SploSne vesti. — Prispevki šolske mladine za spomes nik kralja Petra I. Prosvetni ministcr jc z odlokom P. Br. 283. z dne 25. februarja 1927 dovolil Udruženju rez. oficirjev, kot izvršnemu odboru za postavitcv spomcnika Kralju Petru I. Vclikemu Osvoboditelju v Ljubljani, da sme nabirati po vseh šolah v Slovcniji prispevke za ta spomenik. Ker je dolžnost nas vsch, da pokažemo svojo hva« ležnost Velikemu Kralju, upamo, da bo učiteljstvo tudi tokrat, kot vedno v takih slučajih, pokazalo, da se zaveda svoje na= cionalne dolžnosti. Ko se bo odbor obrnil na šole s tozadcvno prošnjo, tovariši(ice), ne odklanjajte sodelovanja! — Redukcija šolskih nadzornikov bo izvršena že s 1. aprilom 1927, ker stopi s tem dnevom nov proračun v veljavo. Ve; liki župan že urgira tozadevna poročila in skice pri sreskih poglavarjih. Kjer je treba reducirati se naši upravi zelo mudi, zclo smo pa radovedni, kakšne bodo posledicc te redukcije. Ze itak slabi učni uspchi se gotovo ne bodo izboljšali, ko je za vso ljubljansko oblast predvidenih le 7 nadzor* nikov, a za mariborsko 8. Tako važnih mest se pač ne bi smelo reducirati. — Projekt novih pravil UJU. Izvršni odbor UJU je izdclal na podlagi predlo;' gov poverjeništev UJU enoten osnutek pravil. O tcm osnutku bo razpravljal Glavni odbor UJU na svoji seji 12. in 13. t. m., ki se vrši v Beogradu. Načrt novih pravil ima smotcr in sredstva UJU mnogo podrobnejc definirana, kakor dosedanja pravila. Cilj UJU se razteza na stanovske šolske in prosvetne zadevie širokih krogov naroda. Značaj UJU je strogo politično nadstrankarski, kar je pogosto v pravilih povdarjeno in je podana garancija za to. V pravilih je predvideno sodelovanje z učitcljskimi organizacijami vseh kategorij šolstva v tu in inozemstvu, ter skupno des lovanje in nastop z organizacijo vsega dr? žavnega uradništva v kraljevini SHS. Včla« njenje v UJU se izvrši potom pristojnega sreskega društva UJU. Načrt novih pravil predvideva tudi stalna fonda, in sicr tis skovni fond in borbeni fond za podporo in pomoč. Enako prcdvideva projekt ustas navljanje Učiteljskih domov na sedežih posameznih sekcij UJU in na sedežih ob= lasti. Učiteljski domi bi se zidali poste^ peno s pomočjo prispevkov vsega učitelj* stva. Učiteljski domovi bi služili za učitelj? sko deco, za prenočišče učiteljem iz notra* njosti, za pisarne sekcij UJU in druge ustanovc učiteljstva. Po pravilih je predvi= dena tudi ustanovitev Učiteljske Samopo^ moči za poedine sekcije UJU. Glede pro= računov za sreska društva, sekcije in cen= tralno organizacijo UJU so predvidene določbe v posebnem poglavju. Organiza^ cija obstoja iz sreskih društev UJU, sek« cij UJU in centralne uprave UJU. Upra« va se deli v sreske upravne odbore UJU, $ekcije UJU, Izvršni odbor in Glavni od= bor. Predvidene so tudi poverjeniške kon= ference vsaka dva meseca. Projekt pred« videva tudi obvezno naročitev organizač« nih listov. — Po dokončani redakciji Glavs nega odbora UJU priobčimo projekt v presojo sreskim društvom UJU. — Seja- Glavnega odbora UJU. Seja bo dncl2. in 13. t. m. v bcograjskem Uči« teljskem domu. Na dncvnem redu so sle* deče zadeve: 1. Poročilo o delu Izvršnega odbora. 2. Izvolitcv odbora za pregled na= črta pravil UJU. 3. Razgovor o temah, ki naj se obravnavajo na bodoči skupščini. 4. Vprašanje odnošajev UJU do drugih učiteljskih organizacij v državi. 5. Odno šaji UJU do Saveza drž. čin. in služb. 6. Potrditev novih pravil UJU — poverjeni* štvo Beograd. 7. Izvolitev urednika »Nas rodne Prosvete«. 8. Vprašanja in predlogi. Scje prično ob 8. uri zjutraj. — Za ravnatelja gluhonemnice y Beo= gradu je imenovan tov. Vlada K. Pe = trovič, predsednik UJU. — Zasluženo odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan višji šoU ski nadzornik v pokoju g. Fran Gabrs š e k. Odlikovancu, ki je to odlikovanje v resnici tudi zaslužil, najiskrenejše česti» tamo! — Profesorski zbor Višje pedagoške šole v Beogradu je poslal prosvetnemu mU nistru spomenico, v kateri navaja kako ve= like važnosti je uvedba meščanskih šol v vsej kraljevini. Za uvedbo teh pa jc nuj* no potrebno, da ostane Višja pedagoška šola v sedanjem obsegu. Največja krivica narodu in narodni prosveti bi se zgodila z ukinitvijo višje pedagoške šolc, za katero se je učiteljstvo tako borilo. Ker je mogo« če, da je finančni odbor izdal znano na« rcdbo o ukinitvi Višje pedagoške šole brez vcdnosti prosvetnega ministra, misleč lc na finančni efekt te ukinitve, opozarja profesorski zbor g. ministra na velike intercse narodne prosvete in kulture, ki bi bili zelo udarjeni in oškodovani s takim odlokom. — Predsednik UJU jc poslal prosvct^ nemu ministru prošnjo, da naj se ustavijo vsa premeščanja v krajih, kjer ni zakoiv ske podlagc za premeščanja in naj sc iz* vršijo korekturc v korist učiteljstva. — t Pokojnemu ravnatelju M. Pircu v spomin. Silno nas je pretresla vest, ki smo bili njcgovi učenci, da ga ni več med živimi. Pred mojimi oduševljenimi očmi vstaja slika blagega profesorja nekaj let pred svetovno vojno, ko je došel na mari* borski učiteljski zavod. Težko je menda bilo najti idealnejšega profesorja in skrb« nejšega učitelja. Z izredno vnemo se jc trudil, da se njegovi gojenci temeljito po« primejo študija, posebno pa vzljubijo le = poto slovenskega jezika in njegovo litera* turo. Predaval je slovenščino v IV. letni^ ku. Z izredno jasnostjo in z globokim razr umevanjem jc podaval snov iz slovenske literature. S posebno gorkoto je govoril o poŽetkih slovenske književnosti in njenih zastopnikov. Med sedanjimi pesniki mu je bil izredno priljubljen general Maister, o katerem je že tedaj govoril z zanosom in hvalil njegove odlične človeške, narodne in vojaškc lastnosti. Kot mož logičncga mišljenja je zelo ljubil slovnico in zahtc= val od svojih učcncev, da se je temeljito poprimejo. Poučeval je seveda v drugih letnikih zemljepisje in zgodovino. Na sploh ic podaval vsako snov jedrnato in jo zaokrožil ter skušal in ponavljal tako dolgo, da jo je — nolens volens — moral obvladati najmanj nadarjerii in marljivi di.jak. Mi Slovenci smo bili vsak poedini njegov »Sorgcnkind«. Za maturo se jc vedno bal, da bi »ne kosila preveč sloven* skih flav«. Profesor Pirc jc bil prava »kranjska duša«: uiezil se je silno, če je videl nedopustno lenobo ali brezbrižnost kogar izmcd nas Slovencev do študija slo« venskeda jezika. Toda vsak preobrat ga je izredno razveselil. — Ko se je bližala matura. nam ni bilo treba se za slovenščU no več pripravljati, zakaj snov smo ob^ vladali dodobra, saj smo jo tekom šolskega leta v konciznih stavkih ponavljab. Predvsem je predaval, kar je bilo potreb* no vedeti. izpuščal vselej nebistvenosti, zaka.j predobro se je zavedal. da to tvon le snominski balast. ki deluie kvarno na . umsko jasnost in preglednost Da, da. kle* nost in ponazorovalna sposobnost sta v visoki meri dičili Pirca kot učitelja! Mo.i Bog, zakaj si se moral pod ogromno težo nczaslužene boli zgruditi? Nikogar ni, ki "bi nam zamo^el izruvati tu$?o iz naših src, ker si ostavil to zemsko živlienje tako za* rano! — Rlnjji. raini ravnateli zlata slo< venska duša! Zapustil si v naših žslostnih dušah s svoiim nčenjem in s svoiim živ^ lieniem naisilneišc spomine! Zato spavai slodko v sloveiski zemlii. ki si jo tako neizmerno litibii! — Albin Snreitz. — Službeneda dopisovanja se ne sme izrabliati za privatne svrhe. Dogajiili so se slnčaji. da so se med uradnimi dopisi pošiliali tudi privatni spisi, zato ie ministr« stvo prosvete izdalo vo nalorHi ministrstva za pošto in brzoiav strog nn.log, da se z!o* Tabfi uradnecja. poštnine prostcga dopiso« vanja ne sme več vršiti. — III. književna tombola Jugoslovens ske Matice. Dnc 4. t. m. sta bili izžrcbani prvi dve številki, in sicer 24 in 7. Kdor jc zadcl obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, naj pošlje dotično tablico na naslov Jugos slovenska Matica, Ljubljana, Šeleburgova ul. 7/II. in naj javi obencm svoj naslov. S temi številkami bo predvidoma zadetih več amb nego je dobitkov. V tem primeru se bo vršilo dne 10. t. m. še podrobno žreba* nje za dobitke. Zato je poslati tablice naj= kasneje do 9. t. m. — Usposobljenostni izpiti za osnovne In njim sorodne šole v pomladanskem terminu se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 20. aprila 1927. Pravilno kolekovane (20 in 5 Din) prošnje naj sc potom šolskega vodstva in sreske= ga nadzornika predlože predsedniku komU sije do 10. aprila 1927. K prošnjam za do= polnilni izpit naj privije vsakdo tudi do= sedanje izpričevalo usposobljenosti za po= učevanje na osnovnih šolah. Podrobna na= vodila so nabita v vestibulu moškega učite« ljišča v Mariboru. — Članstvo logaškega okraja, ki se zborovanja ni udeležilo se obvešča, da je bilo na zadnjcm zborovanju sklenjeno s primernimi prispevki vseh članov posta= viti pokojnemu tov. Z a 1 a r j u skromen nagrobni spomenik. Vsak član naj prispe« va v ta namen 10 Din, kar naj se že marca •skupno s čianarino ali pa na posebni po* ložnici nakaže društvenemu blagajniku. Clanstvo naprošam, da se točno drži tega sklepa, da nam bode omogočeno zadevo urediti že pred koncem šolskega leta. — Mesečnik »Ferjalna kolonija« s pris logo »Brda i more«, ki ga izdaja oblastni odbor Podmladka Rdečega križa, prinaša dobre informacije o ferjalnih kolonijah. Prosvetni oddelek priporoča ta list. — Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem mos škem učiteljišču v Ljubljani dne 29. aprila 1927 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni pre= izkušnji naj se predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šol* skemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah izpraševalne komi* sije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravo* časno obvestil, poscbna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani. — Slabe volje ste, ker slabo spite. Ce pijete pravo kavo, ne morc biti drugače. Prava kava prinaša vedno slabo spanie. Edini izhod je: pijte 2IKO!