OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI JU)V2RTiSE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. XXXIII.—leto xxxiii. TOV/ GROBOVI CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 9, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 91 Umes sustae v U. s. Naval bolnišnici v Norfolk, Va., je umrl v petek Sustae, tri mesece star sinžek družine Frank Thomas, je Chief Petty Officer v služ-' mornarice, in Helen, preje I^Ubasinski. Družina živi na 540 l^onard Rd., Norfolk, Va. Po-% žalujočih staršev zapušča Jatca Thomas in staro mamo Mary Svetina, 14919 Pe-Pper Ave. Pogreb se vrši v sre-® popoldne ob 1:30 uri iz po. ^ebnega zavoda Mary A. Sve-478 E. ,152 St., v cerkev Vnebovzete ob 2. uri in na pokopališče Calvary, •^ina prosi, da se ne pošilja ^^^tlic in vencev. Ganges gartnar ^ y Little Falls, N. Y., je umrla <^etrtek, 4. maja dobro pozna-^ Frances Gartnar, rojena Sovjeti predlagajo volitve za Berlin, toda vse okupacijske sile naj se umaknejo iz mesta BERLIN, 8. maja—Sovjetski polkovnik Aleksej Jeli-sarov je danes v imenu Sovjetske kontrolne komisije predlagal predstavnikom treh zapadnih sil, naj se razpiše svobodne volitve za vse sektorje Berlina, toda pod pogojem, da se okupacijske sile štirih sil umaknejo iz mesta, ko se bodo vršile volitve. Hod: ®ik. Stara je bila 54 let. Do-bila od Reke. V Ameriki j® nahajala 38 let. Little Fallsu zapušča so-Franka, tri sinove in eno Vsi poročeni, očeta Franka ftiater Terezijo ter sestro Ra-° Lovšin, 7 vnukov in vnu-1^3 ter veliko drugih sorodni-in prijateljev. Pogreb se ^ ^rsil včeraj na St. Mary's po-®Pališče v Herkimer, N. Y. Na ^Srebu je bila navzoča tudi Q Branisel iz Trafalgar Ave., ^^®yeland. O., ki ste bile dobri 'J^teljici s pokojno. I^omače vesti ^ bolnišnici , ^ St. Alexis bolnišnici se na-poznana Mrs. Sirca iz St. A Ave. Prijateljice jo lahko •j^^jo, mi ji pa želimo sko- obii popolno okrevanje Seja N, ja odbora Mlad. zbora ^coj ob 7:30 uri se vrši se-Sjjj^'^bora Mlad. pev. zbora Vsg Waterloo Rd. Prosi se Mp) ^^bornike, da se gotovo se bo ukrepalo o stvareh, doma Floride sta se vrnila po --------.^V, . . Mro ^®"skih počitnicah Mr. in $t_ • ^nton Ogrin iz 423 E. 146 ))Q ^ela sta se izborno posebna Slovenci v New Smyr-^®ach, Pia. ® in Vaja lovcev ^^'^"lovcem Euclid Rifle *lunting kluba se sporoča, v sredo popoldne ob k ^^^^šila seja in strelske vati ^očilnikarjevi farmi. Va-da se udeležijo. VLADE SE JE NA 3 MlUJARDE Svobodne volitve so pred tremi tedni zahtevali predstavniki zapadnih sil, ker da bi lahko služile kot vzorec za možno združitev cele Nemčije. Sovjeti so predlog odobrili, toda s pogoji, ki jih zapadne sile verjetno ne bodo sprejele. Predvsem se zapadne sile ne želijo umakniti iz Berlina, kakor to predlaga sovjetski predstavnik. Dalje je sovjetski predstavnik predlagal, da se razveljavi sedanji okupacijski statut za Berlin, da se dovoli nemški Ljudski fronti svobodno delovanje v vseh sektorjih Berlina, ukine meje med sektorji in da volilno pravico vsem bivšim nacistom, z izjemo onim, ki so bili obsojeni zaradi zločinov. Vojaški povoljniki treh zapadnih sil še niso podali nobene izjave v zvezi s sovjetskimi predlogi, toda pričakuje se, da bodo te predloge zavrgli, ker menijo, da bi z umikom okupacijskih čet nemški komunisti prevzeli oblast v Berlinu. ŽUPAN UMRL KOT ŽRTEV "RDEČEGA PUČA" M0SIN^3, Wis., 7. maja -Danes je tu umrl župan Ralph Kronenwetter, star 49 let, ki je bil 1. maja vržen s postelje in kot "ujetnik komunistov" odpeljan v "koncentracijsko taborišče." V Mosinee so priredili proti-komunistično propagandno "revolucijo," da bi storili vtis na prebivalce in jim pokazali, da je življenje v Ameriki še vedno najboljše. Toda ko so župana privlekli na neki shod, da bi izročil mesto "rdečim," je dobil srčni napad, vsled katerega je danes umrl. DVA ALBANCA OBSOJENA NA SMRT TIRANA, Albanija, 6. maja. — Vojaška sodnija je danes obsodila na smrt dva Albanca, ki sta bila obtožena, da sta vohunila za "Titovo kliko." štirje obtoženci so bili obsojeni na zaporne kazni. Zedinjene države dovoljujejo nemškim strokovnjakom, da v Španiji gradijo vojne tovarne MADRID, 6. maja—Ameriške okupacijske oblasti v Nemčiji dovoljujejo Španiji, da uvaža nemške strokovnjake, ki ji pomagajo graditi industrijo, posebno pa tovarne za izdelovanje orožja. 6. maja. i oddelek je danes na-l, jA'. da, je deficit vlade med preteklega leta in 3. tekočega leta znašal K-.516,000. proračunu pred-da bo v tekočem bud-5o . letu, ki se bo končalo s '^0,000. Truman je v svo- deficit znašal $5,- Čeprav se podatke o nemških str-okovnjakih v Španiji drži v strogi tajnosti, zanesljivi krogi poročajo, da je zadnje čase odpotovala iz zapadne Nemčije skupina šestih znanih nemških inženirjev, ki se že nahajajo v Španiji. Ti nemški strokovnjaki bi ne mogli odpotovati brez dovoljenja amerišk e okupacijske uprave. Pod fašistično vlado generala Franca je Španija sprejela ogromen načrt za izgraditev vseh panog industrije, toda najvažnejša je vojna industrija. Industrijski program izvaja tako zvani Državni industrijski institut (1. N. O.), katerega vodi minister industrije Jose Antonio Suances, i je videl ogromne industrijske projekte v Nemčiji, ki so pred vojno bili znani kot projekti Hermanna Goeringa, znanega nacističnega vojnega zločinca, ki je po končani vojni storil samomor, da bi se izognil vislicam. Španiji so vedno pomagali nemški industrijski in znanstveni izvedenci, posebno pa ko sta Hitler in Mussolini pomagala Francu na oblast, Francova Španija je dobila precej nemških tovarn in podje tij, ki so jih zapadne sile po končani vojni razdelile. Mnogi nemški strokovnjaki pa so ostali v Španiji in nekateri pa so po vojni tajnim potom zbežali iz zapadne Nemčije ali pa dobili dovoljenje okupacijskih oblasti, da so lahko odpotovali v Španijo. Kot pravijo zanesljivi viri, so ameriške okupacijske oblasti dale dovoljenje skupini nemških izvedencev, da odpotujejo v Španijo z namenom, da bi pomagali pri graditvi vojne industrije. Nemci večinoma delajo v tovarnah jekla in municije. Potankosti o nemških izvedencih v Španiji bodo verjetno objavljene pozneje, toda za sedaj jih ameriški uradniki držijo v tajnosti iz razumljivih vzrokov. Nacistični zločinci se skrivajo v Španiji V Španiji se nahaja tudi večje število nacističnih vojnih zločincev, ki so začeli prihajati takoj po vojni. To je španska fašistična vlada odprto priznala, ko jim je zadnji teden dala priliko, da se vrnejo v Nemčijo, kjer položaj za njih ni nevaren z ozirom, da so okupacijske sile ukinile obravnave proti nacistom. Neki ameriški diplomat je nedavno izjavil, da so Zedinjene države opustile vse napore, da b: izstaknile v Španiji znane naciste, ker da so mnogi "pomrli," poleg tega pa se ameriške oblasti zanimajo za bolj važne zadeve. Na osnovi uradnih podatkov, ki jih je leta 1945 objavila ameriška vlada, je v fašistični Španiji bilo kakšnih 1,000 nacističnih agentov, toda od teh jih je bilo deportiranih le 200. Najbolj nevarni nacisti so seveda ostali v Španiji pod zaščito Franeove vlade, za ostale pa se ameriške oblasti sploh več ne zanimajo in jih tudi ne zahtevajo. Nemški športniki napadeni v N. Y. z gnilimi jajci NEW YORK, 6. maja.—Skupina dvajsetih mladeničev in mladenk je danes napadla mo štvo nekega nenlškega nogometnega kluba. Nemci, ki so prišli iz Hamburga na tekmo z p,meriškim moštvom, so bili napadeni z gnilimi jajci, paradiž niki in jabolkami na stopnicah City Halla pol ure zatem, ko jih predsednik mestnega sveta Vincent Impellitteri pozdravil in obljubil, da bodo "Nfew-yorčani storili vse, kar je mogoče, da bi vaše bivanje v mestu bilo prijetno." Demonstracije proti nacistom so bile nepričakovane. Mladeniči in mladenke so nenadoma začeli vpiti proti Nemcem in razkazovati napise, s kateri mi se je obsojalo "nacistično invazijo New Yorka," zastavljalo vprašanja: "Kdo je zmagal v bojni?" itd. Policija je po napadu aretirala tri mladeniče, ki so študentje. Predsednik mestnega sveta Impellitteri je rekel, da je napad na Nemce "večna sramota za New York" in da so napadalci bili "peščica komunistov." Toda ugotovilo se je, da so udeležni-ki kratkih demonstracij bili vsi člani židovske organizacije. Ži-dje smatrajo, da so Nemci, posebno nacisti, odgovorni za umor 5,000,000 Židov v nacističnih taboriščih in plinskih celicah. CIANGKAJŠEK ZOPET ZAHTEVA POMOČ TAIPEL Formoza, 7. maja.— Kitajski nacionalistični diktator Čiang-kajšek je danes apeliral na Zedinjene države, naj pošljejo nadaljno ekonomsko in vojaško pomoč njegovi vladi. Čiang-kajšek je apel naslovil jpotom ameriških časnikarjev, ki so ga obiskali v njegovi palači. Med ostalim je diktator rekel, da je njegova vlada pozorno razmotrivala o govoricah, da je baje gen. MacArthur bil predlagan, da prevzame obrambo For-moze.. Na vprašanje časnikarjev, če bo ustanovil novo vlado v begunstvu, ako bi komunisti zavzeli Formozo, je Ciangkaj-šek rekel, da ni nikoli na to mislil, ker da veruje, da lahko otok brani. UE BO ODPOTOVAL V MOSKVO V ČETRTEK ŽENEVA, Švica, 8. maja — Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie bo v četrtek odpotoval v Moskvo z letalom, ki mu ga je dala na razpolago sovjetska vlada. Lie se je že sestal z voditelji treh zapadnih sil, v Moskvi pa se namerava sestati s sovjetskimi voditelji, med njimi tudi s premirjem Stalinom. Glavni tajnik ZN si prizadeva, da odstrani trenja med zapadom in vzhodom. V Ženevo je Lie dospel zadnjo soboto. V govoru, ki ga je imel na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije, je rekel: "Čas je prišel za vse one, ki delajo in verujejo v mir, da združijo svoje sile z namenom, da se konča mrzlo vojno." PACIFIK JE VAREN, PRAVI GEN. MacARTHUR TOKIO, 7. maja. — Gen. Douglas MacArthur je danes izjavil, da je zapadni Pacifik varen pred direktnim vojaškim napadom, da pa mu grozi "ko-I munistična infiltracija." Rogge priporoča pomoč Jugoslaviji NEW YORK, 6. maja.—Bivši pomožni justični tajnik O. John Rogge je včeraj priporočil ameriško pomoč za Jugosla-jvijo kot deželi, ki brez "ukazo-yanja bodisi iz Moskve ali pa Washingtona sama rešuje svo-jje probleme." Rogge je izjave podal na konferenci s časnikarji. V New York se je vrnil po dvo-meseč-nem potovanju po deželah vzhodne Evrope. Več kot en mesec se je nahajal v Jugoslaviji, kjer je govoril tudi z jugoslo vanskim ministrskim predsed nikom Titom. "V Jugoslaviji sem našel ve lik del miselnosti, da se ohrani inicijativo posameznikov in svobodo v okviru socialističnega! ustroja," je rekel Rogge. Rogge, ki je aktiven v gibanju za ohranitev miru, je govoril tudi o drugih vprašanjih. Med ostalim je rekel, da bi se mir na svetu najlažje ohranilo, če bi dežele reševale svoje probleme v okviru organizacije Združenih narodov. "Imam precej upov, da bo mir na svetu ohranjen," je poudaril Rogge. Kar se tiče položaja v Zedi-njenih državah, je Roge obsodil zatiralne mere, ki se jih izvaja in izjavil, da bodo ječe v Zedinjenih državah polne političnih jetnikov, če se ne bo končalo mrzlo vojno. AMERIKA NUDI FRANCIJI POMOČ PRI ZATIRANJU REYOLTE, KI SE ŠIRI V NJENI KOLONIJI VIETNAM PARIZ, 8. maja—Zanesljivi krogi poročajo, da je ameriški Državni tajnik Dean Acheson obljubil Franciji $30,000,000 kot pomoč za zatretje ljudske vstaje v francoski koloniji Indokitajski. KATOLIŠKI VETERANI HVALIJO McCARTHYA ALBANY, 6. maja. — Organizacija katoliških veteranov New Yorka je danes odobrila resolucijo, s katero je podprla senatorja McCarthya, ki trdi, da je v Državnem oddelku upo-slenih 57 komunistov. Katoliški veterani so pohvalili namene senatorja in "njegove iskrene cilje." Z ostalimi resolucijami pa so veterani zahtevali upostavitev diplomatičnih odnošajev s fašistično Španijo, toda se obenem zoperstavili priznanju komunistične kitajske vlade v Peipin-gu. KOMUNISTI PORAŽENI NA VOLITVAH V AVSTRIJI DUNAJ, 7. maja. — Komunisti so doživeli poraz na včerajšnjih volitvah v spodnji Avstriji, ki se nahaja pod sovjetsko vojaško upravo. Od 38 županov je bil izvoljen le eden. Od 750,000 oddanih glasov so komunisti dobili 39,149, medtem ko je desničarska katoliška Ljudska stranka dobila vkupno 51.9 odstotkov vseh glasov. Na volitvah za člane občinskih svetov so komunisti ohranili 307 od 800 sedežev. KITAJSKI KOMUNISTI IZPUSTILI DVA LETALCA TOKIO, 9. maja — Kitajske komunistične oblasti so danes naznanile, da bodo izpustile dva ameriška letalca, ki se nahajata v ujetništvu od oktobra meseca leta 1948. Letalca, William C. Smith in Elmer C. Bender, sta baje priznala, da sta vohunila. Kitajske protizračne sile so ju prisilile, da sta se spustila z letalom v bližini Tsingtao. Kitajski komunisti so takrat naznanili, da sta ameriška letalca ujetnika. Baje je Acheson obvestil francoskega zunanjega ministra Schumana, da bi Zedinjene države omenjeno vsoto takoj odobrile, ker hočejo pomagati Franciji, da si ohrani svoje ekonomske in vojaške pozicije na Daljnem vzhodu. Toda obenem je Acheson postavil pogoj, naj francoska vlada odobri več neodvisnosti svoji lutkarski vladi česarja Bai Daia. Acheson se je sestal s Schu-manom v francoskem zunanjem ministrstvu. Pogovori so bili v zvezi s konferenco zunanjih ministrov treh velikih sil, ki se je danes začela v Londonu. Opazovalci menijo, da so Zedinjene države vznemirjene zaradi položaja v Vietnamu, kjer se upor domačinov proti francoskim kolonijalnim gospodar- jem čezdalje bolj širi. Zedinjene države so priznale lutkarsko vlado Bao Daia, medtem ko Sovjetska zveza in vse vzhodnoevropske države, vključno Jugoslavija, priznavajo vlado komunističnega voditelja Ho Či Minha. V borbi proti upornikom imajo Francozi velike izgube in stalno pošiljajo novo vojaštvo, večinoma bivše nemške vojake in kolonijalne čete, v Vietnam. Zedinjene države bi jim hotele olajšati breme, ker menijo, da Francozi ne bodo v stanju za-treti revolto, čeprav so dali Vietnamu navidezno neodvisnost in postavili Bao Daia za cesarja. Bao Dai ne uživa zaupanja ljudstva, ker je že služil tudi kot lutkarski cesar Japoncev v drugi svetovni vojni. Vesti iz življenja ameriških Slovencev v "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Chicago, 111.—Poznana čikaš-ka društvenica Mary Andres je prejela žalostno vest, da je umrla njena stara mati Marija Je-senovec v Žabji vasi pri Novem mestu. Pokojnica je bila stara 86 let. Njeno dekliško ime je bilo Leskovec, rojena v Stari Vrhniki. V Ameriki zapušča enega sina (v lowi), tri hčere in sestro (v Waukeganu), enega brata (v Clevelandu), v stari domovini pa hčer, dva sina in več vnukov. —Anna Bostič se nahaja v bolnišnici St. Anthony, kjer jo prijatelji lahko obiščejo. Johnstown, Pa.—Dne 20. aprila je umrl Anton Rukše, star 69 let, doma iz Baberja, Dolenjsko, v Ameriki od leta 1903, dolgoletni član SNPJ in ABZ v St. Michaelu ter UMW. Na posledicah mrtvouda je bolehal čez tri leta. Zapušča ženo in par sorodnikov. — Dne 21. aprila je po dolgi bolezni umrl Lovrenc Trček na posledicah operacije in majnarske naduhe. Star j^ bil 66 let, doma od Ži-rov, v Ameriki od 1902, ustanovni član društva Triglav št. 82 SNPJ ter samostojnega društva in UMW. Zapušča ženo, tri sinove, hčer in šest vnukov, brata v Lloydellu, v starem Jcraju pa sestro. Moon Run, Pa. — Frances Mahovne je prejela žalostno vest iz Žirov na Notranjskem, da je 19. marca umrl za pljučnico njen brat Vinko Mlinar (Lovretov Cene iz Sela), star 66 let. Sestra mu je poslala zdravila, toda jih ni prejel do časa. Rock Springs, Wye. — Dne 6. aprila je umrla vdova Joha-na Porenta, stara 67 let, doma iz Bitne, v Ameriki 30 let, čla niča SNPJ. Mož ji je umrl pred 16 leti. Tukaj zapušča sina in vnuka, v starem kraju pa brata in sestro. Johnstown. Pa. — Dne 11. aprila je v bolnišnici umrl Adolph Gačnik, star 39 let, rojen v Johnstownu, član samostojnega društva Moxham. Zapušča ženo, tri hčerke, očeta Franka Gačnika, tri brate in dve sestri, vsi poročeni. — Istega dne je v bližnjem St. Mi- chaelsu umrl na posledicah majnarske bolezni Joseph Pucel, star 63 let, član SNPJ i n UMWA. Zapušča ženo, sina Ed-warda, hčer Frances Ritz in dva vnuka, v Johnstownu pa brata Antona in sestro Mrs. Rukšo. Strabane, Pa.—Dne 12. aprila je umrla Mary Pogorelz, stara 66 let, doma iz Dobrave pri Škocjanu, Dolenjsko, v Ameriki 48 let, članica SNPJ, gospodinjskega kluba in Progresivnih Slovenk. Zapušča moža Franka, štiri sinove, pet hčera in 13 vnukov. York Run, Pa.—Dne 30. marca je umrla Karolina Vrtachnik, članica SNPJ, doma iz Babne-ga polja pri Starem trgu. Notranjsko, v Ameriki od 1920. Zapušča moža, dve hčeri; Annie Jezecko in Wilmo, štiri nečake in nečakinjo in več prijateljev. Warren, O. — Dne 8. aprila je umrla Dragica Mihelčevič, stara 66 let, rodom Hrvatica, članica SNPJ, v Ameriki 50 let. Bolehaja je 25 let za paralizo. Tukaj zapušča tri sinove, šest hčera in 15 vnukov. Neffs, O. — Umrl je John Gorshe, dolgoletni član SNPJ, star 70 let. Zapušča družino. Sheboygan, Wis. — Tukaj je umrl Stanley Kakez v najlepši dobi življenja, star 31 let. Rojen je bil v Sheboyganu, kjer zapušča starše in sestro, drugo sestro v Chicagu, vFresnu, Cal., pr« brata. Newport, Wash.—Po 14-dnev-ni bolezni je v bolnišnici umrl Paul Migvar, star 84 let, rojen v Daljnem vrhu pri Prečni, Dolenjsko, v Ameriki od 1900. Zapušča ženo, dve poročeni hčeri, dva sinova in štiri vnuke, v Milwaukeeju pa sorodnike. V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE 105,000 BEGUNCEV WASHINGTON, 8. maja. — Mednarodna organizacija za begunce je danes naznanila, da bo 22. maja prispela v Zedinjene države 12 let stara litvinska begunka, povabljena kot častna gostinja na posebno begunsko proslavo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. maja 1950 ii ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RAl-ES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Month^—(Za šest rtiesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 . 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)__________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KNJIGA 0 PREDSODKIH Nedavno je izšla knjiga "A Measure of Freedom," katero je spisal Arnold Forster in opisuje razne oblike predsodkov v naši deželi. O tej knjigi je za Common Council napisal Stephen Pearce sledečo oceno; Mnogo se je že pisalo o tem, kako predsodki in neto-leranca ogrožata naše demokratsko življenje in mnogo tega je podanega v splošnih potezah. V knjigi "A Measure of Freedom," ki jo je spisal Arnold Forster, je prav malo splošnih potez. Ta knjiga dajo čisto, dejstveno in pogosto dramatično sliko, ki kaže, kako je ljudstvo Zedinjenih držav tekom 1. 1949 služilo demokraciji ali jo zanemarilo iz vidika človeške dostojnosti vtelešene v ameriškem idealu spoštovanja posameznika. Naslanjajoč se na dejstvo, da je mogoče voditi uspešno borbo proti predsodkom, le ako se jih pred javnostjo razgali, je pisatelj v svoji knjigi posegel v razne probleme oziroma faze problema netolerantnosti kot obstoja v tej deželi danes. Med prvimi poglavji knjige naletimo na opis današnjega Ku-Klux-Klana, ki je zanirniv in vznemirljiv obenem. Kakor mogočni Ku-Klux klan iz dobe 1920-ih, ima tudi sedanja organizacija teh nočnih pohodnikov svoje ime po prvotnih klanovcih, ki so se organizirali 1. 1865 v državi Tennessee, da bi s svojimi pohodi preprečili novo-osvobo-jenim črncem izvajanje pravice glasovanja v volitvah. Pohajali so okrog ponoči v dolgih belih haljah in zakrinkanih obrazov. Današnji klanovci niso mogočni, pač pa raje ošibljeni v svoji organizaciji sami, ki je prežeta z notranjimi boji in trenji za oblast, dočim je istočasno izpostavljena napadom od zunaj od strani prebujenega in organiziranega ljudskega mnenja na jugu. Vkljub temu je bigot-stvo in masno nasilje klanovcev, posebno v Alabami, Tennessee in Georgiji, ogrožanje demokracije in varnosti milijonov Američanov v južnih državah. Poglavje, ki obravnava "Patrone patriotizma," razgalja motive, financiranje, podpornike in propagandne metode vodilnih "poklicnih bigotov" ali napetežev. Ti so zbrali večji del milijondolarske svote, ki jo je dobil Klan za nadaljevanje svojega dela organiziranja sovraštva. Skupine napetežev, majhne in velike, so vse proti-židovske, četudi je mržnja napram Judom samo del njihove proti-demokratske filozofije. V 1. 1949 je bilo vsega skupaj sedeminpetdeset skupin, ki so širile anti semitizem po deželi. Knjiga navzhc temu beleži, da je bilo manj anti-semitskih zborovanj ter da se je istih, z izjemo zahodne obale, udeležilo manjše število ljudi. Drugo poglavje knjige razmotriva o predsodkih, zapostavljanju in pristranosti izvajani napram Judom, črncem in drugim manjšinskim skupinam v ekonomskem, političnem in socialnem življenju dežele. Knjiga "A Measure of Freedom" vsebuje tudi prvi dosedanji pregled diskriminacije v športu. Ker je v pro-fesijonalnem športu važna patronaža in naklonjenost javnosti, je ta šport skoro prost zapostavljanja. Nogometni in boksarski (rokoborba) šport nadkriljuje ostale v sledenju demokracije. Na kateri koli listi žogarskih igralcev in tekmovalcev je mogoče najti imena Američanov vseh mogočih izvorov. Po drugi strani pa najdemo tudi med pro-fesijonalnimi športi odprto zapostavljanje; Ameriški keg-Ijaški kongres in Zveza profesijanalnih golferjev ne pripuščata v svoje* vrste drugopoltnikov. Amaterski športi, posebno golf in tenis, se istotako roga j o ameriškemu idealu nepristranosti. Potom vrste potez—vključujjočih kvote, črne-žoge, (črne Hste) zavračanje prošenj, itd., ti amaterski športi pogosko izključujejo in onemogočajo tekmovanje članom manjšinskih športnih skupin. Druge važne točke, ki jih knjiga beleži so; Da naš kongres ni sprejel nobene protibigotske postave za obrambo civilnih pravic tekom svojega zasedanja 1. 1949, dasi so to storile nekatere države. Da v ameriških kolegijih še vedno prednjači v praksi kvotni sistem, odstotek študentov manjšinskih skupin. Nekoliko napredka pa je bilo vkljub temu zabeleženega v dejstvu, da se je pod vodstvom American Council of Education priznalo obstoj zapostavi jalnega kvotnega sistema in se delajo načrti za odpravo istegji. Četudi knjiga v glavnem obravnava proti-demokratske aktivnosti v Zedinjenih državah, prikazuje obenem število uspehov v raznih krajih naše republike, koder je bigotstvo in zapostavljanje zgubilo tla v 1. 1949. Knjiga "A Measure of Freedom" temelji na podatkih zbranih širom dežele s pomočjo delovanja Anti-Defama-tion League of B'nai B rith ter je podana kot poročilo za 1. 1949. Arnold Forstef, ki je knjigo spisal, de direktor ligi- Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek druge in ob vsaki priliki jim O Ave., je bilo še vse silno primi- pripoveduje, da bo za njih bo- To je ze 50. članek, jaz pa tivno. In v kakršnih stanova- x. _ novežeio v zadrugah 50 To je že 50. članek, jaz pa imam še toliko povedati! Tu naj j omenim, da se je oče dobro za-j ložil z vinom in slivovko ter; pridno prinašal pijačo na mizo, I mati pa. jedila. Pil sem, jesti pa nisem mogel dosti, kar je ma-; mo očitno skrbelo in nepresta-1 no je tožila, da tako malo jem in če v Ameriki vsi tako malo' jemo. Sedaj pa nekoliko besed o mo-' jem očetu. Ker je bil dobro po-i znan med ameriškimi Slovenci in se udejstvoval med njimi nad 30 let, me mnogi sprašujejo, kako se ima in če se je vživel v tamkajšnje razmere. Ima se dobro in vživel se je veliko bolj kot bi bilo pričakovati od moža, ki je bil toliko let aktiven v drugi deželi in pustil za seboj mnogo prijateljev-društ-venikov in še več trdega, vse to pa je del človeka. Druži se ne dosti z nikomur, pač pa kar naprej dela okrog hiše, pomaga mami rediti prašiče in kokoši, skupaj znaša razne potrebščine, hodi v trgovine, se zastopi na vse tiste komplicirane živilske karte itd. Za mamo bi storil vse. Moj svak Lojze Hlede mi je dejal, če bi mama zahtevala od njega, naj podre konec hiše, pa bi najbrže storil. Mnogi v Žabji vasi in Novem mestu so mi pravili o njegovi pridnosti: " . . . kar naprej dela in štrklja." Z mamo se spreta samo radi dela. Ona vztraja, da bo to in ono ona naredila, on pa pravi: "Kaj boš ti! Saj veš, da nisi več tako trdna. Kaj se siliš! Bom že jaz naredil!" Mama seveda noče zastajati za njim in trdi, da se ne boji za delo še marsikatere mlade ženske. Oče je bil vedno zelo sistematičen človek in vsako stvar je hotel izvršiti preko noči. Ko je prišel iz Amerike domov, se je naj prvo lotil popravljanja podrtega konca hiše. Toda v Jugoslaviji popraviti hišo ni nobena šala. Manjka tega in onega, prednost pri nabavi pa imajo državna podjetja. To je šlo očetu silno na živce in letal je okoli ves iz sebe, iskal delavce in lazne potrebščine oziroma material. Od vsega tega se je mož pričel prve mesece kar sušiti in mama mi je dejala, da se je že bala, da ga bo vse to zlomilo. A ne samo to. Bil je zelo siten z vsemi. "Veš, Milan, bil je tako nervozen in siten tiste mesece, da sem mu zagrozila, da bom šla kar stran od hiše," mi je povedala mama. Končno je bila hiša popravljena, oče se je umiril, se zopet precej zredil in je zdrav kot riba. Dolfi ga je pripravil, da se je dal v kandijski bolnišnici temeljito preiskati (v Ameriki ga je nekaj časa nadlegovala sladkorna bolezen), a zdravniki so ugotovili, da je popolnoma zdrav. Kako pa stari Ludvik gleda na novo Jugoslavijo in tamkajšnje razmere? Manj kritično kot mama. Pravzaprav on sploh ni kritičen, pač pa za vsako napako najde opravičilo, toda ne na način kot bi napako opravičeval povprečen jugoslovanski komunist, marveč kot človek, ki je veliko garal v življenju, prenesel marsikatero kr ivico, šel skozi trdo šolo v tujini in pozna človeške slabosti. "Kaj pa pričakuješ?" je pričel razlagati, ko sem se o nekaterih stvareh izražal kritično. "Saj tudi v Ameriki ni bilo vse ustvarjeno preko noči! Amerika se je dobro dvignila šele v zadnjih 50 letih! Ko sem jaz prišel v Ameriko in se nastanil v nekem salunu na St. Clair Ave., je bilo še vse silno primitivno. In v kakršnih stanovanjih smo spali! Postelje so bile okupirane podnfevi i n ponoči. Res je, da ni še vse v redu v novi Jugoslaviji, toda ne smeš pozabiti, da je bila dežela zelo zaostala, ni imela tako rekoč skoraj nobene industrije, povrhu pa je bila še tako razdejana v zadnji vojni. Resnica je, da se marsikomu zgodi tudi krivica, Vendar pa je treba pomisliti, da tudi v Ameriki marsikdo trpi po nedolžnem, prav tako tudi v ostalem svetu. Danes je na oblasti mladina in če-stokrat dela napake in krivice bolj iz neizkušenosti in nevednosti kot pa iz zlobe. Dobijo se pa tudi taki, ki še niso pozabili civilne vojne in navijejo tiste, kateri niso ničesar doprinesli v teku vojne ali pa morda celo sodelovali s sovražnikom. Vendar pa ne smeš pozabiti, da nova oblast stremi, da se izboljšajo razmere, zgradi industrija za ves narod in ne samo za posameznike. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da je vsaka revolucija huda. Kako pa je bilo v Franciji ali pa Sovjetski uniji?" Oče ne more razumeti, zakaj se kmetje nočejo povezati v za- druge in ob vsaki priliki jim pripoveduje, da bo za njih bolje, če se povežejo v zadrugah in da jim bodo potem šle tudi oblasti bolj na roke. Razumljivo je, da oče ni pozabil na Ameriko, St. Clair Ave., Slovenski narodni dom, društvo Naprej itd. Vse ga zanima, kar se godi med nami. Zanj je najbrže največji užitek, kadar dobi Prosveto. Za novice se obrne tudi na nekatere svoje stare clevelandske prijatelje. Ko sem bil zadnjič v Clevelandu, mi je povedal poznani slovenski pionir Frank Černe (zlatar), da mu je oče pisal, naj mu sporoči, kako je kaj v metropoli, černe pa je nato pristavil: "Zadnje čase sem bil zelo bolan in nisem bil nikjer, zato tudi ne vem, kaj je kaj novega na našem društvenem polju, zato bom moral najprvo sam poizve-deti, kako in kaj, da bom potem Ludviku poročal." Torej toliko o mojem očetu. Videlo se mi je potrebno toliko napisati o njemu, kajti mnogi so radovedni, kaj dela v stari domovini, nekateri pa so raz nesli že vsakovrstne govorice o njemu in celo širili okrog, da je mož zaprt. (Dalje prihodnjič) ŽIVIMO V PLINSKEM MORJU Življenje, ki ima toliko imen in pridevnikov, bi mogli imenovati tudi dihanje. Toda najsi ga imenujemo kakor koli, ga ne moremo popolnoma razumeti, če ne vemo, kakšno vlogo imaj^ v njem plini, ki so nujno potrebni i za dihanje. Ne diha pa le člo-; vek. Dihajo tudi rastUne. Diha I sleherno živo bitje. Zato dihajo I tudi drobnoživke, mikrobi, naj-1 manjša živa bitja. Kakor pa ni I mogoče začrtati ostre meje med i živo in neživo naravo, prav ta-1 ko ni mogoče točno opredeliti, j kje se dihanje v širšem pome-I nu besede začne. Mogli bi re-■ či, da je vsako gorenje tudi ne- ; ki način dihanja. Toda gorenje i je spajanje s kisikom in kjer ! koliko in s katero koli snovjo se kisik spaja — ne glede na to ali za živo bitje ali prvino — govorimo o oksidaciji. Včasih govorimo, da je življenje kemični proces. S tem pa prav za prav ne povemo prav nič, zakaj "kemični proces" je tako raztegljiv pojem, da se v vesoljstvu nič ne dogaja brez kemičnih procesov. Končno je kemični proces tudi to, da sije sonce — izžarevanje toplotne energije — pa tudi segrevanje in ohlajevanje, kakršnega opažamo na luninem površju, kjer ni življenja. Mogli bi pa reči, da je življenje skupina določenih, med seboj povezanih kemičnih procesov. Toda morali bi odgovoriti, kaj se med temi procesi dogaja. Dihanje je le eden procesov. Nedvomno pa je nujen in bistvena značilnost živih bitij. Vendar bi mogel kdo ugovarjati, n. pr.: Dihajo celo tla! — Prav to pa je še en dokaz, da dihajo vsa živa bitja. Zakaj v teh so neskončne množine drob-noživk. Zato bi bilo treba reči: Dihajo rodovitna tla! Ugotoviti je mogoče, da tla med dihanjem oddajajo tem več izdihanega plina, čim več je v njih drobnoživk. Čim več pa je mikrobov v tleh, tem več je tudi dušika, ki ga drobnoživke pridobivajo s svojim dihanjem iz; zraka. Tla — to se pravi drobnoživke — izdihava jo ogljikov dvokis C02 {ogljikovo kislino). Čim več je ogljikove kisline nad tlemi, tem rodovitnejša so tla. Že en kilogram dobre zemlje da v štiriindvajsetih urah nega odseka za civilne pravice. S svojimi kolegi je doprinesel važen prispevek zgodovini proti-demokratskih sil v današnji Ameriki in borbe, ki se jo vodi proti njih. j 60 do 120 miligramov ogljikove 1 kisline. I Organsko kemijo imenujemo kemijo ogljikovih spojin. Ogljik je povsod pričujoč. Organska kemija pozna okrog 300,000 ogljikovih spojin. Noben drug element kakor ogljik se tako i lahko ne spaja z drugimi ele-j menti, da se ogljik veže z dru-I gimi spojinami že pri tempera-t u r i 6,000 d o 7,000 stop. C., pri vročini, kakršna je zdaj na površju sonca. Odkrili so že najpreprostejše ogljikovodike na površju sonca. Ogljik je prvina, ki se najteže topi; v paro se začne spreminjati šele pri temperaturi 3500 stop. C. Njegovi atomi pa se že v obliki pare vežejo v molekule. Zemeljsko površje se je v primeri s soncem mnogo hitreje ohladilo, zato so bili na zemlji pospešeni začetki procesi nastajanja ogljikovih spojin. Ogljik se je spojil s težkimi kovinami, ki sestavljajo zemeljsko jedro. Tako so ,nastali karbidi, ki so pozneje prodrli na površje med ognje-niškimi izbruhi. Na površju so žareči karbidi naleteli na silno segreto vodno paro; nastali so ogljevodiki. Iz teh preprostih ogljikovih spojin so naštajale nadaljne spojine. Ogljik se je začel družiti s kisikom in z dušikom, ki ga je vseboval amo-nijak. Nastale so organske spojine prav iz istih elementov, iz kakršnih nastajajo tudi danes. Toda življenja tedaj še' ni bilo na zemlji. Med nadaljnim ohlajevanjem zemeljskega površja je začelo prvič deževati in nastala so morja. Voda je odplavila s površja preproste "organske" spojine (tako imenovane oiganske, zato, ker tedaj še ni bilo organizmov). V morjih so iz teh spojin nastajale bolj zamotane: nastajalo je gradivo za nastanek živih bitij in razvoj življenja na zemlji. — Takšen je bil v najbolj grobih obrisih nastanek življenja na zemlji iz najpomembnejšega tvoriva — ogljika. Naša naloga pa bi naj bila, da bi skušali odgovoriti na vprašanje, kateri plin je najpomembnejši za življenje. Če pa hočemo vsaj načeti to vprašanje, moramo začeti najprej z ogljikovim dvokisom. Zgodovina življenja na zemlji je neločljivo zvezana s tem plinom. Prav zaradi tega je bilo treba tudi nekaj besed o ogljiku. Ogljikovega dvokisa (ali ogljikove kis- line) je v zraku sorazmerno malo, povprečno okrog 0.03 odstotkov. Vsa živa bitja morajo jesti prav tako kakor dihati. Ogljikov dvokis pa je osnovna hrana. Človek in živali sicer ne "jedo" neposredno ogljikove kisline. Toda brez nje bi ne bilo rastlinskega življenja, ki je temelj za življenje živali in človeka. Z rastlinami se hranimo posredno a 1 i neposredno vsi. Rastline pa se hranijo z ogljikovo kislino, ki jo črpajo iz zraka, da v nji dobijo tvorivo za svoje stanice — ogljik. Rastlina pridobiva ogljikovo kislino iz zraka med čudovitim kemič ;iim procesom, ko listno zelenilo ali klorofil pod vplivom sončne svetlobe vpija in predelava hrano iz zraka. Spričo tega bi smeli reči, da je ogljikov dvokis najpomembnejši za življenje. Nekateri gospodarski strokovnjaki so že precej natančno izračunali, kdaj bodo izčrpane posamezne vrste najpomenb-nejših naravnih zakladov, n. pr. premoga ali nafte. Zaradi teh pjihovih računov nekatere ljudi skrbi, da bo nastopil "konec sveta". Ne bo več virov energije, zato pa tudi ne življenja. Toda še bolj črnogledi učenjaki so se že oglašali. Medtem ko človeštvo ne obupava zaradi tega,, da bodo nekoč izčrpana ležišča rud, premoga itd., ker že sluti, da si bo človek podvrgel snov tako, da bo mogel ustvarjati prvine sam — razbijati atome po potrebi — to je laže preplašiti lahkoverne ljudi, da bo ogljikova kislina iz zraka prej ali slej izčrpana. To bi pomeni-da bo nastala smrt vsega rastlinstva, zato pa bo moralo na-I glo propasti živalstvo s člove j kom vred. Takšne teorijg,so ši-1 rili celo nekateri "učenjaki". I Dandanes pa se nihče ne boji j takšnih napovedi, saj je ogljikovega dvokisa v zraku vedno dovolj in ni mogoče dokazati, da bi se odstotek tega plina zmanj ševal. Če bi že zaradi tega ne ostalo v zraku ravnotežje, da živali in ljudje izdihavajo ogljikov dvokis — češ to je mnogo premalo — se vrača ta plin v zrak še po drugih poteh. "Teoretiki" teorije, da bo napočil konec življenja na zemlji zaradi vedno manjših zalog ogljikovega dvokisa v zraku, so dokazovali, da rastlinstvo veže med dolgo dobo življenja na zemlji vedno več ogljikove kisline. Ta ko se je ogljikova kislina nakopičila v premogovih skladih, ki ležijo tu in tam tako globoko da jih ne bomo nikdar izkopali. Da je nastal premog, so morali najprej zrasti velikanski pragozdovi, ki so črpali ogljikov dvokis iz zraka. Rastlinstvo se je silno "razpaslo" na zemlji in dan za dnem izčrpava ogljikov dvokis iz zraka. Primanjkljaj je čedalje večji. Nekoč mora nastopiti konec. Celo zračunati je mogoče, kdaj bo izčrpan ves ogljikov dvokis . . . To pa so nekakšni računi brez krčmarja. Računi brez mikrobov. Ogljikova kislina s tem ni izgubljena ali večno vezana, če so jo rastline črpale iz zraka. Rastline niso večne, ogljik pa je trajen in ogljikova kislina kroži na svoji za življenje pomembni poti iz zraka v živa bitja, skozi "ne živ" les in "mrtev" premog. Pri tem imajo tudi mikrobi pomembno vlogo. Premogove plasti so nastajale iz pragozdov, ki so rasli ])rcd milijoni let. V gozdnih tleh je tedaj živelo mirijade mikrobov. Voda in blato, ki sta prekrili tla, sta pokopali mnogo ogljikove kisline "izdelka" mikrobov. Plin je ostal milijone let zaprl v zemlji ob premogovnih plasteh. Toda ni bil izgubljen. V zemlji, kjer so pogoji za življenje mikrobov, seveda naslaja vedno več ali manj ogljikovega dvokisa. Ko človek odpira rudnike, pogosto tudi odpre pot ogljikovemu dvokisu na površje; tako se ogljikov dvokis spet vrne v zrak. Ogljikov dvokis pa se vrača v zrak tudi, ko premog in gorita. Vrača se, ko prodre na površje k i s.l.a voda. Mineralna, kisla voda, vsebuje mnogo ogljikovega dvokisa, prav tistega plina, ki je ostal zaprt v zemlji med raznimi zemeljskimi "katastrofami". Iz vode se plin spet sprošča v zrak. Ogljikov dvokis nastaja med gnitjem k' sa, pa tudi med počasnim razkrajanjem premoga. Pri procesu sodelujejo mikrobi brez njih bi ne bilo gnitja. Ogljikov dvokis bruhajo v zrak ognjeniki. Ogljikov dvokis nastaja pri v r e t j i h sladkorja, škroba in kvasa. Glivice, ki snavljajo sladkor v alkohol, delujejo" kot "postranski F"' dukt" tudi ogljikovo kislino, kar dobro ve vsak kletar in vi nogradnik: ko vre mošt je varno dalje časa ostajati v kle- ti. Ogljikov dvokis je strupen plin. V slabo zračenih, prosto rih, kjer diha mnogo ljudi, tudi precej ogljikovega dvoki sa, vendar pai se s tem plinom" človek zastrupi navadno le _ rudnikih in drugih prostori , kjer je odstotek ogljikovega dvokisa v zraku mnogo vecji- Navadno mislimo, da je dihanje in življenje nujno P"* treben kisik. V resnici bi kisika, ki ga je približno pe^' pa v zraku, ne bilo življen]®' čeprav nekatere bakterije potrebujejo kisika za dihanj®' Za rastline pa smo tudi že ngO" to vili, da "vdihavajo" predvsei*^ ogljikovo kislino, čeprav P" rahljajo tudi kisik, zlasti pon® či. Včasih so mislili, da rastlin® ne potrebujejo kisika, zdaj P^ je znano, da ponoči, ko ne ^ luje listno zelenilo, vdihuje ' sik, medtem ko ga podnevi dihujejo. Vendar je za vecino rastlin pomembnejši oglji , dvokis kakor kisik. Pač ^ kisik nujno potreben za ogenj, I Toda tudi ognja ni brez ogljik" I o J g, vega dvokisa. Zveza niea » njem in ogljikovim dvokisom J za človeka v gospodarskem P"^ gledu zelo pomembna, čim polnejše je zgorevanje preni®^ ga, tem več ogljikovega dvoki- vec sa nastaja. Če premog slabo ri, bruha dimnik lokomotive, ^ varne ali navadne peči tem dima. V dimu pa je mnogo izkoriščenih plinov in drop premoga. Vzorno zgorevanje^^ dosegli, ko bi dim (plini, ki puščajo dimnik) vsebovali / \ ogljikovega dvokisa. V res ga vselej vsebujejo manj-kuriščih, ki so urejena jen je s premogovim dosežejo do 15 odst. ogljik^ ga dvokisa. čim večja je P izvodnja" ogljikovega dvo med gorenjem, tem več top se je razvilo. Prav tako P& med intenzivnim dihanjem ^ staje več ogljikove kislin^^^^^ lavec, ki je zaposlen pri tez delu, n. pr. rudar, porab' zraka in zato izdiha več o« kove kisline. ' Te ugotovitve se zdijo da manj pomembne, vendai" se znanje o plinskem v njem živimo — ne le di temvečv tudi delamo in z deloOi uvrš®^ oblikujemo življenje — -med osnove za ravnanje v dan jem življenju in zla^ti^ ])oklicnem delu, predvsem dustriji in rudarstvu. '^naKof'^Z Vaš* P rij'^ Ali ste naročnik aoiit f" Ce ste, ali so tel ji in znanci? nost" je potrebna zaradi važnih vesti in tualnih člankov! Širila pravnost.i" ^o\jR mep » . . .t 4% 9. maja 1950 ENAKOPRAVNOST I STRAN 3 PRAN MILČINSKI: BUTALSKI GASILCI Sutale, oh Butale! Butale so silno znamenite. V Butalah ima- vse in vse imenitnejše kakor ^ugod. Pa imajo tudi gasilce in * ti gasilci nezaslišano bolj •fflenitni od gasilcev drugod in ^asti od onih gasilcev, ki jih rede Tepanjčani. Da, Tepanjčani! S Tepanjčani * od pamtiveka kosajo Butalci ^radi imenitnosti in bog ne daj, bi Tepanjčani kaj imeli, Bu-^^Ici pa ne, in ko so v Tepanjcah ""eli kolero, niso Butalci prej miru, nego da so dobili ta-'''sto in še črne koze povrhu. To slavo še danes očitno razo-znamenje ob mlaki sredi kjer imajo svoje vajeno ^I'ajalisce gosi in race prostra-''h Butal, znamenite vasi, ime-"•^vane mesto. ^a se je zgodilo in so imeli te-gasilci postavnega na-'®'aika, ki je vedel, kaj se spo- dobi in si je nabavil prekrasen ^^ilski meč s pozlačenim roča-da je bil zgled in ponos ne ® Sasilski četi, nago tudi vesolj-f&ri tepanjski. Holi Ulci^ So DlU er, ob aj, komaj so to zvedeli Bu-že so dejali: "Mi tudi!" in sklenili in so nabavili svoje-ttačelniku takisto meč—kaj "^eč, dva meča—naj ju nosi %akem bedru svojega! Res-ciio so ju nabavili in ju je in je bil v sijaju obeh me-postaven nič koliko—ni do- tev % ^anjkalo, pa bi se bil pri pro- i se župnik umaknil kar iz- cesij; neba. Kajti so gasilci v ne-^^^jhen kras tudi vsem butal-'itti procesijam in ne le proce-nego vsemu—lahko bi re-"^duhovnemu življenju in na-kn in sploh, kar ga je v Bu-Vprimeru z njimi so te-Jski gasilci prava figa! ^ ^ primer gasilska tombola utalah, prekrasne je imela dobitke. Tepanjšanom so se kar sline cedile po njih in je bila prva tombola vsakikrat sijajna svinja, tako zavaljena, komaj da so se ji noge poznale iz obilnega špeha. Vsako leto taka svinja niso bile mačje solze! Pa jo je vsako leto za tombolo podaril butalski župan, čast mu in spoštovanje ! In je bilo potemtakem Je pravično, da je vsakikrat prvo tombolo zadela gospa županja. Pa je bila tombola ne le glede svinje urejena pošteno in pravično, nego je vsako darilo, ki ga je naklonil kateri koli mož, zadela njegova žena, kar je bilo zelo koristno. Drugod so radi umazani pri darilih za tombolo, v Butalah pa ni nikdo skoparil in še tekmovali so, kdo bo več dal, kajti je vsak vedel, da dobi svoje nazaj—postavil se je pa le. Taki so bili butalski gasilci. Pa kadar je počastila Butale š svojo navzočnostjo kaka visoka glava—visokim glavam pravijo v Butalah "fraki"—in je prišel mednje kak cerkveni ali posvetni "frak," vedno in povsod so bili gasilci prvi: načelnik z mečem ob vsakem bedru, vsi gasilci v zlatih portah. Zlate porte so imeli oni v Teranjcah tudi, toda butalski gasilci so se poleg port ponašali vsak tudi še z medaljo. Niso drage te medalje, posebno če jih kupiš tucat skupaj. Učinek teh medalj pa je nezaslišan, ne, kolikor se tiče požarov, s požari se v Butalah sploh niso pečali, pač pa kolikor se tiče "frakov," ki se niso mogli prečuditi obilnim zaslugam, ki so jih razodevale te medalje. Vrli butalski gasilci so imeli tudi svojega patrona, seveda so ga imeli! Toda mu ni bilo ime sveti Florijan—Florijan je jako kmetsko ime, dobro za one v Tepanjcah. Nego jim je čul na pre- 3 KRASNE DOBITKE se bo oddalo V OBLAKOVI TRGOVINI S POHIŠVTOM OB ZAKLJUČKU RAZPRODAJE, 20. MAJA Za podrobnosti, obiščite trgovino na 6612 ST. CLAIR AVE. , kjer dobite brezplačne listke. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 1-0718 lepo slovansko ime Cvetoslav, kar je prav za prav isto kot Florijan, pa je vendar drugače. Temu patronu je bila posvečena lična cerkvica, na gričku je stala nad Butalami, daleč jo je bilo videti naokoli, in je bila ta cerkev hkrati gasilski dom. Zvonik je bil zgrajen tako, da ni bil le zvonik—mesto zvona so imeli notri obešen koš, tako lepo res ni pel kakor resničen zvon, toda zato je bil cenejši. Služil pa je zvonik tudi še za sušenje cevi, kadar bodo namreč imeli cevi, toda morajo najprej plačati na-čelnikova dva meča, potem pridejo na vrsto cevi in vse drugo. V oltar pa jim je bila naslikala priznana domača roka svetega Cvetoslava in ni bil oblečen v tisto pogansko vojaško obleko z dragonsko čelado kakor tepanjski sveti Florijan. Krasil mu je marveč telo lični gasilski kroj s portami in z medaljo in ni imel golide v roki, ampak mu je služila brizgalnica. Naslikana ta brizgalnica je bila tačas edina, ki so jo imeli v Butalah; dejali so, da brizgalnica stane, ne mudi se pa zanjo, so dejali, saj ne gori! God svojega patrona so praznovali vsako leto jako slavnostno—dopoldne z golažem, popoldne z veselico—ne, s tako veselico se Tepanjčani niso mogli ponašati! Sploh Tepanjčani so wv V orane: IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati k Sebi našo ljubljeno soprogo, drago mamo, staro mamo in sestro 1892 CECIUJO VIDMAR rojena Počervina Blagopokojnica je zatisnila svoje mile oči po dolgotrajni in mučni bolezni dne 4. aprila 1950. Pogreb se je vršil dne 7. aprila iz Grdinovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih, smo jo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Pokoj niča je bila stara 57 let in je bila doma iz Jurka vas pri Straži, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. t V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja h krsti pokoj nice. To nam je bilo v veliko tolažbo in dokaz, da ste pokojnico spoštovali in ljubili. Iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blage pokoj nice. Našo zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kakor tudi vsem onim, ki so prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in jo spremili na njeni zadnji poli na pokopališče. Lepa hvala nosilcem krste ter članicam društva Danica št. 11 SDZ in podr. št. 25 SŽZ za molitve ob krsti in spremstvo na pokopališče. Hvala lepa Rev. Tomcu za obiske na domu v času bolezni, za podelitev sv. zakramentov za umirajoče ter za spremstvo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vso poslugo in vsestransko pomoč ter za lepo urejen pogreb. Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nam bili v pomoč na en ali drugi način ter vsem, ki ste nam izrazili svoje sočutje pismeno ali osebno, izrečena naša topla zahvala. Predraga soproga, mama, stara mama in sestra! Konec je Tvojega trpljenja na zemlji. Preselila si se v nebeške višave, da uživaš plačilo našega Stvarnika za vse, kar si dobrega storila za nas. Počivaj v miru v hladni ameriški žemljici. Nas si zapustila žalostne in objokane, saj smo Te vsi ljubili, a spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo do konca naših dni, ko se skupno snidemo tam gori nad zvezdami! ŽALUJOČI OSTALI; ANTON, soprog ANNA poročena BRINOVEC, hči EDWARD, sin dve vnukinji MARYELLEN in CAROLE JEAN MARY VIHTELIČ, sestra dve sestri in en brat v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 9. maja 1950. smešni! Imeli so požar, pa jim je zmanjkalo vode! Vode Butal-cem ni zmanjkalo nikoli in je ne bo, prekrasno mlako imajo sredi svoje vasi, imenovane mesto. Ne, vode ne! Take katastrofe so bile Butale do sedaj srečno obvarovane. Pač pa, kar se tiče vi- na, vina jim je že zmanjkalo, in to prav na lanski veselici svetega Cvetoslava. Take so pač gasilske veselice v Butalah. (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite in čitajte "Enakopravno&t!" Mario Koleno Najboljši nakup v letih! Louis Planine % # Pristni 42" Youngstown Kitchenaider kabinetni lijak. Iz enega komada porcelanaste kovine. # Močno zgrajen vse skozi. # Veliko prostora za shrambo v Kitchenaider in kabinetili. # čisto bel enajmaliran finiš znotraj in zunaj. # Priročen, razdeljen predal za pribor. # Se lepo poda vsakršni barvi v kuhinji; posamezne enote se per-fektno skladajo. GENUINE IfOUNGSTOWN KITCHEN POMISLITE! Splošno znana, pristna Youngstown kuhinjska oprema po tej nizki ceni! Tu je vaša prilika, da nadomestite vašo staro modno kuhinjsko opremo z novo moderno kuhinjsko lepoto, ki vam bo prihranila pri delu in je poceni, katero morda ne boste mogli duplicirati še veliko let. To opremo izdelujejo svetovno znani izdelovalci kuhinjske opreme iz kovine. Je ne-prekosljiva! SAMO 95 '239 POLEG STROŠKOV INŠTALACIJE (Kompletno z prltiklinami) Samo za določen čas— do 15. maja 1950 W. F. Hann & Sons ^ BY Ml/LLINS 15505 EUCLID AVE. MU 1-4200 Odprto vsak torek in četrtek do 8. ure zvečer OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 1-2730 (Nadaljevanje) II. • ^ ^Ictn sonce žge, v senci pa in hladno. Stari % krepko napije iz ze- in ^^ča, potem iztegne jezik obriše svetle mostne ^'■tih K" obvisele na sika- ^ brkih Po ] nato pa, iztegnivsi in ,^litio trati, pljune mastno od sebe ter pripove- ';v, •»'»viji iiiiohlev-ni kot ovčke. Le kadar je kdo malo natrkan, kolini z nožem. Mi noža nismo poznali, zanesli smo se na svojo moč in rabili pest, kole in polena; nož je sredstvo, katerega se poslužujejo slabiči in o katerem bi pogumen človek ne smel vedeti.. "Koliko se je včasih v našem kraju prepelo, si ne morete misliti. Povem vam, da je vse odmevalo samega petja. Pelo se je vedno in ix)vsod, pri delu in tako: zjutraj kosci, čez dan orači in drugi, plevice, ko so plele grabljice in žanjice, ponoči pa mi fantje. In kako peli! Ako človek poje in mu vre pesem od srca, čuti v sebi nekaj lepega, izrednega, da si v tem trenutku ne želi ničesar več. Isti čut prevzame tudi poslušalca, posebno še v mesečnih nočeh opoji ga, da preneha zanj vse drugo, tiho obstane in vdihava vase omam-Ijive glasove daljnozvočne pesmi. Tako smo peli mi. "Dekleta so bedela, z nami vred slonela ob oknih in so nas poslušala, žene in matere so vstajale iz postelj, skrivaje se pred možmi in so prisluškovale v neznani radosti. Kolikokrat smo jo vlekli čisto do jutra in sc vračali domov, ko so drugi vstajali. Pa je bilo vendar flet-no in veselo, kakor ne bo nikoli več . . . Danes ni več tegd, jaz ne vem, da ljudje nimajo več sposobnih grl. Še mi, starci si upamo bolje zapeti, kot vi mla-dma. "Nekaj samosvojega in lepe- ga so bila v moji mladosti žeg-nanja ali lepe nedelje. Tedaj se je skupilo v vasi vse, kar je bilo količkaj dovzetnega, in zbesnelo v razposajenem vesel jačenju, trajajočem navadno še v ponedeljek. Med fanti in dekleti se je razvilo burno kosanje po prvenstvu, kdo se bo bolje postavil in napravil na druge večji vtis. Fantje smo stavili mlaje, in sicer ob farnem žegnanju vedno dva, enega pri cerkvi, drugega pri Ardevu, in streljali smo, da se je tresla okolica. Takrat sta bili v vasi samo dve gostilni, pri Matevžu, kjer je še zdaj, in pri Ardevu, kjer ni več. (Dalje prihodnjič) 9. maja 1950 FERDO GODINA BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) (Nadaljevanje) "Berite," je dejal mimo. Vzel sem list. Spoznal sem takoj roko, ki je pisala te vrstice. Bila je materina. Nisem mogel zadržati roke, v kateri sem držal list, da mi ne bi trepetala. Pozabil sem, da stojim pred škofom, ki me opazuje. Udarca, ki je prišel tako nenadoma, nisem mogel prikriti. Preletel sem dobro znano materino pisavo. Prevzvišeni nadpastiri .Vem, da je drznost motiti Vašo prevzvišenost, toda to moram storiti zavoljo svojega sina. Moj sin je šel s poti, na katera ga je poklical gospod Bog in Blažena Devica Marija. Postal je nevreden služabnik božji. Zato Vas prosim jaz, njegova mati, razrešite ga njegovih duhovniških dolžnosti in pošljite ga domov. Tu v samoti ga bom skušala spraviti, kakor v njegovih mladih letih zopet tja, kamor ga je poklical Bog. Krvavi mi srce, ko Vam to pišem, vendar mi pravi Bog, da moram tako storiti, da ne bom kriva pred Bogom njegovega pogubljenja. Z upanjem, da boste usUšali mojo prošnjo, se poslavljam s hvaljen Jezus Kristus, Zrimova mati. Bistrica 17. avgusta 193 . . . Pogledal sem škofa, ki je bil ves spremenjen. Oblila ga je rdečica. V meni je bila želja, da bi vpil, da bi me slišal ves svet: "Tega ni pisala moja mati, to je pisal Cotlin, plebanuš Co-tlin." Tako sem bil prepričan o tem, kakor sem poznal svojo mater. Tega ona ne bi nikdar storila. Škof je videl boj, ki je divjal v meni. Toda razumel me ni. Ni vedel za materino skrivnost. Še preden sem zbral moči, da bi mu rekel, kar mi je težilo dušo, je dejal sočutno: "Če želi tako vaša mati — Ni nadaljeval. Prijel je zlati križ, mogoče iz navade; pogledal ga je, ga obrnil in spet dvignil glavo. Vedel sem, da so se že odločile velike stvari, ki bodo moje življenje v bistvu spremenile. Drugo je že formalnost, uradna stvar. "Pojdite k materi na svoj dom, pozdravite se, in ko bo spet dobro, boste hodili za Gospodom, kamor vas je poklical!" Govoril je toplo, toda name so udarjale besede kot bi me tolkel s kladivom. Uncle Sam Says The revered Liberty Bell, symbolte of national independence, will ring again this year through 52 exact duplicate belli which will be toured In every State during the U. S. Saving, Bonds Independence Drive, May IV. -luly 4. My nephews and nieces will see and hear the actual tone of th* original Bell. Americans still ara agreed that the best way to take eara ar tomorrow's needs and emergencies is to plan for them today. Make your dreams come true by the regular, automatic purchase of U. 8. Saving# ■oBds through the Payroll Savings PU*. U. S, Trcaiury DeptrtimM "Kakor želite, prevzvišeni," sem dejal. Čakal sem samo, da bi smel oditi. Stene so se stiskale, škof je stal kot bi se ne mogel odločiti. Izza megle je posijalo sonce i skozi okno. Svetli parket je za-bliščal. S škofom pa sva še stala molče. Ne, preko tega ni mogel, čeprav me je imel rad. To je dolžnost in dolžnost je v življenju velika stvar. "Prav, pojdite," je dejal in mi dal roko. Prijel sem jo in polju bil prstan brez vsakega občutka. Prišel sem iz škofove palače na cesto. Ljudje so šli mimo, toda jaz jih nisem opazil. Zdelo se mi je, da sem sam na svetu. Kajti moja mati me je zapustila. Resnično, mati me je zapustila. Pustiti mašo, pustiti vse, kar mi je bilo vsesano v dušo. Zakaj si to storila z menoj, mati? Zakaj je tvoja ljubezen do mene tako neizmerna! Vlak je sopihal počasi'proti Muri. Proga se je vila med vi nogradi po dolini. Kolesa so enakomerno nabijala na tračnice. Megle so spet zakrile sonce, V goricah so se vrteli klopotci Na hribih so se smehljale cerkvice. Cerkev! šele zdaj čutim, kaj sem izgubil. Ne bom več stopil v hram božji kot služab nik Gospodov, temveč kot nava den zemljan, ki ni vreden, da kdo vzdigne klobuk pred njim Kolesa pokajo, vlak se trese. Prihajamo v ravnino. Po zo ranih njivah raste ajda in ko ruza. "Nikdar več duhovnik?" sem se vprašal. Ubog, sključen sem bil, naslonjen v kotu. Duh po gorečem premogu je udarjal skozi okno. Iskre je prinašal veter na klopi. Vlak je ropotal po železnem mostu čez vodo, ki se premetava globoko spodaj za betonskimi stebri. Mlini sedijo na vodi, velika kolesa gredo počasi naokrog. Svet je postal zame popolnoma drugačen. — Vstal sem in iskal kovčeg na polici. Vlak je prihajal na mo jo zadnjo postajo. Kako se bom srečal z mater SEMENA FINE VRSTE Wm. G. Fritxsche & Son West Side Market, Stand No. Ill pod streho na W. 24th St. Imcli tmo pr«]* itant v itarera Canlralntm Irgu. LA 1-7550 VASI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaite t popravile man#-■IjiTemu čaTljariu, ki vedno iivrii prvoTritno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. ZULICH INSURANCE AGENCY France: Zulich 18115 Neff Rd.. IV 1-4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. Za vaše počitnice sfe vabljeni, da pridete v Christiana Lodge Slovensko letovišče Hotel ima 30 sob z prSno kopelj zraven. 17 koč ima vsaka svojo prino kopelj. Centralna obednica, z ameriško-slovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja na čolnu in ribolov. Sprejemamo goste za preko noči. 260 milj izven Clevelanda, na U. S. cesti 112. Pišite po informacije CHRISTIANA LODGE Dominik Kratovec, lastnik EdwardsbuTr^ MlefiT Tel.! 9126 F 5 ' jo? Kako bom stopil pred njeno obličje, ko me je vpričo nje poljubovala tuja ženska? Da, zato me je zavrgla. Moj Bog in moj Gospod, reši me trpljenja in vzemi me k sebi, preden jo bom srečal. Materin klic "Jezus, sin Davidov, pomagaj mi," mi še trga srce; toda kaj se bo zgodilo z njo tedaj, ko me bo videla ponižanega in oropanega Boga? Vlak hiti naprej v ravnino, jaz pa sem se napotil po mehkih kolnikih proti Turnišču. Maševal nisem več. Služba božja mi je bila že odvzeta. Zjutraj sem' se zbudil. Poslušal sem udarce v zvoniku. Zdaj bi moral vstati in iti maševat. Tako sem delal vsak dan. Med ljudmi v cerkvi gre gotovo šepet. Pogovarjajo se o meni. Mogoče je celo dekan javno odpovedal moje maše. Potem, ko se je naredil dan, je šlo od ust do ust. Povsod po poljih, po cestah in hišah, ]io-vsod je prodrla ta novica. Domov, samo domov, naj se zgodi, kar je božja volja. Že tretji dan se nisem prikazal iz farovža. Bal sem se ljudi, sonca,, dreves, vsega sveta sem se bal. Nisem mogel zdržati več. Oblekel sem se in šel k Rata ju prosit voz, da me preseli domov. Ne da bi gledal koga v farovžu, sem šel na cesto, čutil sem na sebi poglede ljudi, ki so šli v polje in v vas. Rataj je stal za točilno mizo, ko sem vstopil. Prijel je steklenico in jo zopet spustil. Dobro som vedel, zakaj je to storil. Sedel sem za mizo. Rataj je lahkotno stopil in mi pripravljal jnžino. Tako ni delal prej nikoli. Ničesai' me ni vprašal. Vedel sem, kaj ima v mislih. Postavil je pred mene krožnik, spodil muhe z močno, kosmato roko, nato je hotel zopet za točilno mizo. "Sedite tu, zakaj greste stran?" sem ga vprašal. Tako bodo delali vsi z menoj. Še v nedeljo so klečali z menoj pred oltarjem in poslušali besedo božjo iz mojih ust, a danes bežijo od mene. Moja beseda ne najde mesta nikjer. Nihče me ne bi poslušal, čudno je na svetu. Danes si človek, ki te marsikdo zavida, jutri že nate pljujejo, danes ti verjamejo tudi nesmisel, jutri ti v resnico ne bodo verjeli. Rataj je pri sedel. "Račune bova uredila," sem dejal. "Saj se ne mudi tako." "Mudi se, grem od vas." "Res?" se je lažnjivo začudil. "Prinesite račun. Brez njega ne bova mogla," sem se trpko nasmehnil. "No, če želite in šel. ". Vstal je Pri Rataju sem imel še stare dolgove, denarja pa nisem imel mnogo. Nisem štedil z njim. Dekan Jerebič mi ga ni kratil, čeprav je bilo najino razmerje neznosno. "Saj ni taka stvar," se je smehljal Rataj. "Kam se vam mudi?" "Plačati hočem," sem r^kel trdo. Rataj je utihnil. / "Kupite posteljo?" sem P vprašal. "Gospod kaplan, ne mudi se za denar," je spet hotel in me prijel za ramo. "Stvari, ki jih ne bom več potreboval, bom prodal. Ce ne boste kupili vi, jih bo kdo drug." Rataj je nakladal pipek. Skomignil je z rameni. "Če nočete drugače, bom pa kupil." (Dalje prihodnjič) Opremljeno ali neopremljGBO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENI PRILETNI ŽENSKI. Za podrobnosti se zglasite na 16805 Waterloo Rd. __5^0FC0UR6i . F» E R M E HOME S AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF EQUIPMENT SALES CO. \ 720 East 152nd Street - Ulster 1-2525 I '_Frank C. Perme, Prop. _ Co