOLCIC
Mednarodni juniorski
nogometni turnir v Zagrebu
ZAGREB, 3. — Ng mednarodnem juniorskem nogometnem turnirju, ki se je začel 1. maja v Zagrebu, je beograjska Crvena zvezda premagala dunajsko »Ausbrio* s 3:1 (1:0). V dirugi tekmi je zagrebški Dinamo pregazil italijansko enajsterico San Salvi Boys iz Florence z 9:1 (5:1). Ne tem turnirju sodelujejo pdeg petih do-rmalčih, tudli tri inozemska moštva; Italijani, ki smo jih že omenili, «Austria» ter «Muen-chen 1860». Prvi rezultati: B.S.K. - Hajduk 4:1, Muenchen 1860-Kvarner 1:0.
Jutri Davis cup
V prvem dnevu igrata Mitič in von Cramm
Italijanski nogometni reprezentanti, ki so na skupnem treningu pred tekmo proti Jugoslaviji, so se danes odpeljali na izlet na Lago Maggiore. Jutri popoldne bodo »Azzurri* trenirali na stadionu v Masnagu.
ZAGREB, 3. — Danes so izžrebali pare za teniški dvoboj
med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, ki bo 4., 5. in 6. maja v Zagrebu v okviru tekmovanja za Davisov pokal. V prvem dmeviu tekmovanja bo Branovič igral z Buehhčlzem, Mitič pa proti nemškemu igralcu številka ena, von Crammu. Naslednjega dne bosta zastopala Jugoslavijo V tekmovanju parov Mitič in Paladia, goste pa von Oramm in Goepfert, Zabičan tekmovanja nastopita
nji
dvojici. Buchholz-Mitič ter Bra-novfč - von Cramm. 5. maja bosta igrala v ekshibicjiskeir. dvoboju najmlajša člana obeh reprezentanc Hermann in Petrovič.
Nemčija ima v tekmovanju
za Davisov pokal veliko tradicijo. Šestkrat je bila zmagovalka evropske cone in to leta
1929., 1932., 1935., 1936., 1937. in 1938. Leta 1936. in 1938. premagali jugoslovansko reprezentanco s 3:2, leta 1939. pa so se Jugoslovani maščevali m s tesno zmago s 3:2 postali prvak evropske cone. Jugoslavija je do sedaj igrala 36 krat za Davisov pokal. Mitič in Palada sta nastopila oisemindniajset-krat, Bramovič pa trikrat.
čonom, ki je dolg 150 km. Nekateri menijo, da je možen kitajski napad nekje na sredi med tema dvema mestoma.
Kolona, ki je prodrla v Uijongbu, 15 km severno od Seula, je poročala, da je približno 3 km južno od mesta naletela na mpčan ogenj lahkega orožja. Kolona je kljub temu pro drla do Uijongbuja.
Na srednji fronti patrulje čet združenega poveljstva niso dobile stika z nasprotnikom. Z vzhodne obale ne poročajo . o nobenih omembe vrednih dogodkih.
Vso noč je ameriško letalstvo nadaljevalo z napadi na severnokorejske prometne zve. ze in koncentracijo čet. Včeraj je letalstvo OZN izvršilo 1050 poletov; računajo, da so letala poškodovala ali uničila 975 železniških vagonov. 19 lokomo. tiv in v9Q cestnih vozil.
Po mnenju ameriških vojaških krogov kaže današnji vojaški položaj na Koreji sledeče karakteristike: Cete OZN imajo še vednrf veliko premoč v ognju, ni pa bilo mogoče voja. ško preprečiti koncentracije kitajskih sil. Kitajska ofenziva ni pokazala omembe vrednih sprememb v taktiki: Kitajci še vedno napadajo množično po močni artilerijski pripravi. Zdi se, da Severnokorejci in Kitaj, ci nimajo oklepnih in letalskih sil, ki b; bile potrebne za velik napad z modernimi sredstvi. Te ugotovitve združujejo nato v dve glavni točki: 1. čete OZN se lahko uspešno upirajo na ozemlju, "ki ga je izbralo vrhovno poveljstvo, množičnim napadom nasprotnih čet, ki praktično nimajo oklepnih in letalskih sil: 2. odločilna kitajsko _ severnokorejska zmaga je ob sedanjem stanju njihove oborožitve, več kot neverjetna.
ŠAH
Gligorič in Matanovič na vodstvu
BAD PYRMONT, 3. — Po šestem kolu turnirja evropske cone za svetovno prvenstvo v šahu sta Jugoslovan^ Gligorič in Matanovič na vrhu tabele s petimi točkami. Danes sta oba-dva premagala s črnimi figurami svoja nasprotnika: Matanovič Holandca Donnerja, Gligorič, pa španskega mojstra De Muro. Pirc je bil prost. Za jugoslovanskima mojstroma je na tabeli Nemec Unzicker s štirimi točkami (1), Holandec Prins
Vlak bo pravkar odpeljal; na prvem oknu lahko vidite Djaji-ča in ing. Arsenijeviča
so opazovalci mnenja, ua uo-se ‘rV^nka"dolžnost)’ **• in ."M dno mogoče določiti volitve 'f2fn vjn,cent Lopf in05d JT
v polovici ali konec junija, ce orkester. 20-15:	toP}\\ir
  ......................:......■■■■■■....................................h....................
limilt,,Tlttiir*IMIHIIIfmillimiMIII>ll>ll>ul>IMIIIIIIIIIUIIUIIIillMII>>l>ltlJll^>l>ll>l<lt<lil>	milttlf	J	J.	FffHlUr	...	.	i	**.------j. i-----2 _ i-.i-----i------n dm 4«	ctvoinn	clahp	vnli
ln pokoren tudi generalom njegovega veličanstva in sploh vsem
^	....	.1.	Low.	nnr\.t|-/Mrnl	In	hvonll
4, Bogoljubov 3,5. V nadaljevanju prekinjenih partij iz prejšnjih kol je Gligorič premagal Kibarta (Zahodna Nemčija), Pirc pa je zgubil proti prinsu.
Po sedmem kodu pa- je1 naj-milajši jugoslovanski šahovski reprezentant Matanovič prišel sam na vodstvo s šestimi točkami. Sledi? Gligorič, Bogoljubov. Unizidker, Prins, Kramer, Golomlbek itd1.
HAAG, 3- — Danes se je začelo tekmovanje za Davisov pokal med Holdansko in Monakom. Po prvem dnevu vodi Holandska 'z 2:0. Rezultati: Link; Pasquier 3:6. 6:2, -6:4, "9:7. Van Swel: Noghes 2:6,	6:4,
6:2, 6:0.
* * *
TORINO. 3. — V tretjem dnevu teniškega dvoboja med ZDA in Italijo so Amerikanci beležili dve novi zmagi. Party je premagal Marcella del Bella s 6:0, 6:2; Savitt pa Cucellija s 6:2, 4:6, 6:3, 6:3.
Soldani prvi v Rimu
Ben Gurion
nabira dolarje
WASHINGTON, 3. — Izraelski zunanji minister Ben Gurion je prispel danes popoldne v Washington, kjer se bo raz-govarjal s predsednikom Trumanom, zunanjim ministrom A-chesonom in drugimi vidnimi osebnostmi. V ZDA ty> ostal 26 dni in začel kampanjo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za svojo državo. Izrael meni nabrati tako skoraj četrt milijarde dolarjev, da bi z njimi spravil svoje gospodarstvo sedanje zagate. Verjetno je, da bo Ben Gurion v Washingtonu govoril tudi o drugih vprašanjih, med njimi o izraelsko-sirijskem sporu.
Sarajevo - Rothweiss 2:2
BEOGRAD, 3. — Član jugoslovanske prve lige Sarajevo, je igral včeraj neodločeno z za-padlncunemšikio enajsterico Rotih-weiss. Rezultat; 2:2 (1:1). Na svoji prvi tekmi v Jugoslaviji je Hotweiss izgubil 1. maja proti zagrebškemu Dinamu s 3:0.
* * *
CASABLANCA, 3.	— Na
petnajsti in zadnji etapi kolesarske dirke «Po Maroku* je zmagal Alžirec Kebaili v času 5 ur 46 minut in 30 sekund. Francos Redolfi je prvi v skupni oceni.
FLORENCA, 3. — Sedeminšestdeset dirkačev je danes zjutraj startalo na klasični dirki za profesionalce na progi Floren-ca-Rim, dolgi 305 km:
Gino Bartali, ki se je že včeraj slabo počutil zaradi poškodbe na ramenu, je po 30. km odstopil. Zmagal je Renzo Soldani, ki -je v zaključnem sprintu bil boljši od večje skupine tekmovalcev. Drugi je bij Magg*ii Luciano, tretji Corrieri Giovan-ni, 4. Rossello, 5. Seghezzi. Sledi še skupina 28 tekmovalcev s časom Soldanija, 9 ur 43 minut in 35 sekund, s povprečno brzi-no 35,163 km na uro.
* • *
3»_ Na
večjem lahkoatlet-
prvem
MODENA letošnjem skem tekmovanju je bilo nekaj zadovoljujočih rezultatov:	400
m: Grossi 50.6. Kladivo: Taddia 51,82 m. Disk: Consolini 49,53 ro. Skok ob palici:	Ballotta
3,90 m,.
KINO
taks*, R. Ras?cl- n<ja loko-rcobaieno. 15.30. “bCkci
Arccbaleno.	„ rancaster,
strelca z ognjem*, B-V. Ma.vo.	...	p0i«t rn
Fenice. 16.30: «RX-M». luno.	.-o-.	«Hudiče''
lodramrnatico 16,00.
prehod*, R-	-Pester l*1,
Alabarda. 16.00:	.	slave>,
Armonia. 15.30: «Tn dm E. Flynn, p. bukas. p0 3 Garibaldi. 15.30: «prr'£*v£ s«# zvonovih*, s. Mac Creo,. yjg. Ideale. 16.00: »Mata-dorait, liams. R. Montalban.	d,
Impero. 16.30: «Pr'h wright. zori*, L. Ayres, T. wn* )JU.
-	15-30:	.	«KmamMlR	v
Iialia. ...
bežni*, M. R°v,"/Ostari n**-Kino ob morju. 6.00. ((Stm
skl volk*, Wal‘a“„f m pr'*0' Savona. 16.00: «Ponos d-ek», G. Garson.
Vlale. 16.00: «Belčevo Viitorio Venelo. 16.00. «D<=“
O. de- Havilland.	teWT*-
Azzurro. 16.00: «Toto -vanju po	Tra£ediij»	^
Belvedere. 16.30. »Trag
«ssaii8S%rw» **•
A. Cumming
Novo Cine. 16.00: «Zelenol*l
ček*, P. 0’Brien. .. rienn. 14.00:	((FantMU«*)"
reka*-<sod*
«Rdeča
Odeon.
Disney.
Radio. 16.00:
Vittoria? 16.00: «Rosana»
Ven'ezia*n«Pravic* med
RADIO
JUGOSLOVAN^«/*'
C O N K * * S T Petek 4. maja !***•
1
Poročila 23.05;
hrvaščini ob l.“- sl(,va^
13.45: Arije' To dueti n
Vasilij,.^geiijj
skih oiper. 14.00: deveti deželi (uverturan min Ipavec: Serenada^ ^ ar
Vedre melodije. n} ve-j* stvenega sveta: Vzpon1 si0vd^:
|HimalaW^830:	Sci,uff,
ključek
.00:
is-45: S
vokalni kvintet Trio št. 1 v B-diuru. ček slovenske	nol-
23.10: Glasba za lahK0 Zaključek oddaje.	,
SLOVENI** Poročila ob 5.15, °	.,
15.00, 19.30, 22.00. 23.W- K.
12.00. G. Bizent: pek W tha; G. Fa-ure: P^'5ni A sanda. 12.40:	Zabavj«^, 10^
adlbUd. Jb.iu.	J
13.00: V enem izmedj
13.15: Lahek koncert ^ ansamblov,- 14.00-: _V.J« 5(fd^.
veti deželi; B. IP^ij«_____________
za godalni orkester, čjovejjSr turni pregled. 14.45- nat%. sindikalni kvintet P“{aSoa. Lj* pesmi. 15.15: Operna Šolska ura za n«Je 18.00: Pojo naši zbor1- - * -
.8.00: Pojo nasi zoo-n-. .ri Vrff _j. M. Škerjanc: RaZš£
/oiu glasbe. 19.00: J-**• -3 O1
voju glasbe. 19.00: J-“• za * lf Stabat Mater, kantata
V ponedeljek glasovanje o zaupnici Oueuilleu
zbor godalni orkester, i!,. 2jj^5: alt. '19.45: Zabavna gla ,£d V „ E. Tomc: Politični Pr™, 2i^r‘ želeli ste — posldfj^iiteji* zgodovine slovenske or*»vj. Fran Levstik. 21.20- f francoskih	in	»l*I‘AgnJl „fd): *
klasikov. 22.15: Jutrf™ J3£p. 22.30: Simfonična giar,.*i!i 111 mikrofonom- sredi god-kov.
Poročila ob 7.15, 19.45,23.15.	.	.„00:	S®	[
0.	,4.00-
PARIZ, 3. — Ministrski predsednik Queuille, ki je prejšnjo noč postavil vprašanje zaupnice pri drugem či-tanju novega volilnega načrta, je hotel s tem preprečiti takojšnje glasovanje, ki bi se ga bilo udeležilo samo majhr.-o število poslancev, ker je bilo več poslancev večine odsotnih.
O zaupnici bodo glasovali v ponedeljek, ker je do tega dne večina poslancev MRP v Lio-nu na kongresu stranke. Sicer pa r.'i to pot potrebna ustavna večina 311 glasov in niti glasovanje ne bo vprašanja dokončno rešilo. Začetek prave razprave se lahko še večino zavleče, ker je možno, da opozicija postavi nove resolucije. Vprašanje je, ali se zavlačevalr.-a
7.15,
Angl^^S^^^rr
gov orkester. l3-0?v nr*I i0l
željah. 14.15: Dnevhj ^a po-ska. 17.30: Plesna, č
Glas Amerike. 18-15; crn^je- V
meo in Julija.	^
h ovne pesmi. 19-00- -voS^Jta no. 19.15: Pestra f Brahms:	Adag1iOnA*f0:
D-duru, op. 77
zoori. zu.ju: Tržaški lasba-^rb gledi. 20.45: Lahka *30:
Mojstri besede.	Ltftir;
uverture. 22.00: M^ 3q:
uverture. 22.UU.	,0:
donskega študija. 22- p(j. OSjJtfF Koncert v a-molu.j1 nudl ^5»»-
ke. 23.30: Kaj vam spored? 23.*35: poln°
tk»t i-
jO-H
13.061
Poročila ob 7.30,	^	0?
“V.45: Jutranja elaS^.i PjujsM: kester ritmov lnonerna.„ l4-^i Fragna. 12.20:	OPfrsV^iv	*■
13.25: T Tretja
boog-ie woogie. -»3: p Vi c. kovina. )'■..,
“tu ln‘tam P? sv
stran, 1 VlV
Savina. Enza Spored BBC.
novosti Enza
-
erlJ^er'
f. r£t.'
taktika opozicije ne bo nada-1 dernih ritmov P-^h-ieinkr ljevala tudi tedaj, ko bo treba j 18.25: Današnji P cel^io«011# določiti dan volitev. Vendar pa krofonu prof- r- , Rad' so opazovalci mnenja, da bo še ™b Alegia	G. m #1»
zaupnico.
it dveUkmi «>f ni
III. DEL
Mr
svojim predstojnikom, da jih bom spoštoval in branil, izpolnjeval njihove ukrepe in ukaze vsepovsod, na vodi, pod vodo. na zemlji, v zraku, podnevi in ponoči, v bitki, pri napadu in sploh na vsakem kraju in pri vsaki priložnosti.*
Svejk je pobral kokoš s tal in nadaljeval, vzravnano stoje in gledaje nadporočniku Lukašu v oči: «Da se bom v vsakem času hrabro in neustrašeno bojeval, da svoje vojske, svojih pra-bom nikoli opustil, da se bom vedno
rilTIDIL F BO F. L UM T KIHAL UH.
OB. VBAN HRADAfc
K O B E K T H L A V A T A
porov in kanonov ne ravnal po vojaških zakonih in da hočem častno živeti in umreti, k čemur mi bog pomagaj. Amen. In tele kokoši, pokorno jav-
im sem se spoštljivo vedel.
»Torej vidite, gospod obrlajtnant, da se da vse lepo poravnati*, je rekel Svejk nadporočniku Lukasu. «najbolje je, če se opravi brez škandalov, brez velikih ceremonij. Zdaj vam bova z Balounom skuhala takšno kurjo juho, da bo dišalo do Sedmo-garaškega.*
Nadporočnik Lukaš se ni mogel več premagovati; izbil je Svejku nesrečno kokoš iz roke in zakričal: «Veste, Svejk, kaj zasluži vojak, ki v vojnem času okrade mimo prebivalstvo?* »Častno smrt s smodnikom in svincem*, je svečano odgo-voril Svejk.
«Vi seveda zaslužite vrv, Svejk, ker ste prvi začeli ropati. VI — ne vem, kako naj bi vas imenoval — ste pozabili na svojo prisego. Meni se hoče glava razleteti *
Svejk je vprašujoče pogledal nadporočnika Lukaša in brž dejal: »Pokorno javljam, da sem pozabil na prisego. Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem prisegel svojemu najviš-jemu knezu in gospodu Francu Jožefu prvemu, da bom zvest
ljam, nisem ukradel, nisem ropal zavedajoč se svoje prisege.*
•	«Ali ne boš pustil tele kokq?i?» je zavpil nanj nadporočnik
Lukaš in udaril Svejka s spisi po roki, v kateri je držal zadavljeno kokoš. »Poglej tele spise! Vidiš, tu imaš 'rno na belem .Predvaja se infanterist Svejk Jožef ... zaradi zloc ina tatvine... In zdaj mi povej, ti zverina, ti hijena — ne, jaz te bom ven. darle nekoč ubil, razumeš — povej mi, roparski bebec, kako si mogel kaj takega storiti.*
»Pokorno javljam*, je prijazno rekel Svejk, «da tu ne gre za nič drugega kakor za zmoto. Ko sem dobil va* ukaz, naj vam kje priskrbim in kupim kaj dobrega za pod zob, sem začel premišljati, kaj bi bilo takole najboljše. Zadaj za postajo ni bilo ničesar, samo konjska salama in suho oslovsko meso. Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem vse dobio premislil. In hotel sem vam, gospod obrlajtnant, skuhati dobro kurjo juho.*
«Kurjo juho!* se je prijel nadporočnik za glavo.
«Da, pokorno javljam, gospod obrlajtnant, kurjo juho; kupil sem čebule in pet dek rezancev. Tu je vse, prosim. V temle žepu je čebula, v temle so pa rezanci. Sol imamo v pisarni in poper tudi. Nič drugega ni bilo več treba, kakor kupiti kokoš šel sem torej v Iša-Tarči. To je pravzaprav vas, četudi je zapisano v prvi ulici Iša-Tarča varoš. Grem skozi prvo ulico z vrtovi, sikozi drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dokler nisem šele v trinajsti prav na koncu zagledal na travniku kokoši. Sel sem k njim ter si izbral največjo, najtežjo, prosim, poglejte, gospod obrlajtnant, to je sama mast, morali so jo krmiti s samim zrnjem- Pa sem jo torej vzel, docela javno, v prisotnosti prebivalstva, ki je name nekaj po madžarsko kričalo; držim jo za noge in vprašam več ljudi, po čdsko in nemško, čigava je ta kokoš, da bi jo mogel kupiti. Vtem pa prileti iz hišice na kraju vasi mož z ženo in me začne zmerjati najprej po madžarsko in nato po nemško, češ da sem mu pri belem dnevu ukradel kokoš. Rekel sem mu, naj ne vpije name, češ da sem poslan, naj vam jo kupim. In kokoš, ki sem jo držal za noge, je zfčela mahati s perutmi In hotela zleteti; in ko sem jo le prav na' lahko držal v roki, mi je roko dvignila in hotela sesti svojemu gospodarju na nos. On pa je takoj začel vpiti, češ da sem ga usekal z njo po gobcu.' In ženska je nekaj ječala in kričala na kokoš; ,Puta, puta, puta’. Zdajci pa so neki tepci, ki tega niso razumeli, privedli nadme patruljo, honvede, in jaz sem jih sam pozval, naj gredo z menoj na banhofkomando, da se bo izkazala moja nedolžnost. Toda s tistim gospodom lajtnantom, ki je imel tam službo, ni bilo mogoče govoriti, tudi ne, ko sem ga prosil, naj vas vpraša, je li res, da ste me poslali, da naj vam kupim nekaj dobrega. Se razkričal se je name, naj držim jezik za zobmi.
1 d&
Bil je menda strašno slabe volje, ker mi je relCge’icel i< biti takole rejen samo vojak, ki ropa in krade. reK|i^ več pritožb, predvčerajšnjih1' sfl10«!
P°vedalnedV;$('
ima na postaji že nekomu izginil puran;
pritožb, in ko sem
mu
so me poslali k vam; in povrh me je tam nRelcel se’1' f frajtar, češ ali ne vem, koga imam pred seboj- _atr0ifirft da je frajtar, ko bi bil pri lovcih, da bi bil P	^
artileriji pa oberkanonir.*	,
»Svejk*, je rekel čez nekaj časa nadPor°	^
ste imeli že toliko posebnih slučajev in nezgo'd,	veh	f0g
pravite vi — ,zmot’ in .pomot’, da vam bo ^ vrv prej ali slej pomogla iz teh vaših nezgod	^
vratu z vso vojaško slavo v kvadratu. «8*1*»“*** jrat W '0<o?
«Da, pokorno javljam, gospod obrlajtnant,	izJ®
imenovanega geschlossenes* bataljon, sestoji iz , 0brla] tudi iz treh ali petih stotnij. Ali ukazujete, 8°- sta?* y/
ored,
«Svejk, ukazujem vam, da zginete s kuro z njo usekam po glavi, prismoda...»	zelene
«Kakor ukazujete, gospod obrlajtnant, amPa našel, korenčka tudi ne! Dam vanjo krom -» ^,o^0 Svejk ni dorekel »pirja* in je zletel s	jZpil ve
štabni vagon. Nadporočnik Lukaš je na d
ni**
, pfč
zareč konjaka.
Svejk je salutiral pred okni vagona ter
0dhaia1,
Sklenjen.
diJ*
URBDNIST^O.^UCA^MONTECCHt^*.	»,	,8-„..T-
št. 20.
Odg. urednik STANISLAV RENKO.
- Telefon št«. 93-808 m 94-638.^-	S	^stolpca:	trgovski	60.	finančno-
— -	-	*	•	—	—	—	—	—	m	—	a	-	—A m Anin CJ~\. 11 IV) I n 4*iin.
a-I, Tel 70.
LAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruz.. Gorica, Ul. s. veinco 1 11., iei.  ^ ;____________________________________________________
■ ...	1	1	    .	^
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: lzivod 3, mesečno JO	lnozeI1>s^Z. '
poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija	-k
pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo irz 08
tiska
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun