6010020° OSRE°Njk KMJUNIO^ PRIU.uhSKI dnevnik ' Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 287 (10.199) TRST, torek, 5. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» » Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI DAN ZASEDANJA DRŽAVNIH POGLAVARJEV IN PREDSEDNIKOV VLAD EGS V BRUSLJU Andreotti obrazložil pogoje za pristop Italije k evropskemu denarnemu sistemu PREURANJEN PRISTOP? Vse kaže, da bo italijansko odpo *w>isft>o danes v Bruslju dalo svoj j rbslone/c na ustanovitev «Evrop-j P*0a denarnega sistema». Ta na-**fra> ki jo narekujejo prej poli-“Cni kot gospodarski razlogi, je todnjih tednih sprožila v Italiji . Polemik, ki se še niso polegle ™ ** se bodo v prihodnje prav go-še stopnjevale, vzporedno z *%njem kače v eno ali drugo Kajti eno je gotovo: po skle-| J* Velike Britanije, da bo šest j "Jeseeei; cpočakala in opazovala» £®oj novega denarnega sistema, j*etemenila te težnje. Vzporedno z ,,0_ Pa se bo morala po vstopu v j ® devalvirati tudi italijanska li-l ' kj pa prav gotovo nima v no-ar>jem gospodarstvu za to po-r^>ne opore. °ejavnikov, ki v tem trenutku S°®°re p roti vsakršni revalvaciji j^ijansfce valute, je več (čedalje “jša brezposelnost, nezadovoljivo produktivnost, itd.), med pa naj omenimo samo glav-jj®0; to je inflacijo, ki se giblje v jj^i okrog 13 odst. ter je kar za .točk višja od inflacije, ki jo Ustijo v Zahodnj Nemčiji. Tek-dati z -marko v takih pogojih J? daljši rok je seveda nemogoče. Pdeliminarnih pogajanjih za vstop t kačo je Italija siced postavila /sto pogojev; ti pa se zdijo ven-de Prešibki, tudi če bi jih dru-članice EGS sprejele, da bi jNpno spremenili osnovni pro-Jeni. To velja tako za zahtevo po kreditnih olajšavah, ka-/r tudi za zahtevo po prilivu fi-pomoči iz socialnega in re-^^alnega sklada ter po raznih /9j^avah na področju kmetijstva, j kar pa druge članice deveterice še niso prevzele nobenih kontnih obveznosti. problem za Italijo ostane torej l ko prej v tem, da se doma fPdej ukroti ali vsaj omili inflar tako da bi lira lahko ostala ®e?ana, pa čeprav z elastično f«Jo. z nemško marko. Za to pa .Potrebna čvrsta notranja gospo-t/ska politika, ki je sedanja ji®da doslej ni znala vpeljati in j ^ poleg vsega zahtevala za vsaj najnujnejših ciljev, „‘°den čas. Zato se zdi takojšen |(S °P Italije v Evropski denarni si-Leftl — zlasti še po negativnih iz-^'djah s prv0 tkačos v letih 1972 1973 — preuranjen in vsekakor jjr^o preudarjen podvig, ki u-še poslabšati gospodarski po-države v združeni Evropi, in l er vsaj v tolikšni meri, kolikor Pr treba v prihodnjih mesecih pod-lir0 s črpanjem j sredstev iz p'ebogatih valutnih rezerv. H a?en, če ne misli vlada z ne-Jjd^int vezanjem lire na nemško Pj. rko in druge čvrste valute v E-. °Pi. vsiliti državi preko novega j r°Pskega sistema menjalnih te-tisto gospodarsko politiko ; Mrzite« plač in mezd, omejitev Sih izdatkov, novo porazdelitev Rimska vlada zahteva izdatnejše kredite, večjo podporo iz socialnega in regionalnega sklada, obrambo lire v odnosu z močnimi valutami in ugodnosti pri odplačevanju dolgov - Danes dokončna odločitev glede ustanovitve EDS ? j^°dnega dohodka), ki je sama do-^ ni zmožna izvajati. Čas bo po-ali se bo ta poskus — če V 'e* za eksperiment — obnesel. jr. kakor pa se zdi, da je v lem j "htku bolj preudarno in bolj [jkladu z interesi domačega gos-p^orstpa stališče «počakaj in o-ki ga je do Evropskega de-h.,7le0a sistema zavzela Velika “dnija. E. F. ^tonek neuvrščenih f Miroljubnem izkoriščanju ^r$ke energije fe POGRAD — V centru «Sava» se «Lc®raj začel p -vi pripravljalni se-dfža ^ koordinatorjev neuvrščenih drHuv za miroljubno izkoriščanja je-Usta!| energije. Ta -'lupina je bila koM1*0'v*iena s sklepom ministrske v b^ence nciv ’ Jenih lete s poleti taj Kradu, med 14 članicami pa je c Jugoslavija. fovi^dbek je začel jugoslovanski Sii(L?®«nik Stojan Matkaliev, pred tika j zveznega komiteja za energe-ln industrijo. BRUSELJ — Vzdušje neučakanosti in negotovosti, ki je spremljalo priprave na : sedanje evropskega sveta, je bilo značilno tudi za včerajšnji prvi dan razgovorov med državnimi poglavarji oziroma predsedniki vlad, ki se udeležujejo bruseljskega vrha za uresničitev evropskega denarnega sistema. Pogajanja se zaključijo danes, in sicer bo po mnenju številnih opazovalcev prišlo do običajnega kompromisa, ki naj o-mogoči uveljavite- EDS v predvidenem roku, to je 1. januarja 1979 (optimisti govore celo o 6. decembru, torej kar o jutrišnjem dnevu). V resnici so se predstavniki držav članic EGS podali v belgijsko glavno mesto s trdno voljo uspešno za- ključiti dolga in nelahka dogovarjanja, hkrati pa s kopico nesoglasij in prepričanjem, da je treba vsakega posebej kar najgloblje proučiti. Bolj kakor problemi tehniške narave, ki so sicer res težko poravnavni brez kompromisa, pa zaskrblja pogajalce (predvser i Italijane) stališče Velike Britanije. Predsednik londonske vlade Callaghan je vnovič zatrdil, da se funt šterling vsaj še šest mesecev ne more pridružiti h košari zahodnoevropskih valut, v kateri bi njegovo nihanje moralo biti strogo omejeno, a je z druge strani izrazil načelno pripravljenost pristopa k EDS. Z drugimi besedami to pomeni, da bi bili Britanci takoj radi deležni pravic, ne pa tudi dolžnosti, ki jih nalaga novi denarni sistem. Temu se je prvi ostro uprl zahod-nonemški kancler Schmidt. Giscard D'Estaing je potegnil z njim, vendar pustil Callaghanu nekaj možnosti: «Zelo važno je natanko opredeliti odnose med EDS in V. Britanijo, da slednji omogočimo ob pravem času pridružitev k sistemu*, čemu se Francija tako ogreva za EDS, čeprav znaša njena inflacijska stopnja 9 od sto, čeprav ima milijon brezpo-slenih in čeprav je njena plačilna bilanca še na slabšem od italijanske? Zato, ker je uverjena, da se bo slej ko prej lahko dokopala do za-hodnonemške gospodarske ravni. To je pač medvedja usluga Italiji in Irski, ki sta poleg V. Britanije go- aiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii AMENDOLA NA ZASEDANJU CK KPI Brez izvajanja vladnega programa bodo predčasne volitve neizbežne RD in PSI krivi za neuspeh politike nujnostnega stanja - Zadnja preizkusna kamna - pristop k EDS in triletni gospodarski načrt - Pomen evropskih volitev RIM — Pet tipkanih strani na repu dolgega in pomembnega poročila o perspektivah evropskega združevanja: lahko bi se zdel le privesek posegu, s katerim je Giorgio Amendola otvoril zasedanje centralnega komiteja KPI. Dejansko pa je kratko poglavje z naslovom Politični boj v Italiji*, ki je med drugim sad posvetovanj znotraj partijskega tajništva, jasen prikaz komunistične strategije pred možnostjo vladne krize v Italiji. Ta možnost je, po Amendolovi o-ceni, vse prej kot oddaljena. «Foli-tika nacionalne enotnosti — je rečeno v poročilu — je doslej služila za to, da smo preprečili najhuje... Toda večina nacionalne enotnosti, ki se je ustvarila po večini vzdržanj, ni bila sposobna uresničiti preosno-ve in obnove italijanskega gospodarstva in odpraviti vzroke razkro-jevalnih procesov.* Ne gre še za nezaupnico Andreottiju, vsekakor pa te izjave zvenijo vsaj kot uradno distanciranje od politike njegove vlade. Vladni program — je še dejal Amendola — ni bil uresničen, stanje političnih odnosov pa se ne more nadaljevati v sedanji zmedi, negotovosti, dvoumnosti. Odgovornost za neuspeh politike mMflostnega stanja je Amendola pripisal v prvi vrsti Krščanski demokraciji, v kateri »narašča arogantnost struj, ki bi želele Andreottijev padec, pa tudi sam Zaccagnini niha in ponuja nevarne koncesije silam, ki proglašajo konec nujnost-nega stanja*. Drugi glavni krivec pa je PSI, ki se «obnaša do KPI diskriminatorsko in izzivalno*, istočasno pa se otepa vsakršne soodgovornosti v izvajanju politike nacionalne e-notnosti ter ponovno postavlja v dvom že dogovorjene programske točke*. KD in PSI — nadaljuje Amendola — delata na upostavi-tvi medsebojnega »preferenčnega odnosa*, ki «diši po levem centru*. Druga stična točka med demokristjani in socialisti pa je po- llllllllllllltllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltllllllHIHIIIIItlllllllllMIHIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIItllllllltltllllHIIIf IIIIHIIIII RAZVEJANA SINDIKALNA DEJAVNOST Danes 24-urna stavka univerzitetnega osebja Včeraj stavkali železničarji v Milanu in Neaplju RIM — Danes bo po vsej državi 24-urna stavka univerzitetnega osebja, ki so jo oklicali zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL, da bi podprli zahtev po reformi vseučilišča, vplivali na poslansko zbornico, da vnese nekatere popravke v Pedinijev zakonski osnutek o ureditvi pravnega položaja univerzitetnega učnega osebja ter da se čimprej izdela Meseca novembra 183 terorističnih atentatov v Italiji RIM — Novembra meseca letos so v terorističnih atentatih izgubile življenje 4 osebe, 24 pa jih je bilo ranjenih. To so podatki, ki jih vsak mesec o tero-rističiji dejavnosti v Italiji posreduje sekcija KPI za notranja vprašanja države. Teroristi so nadalje novembra meseca izvedli več atentatov na sedeže političnih strank (23), na policijske urade (8), trgovine (10), industrijske obrate (13), pa še na šole, ter na urade krajevnih in javnih ustanov. Vsega skupaj je bilo 70 napadov na ljudi in 4 ugrabitve. Skupno število terorističnih atentatov in izpadov znaša torej 183. Drugi zanimiv podatek je, da je zgoraj omenjene teroristične akcije izvedlo 41 ekstremističnih skupin (od teh 37 »levičarskih* in 4 »desničarske*, od katerih se jih je 18 prvič pojavilo na i-talijanskem terorističnem »ob zor ju*. Največ atentatov je bilo izvedenih v Rimu (53), sledita Milan (29) in Turin (23). nova delovna pogodba za uslužbence sektorja. Glavna manifestacija, ki se je bo udeležilo osebje z vseh italijanskih vseučilišč, bo danes ob 10. uri v Rimu, na zborovanju pa bodo spregovorili sindikalni predstavniki. Medtem se nadaljuje zasedba skoraj vseh univerz v državi. S tem stažisti zahtevajo poglobljeno obravnavo v parlamentu svojega stanja ter združitev delovne pogodbe za stažiste same in neučno osebje. Sindikalna, oziroma stavkovna dejavnost pa s tem še ni izčrpana. Drevi sč bodo s podtajnikom pri zakladnem ministrstvu Mancinijem srečali predstavniki sindikatov gasilcev CGIL, CISL in UIL, da bi nadaljevali z razgovori glede zahtev, ki jih imajo gasilci sami. Od dre-višnjega srečanja je odvisno, ali bodo gasilci potrdili 48-urno stavko za 6. in 7. december, kar bi pomenilo med drugim, da bi bila dva dni zaprta tudi vsa italijanska letališča. Od včeraj so v teku tud; razčlenjene stavke častnikov, ki poveljujejo ladjam . FINMARE (Italia, Tržaški Lloyd, Adriatica in Tirrenia). Stavko so oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, da bi podprle zahtevo po čimprejšnji določitvi nove delovne pogodbe. Jutri bodo za dve uri stavkali tudi pristaniški delavci. Včeraj pa so za dve uri stavkali železničarji v Neaplju in Milanu, kar je povzročile veliko zastojev v prometu in precej vroče krvi med potniki. Železničarji zahtevajo celotno preureditev sistema italijanskih železnic, v Milanu pa še to, da oblasti za varu ;e jo uslužbence železnic, kajti pred dnevi, zaradi velike zamude vlaka, je neka skupina delavcev pretepla šefa posta je v Lambrateju. (mč) skus, da bi prikazali KPI kot edino in glavno odgovorno za krizo. Ob takem »koncentričnem napadu* in spričo dejstva, da »vsakdo vleče na svojo stran* v dokaj neodgovorni igri, je »pojasnjevanje*, za katerega se. zavzemata PSI ih PSDI, po mnenju komunistov povsem nekoristno: to je procedura — meni Amendola — ki neposredno vodi k vladni krizi. KPI pa je za to, da se v vsakodnevni praksi preverja, kako poteka konkretno uresničevanje programa. Ko bi bil rezultat tega preverjanja nezadovoljiv, potem bodo predčasne volitve neizbežne. Komunisti namreč nasprotujejo nameravanim delnim preosnovam z vključitvijo «tehnikov» v vlado, kot tudi sestavi novih tristranskih vlad; po drugi strani pa ne nameravajo niti ponovno odpirati vprašanja udeležbe KPI v vladi. Boj naj torej poteka na osnovi posameznih programskih točk; na isti osnovi se bo odločala usoda vlade in sedanje zakonodajne dobe. Amendola je opozoril na dve važni vprašanji, ki so prav v tem trenutku na dnevnem redu, italijanski vstop v Evropski monetarni sistem in Pandolfijev načrt. Glede obeh bodo komunisti postavili svoje pogoje: glede EMS zahteva KPI dejanski priliv bogastva v okviru evropske skupnosti od gospodarsko močnejših na šibkejše države; glede triletnega načrta pa KPI zavrača vsakršno hipotezo recesije in zamrznitve cene dela brez ustreznih protiukrepov na področju zaposlovanja. Komunisti — je zaključil Amendola — so si lojalno prizadevali, da bi bil vladni program uresničen, ne morejo pa sami nositi bremena te politike, ko pa se drugi za to ne zanimajo, ampak nasprotno bojkotirajo izvajanje programa. KPI — je še dejal — se ne boji ocene volivcev. V svojem posegu je komunistični predstavnik večkrat direktno omenil možnost predčasnih volitev: že v prvem delu svojega poročila o evropskih vprašanjih je poudaril nujnost, da bi čim prej odobrili zakon o evropskih volitvah, kajti vladna kriza in nato predčasni razpust parlamenta bi utegnila onemogočiti Ita-lij, udeležbo na volitvah. Glede slednjih je med drugim dejal, da ni pogojev za skupno platformo komunističnih partij, kot tudi ni pogojev za skupen nastop evrosocialistov, ki so deljenega mnenja prav glede Evrope. Vsekakor pa evropske volitve ne smejo potekati — po Amendo-lovem mnenju — v znamenju polemik med evrokomunizmom, evroso-cializmom in «krščanskim načrtom* za Evropo. Glavne teme evropskih volitev naj bi bile raje vstop Španije, Portugalske in Grčije v skupnost, razširitev pristojnosti evropskega parlamenta, ustvarjanje večnacionalne politične oblasti in odločno nasprotovanje ustvarjanju nepotrebne «tretje vojaške sile* med evropskimi državami. MINO FUCCILLO Tito sprejel Dolanca BEOGRAD — Predsednik Tito je jsraj sprejel sekretarja predsed-va Z eze komunistov Jugoslavije tancta Do'anca pred njegovim od-nodom na Poljsko, kamor ga je po vabil centralni komite Poljske zdru žene delavske partije. spodarsko najšibkejši ter se upravičeno bojita, da ne bi EDS pomenil pravzaprav novega sredstva za nadaljnjo utrditev zahodnonemškega položaja v Evropi na škodo drugih članic skupnosti. In vendar je Italija teoretično prisiljena pristopiti k novemu valutnemu sistemu, sicer bo docela izločena iz zahodnoevropskega družbenoekonomskega okvira. Andreotti, ki so ga v Bruselj pospremili poleg drugih zunanji minister Forlani, zakladni minister Pandolfi in guverner zavoda Banda dTtalia Baffi, se tega dobro zaveda, ve pa tudi, da mora prav zaradi te nuje skušati izbojevati čimvečje ugodnosti. V resnici je sopogajalcem, tako še zlasti zahodnonemškim, osvežil spomin na zaključke, ki so bili sprejeti na zasedanju v Bremnu in po katerih se ZRN in druge države z močno valuto obvezujejo, da bodo primerno podprle članice Evropske gospodarske skupnosti s šibkejšim gospodarstvom. cV Bremnu je bil govor o tem, da je treba zagotoviti evropski skupnosti naglejši gospodarski razvoj*, je dejal predsednik italijanske vlade, «a poudarjeno je bilo. da je okrepitev držav članic s slabotnejšim ekonomskim trendom ključnega pomena za EDS. Glavno vprašanje je sedaj naslednje: bodo odločitve, ki jih sprejemamo na tem mestu v skladu s tedanjimi ali bodo privedle zgolj k neki izboljšani obliki 'valutne kače’? Mi smo za EDS. ne pa za kačo*. Andreotti je zatem naštel pogoje, ki jih postavlja Italija: izdatne kreditne olajšave, podporo liri v primeru, da bi pod pritiskom predvsem zahodnonemške marke zašla V še hujše težave (čeprav, bo z razliko od drugih valut smela v razširjeni denarni kači nihati tudi do 6 od sto navzgor ali navzdol), finančno podporo iz socialnega in tako imenovanega regionalnega sklada deveterice in dodatne ugodnosti pri odplačevanju dolgov. Kakor koli že, Italija je pravzaprav že v EDS, prav zato pa čakajo Andreottija, vlado in politične stranke ter sindikate najtežje naloge, če hočejo, da bo država resnično kos novim obvezam. V tem primeru morajo korenito preobraziti dosedanjo politiko, saj si ne morejo in ne smejo od nikogar v tujini pričakovati, da bo kar tako nosil na lastnih plečih breme tako slabo u-pravljane in vodene države, kot doslej. (dg) VRojanu šola «Bazoviški junaki Rojanski otroci pred bronastim reliefom in marmornato ploščo v veži rojanske osnovne šole, ki so jo v nedeljo poimenovali po bazoviških junakih liiiiiiilliliiniilllfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiuinviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiS ČETRTI DAN ISLAMSKEGA PRAZNIKA MOHARRAMA Kljub tankom in vojaški represiji iranske množice kljubujejo šahu Poziv ajtola Homejna vojakom, naj dezertirajo, častnikom pa, naj pristopijo k opoziciji TEHERAN - Kot neustavljivo plimovanje se vsako noč že od petka ponavljajo protirežimske manifestacije v Teheranu in v večjih mestih Irana, Dnevi pa niso zato nič manj mirni, le število žrtev je manjše. Včeraj zjutraj se je nad dva tisoč oseh . .zgrnilo na pokopališču Be-hešt - Zhara pred gomilami padlih iz prejšnje noči. Opozicija je medtem prenehala posredovati Vsakršne podatke o številu žrtev, saj je ugotovitev nemogoča, protest ljudskih množic ne vodi kaka vertikalna organizacija, ki ima pregled tudi nad padlimi, protest vre iz ljudi samih, besede verskih voditeljev so jim le kažipot in bodrilo za nadaljnji boj. Iran se pogreza vase, vesti postajajo iz dneva v dan bolj lakonične, tuji dopisniki dobijo le s težavo novice, saj jim ni zajamčena nobena varnost. V nedeljo ponoči je šaho-va soldateska pretepla tri ameriške časnikarje, ki so se le pokazali na vratih svojega hotela. Uradna režimska tiskovna agencija «PANA» zatrjuje, da je trojica napadla neke- ga vojaka in se nato pridružila demonstrantom. Sindikalna organizacija iranskih časnikarjev pa je i-zrazila solidarnost ameriškim kolegom, obenem pa ponovno poudarila, da v Iranu teptajo najosnovnejše človeške pravice, zato se stavka časnikarjev, ki se je pričela 6. novembra,' nadaljuje. Kljub črni zavesi vojaške diktature pa so dogodki taki, da jih ne more skriti nobena cenzura. Včeraj je stavkalo vse osebje bolnišnice »Pahlavi*, vojska je skušala s silo razgnati zdravnike in bolničarje z dvorišča bolnišnice, a ji ni uspelo. Za nekaj ur so na pravosodnem ministrstvu priprli sodnika, ki je delil letake, medtem pa se še vedno nadaljuje stavka na ministrstvu. Skoraj v celoti je zamrla vsa iranska gospodarska dejavnost. Poziv ajtola Homejna iz Pariza je imel takojšen odziv. Sedaj pa se zastavlja vprašanje, ali bo na enak odziv naletel zadnji Homejnov proglas, v katerem poziva vojake, naj dezertirajo, častnike pa naj se pridružijo Marsikomu je iranska prestolnica postala prevroča (Telefoto ANSA-UPI) opoziciji, šiitski kler ni še oklical «svete vojne*, a smo že na predzadnji stopnici, saj so verski voditelji opravičili nasilje ljudskih množic, če se borijo za sveto stvar. Sinoči ob 21. uri se je kot na povelje ponovil prizor postav v belih kafanih, ki so se usule iz mošej na klic «Smrt šahu, Alah je velik!* Tokrat pa je oblast našla začasno rešitev, v mestu je izklopila tok, kljub temu pa so se manifestacije nadaljevale do 23. ure, le reglanje strojnic je bilo tišje. Tudi manifestacije naj bi ne bile tako množične kot v preteklih dneh, a čez šest dni bo osrednja slovesnost moharramo-vega obdobja, ašura, ko bi morala po Homejnovih besedah «teči kri v potokih po teheranskih ulicah*. Prvo obdobje moharramovega žalovanja je dokazalo, da se bo Homej-nova napoved uresničila, manjka le, da ajtoli preglasijo «sveto vqjno» pa se bo Iran znašel v krvavem plesu, kjer bo prej ali slej ponovni zmagovalec vojska, a takrat brez šaha in za pročeljem islama, (voc) CARACAS — Luis Herrera Cam-pins, 53 let, kandidat krseansko-so-cialne stranke, bo po vsej verjetnosti novi predsednik Venezuele. Štetje glasov je sicer še v teku, vendar že dosedaj podatki kažejo, da kandidat socialdemokratske vladne stranke Luis Ordaz znatno zaostaja za svojim tekmecem. Ponovno nemiri v Libanonu BEJRUT — V glavnem mestu Libanona se je položaj znatno poslabšal. Po vesteh iz dobro obveščenih virov se je dalo izvedeti, da je prišlo včeraj zjutraj v predmestju Bejruta do oboroženega spopada med maronističnimi oboroženimi oddelki in sirskimi vojaki. Maronisti so tudi streljali na civilno prebivalstvo in ranili štiri osebe. Uradni glasnik varnostnih sil OZN pa je včeraj izjavil, da se pripravlja s strani Izraelcev skorajšnja zasedba južnih predelov Libanona. Do t bi že prišlo, če ne bi posredovale varnostne sile Združenih narodov, vendar pa so Izraelci izrekli ultimat in dajejo OZN na voljo deset dni, da preženejo Palestince s položajev, ki so jih zasedli v južnem Libanonu. SKRIVNOSTNO OZADJE AFERE MORO Podtajnik Darida o domnevnih stikih med karabinjerji in RB RIM — Med ugrabitvijo Alda Mora so karabinjerji kot kaže navezali stike — vsaj posredne — z nekaterimi brigadisti, ki naj ne bi soglašali s politiko strateškega vodstva. »Odpadniki* naj bi zahtevali denar in jamstvo, da bodo lahko nemoteno zapustili državo v zameno za informacijo o lokaciji ječe predsednika KD. To je mogoče sklepati iz včerajšnjega >dgovora oodtajni-ka za notranje zadeve Daride na vprašanja nekaterih radikalnih po •Jancev. Darida je bil v svojiii izjavah ze’o previden in j-> ozr .ril »pogajanja* zgolj kot »zaupne inf acije o mo rebitnih stikih*, do katerih pa ni pri- šlo, «ker je v zadnjem trenutku popustil vsaj en člen v verigi*. Šlo naj bi zato samo za govorice in domneve. Če pa naj verjamemo nekaterim listom, ki so običajno dobro obveščeni, kaže, da je vendarle šlo za nekaj več kot »informacije o morebitnih stikih*, saj naj bi tedanji notranji minister Cossiga, ki je po tragičnem zaključki' zadeve Moro odstopil, zadolžil za pogajanja nekdanjega podtajnika Zamberlettija. Brigadisti naj bi namreč zahtevali prisotnost politika, ker naj ne bi zaspali karabinjerjem. Možnost, da bi po tej poti izsledili ječo predsednika krščanske demokracije, naj bi se razblinila konec aprila, vendar okoliščine niso bile še nikoli povsem pojasnjene. So se ljudje, ki so stopili v stik s karabinjerji in notranjim ministrstvom zbali morebitnega maščevanja pajdašev? So bili za prekinitev odgovorni karabinjerji zaradi preuranjene poteze ali ker so hoteli sami nadaljevati po tej sledi? Podtajnik Darida kot pred njim že minister Rognoni ni odgovoril na vsa ta vprašanja, ni pojasnil ozadja afere, ki je vse bolj skrivnostna tudi zaradi postopnega, in seveda zainteresiranega pronicanja polovičnih resnic. To med drugim jasno dokazuje zaenkrat zadnje po- glavje v zadevi Moro, pisma, ki jih je v zadnji številki objavil tednik «Panorama». Izkazalo se je, da teh pisem brigadisti sploh niso izročili naslovnikom, saj so jih preiskovalci našli v milanskem arhivu v Ul. Monte Nevoso. Kdo je izročil urednikom revije gradivo, ki je sodilo med tajen dokazni material? Da bi pojasnili te in druge skrivnostne okoliščine so razne stranke zahtevale oblikovanje ustrezne parlamentarne preiskovalne komisije. Zadnji po vrsti so bili socialisti, ki bodo svoj osnutek predložili zbornici v prihodnjih dneh. (vt) NA SLOVESNOSTI MNOGO SEDANJIH IN BIVŠIH UČENCEV IN UČITELJEV Rojanska osnovna šola od nedelje nosi ime po fiRazoviških junakih» Ganljiv recital osnovnošolskih otrok - Zanimiva razstava - Ob poimenovanju izšla brošura «Rojan skozi čas» - Odkritje reliefa in spominske plošče v veži NI lahko opisati nedeljskega poimenovanja slovenske osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih. Točneje, ni lahko opisati vzdušja v katerem je vsa slovesnost potekala. Da gre za nekaj izjemnega priča že res veliko število ljudi, ki se je poimenovanja udeležilo, tako da je že pred začetkom recitala, z zgodovinsko tematiko, ki so ga uprizorili učenci osnovne šole, bilo sploh nemogoče priti v telovadnico, kjer je bila slovesnost. Pri tem se spontano poraja vprašanje, zakaj se je prav v rojan-ski šoli zbralo toliko število ljudi, kot na nobenem drugem poimenovanju do sedaj. Morda zato, ker gre za mestni predel, v katerem ni ali je izredna majhna prosvetna dejavnost, morda pa tudi privlačnost imena, ki so ga šoli nadeli. Ostaja dejstvo, da je bila rojanska šola v nedeljo popoldne nabito polna, tako da dobra polovica prisotnih ni mogla slediti programu, ki so ga s pomočjo Miroslava Košute skrbno pripravile učiteljice Marija Batagelj, Bianka Fran-dolič, Marija Tinta, Adrijana Lavrenčič in Ana Bajc. Šlo je za ganljiv prikaz kratke zgodovine Rojana, opis nekdanjega kulturnega življenja v tej mestni četrti, preko v verzih in odlomkih prikazanega obdobja pred procesom, na katerem so obsodili Bidovca. Marušiča, Valenčiča in Miloša, hrepenenja našega ljudstva po svobodi, po osvoboditvi izpod fašističnega jarma, do narodnoosvobodilne borbe in končne osvoboditve. Pretresljivo podajanje rojan-skih otrok se je zaključilo s pesmijo Bazoviški junaki, katere besedilo je za to priložnost napisala Ljubka Šorlijeva, uglasbil pa prof. Zorko Harej. Predstava je imela izreden učinek na občinstvo, tako da ni gola retorika, če napišemo, da se je marsikatero oko orosilo. Prisotne, med katerimi naj omenimo sen. Jelko Gerbec, Jožeta Hart-manna, predsednika komisije za narodnostna in manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije, generalnega konzula SFRJ Ivana Renka, predstavnika SSk deželnega svetovalca Draga Štoko in občinskega svetovalca Aleša Lokarja, škofovega vikarja msgr. Škerla, šolskega nadzornika prof. Boleta, pedagoškega svetnika prof. Sivca, predstavnike številnih kulturnih organizacij. Oda Kalana, ki je zastopal odbor za proslavo bazoviških žrtev, predstavnike rajonskega sveta ter številne ravnatelje, učitelje in profesorje slovenskih osnovnih in srednjih šol, je pozdravil ravnatelj Velimir Pavletič, ki je med drugim dejal, da večina naših šol nosi ime kakega velikega pesnika ali pisatelja, ki je s svojimi verzi ali spisi ovekovečil svoj jezik in svoj rojstni kraj. «Naša šola — je nadaljeval ravnatelj — skupaj s trebensko, se je hotela spomniti tudi takih ljudi, ki so se borili in žrtvovali svoja mlada življenja z namenom, da bi naše ljud-stvb uživalo na lastni zemlji popolno svobodo mišljenja, vere in jezika, kot jo uživajo vsi omikani narodi. To hrepenenje po svobodi so štirje bazoviški junaki plačali z življenjem, a njihova žrtev ni bila zaman. Fašizem, čeravno je med našim ljudstvom zahteval toliko žrtev, ni mogel ugasiti žerjavice, ki je tlela pod pepelom in ki se je postopoma spreminjala v nezadržen in nepremagljiv plamen, poln ljubezni in vere v boljšo bodočnost.* Za njim je spregovorila predsednica združenja staršev Vida Jagodic, ki je, ko je omenila predstavo ro-janskih otrok rekla: »Otroci so nas spomnili na velik pomen te dobe naše zgodovine in tej dobi mora dati slovenska šola pravilen pomen, postaviti jo mora v pravo luč. Naši otroci naj se od mladih let soočijo s temi dogodki, postopoma, kot pač dojemajo, šoli zaupamo to nalogo: prepričani smo, da se bodo trenutki naše zgodovine, hudi časi fašističnega nasilja, ko je bilo ogroženo vse, kar je slovenskega, nato vstaja in boj našega ljudstva vse do zmagovite narodnoosvobodilne vojske, prav v šoli trdno ukoreninjeni v srcih naših otrok. To so bile misli, ki so vodile starše in učitelje pred štirimi leti, ko so se odločili, da poimenujemo šolo po bazoviških junakih. Žal sovpada današnje poimenovanje s premnogimi skrunitvami prav njihovega spomenika na bazoviški gmajni in drugih spomenikov na Tržaškem. Sovpada z mazanjem napisov na naših šolah, z napadi na naše organizacije. Take izgrede spremljamo z ogorčenjem in jih obsojamo, ker nas globoko prizadenejo in kalijo dobre odnose med tu živečimi narodi. Zato so nam danes Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš še bliže.* DANES IN JUTRI Pokrajinski odbor na uradnem obisku na Reki Danes in jutri se bo delegacija odbora tržaške pokrajine mudila na dvodnevnem obisku na Reki. Delegacijo bo vodil predsednik Ghersi, sestavljali pa jo bodo predstavniki vseh strank, ki sestavljajo pokrajinski odbor, to je KPI, PSI, SSk in PSDI. Na sporedu je daljši razgovor s krajevnimi občinskimi upravitelji, s katerimi se bodo predstavniki tržaške pokrajine razgovarjali o številnih problemih v zvezi z medsebojnim sodelovanjem, še poseben poudarek pa bodo posvetili boju proti onesnaženju okolja ter sodelovanju na gospodarskem področju v okviru izvajanja osimskega sporazuma. Na sporedu je tudi ogled re-škega pristanišča, srečanje s predstavniki italijanske manjšine in o-gled turističnega objekta v Opatiji. Tržaška delegacija se vrne v naše mesto jutri popoldne. • Osnovna šola «Fran Milčinski« na Katinari vabi na miklavževanje, ki bo na šoli ob 17.30 Vabljeni so starši, otroci in prijatelji mladine! Po posegu predsednice združenja staršev so najmlajši, cicibančki iz vrtca odkorakali do vhoda, kjer je bronasti relief in spominska plošča z vklesanimi besedami pesnika Miroslava Košute in tam položili svoje šopke. Pri tem je rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapel Gob-čeve »Hraste* in Vrabčevo »Sinoči me dekle je vprašalo*, rojanski kaplan Zorko pa je ploščo in relief blagoslovil. S tem je bil uradni del proslave zaključen, začel pa se je družabni del, ki je trajal še do poznih večernih ur. Moramo še omeniti izredno zanimivo razstavo, za katero so gradivo prispevali mnogi Rojančani. Razstavljene so bile slike nekdanjih in današnjih učencev in učiteljev ro-janske šole, dokumenti, ki pričajo o njeni življenjskosti. V drugi učilnici pa so bile predvsem slike in člani (zanimivo je pri tem strupeno poročanje takratnega Piccola in fašističnega glasila H popolo di Trie-ste) o procesu in usmrtitvi štirih bazoviških junakov. Obtej 'priložndšti je izšla tudi okusrm opremljena brošura «Rojan .skozi "čas*. Mm-amcj. §e pomuditi še pri bronastem 'reliefu, ki je vzidan v veži šole in ki je delo akademskega kiparja Stojana Batiča po zamisli arhitekta Darija Jagodica. Relief alegorično prikazuje v štirih prizorih čas zatiranja, požigov, izgonov, obsodb in ustrelitev, ki je še podžgalo upor našega ljudstva. Na zahtevo mnogih prisotnih, ki jim ni uspelo preriniti se v telovadnico, bodo rojanski otroci ponovili svoj nastop danes ob 20. uri v Kulturnem domu. Vstop prost, (if) Miklavževanje danes v Saležu Danes popoldne bo v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu skupno miklavževanje za vse otroke iz zgoniške občine. Tako so se dogovorili odbor prosvetnega društva Rdeča zvezda, ki je organizator te pobude in učiteljice vrtcev in prvih dveh razredov vseh krajevnih osnovnih šol. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratek kulturni program. Miklavževanje za otroke, ki obiskujejo vrtec, bo ob 14. uri, za osnovnošolsko mladino pa ob 15.30. Organizator poziva in vabi tudi starše, da se te prireditve polnoštevilno udeležijo. V ponedeljek, 18. t.m. podelitev nagrade kronistov Zveza julijskih kronistov je, kakor znano, podelila tradicionalni kip sv. Justa znanstveniku tržaškega porekla prof. Giorgiu Bugliarellu. Nagrado bodo kronisti izročili prof. Bugliarellu, ki bo za to priložnost prišel iz New Yorka, v ponedeljek, 18. t.m., med slovesnostjo, ki bo ob 12.30 v občinski sejni dvorani. POZIV I NEDELJSKEGA JAVNEGA SESTANKA V BOLJUNCU ACT - KPP mora ponovno prevzeti vse dosedanje avtobusne proge Preklicati je treba koncesijo družbi SAP V nedeljo dopoldne se je zbralo prebivalstvo dolinske občine v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu na javnem sestanku, ki ga je sklicala občinska uprava, da seznani in razpravlja z občani o javnih prevozih in problemih, ki so nastali v zadnjih dneh prejšnjega tedna. Poleg občinskih upraviteljev so se udeležili zborovanja še podpredsednik VJn.-. prometnega bazena Mil-lo in predstavnika enotne sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UlLi, Tremul. in Petaros. Župan Švab in podžupan Peče-nik sta podrobno opisala razplet dogodkov in vso opravljeno delo občinske uprave za takojšnjo rešitev problema. Millo je obrazložil odgovornosti prometnega bazena, ki disciplinira javne prevoze v tržaški in goriški pokrajini in pojasnil vzroke razsodbe deželnega upravnega sodišča, sindikalna predstavnika pa sta posredovala stališče sindikatov. V živahni in plodni razpravi je prišlo na dan veliko konstruktivnih predlogov za izboljšavo in razširitev javnih prevozov tudi na kraške predele dolinske občine, ki so trenutno še brez povezave s središčem mesta in občine. Prepolna velika dvorana gledališča «Prešeren», ki je celo presenetila pričakovanja upraviteljev, in nato še bogata razprava, pričata o zavzetosti prebivalstva za rešitev ži- PEPI TRAMPUŽ iz Praprota praznuje SO-letnico rojstva. Še mnogo let sreče in zdravja mu želijo brata Miro in Francko ter sestri Evgenija in Marčeta z družinami. vih problemov, ki jih dnevno občuti na lastni koži. Na koncu razprave so prisotni soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: RESOLUCIJA Občani dolinske občine zbrani na javnem sestanku dne 3. 12. 1978 v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu, na katerem so razpravljali o javnih prevozih h ' 1 soglasno pozivajo - -vse pristojne organe, naj dosledno ‘in odločno postopajo zato, da bo čimprej vzpostavljeno prejšnje stanje, t.j., da ACT - KPP ponovno prevzame vse doslej upravljene proge in jih čimprej razširi še na ostale dele občine Dolina v skla- du s predlogom uprave občine Dolina z dne 5. 12. 1977, prot. 5846/77 kot upravičeno pričakuje tudi prizadeto prebivalstvo naše občine; pozivajo pristojne deželne organe, da dokončno prekličejo koncesijo podjetju SAP za progi 40 in 41. Danes praznuje 75 let ^ U UL Asu. ANDREJ RUPEL Še mnogo let zSfavja in veselja mu iz srca želita žena Marica in sestra Ida. IZSLEDKI DOLGOTRAJNE SODNE PREISKAVE Nabrežinska hranilnica samo žrtev širokopotezne finančne mahinacije Odvetnika Vinciguerra in Može obrazložila izsledke preiskave in nakazala verjetne odgovornosti dejstvo odstranjuje še zadnje dvome v dejavnost nabrežinske hranilnice in njenih funkcionarjev in u‘ praviteljev, kajti zgovorno prič8' “a ta bančna ustanova ne more nosiu nobene odgovornosti za to, kar s je zgodilo, ampak je bila dejansko žrtev. Prav zato bo treba v bodoče proučiti možnosti, da nabrej^T ska hranilnica in posojilnica s sejnim postopkom zahteva od ni®* banke povračilo vsega denarja, ** ga je ta banka neupravičeno vnovčila' Od kod primanjkljaj, do katerega je prišlo pred približno poldrugim letom v nabrežinski hranilnici in posojilnici in kam je izginila vsota nad 250 milijonov lir, o kateri je bilo v zadnjih mesecih toliko govora? Točnega odgovora na to vprašanje še ni mogoče dati, kajti v teku je sodna preiskava, da se ugotovijo morebitne odgovornosti posameznikov in družb. Vendar pa je že sedaj mogoče izdelati precej točne hipoteze in priti do dokaj verodostojnih ugotovitev o tem, kako je krožil in kam je izginil denar. O tem sta sinoči v nabrežinski dvorani Igo Gruden govorila odvetnika Vinciguerra in Može, zagovornika Petra Grudna, bivšega ravnatelja (dejansko je le opravljal ravnateljske funkcije, ni pa bil nikoli uradno imenovan za ravnatelja) nabrežinske hranilnice in posojilnice, ki se je nenadoma znašel v vrtincu milijonov, desetin milijonov, ne da bi pravzaprav dobro vedel, za kaj gre. Špekulacija, zaradi katere sta se nenadoma znašla v zaporu Gruden in ravnatelj hranilnice iz kraja Ca-stions di strada, Valerio Toneatto, izvira iz stečaja družbe «Eurccam-merciale* iz Vidma. Gre za družbo, ki dejansko ni nikoli obstajala, ampak je bila le kritje za trgovsko poslovanje bratov Lazzaro iz Gonarsa, ki sta znana trgovca z mesom. Oba sta redno poslovala z najrazličnejšimi bančnimi operacijami s katerimi sta lahko krila izdatke in včasih tudi kaj več zaslužila. Pri-tem sta se okoriščala že omenjene družbe, ki je razpolagala z izdatnim jamstvom pri Banco di Roma. Med drugo polovico leta 1976 in začetkom leta 1977 pa se je finančno stanje bratov Lazzaro bistveno poslabšalo. Pri Banco di Roma so to verjetno »zavohali*, oziroma, kaže, da so za to vedeli vsaj nekateri funkcionarji. O tem pa seveda niso bili nikakor obveščeni uslužbenci manjših bank, katerih sta se brata Lazzaro redno posluževala. Pri tem mislimo na hranilnici in posojilnici v Nabrežini in v Castion di strada. Da bi premostila trenutne (kasneje se je izkazalo, da niso bile le trenutne) finančne težave, sta se brata Lazzaro poslužila že dokaj znanega sistema, to je izdajanja nekritih čekov. Več takih čekov sta vnovčila v nabrežinski posojilnici, vendar pa je Peter Gruden, pred izplačilom, telefonsko zahteval jamstvo od Banco di Roma, ki je to jamstvo tudi dala. Kasneje pa je i-sta banka zavrnila plačilo čekov družbe »Eurocommerciale*, ker družba dejansko že precej časa ni bila sposobna kriti izdanih čekov. Tako se je zgodilo, da je dejansko nabrežinska posojibriea-izplačala del dolgov bratov Lazzaro rimski banki. Skratka, mesarja nista bila sposobna kriti čekov in sta se v zadnjem trenutku zatekla k manjšim bančnim zavodom, da bi na nepo- iiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiitiimiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiia SKLEP TRŽAŠKEGA POROTNICA SODIŠČA Psihiatrični pregled za Carla Sturmana domnevnega morilca prof. Prelessinija Do obnovitve procesa, kije bil odložen za nedoločen čas, bo Sturman ostal v zaporu Pred tržaškim porotnim sodiščem se je moral včeraj zjutraj zagovarjati 24-letni Carlo Sturman, ki je bil obtožen umora 63-letnega profesorja Erminia Prelessinija. Dogodek je znan in zasliševanje Sturmana ga je še potrdilo. 8. avgusta letos se je obtoženec pozno ponoči, bilo je namreč že po polnoči, odpravil k Prelessiniju na dom v Ul. Valmar-tinaga v Rojanu. Kot je sam povedal, je bil dokaj potrt, saj ga je prav pred kratkim pustila žena, ki je odpeljala s seboj tudi dveletnega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiMMiinifMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiia Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA ARCI za aktivnejše soočenje med dvema kulturama v Trstu Predsednica Adriana Janežič o načrtovanju kulturne in športne dejavnosti v naši pokrajini Načrtovanje kulturnoprosvetne in športne dejavnosti v tržaški pokrajini je bila osnovna tema tretjega pokrajinskega občnega zbora združenja ARCI, ki je bil v nedeljo v Domu pristaniških delavcev v Trstu. Kako vtisniti vprašanju izkoriščanja in uporabe prostega časa, kakor tudi načrtovanja ljudske kulture novo OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBVEŠČA da sprejema za novoletno številko, ki bo izšla v povečanem obsegu NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 22. DECEMBRA. URNIK: vsak delavnik od 9. do 12.30 in od 15.30 do 17. ure, razen ob sobotah. Uradi oddelka bodo zaprti od 23. do 26. decembra zaradi božičnih praznikov! vsebino pa tudi več organizacijskega zagona, je danes vse bolj občuten problem med demokratičnim gibanjem, ki si na vseh ravneh prizadeva, da bi utrdilo zavest o potrebi čim širše ljudske in demokratične partecipacije. V naših krajih ima ta problem izrazito specifiko, ki jo je treba posebej upoštevati. To je sožitje dveh različnih narodnostnih skupnosti in različnih kultur. V tem okviru je torej ena od temeljnih nalog kulturne rolitike v teh krajih zbliževanje in sodelovanj med italijansko in slovensko kulturo. Ravno na tem področju se mora v prihodnje preizkušati učinkovitost snova nja in dela združenja ARCI, je bilo večkrat izrecno poudarjeno na nedeljskem občnem zboru. Poleg tega pa je nedeljsko srečanje kulturno prosvetnih in športni delavcev, ki delujejo v okviru tega demokratičnega združenja, nekako sovpadalo z dejstvom, da je italijanski parla ment po dolgem boju delavskega razreda razpustil ENAL, to je usta novo, ki jo je upravljala država in ki dejansko ni dopuščala svobodnej šega in demokratičnejšega razvoja povezovanja raznih oblik kulturne ga, špotnega in rekreacijskega delovanja po društvih, v katerih naj bo zagotovljen- večja možnost demokratične pa: tecipacije. O dosedanjem delu ter o nadaljnjih načrtih in nalogah združenja ARCI v naši pokrajini, kakor tudi o družbenopolitičnem položaju, v katerem je to delo potekalo in poteka, je izčrpno poročala predsednica A-driana Janežič. Prizadevanja na ljudsko kulturnem in športnem področju v zadnjem dveletju je u okvirila v širše politično in družbeno dejanje tako v vsedržavnem kot krajevnem merilu, ki ga nekako označujejo kriza vrednot, naraščajoče nezaupanje v inštitucije ter razkr; janje družbenega tkiva. Najvidnejše oblike teh teženj so terorizem, ki zadobiva vse večje razsežnosti, na krajevni ravni pa avtonomistična in izolacionistična gibanja. Vse to so, prej kot politična, zlasti kulturna vprašanja in odgovor na ta vprašanja je lahko v novem, enotnejšem in bolj demokra hčnem pristopu v okviru novega kul turno prosvetnega in športne''^ gi- (Nadaljevanje na zadnji strani) sinčka, poleg tega pa je bil tudi brez dela. Profesor Prelessini mu je odprl vrata svojega stanovanja, saj je Sturman večkrat hodil k njemu, ko je bil v težavah. Sedla sta za mizo v kuhinji in Sturman mu je razodel svoje tegobe. Takrat je videl na mizi tudi samokres. Vzel ga je v roko, kot bi vzel v roko vžigalnik ali zavojček cigaret, ko se je neuadoma sprožil strel, ki je smrtno zadel Prelessinija. Sturman je ostal zmeden: skušal je obuditi Prelessinija, pri čemer pa je truplo zdrknilo na tla. Po tem dogodku je obtoženec, kot je sam priznal, pobral samokres in nekaj drugih predmetov ter odšel iz stanovanja. Samokres so nekaj dni kasneje našli v gozdu pri Zabrežcu. Vse to je Sturman ponovil včeraj sodniku in pojasnil tudi, da se je večkrat zdravil v tržaški psihiatrični bolnišnici, sicer vedno prostovoljno. Povedal je tudi, da je skušal nekajkrat napraviti samomor, vendar da nikoli ni mislil resno, temveč je le skušal Carlo Sturman na zatožni klopi pritegniti nase ženino pozornost. Podobne izjave je dala tudi njegova žena, 21-letna Giulia Donati, ki je opisala svoje življenje s Štormanom. Iz njenega pripovedovanja dokaj jasno izhaja psihična podoba Sturmana, ki je v bistvu nezrel človek, popolnoma nepripravljen na družinsko življenje in na odgovornosti, ki iz njega izhajajo. Sklenila ga je zapustiti in oditi k svojim staršem ne zato, ker ga ne bi več ljubila, temveč, ker jo je večkrat pretepal, za svoj korak pa se je dokončno odločila, ko jo je nekaj dni pred umorom Prelessinija, tako stisnil za vrat, da je imela več dni podplutbe. Kar zadeva lažnih s momorov, ki jih je Sturman uprizoril baje trikrat, pa gre za orožje, ki se ga je posluževala tudi sama. Tu di ona je namreč včasih hlinila sa momor, da bi kaj dosegla od staršev ali od moža. Gre vsekakor za podobo dokaj nezdravih in nen< malnih družinskih razmer. Ko je govorila o zadnjem prepiru, ko jo je mož stisnil za vrat, je zanikala, da bi jo Sturman hotel zadaviti: šlo je zgolj za prepir, kot se dogaja tolikim zakonskim parom. Po zaslišanju Giulie Donati je predsednik Visalli sklenil prekiniti razpravo za nekaj minut. Ob obnovitvi je povedal, da je sodni zbor sklenil zahtevati za Carla Sturmana psihiatrični pregled, da bi ugotovili, kakšno je njegovo trenutno duševno stanje, in kakšno je bilo, ko je prišlo do dogodka. Zato bodo vse dosedanje akte poslali preiskovalnemu sodniku, ki bo moral imenovati izvedence, ki bodo Sturmana pregledali. Do obnovitve procesa pa bo moral Sturman ostati v zaporu OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROCOLU. SREDISCU MESTA IN PRI SV. IVANU. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALI PO TELEFONU NA ŠTEV 794672 šten način krila primanjkljaj na tekočem računu z Banco di Roma. To jima ni uspelo v celoti, a kljub temu sta nabrežinsko banko opeharila za več kot 250 milijonov lir, banko v Castion di strada pa za nad 800 milijonov lir. Ostaja pa dejstvo, da je bila Banco di Roma, o-ziroma nekateri funkcionarji te banke, obveščeni o kritičnem stanju bratov Lazzaro, a so, kot kaže, kljub temu zagotovili kritje čekov. Vloga, ki jo je imel pri tem Peter Gruden, je torej precej obrobna. Predvsem je treba poudariti, da njemu obtožnica ne pripisuje direktnih odgovornosti za prilastitev denarja, ampak izhaja predvsem iz trditve, da je prelahkotno izplačeval čeke. Iz vseh aktov sodne preiskave pa je razvidno, da sta bila nabrežinska hranilnica in posojilnica ter seveda Peter Gruden, dejansko žrtvi širše mahinacije, o kateri je preiskava še v teku in ki je vsekakor osiedotočena na dejavnost Banco di Roma, oziroma nekaterih funkcionarjev te banke. Prav to V soboto sta se poročila ESTER BANKOVIČ in JELKO AUER Obilo sreče in medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti jima želi PD Slovenec iz Boršta. Gregorčičeva proslava na srednji šoli v Dolini Poimenovanje dolinske sre^ šole po pesniku Simonu Gregorčičil nudi priliko, da se vsako leto V. Vabljeni. Razna obvestila PD Rdeča zvezda - Salež vabi v prostore občinske ambulante v Saležu na Miklavževo razstavo knjig, ki bo “anes, 5. decembra, od 14. do 18. Ure. PD Kraški dom • Repentabor, vatu na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč v staro šolo na 9°lu, ki bo danes, 5. decembra, od do 20. ure. Lep dar za Miklav-24 je dobra knjiga. Kmetijska zadruga v Trstu sporoma pridelovalcem oljk, da bo začela torklja v Boljuncu deiovati z 11. decembrom. Razstave V galeriji Rena vecia v Ul. Donose 20 razstavlja Atilij Kralj. Razsta-va je podaljšana do 10. decembra °d 18. do 21. ure ob delavnikih in °d 10. do 13. ure ob praznikih. Kino Cappella Undcrground 18.00 - 20.00-22-00 »Arrangiatevi*. Maura Bolo-Sninija. Toto, Peppino de Filippo. Ariston 16.30 . 19.15 - 22.00 »Una mo-8lie». John Cassavetes, Peter Falk, Gena Rovvlands. Barvni film. ”'tz 16.00 «Battaglie nella Galassia*. Richard Hatch, Dirk Benedikt, Lor-he Greene. Barvni film. *-den 16.30 «Addio, ultimo uomo». Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Naziouale 16.00 »A proposito di omi-oidi*. Barvni film. Grattacielo 16.00 »Corleone*. Giuliano Gemma, Claudia Cardinale, Orazio Orlando, Michele Placido. 'Onice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To- frgnazzi, Michel SerraulL t!tcelsior 16.00 «Pretty Baby». Barvni Rim Louisa Malleja. Keith Carradi-ne. Susan Sarandon, Brooke Shields. Prepovedan mladini pod 18. letom, "ignon 16.00 »Fantasia*. Barvni Walt Oisneyev film. ''fistallo 16.00 «Svegliati e uccidi». G- M. Volonte, Lisa Gastoni, R. Hoffman. Sledi revija »Desiderio *rotico». Prepovedano mladini pod fc.}8- letom. Oodraimnatico 15.30—22.00 «Pamela. '1 sapore del peccato*. Prepovedan hiladinj pod 18. letom. Barvni film. •oderno 16.30 »Mazzinga contro gli .»o robot* Barvni film. “Tora 16.30 «U maledizione di Da- Jien*. W. Holden. Prepovedan mla-rdiM pod 14. letom. aPito| 16.30 «Suor EmanueUe*. Pre-- Povedan mladini pod 18. letom, ittorio Veneto 16.30 «La signora č s^ata violentata*. Prepovedan mla-»j ini pod 14. lteom. V ,a|e Zaprto. Vo|‘a Zaprto. Mali oglasi Grd TRANSIT velik, primeren za Rtovanje prodam. Gume in karo-*er>ja nove za lir 2.950.000 Telefon st- 208455. f*°DNE PRILOŽNOSTI. Carli pro-f 850 '68; 127 '72 - '73; alfasud '73; "R 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 GR - '71 - 72: A 112 '70; R 16 '72; AR l?°0 '70; 238 furgon '69: ford tran-8lt '70; 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca-^sale 7, R°DAM teren parcelo 1100 kv. m p°d Kontovelom za nasade trt ali ?Vetja. Prodam tudi dva soda be-£*a vina — 6 hi oz. 3 hi. Košuta, 276. p^AšKO podjetje EXPORT - IM-ORt Uradnico/ka vestno/ega, "’arljivo/ega po možnosti z znanjem joohrvaščine. Pisati na Primorski "*vnik pod šifro »marljiva*. ..^M harmoniko Scandalli Super VI. (.,^'efon 229121. ,0,tAM dobro vpeljano mlekarno -pr' ^v' •fa8°bu. Telef. 724-286. JtKO.IFNKA, zdrava, srednjih let, 'lQvenka. poštena, išče delo pri riižinj, dopoldan ali popoldan. Go-tor*. ^rvatsko, nemško in delno i-^Ujansko. Ponudbe pisati pod ši-»Upokojenka*. .'GRAJAM FIAT 126 letnik 1976. ‘“formacije na tel. 825246. SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi danes, 5. decembra, ob 20.30 v svoje prostore v Ul. sv. Frančiška 20/11., na «POL LITRA VIPAVCA« Humor in novo knjigo DAMIRJA FEIGLA bo predstavil Miroslav Košuta. Iz pisateljeve vedrine in smeha nam bosta natakala Zlata Rodošek in Silvij Kobal. V večer bo odmevala harmonika, ki jo bo nategoval Zoran Lupine. Gledališča SPD TABOR - OPČINE vabi V PROSVETNI DOM NA MIKLAVŽEVO RAZSTAVO knjig in gramofonskih plošč Odprta bo: Danes, 5. decembra, od 17. do 20. ure. Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar. S S G Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 5. t.m., ob 20. uri v Postojni s predstavo Miroslava Krleže «Leda*. ROSSETTI Danes ob 20.30 izven abonmaja Compagnia della Loggetta, Centro Teatrale Bresciano predstavlja Piran-dellovo «La vita cbe ti diedi» z Va-lerio Moriconi. Abonenti 30 in 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «11 matrimonio se-condo Svevo*. VERDI Danes ob 20. uri druga ponovitev Viozzijevega «Allamistakea», Puccinijeve «Cavallerie rusticane* in Casel-love »La Giara*. POMISLITE NANJO TUDI OB MIKLAVŽU Na Tržaškem in Goriškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah; TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 TRGOVINA MIKA, Nabrežina 194 ULGHERI-PAVAT, Opčine, Narodna 48 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesljan JOSIP GERGOLET, Doberdob KATOLIŠKA KNJIGARNA, Gorica KNJIŽNA ZADRUGA «SREČANJE», Gorica ter na razstavah pri naslednjih društvih: PD TABOR, Opčine KRAŠKI DOM, Repen RDEČA ZVEZDA, Salež IVAN GRBEC, Skedenj VALENTIN VODNIK, Dolina F, PREŠEREN, Boljunec PD PD PD PD PD r.bsi Uirj; MIKLAVŽ TRKA NA VRATA PRIDNIH OTROK Kaj jim bo prinesel? Prav gotovo veliko dobrot V vreči ima tudi lepe knjige,-7 . . . .. . ki jih je pravkar odložil v EbZ&dKl ■v Sunčana Škrinjarji: VETER NA POČITNICAH JA IM E Je ANCULO: INDIJANSKE ZGODBE Jutta Lammer: OTROŠKA ROČNA DELA Binette Schroeder: METULJČKA Metuljčka | p > J.K-A- ■■ ČKMU.tH&ttShtčU''* ■ . .. - ; ZDRUŽENJE STRAŠEV s sodelovanjem osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra ter PD Kraški dom priredi v telovadnici nove osnovne šole na Colu danes, 5. decembra, ob 15.30 MIKLAVŽEVANJE Vabljeni starši ter prijatelji mladine! SPD Igo Gruden - Nabrežina s sodelovanjem osnovnošolskih otrok prireja MIKLAVŽEVANJE v društveni dvorani, danes, 5. decembra, ob 17. uri. Na sporedu je tudi krajši kulturni spored. Sv. Miklavž sprejema darila istega dne od 15. ure dalje v društvenih prostorih. Z NEDELJSKEGA STROKOVNEGA SREČANJA NA ESPOMEGU Kakovost vin in resnost pridelovalcev najboljše jamstvo za uspeh na tržišču O zakonskih predpisih, ki urejajo pridelovanje in prodajo vin govoril Armando Botteon - Množična udeležba vinogradnikov Vinogradništvo je med kmetijskimi dejavnostmi na Goriškem prav gotovo na prvem mestu. Gre za specializirano vinogradništvo, usmerjeno v pridelovanje visoko kvalitetnih vin, ki kljub ostri konkurenci, tako na domačem, kakor tudi na tujih tržiščih, zlahka najdejo kupca. Če so bila briška in posoška vina še do nedavna poznana zgolj v deželnem merilu, si v zadnjem času (pri tem ne gre pozabiti pomembne promocijske dejavnosti konzorcijev za zaščito briških in posoških vin) uspešno utirajo pot na italijanski in mednarodni trg. K taki uveljavitvi sta prispevali tako kakovost vin, ki prav gotovo sodijo med najboljša v evropskem merilu, kakor tudi resnost pridelovalcev in proizvajalcev. Tak sloves namera vajo tukajšnji vinogradniki, med katerimi je lepo število Slovencev, ohraniti tudi v bodoče, saj je od boljše ali slabše prodaje grozdja, oziroma vina, odvisen tudi njihov življenjski standard. Marljivost pri delu in prizadevanja za pridelavo čimveč in čimbolj kakovostnega vina pa danes ne zadostujeta več, saj se morajo vinogradniki soočati tudi z dokaj zapletenimi zakonskimi predpisi, tako Evropske gospodarske skupnosti, kakor tudi italijanske države, katerih tolmačenje ni zmeraj dovolj jasno in se težko znajdejo tudi strokovnjaki, ki se na te stvari spoznajo. Prav obstoječim predpisom glede pridelovanja in prodaje vin je bilo posvečeno srečanje, ki ga je v nedeljo zjutraj, priredila goriška trgovinska zbornica, v sodelovanju s konzorcijema za zaščito briških in posoških vin. Izčrpno poročilo o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih (pri tem naj še enkrat omenimo, da je zakonodaja na tem področju zelo obsežna) je podal Armando Botteon, ravnatelj dokumentacijskega informacijskega središča iz Lavisa, v triden tinski pokrajini. Nedeljskega srečanja se je udeležil, poleg goriškega župana De Simoneja, ravnatelja združenja go-riških trgovcev Scarana in pred sednikov konzorcijev za zaščito briških in posoških vin Cosola in Attemse, tudi deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, Emilio IVI Gobbo. To pomeni, da namerava deželna uprava tudi v prihodnje posvečati posebno pozornost na-daljnemu razvoju visokospecializi-rani dejavnosti, ki pa se mora razvijati v skladu z gospodarskimi načrti in zadevnimi zakonskimi predpisi Evropske gospodarske skupnosti, kakor je poudaril Del Gobbo. V sejni dvorani paviljona C, na razstavišču ESPOMEGO, kjer je bila te dni odprta tudi razstava kmetijskih strojev, se je na srečanju zbralo lepo število vinogradnikov iz naše, pa tudi iz videmske pokrajine. Tolikšna udeležba, ki je naj-orž niti sami prireditelji niso pričakovali, je nedvomno dokaz, da se tukajšnji vinogradniki živo zanimajo za vprašanja, ki so tesno povezana z njihovim vsakdanjim delom. Po kratkih uvodnih posegih dr. Scarana, goriškega župana De Simoneja in deželnega odbornika Del Gobba, je Armando Botteon pojasnil bistvena določila, ki zadevajo poimenovanje visokokakovostnih zaščitnih ter namiznih vin. Zaradi dokaj zaoletenih zakonskih norm — poleg določil Evropske gospodarske skupnosti je treba upoštevati tudi predpise, ki so jih na svojo roko izdelali v Rimu — je marsikdo od pridelovalcev, posebno tisti, ki , svoj pridelek stekleničijo, v dvo-i mih, če je pri navedbi imena in drugih podatkov na nalepki, ravnal v skladu s predpisi. Ravnatelj dokumentacijskega središča iz Lavisa je nadalje opozoril, na vrsto pomanjkljivosti v pravilnikih, ki urejajo proizvodnjo vin z zaščitenim geografskim poreklom. Vzroke je iskati predvsem v dejstvu, da so bili pravilniki sprejeti 10 - 12 let nazaj, od tedaj pa se je v vinogradništvu marsikaj spremenilo, predvsem glede kakovosti, kakor tudi glede količine pridelka. Nujno bi bilo zatorej pravilnike u-skladiti z dejanskim stanjem vinogradništva, v seznam zaščitenih sort pa vključiti tudi take, katerih pridelovanje je mogoče količinsko omejeno, vendar predstavljajo za določeno področje posebno značilnost. Briške vinogradnike je opozoril na možnosti, da bi se lotili pridelovanja zaščitenih penečih vin, kar bi bilo mogoče s prilagoditvijo obstoječih pravilnikov. Med obširno diskusijo je bilo zastavljenih nekaj konkretnih vprašanj glede možnosti pridelovanja in komercializacije znanega pikolita izven zaščitenih področij, glede možnosti, da vinogradniki poleg predelave lastnega grozdja, kupujejo tudi grozdje drugih pridelovalcev, glede upravičenosti poimenovanja tokaja in rebule, tako kakor zahtevajo predpisi, glede izpolnjevanja spremnih listin pri prevozu vina, glede davka na dodatno vrednost itd. Namen vseh teh zakonskih določil je kajpak eden in isti: preprečiti potvarjanje in goljufije ter zaščititi poštene proizvajalce. Pri ton pa ni mogoče mimo ugotovitve, da so nekateri predpisi odvečni. Ta ko je recimo brez vsakršnega smi sla okrožnica glede prijave namiznih vin z geografsko označbo. Do- gaja se pač isto, kakor na vseh drugih področjih družbenega in gospodarskega življenja. Obstajajo za kanski predpisi, ni pa zadovoljivega instrumenta, ki bi zagotavljal njihovo dosledno izvajanje, zato si je pač treba stalno izmišljati nove predpise, ki jih je treba, hoiteš nočeš upoštevati. Zaradi velikega zanimanja, bodo taka srečanja prirejali tudi v prihodnje. Kako bo z upravljanjem telovadnice v Štandrežu? V petek zvečer so se v Štandrežu sestali, da bi se pomenili o upravljanju in uporabi nove občinske telovadnice, predsednik rajonske konzulte Reščič s člani koordinacijskega odbora štandreških športnih in prosvetnih društev ter občinski odbornik Fantini z nekaterimi funkcionarji občine. Kot je znano bo telovadnica kmalu gotova, v teku so zadnja o-lepševalna dela. Ker so predstavniki občine pred časom nakazali možnost, da bi bilo upravljanje v rokah domačinov, se je v Štandrežu sestal odbor domačih društev. Na petkovem sestanku pa so občinski predstavniki povedali, da bo občina sama obdržala upravo, kot to dela v drugih krajih, in da bo le pri podelitvi ur za uporabo telovadnice prvenstveno u-poštevala potrebe domačih društev. Štandrežci so to stališče vzeli na znanje, vendarle so si pridržali pravico odgovoriti, kajti pogovoriti se morajo v sklopu odborov posameznih društev. Vsekakor pa bo v tem treba budno paziti, da ne bodo na občini podredili zahteve in potrebe Štandrežcev onim drugih društev iz drugih mestnih predelov, pa čeprav bi šlo za kako že uveljavljeno društvo. Prednost v uporabi in umikih morajo vsekakor imeti društva, ki delujejo v neposredni bližini telovadnice. Na petkovem sestanku je bilo postavljeno tudi vprašanje poimenovanja telovadnice po letalcu in kolesarju Edvardu Rusjanu, kar so zahtevali domačini. Odbornik Fantini je dejal, da je to čisto novo vprašanje, ker niso drugih telovadnic poimenovali, zato bi morali za to poskrbeti. Govor je bil tudi o vprašanjih o-krog nogometnega igrišča, o čemer so se Štandrežci pred dnevi pogovarjali z odbornikom za finance Ciuf-farinom. Ta je dejal, da bo moč najy v proračunu prihodnjega l^ta denar za adaptacijo nekaterih struktur na nogometnem igrišču Juventi-ne, prav tako bo moč odkupiti zemljišče blizu igrišča, ki bi služilo za parkiranje. Pri Juventini se namreč udejstvuje nad 100 nogometašev, v večini najmlajših, in ureditev igrišča je vsak dan bolj potrebna. Pobudo društva je podprlo šolsko skrbništvo, prosvetni delavci pa so poskrbeli za njeno izvedbo. Komisija šolnikov je pri pregledu spisov in risb z zadovoljstvom ugotovila, da bi skoraj vsi bili vredni nagrade. Izbranim so nagrade že izročili. V podjetju laminati Lisert v januarju dvojna izmena Po številnih zaskrbljujočih vesteh glede stanja v gospodarstvu v pokrajini, po dolgem času lahko spet zabeležimo razveseljivo novico. V januarju bodo v tržiški tovarni Laminati Lisert uvedli dvojno izmeno, za čimvečje izkoriščanje obstoječih naprav. Te dni je bil na sedežu združenja industrijcev sestanek med lastniki tovarne, tovarniškim svetom ter sindikatom kovinarjev, na katerem so razpravljali prav o tem vprašanju. Nov način ureditve proizvodnje narekuje zaposlitev dodatne delovne sile. Zaenkrat bodo nanovo zaposlili od 20 do 25 delavcev. SEZNANJANJE SOLNIKOV Preventivna prizadevanja v boju proti uživanju mamil Trenutno to ni pri nas občutljiv probiem lo o enaki odgovornosti uživalca in razpečevalca mamil. Preventivna skrb, ki naj mladega človeka obvaruje pred nevarnostjo mamil, je zaupana šoli. S tem namenom so u-stanovili posvetovalni organa da bo šola usposobljena za soočanje s tem vprašanjem. Psihologija Eugenia Rota pa je iz analize ankete spoznala, da ni zaupanja v odbor «antidroga», ki so ga ustanovili marca lani in v katerem so zdravnik, psiholog, sociolog, dva šolska ravnatelja, trije prosvetni delavci, dva dijaka in en predstavnik staršev. Naloga tega odbora ni zgolj boj proti mamilom, ampak tudi skrb za zdravstveno vzgojo. Pri izvrševanju te naloge čutijo potrebo po stikih s šolskim svetom. Vse informacije naj se stekajo v ta odbor. Samo če bo dobro informiran, bo lahko sprejemal dobre pobude. Izvajalka teh misli je pritrdila občemu prepričanju, da mamila na Goriškem niso najhujši problem, čeprav ga ne gre podcenjevati. Veliko bolj nevaren je alkoholizem. V psihiatrični bolnišnici v Gorici se preko 50 odst. bolnikov zdravi zaradi alkohola. Podobno predavanje bo v veliki predavalnici šole «Ceriani» v Tržiču danes, 5. decembra, ob 17. uri. VSE GORIŠKE ULICE SO BILE POLNE UUDI Tisoči ljudi so se zabavali na tridnevnem Andrejevem sejmu Kramarji so tokrat postavili svoje stojnice tudi na Trgu sv. Antona in v Ulici Alviano • Sejem bo v zmanjšani obliki trajal do nedelje Odbor za boj proti razpečevanju in uživanju mamil je prejšnji dan priredil v veliki dvorani šole »Vir-gilio* v Gorici sestanek za prosvetne delavce ter tiste, ki se ukvarjajo s šolo, da bi jih seznanil z nekaterimi pobudami. O njih so spregovorile sociologinja Bruna De Mar-chi, asistentka sodne policije Maria Teresa Gargiullo in psihologinja Eugenia Rota. Vsaka izmed predavateljic je o-svetlila eno plat vprašanja mami-laštva. Tako je Bruna De Marchi osvetlila anketo sociološkega inštituta ISIG, izvedeno na srednjih šolah, kjer so 1162 prosvetnim delavcem zastavili 33 vprašanj, da bi se dokopali do čimbolj popolne slike, ki so si jo prosvetni delavci ustvarili o vprašanju mamil na splošno kakor tudi o posegih preventivnega značaja, da bi ta pojav omejevali ali odpravili. Anketa je pokazala, da prosvetni delavci z mamili nimajo problemov, da bi z mladimi ter o preventivi morali govoriti strokovnjaki, da se tega vprašanja neposredno z dijaki niso dotikali ter da bi o njem morali spregovoriti tudi s starši. Maria Teresa Gargiullo je razložila novi zakon o mamilih, ki odpravlja poprejšnje krivično določi- Andrejevo je skoro mimo. Skoro, ker bodo vrtiljaki in kramarji, ne vsi, ostali v Gorici še do nedelje. Avtomobilski premet se bo sicer odvijal z nekaterimi težavami tja do nedelje, parkirati ne bo sploh moč na Travniku ali na Trgu Bat-tisti, s težavo bo moč dobiti parkirni prostor v bližnjih ulicah. Kramarji so letos lahko zadovoljni, saj so imeli v soboto, nedeljo in tudi včeraj, polno dela. Še nikdar ni bilo toliko kramarjev v Gorici, zabavišč in vrtiljakov pa je bilo nekaj manj. Ti so prav zaradi tega imeli več dela kot 1 »nprajšnjih /letih in prav letos so zaslužili ker so mastno zasolili 'cene 'vstopnicam na razna zabavišAšfTiV našem-dalj-i pvkupom pri kramarjih, ne pa zah Nagrajeni dijaki ?a poznavanje živali Tri dijake slovenske nižje srednje šole »Ivan Trinko* v Gorici, Pavla Križmančiča, 2,b, Ivana Maraža, 2.d in Marjana Cingerlija 3.b, so nagradili zaradi uspešne udeležbe na natečaju, ki ga je goriško društvo za zaščito živali priredilo na temo poznavanje živali. V natečaju je bilo nagrajenih 16 dijakov italijanskih in slovenskih srednjih šol ter 20 učencev italijanskih osnovnih šol. Natečaj je društvo za zaščito živali priredilo v lanskem šolskem letu ter so se ga udeležili učenci osnovnih ter dijaki nižjih srednjih šol. njem spominu so listki po sto lir, 300, 400, 500 in še več je bilo treba odšteti za kratek < deželni) kandidat za zmago na deželnem prvenstvu, ki ga bo v petek organiziralo ŠD Adria r.a Hudem letu. Takoj za njim se je uvrstil Ivan Petelin, ki je, kljub jutranjemu nastopu na teku čez drn in „'.rn za kolesarje, pokazal, da mu ne manjka zagrizenosti in trdne volje. Za Petelinom najdemo Fabija Ruzziern, ki je tudi že zjutraj tekmoval, je "n popoldne imel nekoliko smole. Kot zadnjega najdemo sicer našega najboljšega sprcialista Tonija Cerasari ja, ki je pa tokrat startal fcr:z volje, saj je bila proga res izredno neprimerna za ciklokrr ’. Po tej tekmi čaka sedaj naše predstavnike deželno prvenstvo, ki bo v petek, 8. t.m., na kraški gmaj- ni pri »Golf klubu*. Seveda vsi štirje že dalj časa trenirajo na tej progi in imata predvsem Čok med juniorji ter Cerasari med cikloama' terji dobre možnosti za osvojitev de-želnega naslova, čeprav mislita tudi Petelin in Ruzzier opraviti lep nastop na domačem terenu. LESTVICA 5. TEKME »AL FOGOLAR* 1. Paccagnella (GS Fanini Lucca) ki je prevozil 24 km v času 1-52 2. Novelli (VC Cividale) po 1’ 3. Tarlao (CCL Stefanutti - „ S. Vito) po l’w 4. Barattin (GS Chiesa- vecchia) po 2’ Paccagnella (Gs Fanini Lucca) po 31. Aleksander Čok (KK Adria) 34. Ivan Petelin (KK Adria) 42. Fabio Ruzzier (KK Adria) 48. Toni Cerasari (KK Adria) r.f. ODBOJKA Srbiji oba naslova Mladi srbski odbojkarji so zasJu' ženo slavili na tradicionalnem ml® dinskem turnirju republik in Pc krajin. Na turnirju v Prilepu, Klf. so dva dni merili moči mladine, so bili zastopniki Slovenije treU' Slovenski reprezentanti so ?ac® zelo dobro. V prvem srečanju premagali BiF s 3:2, v drugem P jim je zmanjkalo moči, saj so izg bili z Vojvodino s 3:2. V teknu * 5. mesto pa so slovenski odbojka J premagali Kosovo s 3:1. V odloc nem srečanju za prvo mesto L Srbija premagala Makedonijo s in to največ po zaslugi mlade® reprezentanta Mitiča. V Titovem Velesu pa so bila m'®, dinke Srbije daleč najboljše. 711. v tej konkurenci sc je *zka*®L Stakičeva, ki je največ gla k zmagi te republike. Mlad ke Slovenije so bile boljše od m* dincev z osvojitvijo tretjega mes ' Slovenija je izgubila z Vojvod s 3:2, s Srbijo 3:0, premagala P je Hrvaško s 3:2 ter Makedomj« s 3:0. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Trebenska ekipa odnesla Gaji obe točki Ves izkupiček sta nepričakovano pobrala Breg in Primorje, Zarja je osvojila dragoceno točko, Juventina pa je spet razočarala Gaja — Primorec 2:3 (1:3) .GAJA: Olivieri, Olenik, Čermelj, ';rse, Milkovič (v d.p. Iztok Grgič), »abrielli, Branko Grgič, Bržan, Bol-0c‘>, Rismondo, Zippo, 12 Kante. PRIMOREC: Maglica, A. Milko-, > Stoka, Screm, M. Kralj II., Hu-5 E. Kralj, Možina, B. Kralj, M. (v d.p. Križmančič), M. Kralj 12 Pavatich. STRELCI: v 21. min. p.p. M. Kralj ■ uz 11-metrovke), v 25. min. p.p. ?®nelli (iz 11-metrovke), v 40. min. EP- A. Milkovič, v 45. min. p.p. B. ‘vN in v 40. min. d.p. Bolcich. KOTI: 5:4 za Gajo. GLEDALCEV: okoli 300. Deveti vzhodnckraški derbi med ajo m Primorcem se je tokrat za-J^čil v korist Trebencev, ki so po i.* * * * v * *?a porazih in remiju spet «prebi-Gaji na domačih tleh še ni ““Pelo premagati sosedov. Tudi nedeljski derbi je bil zani-®1y, borben in ni manjkalo presevaj na obeh straneh. Trenerja ;n Kralj sta poslala na igrivi igralce v okrnjeni postavi: pri H^Pačinih sta manjkala Zuzich in ^j*e, pri gostih pa Pavel Kralj in Klopi sta stopili na zelo razmoče-*n slabo igrišče. Igra se je razdala le na sredini igrišča in prvi P strel na vrata smo opazili v 15. jputi pri domačih, ko je Gabrijelov prosti strel švignil le za las Jd prečko. V 21. minuti pa je sod-JJ* nerazumljive Primorcu dosodil Grrietrovko (zaradi prekrška nad Jdsom Kraljem), ki jo je Mauro r?lj tudi realiziral. Drugo prese-Cenje se je pripetilo že tri minute >je, ko je sodnik prejšnjo na-r"0. »popravil*, saj je dosodil tudi ■pvat sumljivo 11-metrovko v kosi domačinov, ki jo je Gabrielli . "oziral. V nadaljevanju je Gaja nekaj več od igre in Zippo je i ”, minuti zamudil stoodstotno pripust za gol, toda žogo je poslal P E skupini 2. amaterske lite presenetljiva Romam iz Tr-?iča nadaljuje svojo zmagovito tet. Tokrat so Omizzolovi tovariši doma premagali Rudo in ® 12 tekmah dosegli 20 točk, kar pomeni, da so izgubili le 1 točke. Za Romano pa se je ^upina zasledovalcev zredči-p. saj sledita Tržičanom s 3 ‘Očkami zaostanka le Fiumi-tello in Sevegliano. tUKIiluu, Na repu lestvice-pa- je polo-iai Juventine ter Audgxa pre-Cei zapleten in kritičen. Trenutno ne vidimo, kako bi se °be ekipi rešili iz te zagate, kar pomeni predvsem nevarnost izpada. REZULTATI 12. KOLA Rala - Romans 0:1 Aiello - Torre 3:2 Audax - Sevegliano 0:3 Romana - Ruda 2:0 torzo ■ Fiumicello 1:0 "lalisana - Staranzano 0:0 Jdoraro - Juventina 2:0 "Rlesse - Torriana 0:0 LESTVICA Romana 20; Fiumicello, Seve-Sliano 17: Moraro, Torriana 15: ptaranzano 14; Itala, Viliesse *2; Ruda, Malisana, Romans 10; Torre, Terzo 9; Aiello 7; Juventina 6; Audax 5. pARI PRIHODNJEGA KOLA Torriana - Romana, Ruda -JUventina, Sevegliano - Villes- Terzo - Itala, Staranzano -Aiello, Moraro - Audax, Torre -Malisana, Romans - Fiumicello. STRELCI ZA JUVENTINO: , gole: Radikon ‘gola: Kodrič 1 gol : Medeot, Gomišček, Devetak. (pr) trnL50 nad prečko in od tega tre-k aa dalje so Trebenci zaigrali kot urjeni, Gaja pa je v obrambi de-v neverjetne napake, tako da so t. *. minuti gostje z Angelom Miličem povedli in proti koncu pol- časa z osebno akcijo Borisa Kralja še zasluženo potrojili. Tudi v drugem polčasu so Primor-čevi igralci lepo nadzorovali igro na sredini igrišča, Gaja pa je neorganizirano napadala brez posebne pobude, kajti tudi zamenjava Milkoviča z Iztokom Grgičem ni obrodila zaželenih uspehov. Šele proti koncu tekme je «zeleno-rumena» vrsta zaigrala bolj učinkovito, toda bilo je prepozno, saj jim je v 40. min. le uspelo rezultat znižati ne pa remizirati. Vsekakor lahko rečemo, da so tokrat Trebenci zasluženo zmagali. d.gr. Rosandra — Primorje 0:1 (0:0) ROSANDRA: Daj. «.s, Gulič, Hlača, Tadeo, Colavecchia, Grezar, Ščetin, Corbati, G. Maier, Picchieri (v 66. min. Morisani) Cichese. PRIMORJE: Babuder, G. Husu, Tomizza, Angeleri, A. šugan, Barnaba, Marasi, V. Husu, Radešič, (F. Šiigan), Olivo, Rustja. STRELEC: v 48. min. Marassi SODNIK: Degan iz Trsta GLEDALCEV: 200 V gosteh je proseško Primorje nepričakovano, a povsem zasluženo premagalo ekipo Rosandre z golom Marassija takoj v uvodnih minutah drugega polčasa. Po začetnih udarcih srečanja in po taktičnih razporeditvah ob T e-kip je bilo razvidno, da sta en jste-rici stopili na igrišče z namenom, da odneseta vsaj točko. Igra se je tako v prvem polčasu odvijala pretežno na sredini igrišča in oba vratarja sta bila zel«, malo zaposlena. V prvem delu tekme smo bili priča slabemu nogometu, saj sta obe ekipi vse preveč zaustavljali žogo, predvsem na sredi, i igrišča in seveda igra ni bila dinamična. Po odmoru pa se je stanje na i-grišču popolnoma spremenilo. Pro-sečani so neprii kovano prišli v tretji minuti drugega po L" asa v vodstvo z Marassijem, ki ;e izkoristil gnečo v kazenskem prostoru domačinov in iz par metrov neubranljivo premagal vratai.a Rosand..'. Kmalu nato je trener Primorja zamenjal Radešiča s F. šuganom in tako spretno ojačil sredino igrišča. Primorje je zaigralo res solidno v obrambi in. zaustavilo praktično vse napade domačinov, ki v vsem drugem polčasu niso niti enkrat resno ogrožali vratarja Babudra. Igra je bila tudi feolj, čivatuv kgt v prvem polčasu. Prošcčani so..hvli nevarni, y. protinapadu, predvsem z Rustjo' in z Marassijem, ki sta dokazala, da sta v dobri formi. Napad Primorja tr oj v tej tekmi ni razočaral. Primorje j-> dokazalo borbenost in požrtvovalnost, pred vsem v drugem polčasu ter se je s to zmago nekoliko oddaljilo od zadnjih mest LstvLo. V. H. Aurisina — Breg 0:1 (0:1) BREG: Micor, Rodela, Klun, Daz-zara, Dagn, Melon, Jež (Sovič), Lo-vriha, Cigui. Azzolin, Strnad. AURISINA: Tortolo, Bartioli, Do-glia, Andreini, Cimador, Braico, Germani, Perisutti, Mokole, Segulin in Gergolet. STRELEC: v 33. min. p.p. Daz-zara. SODNIK: Pilato iz Trsta. Po štirih zaporednih remijih so prišli Brežani končno do zmage. V začetku tekme je igra potekala predvsem na sredini igrišča in sledile so redke akcije s strani Brega. N-i igrišču pa je iz minute v minuto naraščala živčnost, tako da je moral sodnik Pilato večkrat poseči in je opomnil tri igralce. Igra se je nato nekoliko izboljšala in Brežanom je uspelo priti v vodstvo. V 33. min. je Dazzara prestregel strel iz kota ter neubranljivo poslal z glavo žogo v mrežo. Po tem zadetku pa ni bilo večjih priložnosti do konca polčasa. Po odmoru so domačini stopili na igrišče s trdnim namenom, da vsaj remizirajo. Brežani pa so se odločno branili in v 30. min. bi kmalu podvojili. V protinapadu se je Strnad znašel sam kakih 10 metrov pred vratarjem, vendar je ta strel ubranil. Samo nekaj minut kasneje je Micor z odličnim posegom ubranil strel Aurisine in tako rešil svoja vrata pred gotovim zadetkom. V 40. min. je Braico pri ustavljeni igri hote udaril Ježa, tako da je moral slednji zapustiti igrišče. Sodnik tega ni videl. Po tem dogodku se je živčnost na igrišču še povečala in to ne samo med igralci, ampak tudi med publiko. K sreči je bilo tekme kmalu konec. MIŠ E O KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 60. ko sem zabredel v težave?, je rekel. Nato je za-ovedovati: »Vsakomur se enkrat v ziv jeniu > tako pride. Nabiralo se je kakor iz žleba kaplia jo v škaf. Vendar smo nekako vlekli. Prežgali meseca v mesec.« Za čas je prene a, a 0 či. Pa se je že pognal dalje: »Smešna štorna.« lehnil se je. »Spomladi me je bil sindikat posla e. Seveda - zastonj. Za moje zvesto in d°bro In da sem tudi potreben, so dodali. - No- dobr°* im si rekel,' v življenju nisi bil nikdar na oditi dva dni ne. razen če sta bila dva praznika A šel nisem nikdar nikamor. Potem pa m j . Morje sem poznal z razglednic. Zadnja leta vsi samo o morju kakor o Gradaščici ali Savi. smu bi jim bil bolj hvaležen, če bi mi bi j dali kak tisočak, rekoč: Suhadolc - zdaj pa, ali gre na morje ali ga zapiješ v oštariji ali pa ga das ikor hočeš! - Ne! Oni svojo: da sem P°treben in to na morju. Nisem se mogel pogaiati z nji-Veš, morje je lepo. žal pa se ne da jesti! Ne ja skuhati otrokom, ne moreš ga rezati na kose T udi 12. kolo nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bilo uspešno za gostujoče enajsterice. V tem zavrtljaju smo zabeležili štiri zmage v gosteh, dva remija, le dve ekipi pa sta pred domačo publiko odnesli ves izkupiček. Tudi v tem zavrtljaju ni manjkalo presenetljivih izidov. Za največje presenečenje sta tokrat poskrbela Breg in Primorje. Brežani so namreč v Nabrežini spravili na kolena domačo enajsterico z golom Dazzare, ki je padel že v prvem delu srečanja. Primorje pa je z golom Marassija v začetku drugega dela tekme presenetilo Rosandro in to prednost ohranilo do konca. Do zmage v gosteh je prišel tudi trebenski Primorec, ki je na Padričah osvojil vzhodno-kraški derbi z Gajo. Do zmage so Trebenci praktično prišli že v prvem delu igre. Pomembno točko je tokrat osvojila tudi Zarja, ki je igrala neodločeno brez gola proti Costalungi. S tem izidom pa je morala Zarja prepustiti prvo mesto na lestvici Opicini, ki je z zmago nad Giarizzolami o-stala sama na vrhu lestvice. Osrednja tekma te nedelje med Zaulami in Libertasom se je namreč končala pri belem izidu. Med ostalimi izidi bi omenili visoko zmago Campanel nad GMT, ki s tem porazom ostaja osamljen na predzadnjem mestu lestvice, in presenetljivo zmago (drugo v tem prvenstvu) S. Marca proti Sovrani, ki je s tem petim prvenstvenim porazom zdrsnila-na spodnji del lestvice. Po 12. koHt^bi lahko rekli, da ostajata na lestvici še vedno samo dve eničlh: Zaule niso v tem prvenstvu doživele še poraza, Gaja pa ni še zmagala. IZIDI 12. KOLA Campanelle - GMT 3:0 Giarizzole - Opicina 1:2 Costalunga - Zarja 0:0 Zaule - Libertas 0:0 Rosandra - Primorje 0:1 Gaja - Primorec 2:3 Aurisina - Breg 0:1 S. Marco - Sovrana 1:0 LESTVICA Opicina 16, Zaule, Libertas in Zarja 15, Campanelle 14, Primorec in Rosandra 13, S. Marco, Costalunga in Breg 12, Sovrana 11, Primorje 10, Giarizzole in Aurisina 9, GMT 8, Gaja 6. PRIHODNJE KOLO 10.12. Sovrana - Zaule Libertas - Breg Zarja - S. Marco Rosandra - Campanelle Primorec - Giarizzole i Aurisina - Costalunga Opicina - Gaja GMT - Primorje B. R. Costalunga — Zarja 0:0 COSTALUNGA: Vizzavilla, Pled, Mačehi, Palcini, Tulliani I., Bartole, Rovatti, Tulliani H., Lenarduzzi, Scerone in Chiodini. ZARJA: Pucer, Tieri, Darko Grgič, Mikuš, Saneze, Cecchi (v d.p. Marc), Vidussi, Terčon, Metlika, Frandolič, Ivo Grgič. SODNIK: Semperlin iz Gorice. Bazoviška Zarja je z drugega zaporednega gostovanja odnesla pomembno točko. Takoj lahko povemo, da so zarjani zaigrali pod svojimi sposobnostmi in so le od časa do časa izvedli hitre akcije, ki pa so bile lahek plen za obrambo domačinov. Na Costalungino umirjeno igro Zarji ni uspelo odgovoriti in tako je bilo takoj jasno, da igrata ekipi za točko. Pri tem so bili naj-bodj razočarani navijači, saj so gledali zelo raztrgano in poprečno igro. V drugem polčasu pa se je Zarja nekoliko bolj pomaknila v napad in si ustvarila tudi nekaj priložnosti s Tierijem, ki je sam pred vratarjem slabo streljal, in Vidussijem, kateremu pa je vratar odbil strel v kot. V enem redkih protipanadov pa bi Costalunga kmalu povedla, vendar je uspelo Metliki odbiti žogo s same golčrte. V zadnjih minutah pa so ponovno zarjani imeli izredno priložnost, vendar je Frandoličev strel za las preletel prečko. Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Metlika in Terčon. Big Moraro — Juventina 2:0 (1:0) MORARO: Rigonat, Battiston H., Battistutta, Michelag, Spazzali, Battiston I., Formicoia, Donda, Donda II.. Bigai, Caliigaris. JUVENTINA: Plesničar, Zin, Tomažič, Tomšič, Čevdek, Medeot, Devetak, Lorenzon, Radikon, Tavčar, Gomišček. STRELCA: v 30. min p.p. Calli-garis, v 20. min. d.p. Formicoia. Pot Juventine v letošnjem prvenstvu se vzpenja odločno navzdol in na tej poti Štandrežci ne znajo premagovati postavljenih ovir. To lahko sklepamo po nedeljskem porazu (sedmem v letošnjem prvenstvu) v Moraru. Marsonova skupina si bo morala krepko zavihati rokave, če se bo hotela izvleči iz tega položaja, ki je dokaj zapleten. Potrebna je odločna volja vseh: igralcev, tehničnega vodstva in tudi navijačev, da s skupnimi močmi premagajo globoko krizo, ki se kaže v doseda-njih neu«wittW() zmaga, 4 remiji fn 7 porazov).' Tudi v. nedeljskem srečanju je prišla na dan stara bolezen štandreške vrste: neučinkovitost. Domačini so Juventinino hibo dobro izkoristili in večkrat ogrožali Plesničarjeva vrata. V 30. min. pa je Caliigaris poskrbel, da je prizadevanja Morara kronal z zadetkom. V drugem polčasu smo pričakovali večjo odločnost gostov, ki pa niso utegnili vzeti vajeti igre iz rok domačinov. Ti so svojo premoč potrdili v 20. minuti, ko je Formicoia drugič zatresel Plesničarjevo mrežo in s tem zapečatil zmago svoje ekipe. (pr) LOS ANGELES — Rinus Michels, nekdanji trener nogometne reprezentance Nizozemske, Ajaxa in Barcelone, je pred dnevi odpotoval v Los Angeles, kjer je podpisal pogodbo s tamkajšnjim klubom Azteks. Michels bo v ZDA ostal dve leti. želi želel prekiniti pogodbo, toda oblasti so mu odvzele potni list in mu prepovedale zapustiti deželo. V pogodbi, pravi Amaral, je bila jasno navedena klavzula, da bi lahko ob vsakem primeru nemoteno zapustil deželo, ta pa je medtem sV-novVno «iz'Iini!a» iz bespdila. HOKEJ NEW DELHI — Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na travi je na dvanajstdnevni turneji po Indiji izgubila z reprezentanco indijske policije CRPF z 1:0 (0:0). NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Osem golov kriške Vesne Union ji ni bil enakovreden nasprotnik - Med ostalimi našimi ekipami le Sovodnje osvojile točko V nedeljo je bil na Padričah na sporedu 8. derbi, ki je bil veljaven tudi za «Pokal Primorskega dnevnika*. Pričakovani vzhodnokraški derbi med Gajo in Primorcem se je končal z zmago Primorca, ki je tako dohitel bazoviško Zarjo. V zimskem delu prvenstva morajo odigrati še dva derbija, ki bosta prav v zadnjem, 15. kolu (7.1.79), in sicer Zarja -Breg ter Primorje - Primorec. IZIDI DERBIJEV Breg - Gaja Zarja - Gaja Primorje - Zarja Primorec - Breg Breg - Primorje Zarja - Primorec Primorje - Gaja Gaja - Primorec 1:1 1:0 0:1 3:1 0:0 1:1 0:0 2:3 LESTVICA Primorec Zarja Gaja Primorje Breg 7:4 3:1 1:2 0:1 2:4 B. R. Vesna — Union 8:1 (7:0) VESNA: D. Košuta I. (Tretjak), D. Košuta H., Tence B., Zucca II., Pribaz, Vecchio, Giachin, Miniussi, Querci (Zucca t), Pipan, Botti. STRELCI: Zucca L, Querci, D. Košuta II., Vecchio in Botti; v 25. min. d.p. Union. Lažji trening in nič več, to je bilo za Vesno nedeljsko srečanje s «pepe;ko» prvenstva, tehnično slabim in neorganiziranim Unionom. Na kriški pravokotnik so gostje vrh vsega dopotovali še v nepopolni postavi, tako da so imeli «plavi» proti neizkušenim, pa tudi organizacijsko nepodprti tržaški deseterici, kaj lahko delo. Izid srečanja prav zaradi tega ni bil nikdar v dvomu. Vesna je ohranila svojo nepremagljivost obenem pa tudi prvo mesto na prvenstveni lestvici. Bera golov se je začela s Quercijem, ki je bil resnici na ljubo izredno aktiven, saj je dvakrat poslal nasprotnikovemu vratarju žogo za hrbet in to kljub temu, da ga. je že v prvem polčasu Finotto zamenjal z Zucco I. Slednji je dal kar tri zadetke v dokaz izredne živahnosti kriškega napada. Do gola so namreč prišd domala vsi napadalci Vesne, predvsem zaradi dejansko neobstoječe obrambe Uniona. Žogo so po enkrat poslali v vrata še Botti, Vecchio in pa Košuta II., torej celo branilec. Pri «košarkarskem» izidu 7:0 ob koncu prvega polčasa so se Križani umirili in dopustili nasprotniku, da je dosegel v drugem delu igre častni zadetek. Poslovilni gol Vesne je bil le še formalnost prav tako formalne tekme. V srečanju z nasprotnikom, ki je bil za razred slabši od Vesne je vsaka ocena prikazane igre relativna. Ne kaže torej zavzeti preoptimistič-nega stališča: Vesno čakajo namreč še težke preizkušnje. M. K. Mariano — Sovodnje 1:1 (0:1) MARIANO: Seculin, Paviot, Gri-on, Vidoz, Zoff, Baldassi, Cadez, Muzig, Giacomi, Fontanin, Celante. SOVODNJE: Uršič, Ferfolja, Flo-renin, Bagon, Kovic, Cechet, But-kovič, Marson, Musolin, Vižintin R., Vižintin G. (Devetak R.). STRELCI: v 25. min. Musolin, v 76. min. Celante. Sovodenjci še naprej presenečajo: prejšnjo nedeljo so proti Sagradu doživeli boleč poraz, tokrat pa jim je (morda prav tako boleče) uspelo nerodno zapraviti zmago. Valle se je moral odreči Peteja-nu in Tomšiču, toda kljub temu mu je uspelo spraviti v težave nasprotnika, ki nedvomno spada v samo elito letošnjega prvenstva. Sovodenjci so zaigrali dobro in domačini, ki morda niso pričakovali toliko odpora, so se že od vsega začetka znašli v hudih težavah. V 25. min. mrzla prha za Mariano: Vižintin je lepo podal Musolinu, ki je ukanil vratarja domačinov. Mariano je pritisnil in je ves čas krepko držal pobudo, da bi popravil, kar se je še dalo. Toda Sovodenjci so se dobro branili ter s hitrimi protinapadi večkrat resno ogrožali nasprotnika. Malo pred koncem pa se je domačinom vendarle nasmehnila sreča: levo krilo Celante lepe priložnosti ni mogel zapraviti. Neodločen izid torej, čeprav, bi lahko Sovodenjci celo zmagali, vsekakor pa je to več, kot smo pred tekmo pričakovali. (čf) Roianese — Kras 2:0 (1:0) ROIANESE: Colussi, Manfreda (k.), Valvarosi, Gnesda, Paoluzzi, Castellarin, Alfieri, Manzin, Vigini, D’Ascoli, Possega, 12 Stasoglia, 13 Medici. KRAS: Bogateč, Škabar, Verša, Dilič, Trampuž, Blažina (k.) Colja, Kravanja, Ražem, Grmek, Ljubo Milič, 12 Ferfolja, 13 Rebula. niiiiiiHiiiiiiiKiimiiiiiiniiiniiiMtiiiiiimiiiiiiiiiiiMiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiMiimiiiiiiiiiiiiuiii SMUČANJE SVETOVNA SERIJA Čeprav niso v nedeljo Brežani zaigrali najbolje, so vendar zasluženo zmagali. Z osvojenima točkama so znatno izboljšali svoj položaj na lestvici. SMI RIAD — Znani brazilski trener Paulo Amaral, ki je že leto dni trener v Saudski Arabiji, je poslal poziv rojaku in predsedniku mednarodne nogometne zveze (FIFA) J. Havelangeju, da bi mu pomagal zapustiti to deželo. Arabske o-blasti so mu namreč odvzele potni list in zato tudi Amaral svari svojega rojaka Žagalo, naj ne pride v Riad, ker bi se prav lahko tudi njemu zgodilo, da bi bil izigran z lažno pogodbo. Bivši trener Botafoga Amaral je po letu dni treniranja v tej de- ITALIJA NA PRVEM MESTU Priborile so ji ga predvsem smučarke - Paralelni slalom osvojil Avstrijec Stock SAN VIGILIO Dl MAREBBE - V sklepni paralelni tekmi letošnje svetovne serije je zmagal Avstrijec Leonhard Stock, ki je v finalu premagal rojaka Klausa Heideggerja. Ne glede na to, da italijanski smučarji niso nastopili v sklepnem teku za prvo, oziroma drugo mesto, so zadovoljili, saj je bil Bernardi tretji, Mally četrti, peti Thoni in šele šesti Šved Stenmark. Stenmarka je v četrfinalu premagal Mally. Slovenska smučarja Križaj in Strel, ki sta se kvalificirala za paralelno tekmo, nista nastopila, ker je jugoslovanska reprezentanca že po petkovem veleslalomu odpotovala domov ski. 1900 km dolgo pot sta prema-1 sprotnikom. Le-ti so namreč lovili gali v 72 dneh. Hrabri dekleti sta vse odbite žoge, tako v obrambi kot povedali, da nameravata prihodnje uV.ipapadu .teiuijilLiPenioteuo polagali v ,koš, poleg tega pa so prikazali tudi'veliko-točnost pri metih. Moramo itudi omeniti, . da nastopajo Nabrežinci v tem prvenstvu v glavnem z letom mlajšimi pralci, njihov namen pa je le nabiranje izkušenj. Marko leto prepluti še Labo, Ren in Do- navo. dO KV UiKHISOl ______________ai JiiiiiCiJ iijul ~ Li«! TENIS Slavje ZDA MELBOURNE — Ženska teniška reprezentanca ZDA je tretjič zapored osvojila «Federation Cup*, kar je enakovredno Davisovemu pokalu pri moških. Američanke so v velikem finalu premagale Avstralijo z 2:1. Med posameznicami je Evertova premagala Tumbullovo s 3:6, 6:1 in V letošnjem tekmovanju za sve- 6“sTrac7=V°pa j/^gubila z tovno serijo je_ zmagala _ Italija, Rejdovo s 6:3 in 6:3. Odločil je zato dvoboj dvojic, kjer je par Američank Evert - King tesno slavil nad parom Reid - Tumbull (zmago- pred Avstrijo, Švico in Švedsko. K temu velikemu uspehu pa so v največji meri pripomogle italijanske smučarke in ne smučarji, ki so v preteklosti želi velike uspehe. ! REZULTATI: 1. Stock (Av.), 2. Heidegger (Avstrija), 3. Bernardi (It.), 4. Mally (It.), 5. Thoni (It.), 6. Stenmark (Šve.), 7. David (It.), 8. Neureu-ther (ZRN). Končna lestvica za letošnje svetovno serijo: 1. Italija 109 točk; 2. Avstrija 80; 3. Švica 26; 4. Švedska 22; 5. ZRN 16; Liechtenstein, Francija in ZDA 9. valki v Wimbledonu) s 4:6, 6:1 in KOŠARKA V PRVENSTVU DEČKOV Hud poraz Sokola Alabarda — Sokol (53:13) 136:26 KANU Študentki Ginger Cox (20 let) in Tisch Davis (23 let) iz Dorth-mountha v ZDA sta s kanujem, izdelanim na Norveškem, potovali iz Seattla do Skagwaja na Alja- SOKOL: Ušaj 7 (3:6), Bogateč, Bandelj 4 (0:3), Žbogar 2, Nevenko Pertot, Gruden 4 (0:3), Pangos, Ca-harija, Devetak 9 (2:3). SODNIKA: Boscolo in Mantioletti. Sokol je v drugem kolu doživel hud poraz proti Alabardi, ki je glavni favorit prvenstva. Nabrežinci so se požrtvovalno borili, a niso bili kos tehnično in telesno boljšim na- Sokol — Inter 1904 B 24:45 (9:32) SOKOL: Terčon 14, D. Pahor 4, Della Schiava 6, Stanisa I., Stani-sa V., Stanisa R., Venier, Job, Žužek, Škrk, Carli. Sokolu ni niti v tej tekmi uspelo doseči svoje prve zmage v tem prvenstvu. Nabrežincem je bil usoden prvi del tekme, ko pa je nastopila v drugem delu boljša postava, so bili celo boljši od nasprotnikov. Ponovno se je izkazal Aljoša Terčon, ki je kar dve leti mlajši od norme za to kategorijo. Marko RUGBY RIM — Italijanska zveza za rug-by se je pritožila pri mednarodni zvezi FIRA zaradi pristranskega sojenja na tekmi med SZ in Italijo v Rimu. Srečanje so dobili gostje z 11:9. OBVESTILO ŠK Kras obvešča, da danes, 5. decembra zaradi miklavževanja odpade o-troška telovadba. STRELCA: v 37. min. p.p. zelo dvomljiv gol Roianeseja (saj ne vemo sploh kdo je strelec), v 13. min. d.p. Alfieri. SODNIK: Melich iz Trsta. KOTI • 4 • 4 GLEDALCEV: približno 60. Takoj na začetku so domači i-gralci silovito potisnili Kraševce na njihovo polovico igrišča. Prvo priložnost za goste zasledimo v 16. minuti v lepi kombinaciji med Ljubom Miličem in Ražmom. Toda močan strel slednjega, je vratar odbil v kot. V tem delu srečanja so se vrstile priložnosti Krasa, a sta jih Ljubo Milič in Blsžina zapravi'a. V 30. minuti je streljal Manzin, žoga se je dotaknila Diličeve noge in vratar je moral reševati z letečim posegom. Nekaj minut kasneje je sodnik razveljavil povsem regularen Ražmov gol. Hladna prha za trdeče - bele* v 37. minuti. Žoga je priletela v 16-metrski prostor, Bogateč jo je ujel, vendar se mu je izmuznila iz rok, a preden je prekoračila črto so jo gostje oddaljili. Sprva je kazalo, da je sodnik dosodil napako nad gostujočim vratarjem, potem pa je ob začudenju prisotnih pokazal na sredino igrišča. V drugem polčasu so seveda skušali Kraševci rezultat uravnovesiti in so stalno oblegali vrata Roianeseja. V 3. min. je Kravanja zadel vratnico. Lepa priložnost se je v nadaljevanju ponudila tudi Colji, a tudi njegov udarec je končal izven vrat. Takoj za tem je Roianese nezasluženo podvojil z Alfierijem. V nadaljevanju je imel Kras samo še eno resno priložnost, da bi rezultat zmanjšal. Oškodovani Kraševci, v katerih vrstah sta dobro opravila svojo nalogo Škabar in Kravanja, imajo priložnost, da si opomorejo v naslednjem kolu, ko se bodo na domačih tleh spoprijeli s solidno enajsterico Edere. Skupek Mladost — Azzurra 1:3 (0:0) MLADOST: S. Gergolet, D. Gergolet, Pahor, Frandolič, Marizza, Šuligoj, K. Ferfolja, Ferletič, G. Ferfolja, Rosin (v 35. min. Barbana) in M. Gergolet. AZZURRA: Jenichino, De Piero, Bogo, Rupil (v 41. min. Marassi), Zamaro, Corazza, Paziente, Guerra, Roldo, Collenz in Pelizon. SODNIK: Brion iz Tržiča. STRELCI: v 58. in 70. min. Pelizon: v 55. min. Guerra; v 65. min. K. Ferfolja. Mladost je doživela svoj prvi domači poraz. Temu je botrovala predvsem neizkušenost domače obrambe in odsotnost stebra doberdobske sredine igrišča, Evgena Ferfolje. Stalno se namreč pozna vrzel na sredini igrišča in tudi rezultati Mladosti so sedaj precej slabši. Vodstvo doberdobske enajsterice je skušajo z vključitvijo Bruna Šuligoja dati večjo moč in izkušenost sredini igrišča, moramo pa povedati, da je prav Šuligoj odpovedal. Gotovo ni slučaj, da je Mladost, ko je bil Evgen Ferfolja na igrišču vodila na lestvici, od tedaj pa je v šestih srečanjih zbrala le štiri točke in zdrknila s prvega na deseto mesto lestvice. To je vsekakor vprašanje, ki ga bo moralo vodstvo Mladosti čimprej rešiti. V včerajšnjem srečanju so, v u-vodnih potezah skušali domačini povesti, uspelo pa jim je le nekajkrat ogrožati dobrega vratarja Az-zurre, ki' ni imel dosti dela. Sredina igrišča Mladosti ni namreč nudila napadu veliko uporabnih žog, v prvih minutah pa sta se v napadu izkazala najboljša strelca Karel in Gabrijel Ferfolja, ki pa (preveč o-samljena) nista uspela premagati o-brambe gostov. V drugem polčasu so gostje dobesedno nadigrali naše fante in prvič stresli Gergoletovo mrežo že po desetih minutah, podvojili pa že tri minute kasneje s Pelizonom. Dober-dobci so skušali reagirati, uspelo pa jim je le zmanjšati prednost nasprotnikov z golom Karla Ferfolje, za gol pa je imel gotovo več zaslug vratar nasprotnikov, kot pa domači napadalec. Pred koncem so gostje še povečali prednost, zopet z odličnim Pelizonom in tako spravili dokončno naše fante na kolena. (fg) in ga spraviti v shrambo za zimo. Jaz na morje — otroci pa niso nikdar sitil Lepa stvar! Z materjo sva tuhtala in prekladala. Nazadnje sva odločila tako, da bi še ona prišla za mano za dva, tri dni. Reva še tudi ni nikdar videla morja! In ker ne bere časnikov niti ne hodi na sestanke, še slišala ni mnogo o njem. Seveda,« se je nasmehnil, »ona ni šla na račun sindikata, temveč na naš hišni. Kaj hočeš — vse življenje je garala. Bila je le kdaj pa kdaj na Dolenjskem, od koder je doma Zdaj pa je tako, da vsi gredo na letovanje: na morje, na Bled ali kamor že. Nekateri gredo celo v Dalmacijo, kakor da je to v Šiški. Pravijo, da je tam res lepo. No — mogoče, da je. Ker kje pa smo mi kdaj bili? Dvakrat na leto smo šli na šmarno goro, dvakrat po borovnice, trikrat kostanj brat, štirikrat po gobe in enkrat na Rožnik — to so bili naši izleti, to naša letovanja!« Spet se je nasmehnil. V njej je njegovo pripovedovanje zbudilo prelepe spomine na te nekdanje sprehode: teloh na Šmarni gori, borovnice, gobe, kostanj. Rožnik —. Čutila je, kako se ta svojevrstna lepota ne da opredeliti. Le v srcu živi z neizbrisno silo svetlo, očarljivo, vabljivo. — Oče je nadaljeval, kakor da ga kaj posebnega sili k temu: »Mislil sem si o materi — samo garala je, reva, nič ni imela doslej od tega življenja — naj gre malo na morje! Viš — in tako sem se zadrgnil. Mislil sem, da že kako pojde Sposodil sem si denar. — Nenadoma sem moral vrniti. Vrnil pa sem tako, da sem si drugod sposodil, pa si spet sposodil, ker je bilo treba spet vrniti. Krpal sem... krpal, dokler se nisem do kraja zapletel,« je dejal tiho. »Prekleto morje!« je vzkliknil, kakor da se je rahlo razjezil. »Pa saj ne vem, če je morje krivo tega. Mogoče bolj vse to naše življenje zadnjih let! Kje so nekoč take reve, kot smo mi, mogli sanjati o morju? Čemu, zakaj takim ljudem morje? Kopalnice sicer ni doma, se pa lahko opereš v škafu. Otroke spodiš iz kuhinje in gre. Komur ni škaf dovolj, lahko gre na Ljubljanico ali na Savo, seveda, če je mlad. A staro kost — kaj bi jo človek kopal! Postrgaš z nje grinte, življenje se nič ne spotika! Kdor je nekoč hotel videti morje, si je lahko kupil barvno razglednico. Nekoč smo mi — preprosti ljudje, kakor nas imenujete, mislili bolj na to, da si najdeš službo, da prigaraš za vsakdanji kruh. Letovanja si imel dovolj, ko si bil brez posla. To je doletelo skoraj slehernega. Zdaj ljudje hočemo vsega' Saj slišim na sestankih-če ima kdo avto, se spotikamo obenj, ker ne gre, da bi se oni vozil, jaz pa pešačil! Če ima kdo za kvadratni meter več prostora v stanovanju, že mu obesimo na vrat koga! Če ima kdo boljšo plačo, že se spotikamo obenj in najraje bi mu vse vzeli. In sploh — zdi se mi, da bi ljudje zdaj najraje vse delili, kar naprej nekaj delili. Sicer pa nam tako tudi pišejo v časnikih in tako nam govorijo po sestankih. Včasih se mi zdi, da nas nekdo kar naprej hujska in hujska k nečemu! Kar naprej si lahko bral ali slišal: Morje delovnemu ljudstvu! — Delovno ljudstvo smo mi, pravijo! — Ne zameri mi, da se malce norca delam, ker si aktivist! Delovno ljudstvo smo že mi, to je res, ali jaz Jožetu Suhadolcu ne bi obljubljal vsega, kar je na svetu! Celo če bi mu lahko dal, mu ne bi dal vsega kar naenkrat, že prvi dan. Potem bi najbolje bilo, da otrok, ki se danes rodi, jutri že sedi v pisarni. Ne ne! Vsaka stvar potrebuje časa, da zrase, dozori. Pravica do morja, to je stvar zase. Drugo je, če Suhadolc zmore solde za to morje. Socializem je že lepa stvar. Ali kaj, ko te ta socializem ne more zastonj odpeljati na morje in te tam dva tedna zastonj pitati, ne more ti plačati sam od sebe niti pol litra refoška! Ne, te stvari še niso za nas, niso in morebiti še dolgo ne bodo. Treba se je sprijazniti s tem. Gradimo socializem, kot pravimo, ali v tem našem vsakdanjem življenju se socializem še bore malo pozna. — Viš, in tako se mi je zgodilo: videl sem morje, ne rečem — lepo je. Ali jaz ga bom imel za vse življenje dovolj. Mene je potegnilo v globino, Majda, na samo svoje globoko dno,« je uejal z neko velikodušnostjo, s posmehom. Razumela je vse na pol. Hotela pa je dovrtati do njegove skrivnosti, zato je vprašala: ♦Kam na dno?« Vedel je, kaj hoče. Ustavil se je in odvrnil: »Vseeno — pač na dno. Prišel sem k tebi, da bi spet priplaval na površino in potem obsedel na obali našega revnega suhadolčevskega življenja! Da,« se je nasmehnil tej primeri, ki se mu je kar gredoč porodila, ne da bi to tudi sam hotel in je nadaljeval s podobno primero, da jo je njegova duhovitost presenečala: »da, na obali tega našega sanjajočega življenja. Ne, mene morje že ne bo zlepa privabilo. Od podjetja do doma so samo luže, kadar dežuje, morja tam ni in ni nevarnosti, da bi se še videla.« »Hudo se ti je zamerilo,« se je namuznila ob takih prazničnih primerah. Ni pa pozabila, da je hotela izvedeti, kaj se mu je zgodilo, a je vedela, da se je temu nalašč ognil. »Ne gre za zamero,« je odvrnil. «Kaj bi tisto! Preproste so te stvari: ni še čas, za nas še ni!« Nekaj grenkega jo je navdalo, ko se je spomnila nase: vedela je, da ima oče prav. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizaciie in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 cADIT» • DZS • 61000 L|ubl|an«. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 itvm 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozom mm višine v širini 1 »tninr« Mnii nninsi 150 lir beseaa. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Funanilo-JuM^ krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI. I l-~m Član Italijanske K Izdaja^^^ZTT zveze časopisnih H Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk. f založnikov fieg Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 5. decembra 1978 HEIMATDIENST PROTI GOSPODARSKEMU SODELOVANJU OB MEJI Odprtje Elanovih obratov na Koroškem povod za novo šovinistično rovarjenje Vse tri koroške stranke so se tokrat distancirale V tovarni smuči od 100 do 140 novih delovnih mest CELOVEC — V Brnici pri Beljaku je bila v soboto dopoldne majhna slovesnost, katere pravi zaključek bo čez približno dva meseca; begunjska tovarna športnega orodja Elan je ob 10. uri prvič odprla vrata svoje prodajalne, konec januarja ali v začetku februarja pa bodo nared tudi stroji v hali za proizvodnjo smuči. To prvo Elanovo tovarno v Avstriji so začeli graditi 26. junija letos po pripravah, za katere je glavni direktor Elana Vojsk menil, da so pravzaprav potekale brez večjih težav, kar zadeva avstrijsko stran, pri čemer pa je hkrati dodal, da se zaradi politične klime, ki bi jo radi nekateri koroški krogi ustvarili okoli Elanove tovarne, še vedno boji težav. Objekt je bil spričo zavzetosti dunajskih projektantov, ki menijo, da je delo uspelo tudi po arhitektonski plati, zgrajen v izredno kratkem času, in je pri delu sodelovalo osem različnih izvajalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Potem ko so v soboto odprli prodajalno, v kateri je na voljo predvsem smučarska oprema, bo 28. decembra stekla poskusna proizvodnja smuči, medtem ko naj bi tovarna začela obratovati konec januarja ali v začetku februarja. Do konca prihodnjega leta mora tovarna po besedah direktorja Nesslerja, ki prihaja, mimogrede povedano, z dvojezičnega ozemlja Južne Tirolske, postati polnoletna. Prihodnje leto naj bi v Brnici proizvedli 100 tisoč parov smuči, leta 1980 od 180 do 200 tisoč parov smuči, kar je tretjina sedanje Elanove proizvodnje. Te smuči so v prvi vrsti namenjene izvozu na tuje trge. Že do konca leta bo imela tovarna 100 zaposlenih, ko bo proizvodnja docela stekla pa okcli 140. Sobotne otvoritve ni spregledalo vodstvo koroškega Heimatdiensta, ki je pred nekaj dnevi začelo razširjati letak, s katerim je skušalo koroškemu prebivalstvu v verzu dopovedati, da povzroča tisti, ki odpira vrata južnokoroškega gospodarskega prostora »komunističnim* podjetjem, med prebivalstvom brezposelnost. V tem smislu je Heimat-dienst objavil tudi izjavo, v kateri pravi, da ta organizacija'' nemških nacionalistov še enkrat opozarja na to, da skrbi za delovna mesta v obmejnem pasu ne gre prepuščati tistim koroškim Slovencem, ki svojo matično domovino vidijo v »komu-nistični Jugoslaviji*. Četudi v bolj previdni obliki kot pred dvema mesecema, ko se je postavil kar naravnost proti odpiranju novih delovnih mest, ki bi nastajala v sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji, navaja torej Heimatdienst tudi tokrat nacionalistične in ideološke orgumente zo- per odpiranje koroškega obmejnega gospodarskega prostora. Da so ti argumenti šepasti, ne priča samo dosedanji obisk nove trgovine, marveč tudi stališče, ki so ga sprejele tri koroške stranke, ki so napadle vsebino letaka koroškega Heimatdiensta, hkrati pa zavrnile očitke, češ da koroška politika prepušča skrb za delovna mesta tujim podjetnikom. Izjavo so podpisali voditelji deželnih frakcij socialistične, ljudske in svobodnjaške stranke, pri čemer ta izjava odkriva več reči. Predvsem je očiten strah, da bi se Heimatdienst, ki je doslej deloval preko teh strank, tokrat pojavil na politični sceni kot konkurent sedanjih koroških strank; hkrati pa odkriva izjava tudi diferenciacijo glede enega od tistih političnih vprašanj, ki so za Koroško bistvena, namreč glede nadaljnjega razvoja obmejnega sodelovanja. Zanimivo je pri tem, da so tri koroške stranke v zadnjih Marcella Boroli na svobodi MILAN — Drama Marcelle Boroli Balestrini, ki so jo neznanci ugrabili 9. oktobra letos, se je srečno končala. Jetništvo, ki je trajalo polnih 54 dni, ni preveč močno zdelalo telesa Bo-rolijeve, katere ugrabitev je pretresla celotno Italijo, saj je ženska v sedmem mesecu nosečnosti. Ugrabitelji so Borolijevo spustili na svobodo v noči od sobote na nedeljo blizu Lambra-teja. Zaenkrat se še ne ve, kdo jo je pripeljal v Milan, saj so tudi vsa pogajanja med družino Boroli in ugrabitelji potekala za hrbtom policije. Kaže tudi, da si je družina Boroli sposodila vsoto milijardo in 600 milijonov lir, ki je služila kot odkupnina, saj je sodstvo zaplenilo celotno premožnje Bo-rolijevih. Prav zaradi tega je prišlo med družino in preiskovalci do hudih trenj. Kot smo že zgoraj zapisali, je zdravstveno stanje gospe Bo^ roli zadovoljivo in zdravniki menijo, da ni niti nevarnosti za plod, ki ga ženska nosi v sebi že sedem mesecev. letih brez posebnih pridržkov izpolnjevale tisto politiko do slovenske narodnostne manjšine in do sosednje Jugoslavije, ki jo je narekoval nemškonacionalistični Heimatdienst. Gre po vsej priliki torej za to, da nobena od treh koroških strank ne more tako daleč, kot gre Heimatdienst; nobena od teh strank namreč ne more neposredno zavračati obmejnega sodelovanja, razloga za to pa sta vsaj dva; prvič gre za to, da je obmejno in dobrososedsko sodelovanje v vse večji meri že postalo norma mednarodnih in meddržavnih odnosov, drugič pa gre za dejstvo, da gospodarski položaj na južnem Koroškem, pa tudi v Avstriji kot celoti ni tako dober, da bi lahko pametni gospodarstvenik in pametni politik zametaval plodove takšnega sodelovanja, predvsem pa delovna mesta, ki postajajo v Avstriji iz dneva v dan bolj dragocena. MARJAN SEDMAK Andreotti na bruseljskem vrhu Andreottijev prihod v palačo Charlemagne, kjer zaseda evropski vrh. Za njim manifestanti z zastavami in napisi v prid vse tesnejšega evropskega združevanja (Telefoto ANSA-UPI) OBRATOVATI BO UČILA SILI DECEMBRA 1980 VČERAJ POPOLDNE V RIMU Komaj šestnajstleten študent ubit ob spopadu med politijo in roparji Paolo Di Paolo je šel po naključju mimo banke, ravno ko je policijska izvidnica prestregla bežeče bandite - Tudi dva roparja huje ranjena REM — Komaj šestnajstleten študent je bil ubit včeraj popoldne v Rimu pri oboroženem spopadu med policijo in roparji. Fant, Paolo Di P •’ je umrl brez razloga v hladnem zimskem popoldnevu samo zato, ker je šel mimo banke, pred katero se je vnel spopad med banditi in organi pregona. Kri nedolžne žrtve je že spet pordečila tlak rimskih ulic. Morda po tragičnem naključju? ] Prepustimo «besedo* dejstvom. Štirje banditi (dva od njih sta bila v spopadu ranjena in aretirana) so vlomili v podružnico rimske hranilnice v Ul. Trionfale včeraj popoldne okrog 15.30. Ker je bila banka zaprta za stranke, so pognali ford «fiesta» z vso silo proti izložbi; steklo . je zdrobilo, banditi pa so poskakali ven z orožjem v rokah, o-nesposobili osebje in se polastili vseh dosegljivih bankovcev (okrog 100 milijonov lir), ki so jih hlastno strpali v vrečo. Minilo je le nekaj minut, od kar je debelo izložbeno steklo dobesedno eksplodiralo pod silo udarca, ko so bili roparji že spet na ulici. Dva sta stekla proti vozilu, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem, druga dva pa sta bežala peš. Ravno tedaj je privozil mimo poli cijski izvidniški avto posebnega oddelka za boj proti roparjem. Vnel se je spopad. Banditom, ki so bili že v temnozelenem fiatu, je uspelo zbežati, druga dva sta po kratkem zasledovanju obležala ranjena na tleh. »Bil sem v delavnici z nekim klientom in s prijateljem — je pozneje povedal časnikarjem mehanik, pred čigar durmi je obležal mladi Di Paolo — ko smo slišali streljanje. Tedaj je vstopil Paolo. Poskrili smo se za avto, ki sem ga pravkar popravljal, šele tedaj smo opazili bandita, ki sta mu bila policista za petami. Bandit je ustrelil dvakrat, trikrat proti zasledovalcema v odgovor na ukaz, naj se vda. Eden od policistov se je umaknil, da bi se izognil svinčenkam, padel je vznak in ravno v tistem trenutku pritisnil na petelina: Paolo je padel na tla zadet v glavo, bandit je o-bležal ranjen v noge.* Medtem ko sta moža postave o-nesposabljala roparja, so očividci tragičnega spopada priskočili na pomoč Paolu, za katerega pa ni bilo več pomoči. Izdihnil je še pre- den je prispel rešilni avto rdečega križa. Umrl je brez razloga v uri popoldanskega oddiha, ki jo je običajno preživel v kramljanju s prijatelji in s partijo na »flipper*. Marsikdo bo najbrž pripisal njegovo smrt tragičnemu naključju (ker je šel ravno tedaj mimo; ker se je zatekel v delavnico, proti kateri je bežal ropar; ker se je podest spotaknil). vendar v zadnjem času je Bilo podbbnlb "brezsmiselnih smrti preveč, da bi lahko zvalili vso krivdo na naključje. Za smrt mladega Paola in vseh drugih nedolžnih žrtev mora odgovarjati nekdo, nekdo je kriv. In ta ni agent, mlad in neizkušen, včasih tudi nevešč uporabe orožja, ki je pritisnil na petelina. Dejanski krivci, vsaj z moralnega vidika, so veliko bolj vplivne osebe, ki doslej niso storile ničesar, da bi usposobile organe pregona za boj proti vse bolj odločnim in napadalnim kriminalcem. Z uradnega statističnega vidika je današnja policijska akcija vsaj po- lovičen uspeh: policiji je uspelo prestreči bandite, dva roparja sta bila onesposobijer.a in ujeta (eden od njiju se hudo ranjen bori v bolnišnici s smrtjo), drugima dvema se je posrečilo zbežati. Z moralnega in človeškega vidika pa je za družbo bud poraz, saj je ni aretacije ro-parja, ki bi lahko odtehtala življenja 16-letnsga Paola, (vt.) >\ ..... •- hU - „0 HAAG — Posebno haaško sodišče je ukazalo takojšnjo osvoboditev 79-letnega Pietera Nicolasa Mentena, ki so ga decembra lani obsodili na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov na Poljskem v minuli vojni. Menten je bil obtožen, da Je sodeloval pri umom poljskih civilistov v Podhorcah pri Lvovu na obmcč ju, ki sedaj pripada Sovjetski zvezi. Haaško sodišče je utemeljilo svojo razsodbo na podlagi sklepa nizozemskega notranjega ministra Don-kerja, ki je leta 1952 odredil arhiva-cijo primera. Dveletna zamuda v gradnji jedrske centrale v Krškem LJUBLJANA — Namesto aprila prihodnjega leta bo prva jugoslovanska jedrska centrala v Krškem končana šele decembra 1980. Po najnovejših predvidevanjih bodo prvi kilovati električne energije stekli iz te jedrske centrale dvajset mesecev kasneje od predvidevanega. Do dveletne zamude je prišlo po krivdi izvajalcev del in dobavitelja opreme «Westing-housa». Ta znana ameriška družba, ki opremlja tovrstne objekte širom po svetu, ni spoštovala niti rokov za dobavo, niti obveznosti, ki so določene v pogodbi. Westing-house zamuja z investicijskimi obveznostmi, projektantsKutfi ’ hnon-tažnimi in gradbenimi deli kot tudi z dobavljanjem opreme. Predračunska vrednost centrale, ki je trenutno ena od prednostnih in največjih naložb v Jugoslaviji, gradita pa jo skupaj republiki Slovenija in Hrvaška, je pri podpisu pogodbe z Westinghousom znašala 12 milijard novih dinarjev, zdaj pa so zaradi zamude ameriške družbe stroški jugoslovanskega a-tomskega prvenca dosegli skoraj 14 mi!i;ard dinarjev. Ko je govoril o tem je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije •HiimiiHiimilMmiiiiiiiimuiiiiiiiimiiiiMiiiniiiiiiimiHiiiiiHiiiiminiimHimiiiimiiiipHMiiHinmiiimmutmtftiMiiiiiMiiiiMHiiiiiiMliiiiiimmiiiiiiimuiiiiim VPRAŠANJE KOMUNISTIČNIH PARLAMENTARCEV R0CN0NIJU Elektronski centri preslabo zaščiteni pred napadi terorističnih organizacij V nedeljo požgani terminal ministrstva za prevoze je utrpel vemilijardno škodo Odgovornost za atentat prevzela domnevna oddeljena skupina trdečih brigad» Andrej Verbič povedal, da sta izvršna sveta Slovenije in Hrvaške poskušala z Westinghouscm ugotoviti, kakšen je trenutni položaj in kakšna dinamika del bo zagotovljena v prihodnje spričo dosedanjih nemajhnih zamud in neizpolnjenih obveznosti. Izvajalec je namreč obljubil, da bodo 15. oktobra letos predal ustrezno dokumentacijo, vendar tega še ni storil. Jugoslovanska podjetja, ki sodelujejo pri gradnji centrale, se tudi sprašujejo, zakaj prihaja c o zamud, ki povzročajo takšne stroške. Odgovor na ta vprašanja lahko da samo omenjena družba, ki je iz doslej neznanih W.t‘bfcW' podaljšala vse roke za montiranje opreme. V trenutku, ko si vse jugoslovansko gospodarstvo prizadeva obogatiti in poglobiti jugoslovansko-ame-iško gospodarsko izmenjavo, se VVestinghouse obnaša precej neodgovorno do posla, ki naj bi omogočil pogoje za razvoj industrijske kooperacije med državama. S svo-'e strani je Jugoslavija storila vse, a bi gradnja prve atomske centrale potekala brez zastojev. Tudi finarčne obveznosti, ki izhajajo iz 'obljenih posojil, bodo uresničene v optimalnem roku. saj Jugosla-vi;a v svetu uživa sloves zanesljivega in takojšnjega plačevalca vseh oosojil, njeno gospodarstvo oa uživa zaupanje solidnega po-ovnega partnerja. JURE PENGOV RIM — Skupina komunističnih poslancev je postavila notranjemu ministru vprašanje v zvezi z nedeljskim atentatom na center za elektronsko obdelavo podatkov pri glavnem ravnateljstvu za civilno motorizacijo, ki deluje v sklopu ministrstva za prevoze. Podpisniki žele vedeti od Rogno-nija, čemu niso dragocenih naprav noč in dan stražili policisti in karabinjerji, zlasti pa, zakaj ni njegov resor poskrbel za primerno zaščito prizadetega, kot tudi drugih elektronskih središč, ki jih upravljajo država in javne ustanove, potem ko je že prišlo do podobnih napadov, na primer na elektronski računalnik rimske univerze in na vojaški cen- ter za obdelovanje podatkov. Utemeljenost vprašanja so komunistični poslanci podkrepili z ugotovitvijo, da so pristojne oblasti bile dobro seznanjene z možnostjo takšnih zločinov, saj je bilo že iz tako imenovane «fe-bruarske strateške resolucije* teroristične organizacije »rdečih brigad* razvidno, da sodijo med njihove tarče tudi elektronski centri. V resnici je odgovornost ga atentat prevzelo doslej še nepojavljeno »oboroženo protiimperialistično gibanje*, za katerim se po sodbi preiskovalcev skrivajo prav zarotniki BR oziroma »prve linije*. Napad je izvedlo nekaj po 5.30 predvčerajšnjim troje zakrinkanih mož. Po vdoru v prostore centra v .....................................................nniimm.im...................... Danes sklep o usodi 15-letnega oietomorilca te b« obveljala tožilčeva zahteva po 11 letih zapora, ga bo predsednik Ferlini verjetno pomilostil RIM — Danes bo rimsko sodišče za mladoletnike odločalo o usodi 15-letnega Marca Carusa, ki je pred enim letom, v enem izmed tolikih družinskih prepirov, ubil svojega o-četa. Rimski sodniki so pred težko nalogo, saj je primer zbudil sočustvovanje javnega mnenja, ki si želi, da bi nesrečnega otroka oprostili. Pravica pa ne pozna ne sočustvovanja in ne želja, zanjo so važna le dejstva, a tudi ta so si kljub jasno sti nasprotujoča. Marco Caruso je prvorojeni sin Giovanne in Angela Carusa, dekle naj bi bodoči mož posilil in je nato s poroko »popravil* svoje nasilno dejanje. V zakonu so se nato rodili še trije otroci (stari pet, sedem in štirinajst let). Giovanna si je nosečnosti vedno želela, saj so bile edini trenutki v njenem štirinajstletnem zakonu, da je ni mož pretepal. Svoje nasilje je kaj kmalu znašal tudi nad Marcom, saj je bil sin bolj tepen kot sit. Uradno je imel oče zelenjavno trgovinico, a ukvarjal se je predvsem s preprodajo ukradenega plaga, vtihotapljenih cigaret in vžigalnikov, pa tudi kraje mu niso bile tuje. Svojega prvorojenca je kmalu pripeljal na kriva pota, in če ni bil otrok dovolj »rentabilen*, ga je do onemoglosti pretepal. Žena pa je okusila trdo pest ob najmanjših »pomanjkljivostih*: mrzlo kosilo, nepospravljeno stanovanje, vsaka pretveza mu je bila dobra, da se je lahko znesel nad žensko. V takem okolju je rastel Marco, nasilje in premoč sta bila edina zakona v družini, pred to kruto usodo se je večkrat skušal umakniti z begom, a vsakič, so ga karabinjerji vrnili roditeljem. Pri zadnji tatvi- ni naj bi štirinajstletni Marco kot ponavadi izročil plen, obdržal pa si je samokres »Smith and Wesson», ki ga je uplenil v tujem stanovanju. Orožje je baje predstavljajo v o troški pameti edino sredstvo, da se zoperstavi nasilju. Ko je oče nekega dne ponovno pretepal mater, je mali Marco streljal in ubil nasilneža. Javni tožilec Francesco Malagni no je za očetomorilca zahteval 11 let zapora, ker je po njegovem Marco načrtoval umor in so mu bile znane nenapisane norme »naravnega prava* patriariialne kmečke družine, iz katere izhajajn Ca-rusovi, saj je z begom dokazal, da se zaveda vzgojnih napak svojega očeta. Marcov odvetnik Nino Marazzita pa v svojem zagovoru trdi, da si mali Marco ni mogel ustvariti nekega naravnega kodeksa obnašanja, saj mu je bilo očetovo nasilje edini zgled. V uboju je navsezadnje uporabil prav »očetov kodeks*. Štirinajstletni otrok, ki pritisne na petelina, je nepriseben, je le »proizvod* hudo nenormalnega družbenega in vzgojnega okolja. Nino Marazzita je prepričan, da bodo sodniki oprostili Marca, ker je otrok med drugim branil sebe in mater. V primeru obsodbe bo Marcov odvetnik vložil prošnjo za pomilostitev predsedniku republike Pertiniju. Na tem tragičnem procesu je morda edina svetla luč, .zanimanje, ki jo je za usodo malega Marca izkazal predsednik republike, kar dokazuje, da prošnje ne bo zavrnil in bo skušal čimprej rešiti otroka iz «vzgojnega» zakona, (voc) Ul. Bacciarini so onesposobili dva tehnika in zanetili požar, ki je povzročil večmilijardno škodo, zlasti pa prizadel avtomobiliste. Uničene elektronske stroje in druge naprave so namreč uporabljali za zbiranje podatkov oziroma pripravljanje prometnih in vozniških do\ .(jenj. Te operacije se bodo sedaj odvijale brez pomoči elektronskih možganov, torej zelo počasi in med vozniki bo nedvomno obilo slabe krvi. Požgani elektronski center sodi med najsodobnejše v Evropi in hrani podatke 10 milijonov prometnih ter 11 milijonov vozniških dovoljenj. Preveritev škode kaže, da je mogoče rešiti 60-80 od sto na megnetne trake posnetih dokumentacijskih programov, v arhivu vozniških dovoljenj je šlo v dim 80 do sto gradiva, a kolikor zadeva prometna dovoljenja, bo mogoče rešiti 30-45 od sto ustreznih podatkov. Kompjuterska škoda je stoodstotna. Značilno je, da sta bila osrednja elektronska računalnika,, ki so ju uničili zublji, last multinacionalne družbe Honey-well, kateri je ministrstvo za prevoze tudi sicer zaupalo upravljanje centra vse do temeljite strokovne usposobitve uslužbenega osebja. Računalnika sta bi._ vredna nekaj milijard in verjetno zavarovana, ves center pa je stal državo 10 milijard lir. Škoda, ki jo je utrpela državna uprava, znaša nekaj s' i milijonov. Glavno ravnateljstvo za civilno motorizacijo je nedavno pripravilo načrt za »pasivno zaščito* napadenega centra (alarm: i sistemei, neprebojna vrata ipd.), vendar potrebnega denarja — 30 milijonov lir — ni bilo, ker je bil porabljen za navezavo elektronskega terminala s 95 pokrajinskimi uradi. Kaj pa »aktivna zaščita*? Nekaj zapriseženih straž in redke policijske obhodnice. V načrtu je bila priprava d jnikov vseh megnetnih trakov, toda teroristi so jih prehiteli, (dg) ARCI (Nadatietanje z 2. strani) anja. Kultura Kot druzoena zavest .nora postati povezovalna sila v boju proti krizi vrednot, je poudari-.a predsednica, ki je nato dejala, da se ARCI stalno razvija. V zadnjem d velet ju se je podvojilo število včlanjenih društev, kakor tudi članov. Med temi društvi je posebej om: i-la slovenska š petna društva Bor, Polet, Mladino in Adrij \ kakor je tudi posebej poudarila, da je treba doseči večje : 'elovanje m:d slovenskimi in italijanskimi društvi tudi na kulturnem podro'jJ in v tem okviru je treba :las'\ okrepiti že vzpostavljene stike s Slovensko prosvetno zvezo. Tud v razpravi je bilo vprašanje tega sodelovanja in aktivnega soočenja med dvema kulturama ena osrednjih tem občnega zbora. O tem je med drugimi spregovoril tudi predsednil SPZ Klav dij Palčič, ki se je kot gost udeležil občnega zbora. Palčič je rrad dru gim dejal, da mora sožitje v teh krajih sloneti na medsebojnem lob ljem poznavanju in spoštovanju in to je treba upoštevati pri v ’ da-njem delu na kulturno-prosvetnem področju. O sodelovan' rac A slovenskim in italijanskim prebivalstvom na športnem področju pa je spregovoril v imenu ŠL Bor Bruno Križ man, ki je tudi prebral v slovenščini obsežno poročili štirih slovenskih včlanjenih društev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Na strani potrošnika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Vlakec Pravljice, pesmice in igrice 17.25 Simpatični, ihtavi Braccio di Ferro 17.35 Bilo je nekoč... jutri 18.00 Argumenti 18.30 DNEVNIK 19.05 Programi pristopanja 19.20 Woobinda (TV film) PRVAK 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 SKORAJ RES — prvi del Iz povesti Massima Bontem-pellija 21.40 'Govorijo otroci 2. oddaja 22.35 Programi pristopanja Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug — prva oddaja Dogodki in osebe italijanskega juga 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 17.00 Sara in Noe — risanka 17.05 Z um. beli delfin — risanka 17.20 Trideset mladih minut 18.00 Vzgojna TV drugih držav druga oddaja 18.30 h parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.50 Dober večer z. . . Renatom Rasclom 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 — Gulliver 21.30 BAZEN — film Film dramatične vsebine iz leta 1968. Jean - Paul in Ma-nanne, tretjestopenjski pisatelj in časnikarka, prebijeta počitnice v vili. Njuno razmerje je nekam dvomljivo. Nekega dne se pojavi pri njiju Mariannin nekdanji ljubimec Harry s hčerko Penelopo in vzdušje se takoj pokvari. Harry in Marianne se ponovno zbližata, Jean -Paul pa prične nekako iz maščevanja dvoriti Penelopi. Neke noči pride do telesnega obračunavanja, v kate-tem Jean - Paul ubije Har-ryja. Policiji ne uspe zbrati dovolj dokazov zoper morilca in tako se razmerje med pisateljem in časnikarko na-daljuje( po starem kopitu, a Penelopa odide. Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 TV V ŠOLI Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 15.45 TV v šoli — ponovitev 16.15 Šolska TV 17.20 POROČILA 17.25 Radenci 78. glasbena oddaja 17.55 OBZORNIK 18.05 Pisani svet 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Diagonale: OBVEŠČENOST 20.30 Stendhal: LUCIEN LEUWEN, TV nadaljevanka 21.25 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja Tokrat bomo spoznali P°' memben del popularne 8‘“, sbe, ki danes resda ni vec tako močno prisoten, vena* je imel v minulih desetletji" velik vpliv na razvoj zabav; ne glasbe. Gre za smeri, ** jih označujejo kot musicha". vaudeville, variete in buri®" ska. Danes živi taka glasB predvsem v Las Vegasu, ki® uspešno nastopa pevec i pianist Liberace. Prav ® predstavlja višek blišča, ®f stravagance in pretiravanj med tovrstnimi pevci. Očitno pa je, da dobro pozna svoje delovno področje in ve, kaj dela. Vaudeville in musi hali sta se razvijala tako Angliji kot v ZDA. čeprav izvira njuna tradicija iz Ang"' je — iz 18. stoletja. Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.0C Otroški kotiček: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 Aktualna tema, dokumentarna oddaja 21.25 Noči in dnevi: KO SE DELA VEČER, TV nadaljevanka Nocoj ob 22.10 bo koprska televizija oddajala daljši prispevek agencije Alpe Adria o P®-skusu vključevanju umskih bolnikov v družbo v kraju Fium* Veneto. Zagreb 17.15 DNEVNIK 18.15 Literatura 19.05 Kulturni pregled 20.00 Aktualna oddaja 21.00 Akcije - ŠVICA 18.00 Program za otroke 19.35 Svet v katerem živimo Živali Afrike 20.45 1938: STRELEC WIPF film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Spoznavajmo kantavtorje; 9.30 Poznate Evropo?: 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 V.J. Kritanovska: Moč preteklosti; 11.34 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Stara navada — železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.15 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30 Poročila; 7.00 — 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Operni izvajalci; 9.00 Igra orkester Robert Den-ver; 9.15 Bouvard e Pecuchet — 19. nadalj.; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05—14.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Simf. poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.40 Plošče; 16.05 Edig Gal-letti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 O’- petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 22.45 Ritmi za godala. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00, 10.35 Radio anch'io: V-f: 13.30 Vi in jaz; 14.30 Knjižna <" skoteka; 15.05 Rally; 15.30 Err piuno; 16.35 Protagonisti reS . glasbe; 17.05 La zitella, P°v® Giuseppa Berta; 17.45 Glasbe šola; 18.35 Programi pristopanj*’ 19.50 Predstave meseca; 20.30 K turna oddaja; 21.05 Jazz g’a£?A(i 21.40 Kurt Weill - rad. igra; Mnenja, sanje, pričevanja ob n" krofonu; 23.18 Lahko noč z... RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 D" drugi dan; 8.45 Novosti v " J lahki glasbi; 9.32 Antonio Viva> di - 8. nadalj.; 10.12 Sala 11.32 Pripovedke in pravljice nes; 11.52 Plošče za vsako«®; 12.45 Ne, to ni BBC!; 13.40 K® mance; 15.00, 15.45, 16.40 V Radio 2; 17.55 Štrumenti alps* folklore; 18.33 Spazio X. LJUBLJANA ^ 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19 00. Poročila; 6.20 Rekreacija; "'u Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz na . sporedov; 8.08 Glasbena matinej’ 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz g*aSrr. nih šol; 10.45 Turistični n*P?« jj 11.03 Promenadni koncert; "■ Danes smo izbrali; 12.30 KmeW nasveti; 12.40 Po domače;-’ ^ Priporočajo vam. . .; 14.05 V k° z mladimi; 15.30 Glasbeni inv® mezzo; 15.45 Pota sodobne njen j ne; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Obis* naših solistov; 19.20 Obvestila zabavna glasba; 19.35 Lahko n otroci!; 19.45 Minute z ansam" Nnrit' 20.00 SlOVC"^ besedi; 2U’ Guenter Noriš zemlja v pesmi in Radijska igra; 21.42 Zvočne de: 22.20 Skupni program “ p0’. 23.05 Literarni nokturno; 23.T® . pevke se vrstijo; 00.05 • 4.30 N"4-program — glasba. Ste pravi ljubitelji kave? ‘ffumcalli PRIMO ROVIS vam nudit 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFč pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah