129. Antika. i umnu. LB*! jgJB m- Leto LUI. LOTENSKI Iiiaja vaak dan popoldne, lsnaoUl *«doll« ta •rmera«: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nrfloži znamka za odgovor, tfrrarsl&tvo „Slov. Naroda" lat „Narodna tiskarna" Snaflova ollca it 5, pritlično. — Telefon it. 394. Uredništvo „Slov. Naroda" Saaf!ova oUca it It I« aadatroife Telefon stav. 34. Dopise ssjrafoama lo podpisa?« in zadostno franUovano. ..'•ŠJT Rokopisov sa ne vrača. ~4M Po$aT83rn^ Številka: v Jugoslaviji vse dni po Din 1'— v Inozemstvu navadne cS.il Din lf nedelje DSn 1*25 Poštnina pSa:ana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: V Jugoslaviji V Inozemstvo v Ljubliani po pošti 12 mesecev...... Din 120*— Din 144 — Din 216-— 60 — 72 — . 108-- 3 s ••*•*. 30— 36'— . 5V- 1 ■ • •••«• • 10*- . I?— . 18-- Pr! morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina dop Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na Na vprašanie. če swio za revizijo, morem odgovoriti, da ml v načelu nismo proti vsaki reviziji, ker to tudi zakonodajalec lahko določi, kako se ima vršiti revizija. Ce večina naroda ieli revizijo ustava, jo ml nočemo sprejeti To smo ml jasno Izjavili rodi v deklaracij!. Ce narod hoče revizijo, jo moramo tako ml, kakor tudi VI sprejeti« (V demokratskih vrstah so se začuli ogorčeni protesti. Nastal Je zopet vihar. Klerikalci ln muslimani so to Janko vi će vo Izjavo s ploskanem odobravali.) Svetozar P r i b i č e v 1Č : »AH hočete izvesti volitve v oblastne skupščine?« Dr. Velizar Jankovlč je nato odgovoril Pribičevlću: »Napadli ste sporazum s Hrvati, napadali ste amputacijo, a niste napadli sile.« Končno je dr. Janković Izjavil: »Ako se ne more priti do sporazuma, tedaj je samo dvoje mogoče: aH sila aH amputacija, tertium non datur!« Demokrati so protestiral! proti tej izjavi In čuli so se klici: »Veleizdaja!« Končno Je minister dr. Janković izjavil, da so radikal! proti amputaciji m proti sHI, a so za sporazum, če se da ta izvesti. Radikalna stranka nikakor noče izvršiti potom nasilja spremembo režima. Nujno potrebno fe, da se sporazumejo trije bratje, Srb, Hrvat in Slovenec, da se sporazumejo tri vere, pravoslavna, katoliška in muslimanska. Posl Joca Jovanović (zemljo-rad.) je za tem dobil besedo. Uvodoma je izjavil: Zemljoradnička stranka je za sporazum. Zemljoradnik! pa zahtevajo in hočejo znati, na kakšni podlagi se ta sporazum izvrši Nadaljni govor bivšega poslanika na Dunaju in v Londonu se je tikal večinoma naših zunanjepolitičnih odnošajev. Kritiziral je vladino deklaracijo v onem delu. ki se nanaša na zunanjo politiko in je konstatiral. da o vprašanjih, zadevajočih našo državo In Italijo, nI v deklaraciji niti besedice. Govornika interesira predvsem reško vprašanje. Dokler se vprašanje Reke ne reši tako, kakor to določa člen 4. ra-pallske pogodbe, mi ne moremo bi« dobri prijatelji z Italijo, (Levica burno ploska.) Italija želi glede Reke, da napravi tam svoje pristanišče In da ohrani svoje interese na škodo Reke In zato odlaša rešitev reškega vprašanja s tem, da vedno forsira svoj predlog o konzorciju, kateri predlog mi ne smemo sprejeti Govornik je dalje zahteval od vlade, da jasno m odkrito pove zbornici, kako stoji vprašanje šolstva koroškm Slovencev bi kako ilve Jugoslovani v Istri Govornik je dalje obžaloval, zakaj naš zastopnik v Lausannl ni odobril ruskega predloga za rešitev dardanel-skega in bosporskega vprašanja, kateri vprašanji sta eminentno slovanska stvar. Posl. 2arko Miladlnovlć (rad.) je branil vladino deklaracijo hi nagla-šal, da je vlada skrbno pripravljena rešili vse najnujnejše zakone. Ob 12.15 je bila seja prekinjena. DanaSnja seja se je 2e pričela ob 8. uri zjutraj. Telefonska In brzofauna poročila Prva nezaupnica vladi v zakonodajnem odboru. PRIĆETEK RAZPRAVE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. — Beograd, 7, junija. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji seji izvolil 11-člansko sekcijo, kateri je poverjena naloga v podrobnostih proučiti vladin zakonski načrt o uradniški pragmatiki. V ta odbor so bili izvoljeni: dr. Dušan Peleš (rad.), dr. Vasa Jovanović \rad.)t dr. Kojić (rad.), Joca L a loše vlć (rad.), Miloš Moško vi je-vič (zemljorad.), dr. Hans Moser (Nem.), V. m. Anton Sušnik (kler.) in Hadži A g i Ć (masi.). Ta sekcija se je takoj konstituirala ter so bili izvoljeni: za predsednika dr. Peleš, za podpredsednika Lalošević ln za glavnega poročevalca Nemec Hans Moser. Sekcija ni pričela z načelno generalno debato, marveč je prešla takoj v specijalno debato. Ta debata Je bila me-stopa zelo živahna in burna NahujŠi boj se Je vnel za politično važno točko 7. člena 4. vladirtega zakonskega načrta. Ta paragraf je sedaj vlada takole stHJzirala: * »Državni uslužbenec ne more biti oseba, katera Izpoveduje načelo proti obstoječi državni obliki aH načelo protipravne Izpremembe državnega reda.« Proti tej stilizaciji so bili demokrat-je, zemljoradniku musliman, klerikalec, džemijet in Nemec. Demokratska poslanca sta vztrajala pri stilizaciji kakor je bil prvotno vsebovan v načrtu, ki ga je že razpravljal prejšnji zakonodajni odbor. Ta stilizacija slove: »........ne more biti oseba, katera javno propagira itd. ltd.c Posl. Reisner je predlagal staro stilizacijo in njegovemu predlogu so se vsi pridružili, kajti ta stilizacija je jasnejša in točnejša. Radikali pa te stilizacije niso hoteli sprejeti. Pri g'asova-nju ?e b:!a vladina, prva gorenja stilizacija s 6 proti 5 glasovom zavrnjena. Minister Marko Trifnnović se je zelo trudil, da bi pridob;l za radikalno koncepcijo Nemca in d*emiiet. naglašaioč. da ta paragraf hoče ščiti*! samo monar-h;jo in da so uradniki lahko frderalisti ali avtonomisti. Vlada je v sekciji zakonodajnega odbora prvikrat doživela poraz. Vsebina nemške note. — Berila. 7. Junija. (Trv.) Nova nemška nota ki bo izročena savezničkim državam danes, obsega v rlavnem tri točke. V prvem delu ae zovorf o garancijah, v dru-zem o anuitetah In plačilu, v tretiem na o mednarodnem razsodišču, k! naj bi definitivno rešilo vprašanje plačilne sposobnosti Nemčije. Nota zahteva moratorij do 31. decembra 1927, aakar j« Nemčija pripravljena plačati ▼ blagu 2 S milijard zlatih mark. Izplačilo v gotovini bi se pričelo s 1. Januarjem 1028. leta. Skozi 30 let bi Nem. čila plačevala leto 1 In po! milijarde zlatih mark. Dohodki od državnih železnic naj bi se Izločili Iz budžeta in Izročili v obliki ©b-lizaclj v vrednosti 10 milijard zlatih mark posebni komisiji, ki bi Jo pooblastila vlada, da IČIti njene Interese, Tretjino letnega obroka v znesku 1 in pol milijarde mark naj bi prevzelo privatno gospodarstvo in sicer 200 milijonov Industrija. 300 milijonov na banke, trgovski krogi in poljedelstvo. Ostala vsota bi odpadla na državo, ki namerava v ta namen uvest! monopol na tobak in žganje. S to noto hoče Nemčija zaalgurati svojo politično suverenost In osvoboditi zunanjo trgovino vezi. ki so Jo sedaj vazala. Med poaamnlmi strankami, tzvzemšl nemške nacijonalno stranke. In kancelarjnm Je dosežen glede note popoten sporazum In politični krogi pričakujejo, da bo Nemcila (o pot Imela več uspeha, kakor doseda). Domneva se. da Je NemčrJa sestavila to noto po navodilu Francije. Italije In Belgije, pri katerih je tozadevno posredovala tudi Angleška. POINCARE ODPOTOVAL V BELGIJO. — Bnrsetj, 7. Junija. (Havas) Ministrski predsednik Poincare Je prispe! sem v spremstvu ministrov Delastevne in Letro- eauera. Pogajanja z belgijskim mtnlstr-skim svetom so se pričela lako] popoldne. Ako bo nemška nota izročena zaveznikom danes, ostane Polncar6 še neka' Časa v Bruslju ln se bo takoj pogajal z belgijsko vlado o eventralnem odgovoru. — Pariz, 6. Junija. (!zv.) Poincare Jo s strokovnjaki danes zjutraj odpotoval V Bruselj, kamor Je dospel ob 3. popoldne. Tja sta dospela tudi general Degoute, poveljnik francoskih okupacijskih čet v Po-ruhrju in predsednik medzaveznlške komisije v Porenlu Tirard. V zunanjem ministrstvu se Je takoj Poincare" sestal z ministrskim predsednikom Theunisom In zunanjim ministrom Jasparjem. Sestanek Je bil zaupljiv. Nato Je sledila konferenca s strokovnjaki. Kratko oficijelno poročilo naglasa, da bodeta belgijska ln francoska vta-skupno nadaljevali akcijo fflede okupaclle Ruhra In da ostanejo v veljavi v polnem obsegu vsi dosedanji sklepi. STALIŠČE BELGIJE. — Pariz, 7. Junija. (HavasV »Matln« poroča lz Bruslja: Stališče Belgije z ozlrom na predstoječo konferenco s Trancijo Jo mogoče izraziti tako: 1.) Belgija ne bo začela z Nemčijo nobenih progajan) dotlej, dokler ne bo končan pasiven odpor; 2.) ona ne bo izpraznila Poruhrja dotlej, dokler Nemčija v resnici ne Izplača svojih obveznosti: 3.) skličejo naj se zastopniki vseh zavezniških držav, ki naj bi sestavili skupen in definitiven ultimat Nemčiji. Vsi drugi načrti, ki se tičejo bodisi reparadjskega zneska ali plačilne sposobnosti Nemčije, so prezgodaj rojeno dete In zaman Je govoriti o njih, dokler Nemčija ne sprejme vseh predpogojev. KONFERENCA RADIĆA Z MUSLIMANI. — Zagreb, 7. junija. (Izv.) Po končanem shodu v vasi Njemc! se je Stjepan Radič v ponedeljek sestal v Vin-kovcih z dr. Spahom in Šestim! njegovimi poslanci. Na sestanku se je razpravljala nadaljna taktika muslimanskega kluba v parlamentu. Sklepi so popolnoma tajni. PFEZIDENT MASARYK ODPOTOVAL V ŠVICO, — Praga, 7. Junija. (Izv.) Ker prezi-dent Masarvk v zadnjem času nekoliko boleha, so mu zdravniki svetovali, na! odpotuje za neka! časa v kako zdravilišče. Zato Je odpotoval včeraj inkognito v Mon-trauz ▼ švid. kjer le omožena njegova hči Olga. Vesti iz Italije. KREDITNI ZAVOD ZA ITALIJANSKO DELO V INOZEMSTVU. — RAZDELJEVANJE VLAKOV V TRSTU. — POSLANSKA ZBORNICA. — OBSOJENI NOVI-NARJL - Rim. 6. jtmJJa. (Izvir.) Včeraj Je zboroval ministrski svet, ki se ]• bavfl z ustaaovltvilo kreditnega zavoda, kateri bo služIl Italijanskim delavcem In podjetnikom v Inozemstvu. Zasnoval Je zavod Mu-ssoilnl sam. na glasa'oe* potrebo pomoči Italijanskemu fcolon'zaet'skefmi detovan'u v mogemstvu. Zavod bo redna akcijska družba s kapitalom 100 milijonov tir, deljenih v akcija po 80 lir; obresti s« določajo na 4JSO%. Sedef zavoda bo v Rimo. — Sklenilo se predložni zbornici zakonski načrt za odobritev trrovske |w plovbne pogodbe s Avstrijo. Spre'ete so bife naredbe za pravno ureditev oaobja iz prešnjega režima, sa upravo Sol v Inozemstvu, za raz-tegnltev dekreta s dne a marca ti. glede oprostitve davlčfa as sove zgradbe na nove province, za Izmenjavo v smislu dekreta z dne 3. nov. 1921. lz predvojne dobe. Trfaika železniška postala se določi za razdel'evan'e vlakov v svo'em okrožju. — V poslanski zbornici Je bilo zopet veliko prerekan e med fašisti ln komunisti. Nadaljnje se razgovor o zakonikih. — RT m, 6. Junija (Izvir.) Pred roka> _ ffm Trlbunalom so bH obsojeni: glavni urednik revlle »Vita F ta liana« dr. 1. Prezl-osl. glavni urednik tednTka »Roma« duhov* al* BlanchJnl In odgovorni urednik La Roe- radi obrekovanja potom tiska. Prtilo-je obsojen aa eno leto zapora in aooo lir rHaarhtai aa H si 4500 Ur globe, La Roeea na 14 mesecev In 4000 lir globe. Odpuščeno je vsakemu tri mesece zapora. Konferenca male antante v Bukarešti. — Praga, 7. Junija. (Izv.) V nssFrotiu s poročili nekaterih listov, da namerava PrancIJa sklicati konferenco držav male antante v Parizu, se sedaj v političnih krogih zatrjuje, da se bo ta konferenca vršila 5e letos v Bukarešti. Glavna vprašanja, ki Jih bo mala antanta reševala na konferenci, se bodo tikala stališča napram Madžarski, nadalje o Društvu narodov ln o tekočih mednarodnih problemih. Konferenca jO sklicana v Bukarešto zato, ker so se dosedanje konference vršile v Pragi ln Beogradu. — Praga. d. Junija. (Tzv.) »češke Slovo«, organ zunanjega ministra, odločno de« manltra vesti, da bi se vršila ob priliki obiska predsednika Masarvka v Parizu konferenca d-2av male antante. Konferenca se bo vrini v Bukarešti. VELIKANSKI KRAV ALI V MADŽARSKEM PARLAMENTU. — Budim peš ta, 6. Junija. (Izvir.) Povodom debate o predlogu imunitetnega odbora, da te Uroči grof Palavlclni sodišču, Je prišlo do hrupnih in tubuletnih prizorov v zbornici. Priilo je do pravega pretepa med poslanci pripadajočimi madžarski faitstovskl stranki In pa poslanci zmernih strank. Poslanci so se obmetavali med seboj g raznimi priimki: »Lopov! Kuj on! KanalPa? Pigovec!« Najbolj sta se zmerjala poslanca Benard In Szandor. Pozvala sta se na dvoboj, ki se danes dopoldne vrti. GROŽNJE MADŽARSKIH FAŠISTOV. Obračun a sosedi. — Bo'Umpelta. 7. Junija. (Izv.) V Cze- ! gl.du so priredili madžarski fašisti ednos-no društvo probujajočih se Madžarov Javno zborovanje, na katerem so imeli zlavni kolovodje Pronav, Hovas In drugi zelo ostre In hujskajoče govore proti drŽavam male antante. Med drugim eo pozivali zboro-valee. da azj bede pripravljeni aa krvavi obračtm s sosednimi državami 1000 LISTOV PREPOVEDANO. — Berlin. 7. Junija. »Post« poroča/Is Kolna: Skupno Število porenskih in vest-faiskih listov, Id Je je zavezniška komisija j ngepevedala, Je Se arckoraCUe ma STANJE SOVJETSKEGA TISKA. — Reral. 7. Junija. (Ru^kulta) Moskovski »Izvcstija« prinncujejo zanimivo podatke O sov]et5kcm tisku. Olasom uradnih StatistiCnih podatkov je izhajalo t. aprila v sovjetski Rusiji 545 listov (samo komunističnih, ker drugI so prepovedani) s skupnim tlralem IJ82.000. Od teh listov Ja bilo samo 128 dnevnikov, ostali pa tedni-I ki aH Da so Izhajali 2—3 krat na teden. 470 listov Je Izhajalo v ruščini 75 pa v na-ciionalnlli Jezikih tujerodcev. Največ časopisov Je imela Mrskva (2S\ dalje Petro-drag (16), potem Markov, sedanja presto-lica Ukrajine (H.) V največji nskb.di so izhajala moskovska« Izvestija« 0$0 tisoč), petem »Delavske Novine« (1-45 tisoč), pe-tro^radska »Pravda« (57 t^soč). moskovska »Pravda, (so tisoč), »Rdeče Novine« (74 tisoč). Moskovska »Izvestija«. ki se tiskajo v isti ti«karni. kakor pred vojno sloveče »Rnskoje Slovo« pripominjajo, da Je »Rj-skoje Slovo« Izhajalo v 1 130 tisoč izvodih. NEMIRI V ŠPANIJI. — Madrid, 7. Junija. (Hav?s.) Španska vojska je napadla in presnala 7 tisoč upor-iikov. ki so se bili zabarikadirali v okolici Tizziasse. Španci so imeli 45 mrtvih in 200 ranjerfh. REPREZENTANT NO VB INTERNACIO-NALE NA BALKANU. — Reval, 7. junija. (Ruskulta) Moskovske »Delavske Novine*, ki se mnoco pečajo z novo socijalistično Internacijonalo, poročajo, da sta v IzvrSevalni odbor te in-ternacljcnale izvoljena kot zastopnika balkanskih držav Topolovtć in Zakazov. ARETACIJA KARLOVEGA INTENDANTA — Pariz, 7. Juniji. (HavaO »Matin« poroča, da je pariška Dolldja clasom tiralice Švicarske policije aretirala bivSejra intendanta ekscesarja Karla, barona Steinera de Valmont. Dolže ga različnih goljufij pri prodali dragocenih kamnov habsburške krone. Steiner se bo nahajal v zaporu dc Izročitve pristojnim Švicarskim oblastim. Pariška policija pa noče sporočiti o tel zadevi nobenih podrobnosti, ker se domne\*a, da so v afero zamešane še drugo osebe, ki Jih tuđi namerava aretirati. VOJAŠKE PRIPRAVE V RUSIJI. — Carigrad. 7. Junija. (Ruskulta.) Nek carski general, ki le bil Še pred tednoma v Kijevu in Je pobegni! od tod kot delavec na ladji, pripoveduje, da se boljševik! v zadnjem energično pripravljajo za eventualno volm. Vpoklicani so vsi rezervni Častniki in vojaški zdravniki. V večjih mestih (Moskvi, Harkovu. Baku ln Odesi so se vršila posvetovanja vojaških strokovnjakov. Izdano je bilo mnoro tajnih naredb zlede preskrbe armade v vojnem čaiu. Državne tiskarne so dobile nalogo natiskati velko množino revolucionarne literature proti kapitalizmu ln gen. Wranglu. Ukrenjeno Je vse potrebno za zaščito Crnomorske ln baltiške obale. V Angoro pa Je centralna vlada poslala posebno komisijo, ki naj bi pridobila za vsak slučaj tudi kemaliste. RazgH pa slovanskem svetu. —. Prihranki boljševllklh prvakov. V neki ženevski banki so odkrili tekoče račune uglednih komunističnih poglavarjev sovjetske Rusije. Skupna vsota teh prihran-ko snaša 100 milijonov Švicarskih frankov. Švicarska vlada je pametna in Je zagrozila sovjetom, da bo v slučaju kakeza nasilja nad njenimi državljani v Rusiji zaplenila ta denar v prJd države. — Grob ruske kneglnje oropan. V VVel-maru so pred kratkim vdrli tatovi v cerkev, kjer so pokopani člani saksonske dinastije. Zločinska družba Je odprla tudi grob velike kneglnje Marije Pavlovne, razbila kovinsko rakev Jn snela z okostnjaka nakit In druge dragocenosti. Oropani so tudi ostal grobovi, kjer počivajo zemski ostanki saksonskih vladarjev. Poleg tega so tatovi odnesli tudi mnogo cerkvenih dragocenosti. — Vesti Iz Rusije. Sovjetska vlada !e v Moskvi in Petrogradu aretirala mnogo Švicarskih državljanov. V Petrogradu so razbili in oropali več švicarskih trgovin. Begunci, ki so prispeli iz Rusije v Carigrad, pripovedujejo, da Je prebivalstvo pod boJJŠevIŠkm režimom postalo skrajno mistično. Vse nesreče, k! so zadele v zadnjem času ruski narod, kakor nenavadna množina kobilic In poljskih miši, potresi, povoden! ob Volgi, kuga ob Kaeplikem morju in v Turkestanu In dr. priplsujeio dejstvu, da narod ni nastopil v zaščito cerkve In duhovnikov, ra kar ga Je Bog kaznoval. To prepričanje Je v ljudstvu tako globoko vkoreninjeno, da se noče upirati vsakovrstnim naravnim katastrofam, če*, da človek ne more nasprotovati Bogu. Zato prebivalstvo ne pobija kobilic in pusti cele trume miši, da svobodno uničujejo polja-Na Ukrajini se pogosto dogaja, da prebivalstvo ubija agronome ali posebne ekspedicije. Id Jih pošilja vlada* da zatro te sov* ražnike poljedelstva. Kmetje trdijo, da ie borba proti kobilicam Istovetna t borbo proti Bogu. Z druge strani so se v raznih krajih pojavil! prorok! In cudodeld, ki napovedujejo skoraj šen konec sveta. Pogosto ti preroki nadomestujejo duhovnike. Id so se pridružili živi cerkvi ln ki Jih ljudstvo ne priznava vee za Kristove namestnike. V harkovski gnbernljl se Je pojavila čudodelnica. ki izvršuje po vaseh cerkvene obrede, krsti otroke, sklepa cerkvene zakone ln sploh opravlja službo duhovnika. Vemo ljudstvo noče pripadnikov žive cerkve In zato se Je zateklo v svoj! verski zmedi k ženski, ki Jo smatra za božjo poslanko. Spominjajte se Jrufte sv. Cirila in Metoda"! Stev. 129. »SLOVENSKI N A K O l>« One S. junija iy23. 5tr&n. 3. NARODU KRALJESTVA SRBOV, IIRVATOV IN SLOVENCEV. Dnevi Rdečega Križa Srbov. Hrvatov ta Slovencev so dne 8. 9. ta 10. Junija 1923. Tedaj potrkamo na vsaka vrata in poreče-mo: Daruj nekaj Rdečemu križu; poreče-mu vsakemu srcu: Pripravi se za dela us-miUerla; obrnemo se na vsak razum in porečemo-* Razumi, da je Izvrševanje dobrih del temeljna dolžnost vsakega človeka; stopimo k skopuhu in mu porečemo: Danes nam je vsak dar dobrodošel; našli bomo sebičneža In mu zakličemo: Vsaj danes pomisli tudi na svoje sosede; pristopimo k brezbrižnežu In porečemo: Zanimaj se za humana In dobrodelna društva; pozabljivca udarimo po ramenu z besedami: Si-H pozabil dobrote, ki ti jih Je Izkazal Rdeči križ? Spomni se nanj danes, kakor tudi on ni p«abil, ko si iskal pomoči. Rdeči Križ ne gleda: koliko In kaj se daje, samo: da se daje. Vsakdo naj da nekaj, vsakdo naj se spomni imena Rdeči Križ, naj tedaj nihče ne pozabi na svoj Rdeči Križ. Vsak dar sprejmemo s hvaležnostjo. Z darom Izraža darovalec človekoljubnost, zavest socijalne solidarnosti, potrebo po dobrih delih. Pomagajte Rdečemu Križu! Glavni odbor Društva Rdečega Križa Srbov, Hrvatov In Slovencev. Politične vesti. sss Seja načelstva narodno - napredne stranke bo v petek, 8. t. m. ob 20. zvečer v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Člane načelstva nujno pozivamo, da se zanesljivo udeleže te seje. = Veleizdajnišk? proces v Zagrebu. Danes, 7. t m. se prične pred sodiščem v Zagrebu kazenska razprava proti Joe Matošfću, glavnemu uredniku »Hrvatskega Borca«, proti Bogdanu Kralju, odgovornemu uredniku tega lista, in proti prof. Kerubinu Šegviču kot piscu inkriminiranih Člankov radi zločina po § 90 kaz. zakona. Obtožnica pravi, da so vsi ti trije s tiskovinami pozivali na zločin, da se državna ustava nasilno spremeni in da se del države SHS odcepi od celote. Poleg tega sta Matošjč in Bogdan Kralj javno pozivala na nepokornost proti zakonu in Ščuvala prebivalstvo na mržnjo proti obstoječemu državnem redu. Sodnemu senatu predseduje sodni svetnik Janković, obtožence pa branijo odvetniki Kovačevlč, Sto-žir in dr. Mirko KoSutic. Zanimivo je, da fungirata kot branitelja v tem vele-Izdajniškem procesu Stožir in dr. Ko-šurič, ki sta bila L 1909 sodnika v zloglasnem veleizdajniškem procesu proti Srbom v Zagrebu. O tem procesu bomo poročali. = Odbit protest Friderika Habs-Duržana. Kakor smo že poročali, se je bivši nadvojvoda Friderik, svoječasni generalissimus avstrijske vojske obrnil na reparacijsko komisijo v Parizu z zahtevo, da se mu naj vrnejo njegova se-sekvestrirana, odnosno zaplenjena posestva v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski O tej Friderikovi zahtevi je razpravljala komisija dne 4. t. m. in je po vsestranski razpravi sklenila Fride-rikovo zahtevo zavrniti. Češ, da ne spada v njen delokrog, marveč so o stvari kompetentne samo dotične drŽave, odnosno vlade. Frideriku se seveda skomina po velikih svojih posestvih, ki si jih je pridobil na krivičen način, toda njegove želje se ne bodo izpolnile. Sicer pa je mož med vojno tako obogatel — saj so znane njegove umazane kupčije in špekulacije v času, ko je bil vrhovni komandant avstrijske vojske — da lahko prav udobno Živi v Švici tudi brez dohodkov konfisciranih posestev. JULIJSKA KRAJINA. —Plebiscitne razglednice v ItalHL Proslavo italijanskega statuta so porabili fašisti v plebiscitno svrho. Po vsej Julijski krajini razdajajo po dve razglednici, eno naslovljeno na kralja, drugo na Mussolinija. Na prvi je natisnjeno, da se proslavlja statut letos z novim zaupanjem in zavestjo velikega tre-notka. na drugi pa se kliče Mussoliniju fašistovski pozdrav »alala« ob obletnici statuta, prvi v dobi vlade, ki je vredna Italijanov z Vittoria Veneta. Stanovitni pogum Mussolinijevega duha je njim z nova otvoril z velikim poletom zgodovine peroti in srca. Na prvi razglednici ni treba poštne znamke, na drugo gre znamka za 10 cent. Na prvi razglednici predstavlja alegorična slika Italijo, ki dviga svojo roko nad knjigo Statute in Zgodovina beleži dogodek, na drugi pa fašist vleče k Italiji moža, kateremu se ovi?ajo kače okoli rok, drugemu pada krinka z obraza. Ni dvoma, da bo odposlanih takih razglednic ogromno število. — Nov napad na prostore komunističnega »Lavoratore« v Trstu. V prostore komunističnega lista »Lavoratore« v Trstu je vrgel v torek zvečer neki mladenič bombo, ki je razpočila in ranila 4 osebe v inseratnem oddelku. Dva ranjenca sta dobila zdravniško pomoč v bolnici, dva sta le lahko zadeta od drobcev. Pozneje je poskusil atentat zopet neki mladenič ali ko je hotel vreči bombo, je neki upravni uradnik hitro potegnil Železni zastor v pisarni in tako preprečil atentat. Izginil je 26 letni komunistični občinski svetnik Anton Ribarich. Ponoči je prišlo k nJemu več mladih ljudi, ki so ga prijeli in odpeljali Od takrat ni o njem nobenega Gospodarstvo. —t Zagrebški žitni trg. Zagreb, 6L Junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica (76—77 k*) 410—430, lolta koruza 255—265. bela 270—290, defektna 170—240, rž (71—72 kg) 360—370, Ječmen za pivovarne 320—330, za krmo 290—300, oves 285—290, pisani fižol 500—600, beli 450—550, pšenična moka »0« 650—675, »2c 625—650, »4« 600—625, za krmo 200—205, ržena 475—500, drobni otrobi 150—160, debeli 200—220. Tendenca mirna, slaba. —8 Novosadska blagovna borza. Novi Sad, 6. Junija. Na produktni borza notiralo: Bačka pšenica 77/78 kg, 2—3%, ponudba 420, bačka 76/77 kg, 2—3% ponudba 420, bačkl Ječmen 64/65 kg, 1 vag. 285, bački oves ponudba 282, bački ab Beograd 3 vag. 295, bačka koruza 23 vag. 252.50, bačka defektna, Iskanje 170, moka »0« ponudba 640, »2« ponudba 600, »5« ponudba 550, »6« ponudba 487.50, bački otrobi v vrečah iz jute, ponudba 140, isti v vrečah iz papirja ponudba 130. Tendenca mlačna. —g Zagrebški tedenski sejem. Zagreb« 6. Junija. Dogon Živine na današnji sejem je bil slab. Radi dežja je bilo tudi malo sena. Kupci, razen nekoliko Italijanov, večji del domači. Cene so nekoliko popustile in notiralo: Voli L vrste 13.50—15 Din., II. 12 —13. bosanski L 11.625, IL 9.50—11. III. 6.75—8.50, krave l 12—13, II. 10—11, III. 6.75—8, teleta I. 15—16.50, II. 14—14.50. III. 12.50—13.50, debele svinje 23.50—25, II. 22.50—23.50, III. 20—21.50 Din za kg žive teže. Seno 100—150 Din, detelja 125—150 za mtc —g Državna borza dela. Pri vseh »Državnih Borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju m Murski Soboti, je iskalo od 20. maja do 26. maja 1923 dela 331 moških in 108 Ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 380 moških in 128 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je Izvršilo 283. Promet od 1. januarja do 26. ma'a 1923. izkazuje 24.344 strank in sicer 11.122 delodajalcev in 13.222 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4838. Dela Iščejo: kovači, železostrugaril, strojni in stavbeni ključavničarji, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, trg. sotrudniki, pisarn, moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kovači, za verige, kleparji, usnjarji, natakarji, zidarji, šivilje za perilo, likalke za perilo, sodavičar, služkinje, kuharice, vajenci, itd. —g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca junHa ti. naslednja strokovna predavanja In sicer na Kranjskem v nedelo 10. tm. v Št. Jerneju o sadjarstvu (Ambrož), v Šmartnem v Tuhinhi o sadjarstvu (Marin-Ček), v Črmošmicah o vzreji bikov in telic in sadjarstvu (Kafol), v Dobu pri št. Vidu o zbol'šanju kmetijstva (Jereb), na Vrčicah o živinoreji (Konda), v Žabnici o živinoreji (Hladnik), v Sp. Llpnlcl o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič), v Cerknici o važnosti mladinskih klubov (Mat'ašič A.), v Danah o splošnem gospodarstvu (Zđol-šek), na Staferskem: v nodero dne 3. funl-Ja ti. v St. Vidu nad Valdekom o kmet. zadružništvu In živinoreji (Wern'g), v Polj-čanah o splošnem kmetijstvu (Štrckelj), pri Sv. TroIId v Halozah o vinogradništvu (J. Zupane), v Turn'šču (PrekmurJe) o škodljivcih m boleznih sadnega drevja In vinske trte (Vojsk), pri Sv. Heleni tn Sv. Jur-ju v Prekmurju (Pavlica), v nedeTo dne 10. junija ti. v Framu o splošnem kmetijstvu (Srrekelj), v Leskove« (okr. Ptnf) o vinogradništvu (J. Zupane), v Družmfrju o zbol'šanju kmet. pridelkov (Wernlg), v Bo-donclh in Vadarclh (PrekmurJe) o sadjarstvu In Živinoreji (Pavlica). — g NaSa kemična Indnstrija. Pod tem naslovom je izdal dr. Vladimir Njegovan v nakladi »Jugoslovenskog Llovda« v Zagrebu drobno knjižico 58 strani, v kateri prikazuje v preglednih obrisih razmah naše kemične industrije na temelju obširnih del dr. Branka La-zarevto, Jose Lakatoša. Milivoja N. Savica in deloma tudi lastnih informacij. Statistični podatki so ohlapni, ker se tudi ta pano*ra naše industrije neprestano razvija. Knjižica nima znanstvenega značaja, pač na spada v zelo koristno propagandistično književnost. Ta kemična industrija se le začela tako lepo razvijati, da utegn* postati poleg poljedelstva najvažnejši činitelj našega narodnogospodarskega razvoja. Posebno še zaradi tega. ker je naša država zelo bogata na najrazličnejših sirovinah in prirodnih silah. Iz tega prikaza izhaja, da se dobršen del te industrije nahaja v tuiih rokah, kar bi se moralo iz ozira na našo proizvajalno emancipacijo in na našo narodno obrano preprečiti. —g Jeseask! mednarodni vzorftif vefe- se'em. kf se vrši v dobi od 2. do 9. septembra 1923 v Pragi, bode kakor se pričakuje, najlepši Izmed vseh dosedal prirejenih. Prijavnice, akeprav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že Izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta semenj kakor v CSR tako tudi v inozemstvu vedno večie. Na spomladanskem velesejmu, čigar uspeh Je bil z ozirom na današnjo splošno situacijo simien. se Je po'nvilo mnogo povpraševanj po blngu Iz SHS (vino, preproge, čipke, poltedelski produkti Itd.) 2aIibog se tem o vpraševanjem nI moglo ustreči, ker je bil poset razstavlfalcev iz kraljevine SHS na Praškem velesejmu primeroma zelo majhen. Priporoča se torei domaČim Izvoznikom In producentom, da se v večjem številu udeleže Praškega velesejma. kjer se jim nndl lepa prilika doseči zveze s trgovci In Interesenti celega sveta. Indnstrlj-cl In Izvozniki, k! se za ta velesejem zanimajo, dobijo informacije lahko direktno pri upravi velesejma v Pragi al! pa od češkoslovaških zastopniških uradov. Rok sa pri- Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* SČA V UUBUANl. DRAMA. Četrtek, 7. Junija: Ugrabljene Sabinke. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne j^ven Petek, a Junija: Zaprto. Sobota, 9. Junija: Hasanaginica, Vojaška predstava. Izven Nedelja, 10. Junija: Hamlet izven OPERA. Četrtek, 7. Jtmlja: Nikola Šubic Zrinjskl. Začetek ob H S, zvečer. Red C Petek, 8. junija: Lulza. Začetek ob H S. zvečer. Red B Sobota, 9. Junija: Nikola Subic Zrinjskl. Začetek ob M 8. zvečer. Red D Nedelja, 10. junija: Evgenij Onjegin. Začetek ob H 8. zvečer. j^ven — Opera. »Nikola Sublc Zrinjskl«. Mesto »Novele od Stanaca« nam je operna uprava koncem ugašajoče sezije dala »Zrlnjskega«. Tudi za to smo ji hvaležni, četudi ni to že dolgo najboljše, kar nam lahko dado Hrvatje. Toda bila je doba, ko smo se vsi vprek navduševali za Zrlnjske-gac, ki Je v našem gledališču Izzival uprav viharje navdušenja. Takrat smo ob vsaki priliki m neprlliki prepevali »U bo'!« z naslado poslušali potpuri:e iz »Zrinjskega«. Vse to Je minilo hi danes smo gledali opero, kakor častitljivo starino, vzbujajočo prijetne spomine na preteklo mladost. Povojna naša doba Je malone uničila smisel za te heroične podvige. Ne ganejo nas gole sablje In ne strašijo streli. Sicer smo na to našo slavno jugoslovensko preteklost ponosni, toda želimo si mirnega dela, drugačnih smotrov. Zato opera ni mogla tako užgati. kakor bi se to zgodilo morda še pred nekaj leti. Zaje je stal ob nieni ustvaritvi pod sugestivnim Italijanskim vplivom In zato Je v nji bore malo hrvatskega nacfjonalnega glasbenega delka, ki bi se sfcer tako lepo skladal z vsebino opere. Ti ostri ritmi in ta enolična Junaška melodika kmalu Izgubi svoj čar in naveličaš se opere pred koncem, ki je tako daleč od začetka. Partitura ima vsega dovolj: lepih, celo geniialnlh mest, pa rudi brezcvetnih puščav. O. Matačič je iz Za'čeve glasbe Izvlekel, kar se je le dalo. Da, celo več. Z naslado je gledati njegove elegantne In oživljajoče kretnje ter opazovati njih precizno reakcijo v orkestru In na odru. Zdi se, kakor da le nemogoče izgrešiti vstavek nemogoče ostati hladen napram njegovemu žarkemu temperamentu. Opero je sijalo naštudiral. To pa ne velja samo za »Zrinlskega«, ki Je več ali mani za dirigenta igrača. Treba je krepko poudariti, da Je to n?š najbol'fi operni dirigent In. kakor se ie nedavno proti meni izrazil eden naj-boHŠih Jugoslovanskih opernih pevcev, v Jttgoslavfi za S2chsom prvi. Zasedba pa je danes b'Ta. žal, mešana. G. Th'errv-Kavčntkovl (Eva) gre prvenstvo. Pri n'ej sedi vsak ton, kakor izklesan. Pevka ie, kakor po boŽH volM. Za našo opero zlato. G. L*var fZrfnjskl) poje lepo kultfvtrano, a mu včasih ostala ton v grlu, da se sliši, kakor pridušen. Ima to sicer morda svoj preračunan efekt, vendar pa bi si Želeli včasih izpremembe. Odličen je bil v svoji vlogi kot umerjen, resen igralec. Gdč. Thalerje va je bila lepa Jelena; tako kostum kot maska všečna. Pevsko Je semtertam oboutno dlstonfrala. kar pa seveda ni glavno. V predzadnji slfkf z r. Kovačem Je bilo premalo resnice In dokaj površnosti. Tudi pri g. Kovaču. Zame Je g. Kovač nebrušen dUamant. S svojim niaterflalom poseka lahko skoro vse svo*e tekmece. Tekmovalna n'egova pridnost, bogata muzikalnost. Izreden pevski spomin bi ga postavfli na čelo nalTh prvih tenoristov, če bi lahko-m'šl'eno ne zanemarjal kulture svojega glasu. Tsto naj si vzame k srcu tudi g. Zupan. Spoštu'em v niem Izbomega igralca. DananšnJI n'egov Sulejman Je bf! Izborna kreacija. Istotako kot g. Kovač, pa ima tudi on bogato, neizčrpano, še nelzglaleno zalogo glasovnega blaga. Slavni ©peml pevci so Čistili, gojili svoj glas vse žfvlle-n'e: dan na dan so se nčrfl Še teda1. ko so b'*7i že učitelit drugim. G. Sowilskf (Sokolović) se oč7vrdno bori z Jezikom, lrar je seveda zelo umljivo In mu tega ne moremo zameriti. Njegova vi osa ne dopušča, da bi pokazal vse svoje vrline, ki smo jfh pri n»em še primemo podčrtali ob drugih prilikah. GL Cve'lč (Levi) m g. PukcU (Alapiel sta sorodni pevski naturi, da b| ?fh hitro In površno sodeč poslušalec Imenoval pevska dvojčka. Napredujeta konsekventno oba in Je ž njima računati resno, Ce se ne motim Je par tonov samostojno zapel kot sel tudi g. Mohorfč. Jaz bi temu pridnemu in ambicioznemu pevcu dodePeval brez bo'aznl tehtnejše parti'e, ker Jih Je vreden. Tako mislim, da nisem pozabil nikogar. Zbor je bil v svo'em elementu. Junaško petje, rezko ritmično umereno, mu prila. G. Matačič ga ume držati v svoji krepki pesti. In zato je šlo vse, kot po maslu. Ravno tako se le godilo orkestru, ki je svojo lahko nalogo rešil Igraie. četrta slika nal se krat-komalo črta. Za oči kot slika le lepa. a to plesanje ni ne turško, ne krščansko. Kar pa le 5e najbolj merodajno za črtanJe: tudi muzikalno Je izmed vseh slik najšibkejša, da brez vrednosti. Požre pa s svojimi kostumi gotovo dovolj denarja. In koncem koncev: za delanje opere Je brez pomena. Tora! Je naibolle, da se črta, sal opera Itak traja od pol 20. do H 24. Režija Je bila to pot pod roko g. Sevastjanova prav dobra. Ni JI ničesar očitati. O. Sevastlanov dokazale svoio uporabljivost Pred vsem lepa pa Je bfia materijalna obstanovka opere. Dekoracije delajo g. Skružnjemu veliko Čast, pa tudi kostumi fz rok ge. Waldstel-nove rn g. Dobrvja so bfli bogati In primerni. E. A. — Opera. Madame Bntterfly. Gostovanje ge. Vere iJonrago. M a dam Butterflv slfšalf smo 2e doka* v naš! operi, fn to prav dobrih, a tudi slabih. G. Bourago ne bom delal krhrlee, ako jo uvrščam v sredino. *fegJjL nji ni_a rtoio BtfmU&jr. sj&e^ Šal sem toplote In globine glasbenega Izraza. Glas je sicer šolan, vendar v višini oster In ozek, v nižini ne Izdaten. Deklamacija in vokalizaclja je, kakor običano pri Rusih, ki pojo na svojem jeziku, jasna, pri vsakem *o« pa preveč mešana z »a«. Igri njeni ni kaj očitati, a ogreti le ni mogla. Novega nismo na n;ej opazili ničesar. Prav dober je bil danes g. Kovač. Vloga i^inker-tona se mu glasovno in igralsko izredno dobro prilega. Enako mi je bil po srcu g. CvejIČ; zlasti v drugem dejanju. Ostali so bili nekam hladni, dasi jih je g. Matačič skušal užgati. Vzrok medle igre in bledega petja Je bila menda napol prazna hiša. Čutiš, da se sezFa nagiba h koncu. E. A. — Vojaška predstava. V petek vprizo-re »Hasanaglnico« kot vojaško predstavo. V soboto, 9. t m. je dramsko gledališče zaprta. — Lulza. Opera »Luizac, ki spada med najvažnejša in najlepša dela francoske glasbe in dosegla na našem odru lansko sezono Izredno velik uspeh, se v petek, dne 8. hm. deloma nanovo študirana in zasedena prvič v tekoči sezoni spet vprlzorl. V glavnih vlogah nastopijo gna. Zikova (Luiza), ga. Rewiczeva (mati), g. Betetto (oče). In SowIlski (Julij). Dirigira m režira operni ravnatelj g. Rukavina. Začetek ob pol 8. zvečer. — Mladinske prireditve v Mariboru. Narodno gledališče v Mariboru se je izka« zalo še najbolj pristopno nasvetom in opra* videnim željam publike. Začelo je prirejati mladinske predstave, oziroma povabilo je osnovne šole, da prirejajo na odru svoje predstave, tako da so dostopne tudt sploš* nosti. Ena takih predstav se je vršila tudi v torek zvečer. Priredila Jo je dekliška osnovna Šola. in sicer Fin5garjevega »Ve-deža«. Glavni vlogi sta bili v rokah brata Kožuh. LTčenka Sedlar je s srčkanim pla* aom zapela dvoje lepih pesmic. Kot tretja točka je sledil nastop mladih telovadcev. Krona eele prireditve pa so bili »Štirje letni časi«, pri čemer je žel največje priznanje požrtvovalni dirigent učitelj Nerat. Solist* ke so pele tako sigurno, kakor da so že vajene odra. Deklice so deklamirale z vso živahnosti© mlade duše. G. učitcliu Ne* ratu čestitamo na tem uspehu. Zaslužil je v polni meri venee in cvetje, ki mu ga je nosila mladina na oder. — Hnstrovana čitanka za nižje organizirane osnovne šole je izšla pri kr. zalogi šolskih knJig in učil v Ljubljani. To je vendar enkrat čitanka za otroke, bo vzkliknil marsikdo, ki jo bo videl. Takšne Slovenci še nismo imeli. Eno- in dvoraz-rednice ter vse izvanredne osnovne Šole bodo odslej Imele razmeroma boljšo čitanko, nego višje organizirane osnovne šole. Tisk (na nižjj stopnji tercija, na višji cicero in garmond) ie izvrsten, lahko Čitljiv, zunanja oblika knjige čedna, papir prvovrsten In ilustracije take, da bi si mi Slovenci tega pred par leti še misliti ne bi bili upali. Ilustracije te knjige namreč ne s!u-žfjo samo v razvedrilo otrokom in oživa-hnjenju pouka, ampak večli del v poslob-ljenje in pojasnilo pouka: v tem oziru so slike pesnikov in različne slike prirodoslovne vsebine nedosegljive. Prepričani smo, da bo ta knjiga odslej na niž'e organiziranih šolah povsod v vpornbi in da bodo vestni pedagogi z njo dosegli rudi pri na'slabših razmerah uspehe, ki so doslej bili naravnost nemogoči. Pri tej opremi (74 slik) je cena naravnost neverjetno nizka In se mora požrtvovalnost kr. zaloge šolskih kn!ig m učil vsekakor prlpozna-tL mm Na mednarodnem visokošolskem tečaja, ki se vrši na Dunaiu od 11. do 28. sept. bodo predavali sledeč! evropski znanstveniki: prof. Bergmann (Lalpzlc) »Bistvo filozefTe«, S?r WiIIiam Beve7idge (London), prof. Bonn (Berlin) »Kriza moderne države«, dr. Deri (Berlin) »Svetovni nator znanstva«, prof. Horenz (Hamburg) »Država in kultura Japancev«, dr. Frisch-eisen Koehler (Halle) »Obnova metafizike« P. O. Oooch (London) »BriMsh foreign po-llcv«. JascI (Ogrska) »Vprašanie malih narodov«. Laun (Hamburg) »Narodnostno vprašanie v državnem nauku fn mednarodnem pravu«. Marnav de Baruch (Ke^vrork) »Nemški in avstrijski kulturni vplivi v Združenih državah*, prof. Pitamic (Lnib-Hana) »Ju gosi o venska ustava«, R?dev (Bolararska) »Tnfluenees etrangeres sur le revefl natlonal des balcanioues«, T^^rdov-sk? (Pol'ska). »Pol'ska vprašania«, \Vieden-feldt (Ferlin) Industrijske organizacije«, Wlese (Kneln) »Pregled socijofogtje od Conta In Hegela«, In drugi. — Pevski zbor Glasbene Matrce v Lfnbllani bo imel svo* izredni občni zbor v petek, 15. tm. ob 8. Jrrecer v pevski dvorani. Dnevni red: Sprememba pravil. Redni občni zbor se bo vršil Istotam teden kasne'e v petek. 22, tm. z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — L'tiMHnska Filhartnonlla ožlvotvor-Jena. Splošna žel'a, ki se le Izražala po vsakem koncertu Zveze godbenikov za Slovenijo In pa neumorno prizadevanje nie-nepa odbora ie privedlo do ustanovitve Ljubl'anske filharmonij na sestanku, ki se le vršil v nedeljo 3. iuniia pri Levu. Na tem sestanku se je sklenilo pretvoriti ob-stoieči kulturni odsek Zveze godbenikov v L*ub1Tansko filharmonijo. Kakor Je znano tvori Zveza godbenikov za Slovenijo s sedežem v LJubljani splošno stanovsko organizacijo slovenskih godbenikov, koje prvi namen Je gmotna in moralna zaščita ničnega članstva. S pomočjo kulturnega odseka pa je doslej prirejala tudi koncerte hi s tem oplodila domačo orkestralno kulturo. Odslej bo ta odsek nosil ime Ljubljanske filharmonije, na koje čelo je bn Izvoljen g. Honerlera kot predsednik, g. Trošt kot tajnik. Pflharmonro bodo v umetniškem ozira vodili g. ravn. Rukavina ter kapelnik! Matačič, Balatka. Strltof In Neffat. Usta-novnlna znaša 250 Din. Ljubljanska filharmonija otvori prihodnjo sezono stalen zagarantiran abonement s štirimi koncerti ter priredi tudi zaporedne, popularne matineje (vsako drugo nedeljo) z znižanimi cenami. irktat^hii dr1*1«* t* amMfca pn- harmonija stavila notni arhiv na bratsko razpolago. Izgleda, da bo v tem oziru pomagala tudj Ccška filharmonija. Izven aio-nementa se bodo Igrali še koncerti z gostujočimi dirigenti. Predvideva se najprvo gostovanje dirigenta Talicha. Filharmonija bo gojila v prvi vrsti izvirno jugoslovensko glasbo, sicer pa bo izvajala predvsem mednarodno skladbo, ki hodi smer bodočnostL Z ozlrom na izredne gmotne potrebe Izve-« de Ljubljanska filharmonija večjo javno akcijo ter upamo, da se bo ljubljanska druž-* ba v polni meri zavedla svoje dolžnosti do tega idealističnega udruženja in omogoči* la s svojo darežljivostjo njegov bližnji raz-, mah. Demontiranje tobačne tovarns v Ljubljani. Ker se je po novinah razšlrfla vest, da namerava monopolna uprava skrčiti obrat v tobačni tovarni v Lmbljani ln ga s časom popolnoma opustiti, smo se obrnili na podučeno mesto ter dobili nastopna pojasnila: O kaki nameri, da bi se opustil obrat v ljubljanski tob. tovarni, nI govora. Ta tovarna se je tekom zadnjih dveh let močno modernizirala in oprema se Še nadaljuje. Število stroiev za izdelavo cigaret se je skoroda podvojilo in stroji za pa-kovanje tobaka so se razen enega na novo nabavili In postavili v tovarni. To je vsakemu vidno, ki ima v tovarni opraviti In vendar vkljub temu gre glas po deželi, da se stmjl Iz tobačne tovarne odvažajo seveda v — Beograd. Ker je tovarna prostorna. Je monopolska uprava nastanila v tovarniških prostorih g'avno skladišče za sol v Sloveniji. Ako se tako postopa, potem pač ni to znamenje, da se jma namero opustiti tovarno. Kako so mogle vendar nastati take neosnovane govorice? Ker Je bilo lansko' leto In letos odpuščenih približno sto nestalnih delavk In se bo moralo še nekaj takih odpustiti. Jvazmere so namreč nanesle, da se cigar v nnši državi vedno manj puši. To je splošen svetovni poiav in ne samo pri nas, da kadilci cigar polagoma Izumirajo in se mlada generacija obrača h kon-sumu cigret in cigaretnega tobaka. Ta preokret v konsumu se izrazito in občutno opaža zadnja leta. Ker se izdelujejo cigare ročno, cigarete in tobak pa na strol je pri vsaki redukciji fabrikaclje cigar vkljub soča Stran 4. »SLOV EN S K ! NAROD« dne junfla Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Nekaj za naše poslance. Ker naša uprava še vedno ni dovelj urejena in ker številne strankarske debate v parlamentu ovirajo intenzivno in premišljeno zakonodajno delo. se žal še često dogaja, da si razni zakoni in razne naredbe naravnost nasprotujejo v svojih določilih in svojem besedilu. Tak slučaj smo pred kratkim zasledili Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 180".; »Osrednji urad za zavarovanje delavcev, okrožni uradi in blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podjetij, njih organi in njih poslovne knjige in .spisi se ne smejo pri državni finančni upravi uporabljati v nikakršni smeri.« V nasprotju s tem pa pravi Člen 318. finančnega zakona za L 1922/23, JU je bil nekaj mesecev pozneje obna-^rodovan: »Osrednji urad za zavarova-■nje delavcev prometnih podjetij, njih organi, njih poslovne knjige in spisi se ne smejo uporabljati v državni finančni upravi razen na zahtevo davčnih obla-stev zaradi zbiranja podatkov za odmero davkov«. Akoravno velja rek »Lex posterior derogat priori«, skoraj nI dvomiti, da se je navedeno določilo vtihotapilo v finančni zakon, ne da bi se našim poslancem pojasnilo, kako dalekosežno je. Nečemo opozarjati na to, kako bi uradništvo okrožnih uradov za zavarovanje delavcev obremenjevalo, ako bi moralo davčnim organom dajati vpogled v poslovne knjige. Višje obdače-nie, ki bi se ga skušalo tako doseči, bi čutili predvsem prečanski kraji, kjer je davčna služba dobro urejena, v prvi vrsti pa Slovenija, kjer so davčni organi že danes bolj papeŠTd, kakor papež sam. To določilo pa tudi naravnost iz-podbuja nemoralo. Kajti jasno je, da bi se skušali nekateri, posebno večji obrat! takemu vohunjenju Izogniti s tem, da bi zamolčali pravo število delavcev In da bi ne napovedali resnične višine njih mezd. S tem bi pa zopet trpelo delavsko zavarovanje in njega širši namen* dvigniti ljudsko zdravie. K sreči velja finančni zakon za 1. 1922/23 le še do konca junija, tako da se ni bati večje nesreče. Zdi se nam pa potrebno, opozarjati naše državne poslance na take slučaje. Gledajo naj na to, da se v bodoči finančni zakon ne vtihotapi zopet kako tako določilo, W te v svojih posledicah nedosledno. — Klerikalno - komunistično gospo* darstvo na magistratu se nahaja tik pred polomom. Klerikalci in komunisti t w> tako temeljito izpraznili mestne bla> 'gajne, da 1.1 m. niso niti več mogli izplačati vseh svojih uslužbencev. Posolio v znesku 20 milijonov kron, ki ga jc pod dr. Tavčarjevim županovanjem najela mestna občina v svrho, da se popravijo in tlakujejo mestne ulice In ■^ceste, je komunistično-klerikalna veČina že Izčrpala do zadnje pare. Seveda -je ta denar porabila tudi v druge svrhe, dasi je bilo posojilo najeto izrecno za tlakovanje in popravo mestnih cest in ulic. Kakor čujemo, so klerikalno-komunističnl občinski očetje posegli se-j daj že tudi po Mestni hranilnici in vzeli te nje novo posojilo v znesku 10 milijonov. Vidi se torej, da znajo gospodje prav imenitno gospodariti. Ako bo šlo tako naprej, bodo spravili oznanjevalci klerikalno - boljševiškega evangelija mestno občino ljubljansko na beraško palico. Porabili so že silne rnilijone, povišali so pristojbine za plin, za elektriko, za vodo, pa jim Se ne zadostuje. Razmišljajo sedaj o novih dajatvah, ki jih hočejo naložiti ubogim davkoplačevalcem, kakor da bi le-ti že ne ječali dovolj pod neznosnimi davčnimi bre-'meni. Iz zagate so se sprva mislili izkopati z najetjem dolarskega posojila, zato so poslali župana in podžupana v Beograd, da bi pridobila vlado za svoj na-.Srt. Toda vlada jima je pokazala vrata ;in dolarsko posojilo je splavalo po vodi, ;3e predno so komunistični klerikalni 'mestni očetje mogli poskusiti svojo sre> lo v Ameriki, saj o Evropi so itak vedeli, da jim tu nihče ne posodi niti flcka, In sedaj tiče* v tinti 1 Iz obupnega položaja se ne morejo rešiti drugače, kakor •da nanovo navrtajo Mestno hranilnico in ji zopet odvzamejo nekaj ndlljonov. Uboga Mestna hranilnica! Preje cve-toč denarni zavod je sedaj v nevarnosti, da ga klerikalci in komunisti popolnoma uduše s svojo duhovito gospodarsko politiko. Ali bo vlada k temu molčala? Ali bo mimo trpela, da upropaŠčaio sistematično ta nekdaj tako cvetoči zavod klerikalno komunistični desparaderjl? — Tefonskl upravL G. Ivan Moho-rič je na zadnji seji Trgovskoobrtne zbornice podal stvarno In kritično poročilo o telefonskem in brzojavnem prometu v Sloveniji. Podčrtali smo le dejstvo, da ima Italija (Trst) lepše In boljše zveze z inozemstvom (Avstrijo in Prav jeo), kakor pa niša država. Zveza Utt*, ljane z Zagrebom in Beogradom pa pd* staia v zadnjem Času pravi ttnictmt pO nedavnega Časa Je telefon lt precej dobro funkcijoniral in je bilo medsebojno sporazumevanje precej lahka Zadnje dni pa opažamo, da Je vsak razgovor LJubljane z Beogradom malodana ne* 7. junija 1923. se vjame kaka lasna beseda. Na čujemo našega poročevalca, čujemo pa prav jasno razne razgovore s stereotipno vsebino: »Haben Sle gemacht das Ge-schaft? Jugovaluta ist ffir die Katz, sie falit wieder itd — Zakaj Je vedno dobra proga Ljubliana-Oradcc, zakaj Trst-Dunaj? Zadnji čas je, da poStna uprava vendar enkrat kaj ukrene* da se že omogočijo razgovori Ljubljana - Beograd. Danes zjutraj telefon zopet ni funkcijoniral. Naš dopisnik v Beogradu se Je z največjim naporom in največjo požrtvovalnostjo potrudil, da je dobil neko zelo važno poročilo. Storil je vse, da bi je dobesednim potom podal potom telefona našemu listu. Takoj začetkoma je bU razgovor prekinjen, pač pa so se med tem prav komodno razgovarjali gotovi elementi, ki očividno uživajo v Zagrebu največjo protekcijo. Skoro eno uro smo se trudili, da si omogočimo razgovore. Ves trud je bil zaman. Ujeli smo nekaj stavkov, za to pa nam telefonska uprava nadividira pristobine za vso uro. To so škandalozne razmere, ki smo jih že opetovano žigosali, pa vedno brez uspeha. AH res ni nikogar, ki bi znal tu napravidi red? — Korupcija na magistratu. Mestni župan ima na razpolago par konj s kočijo v reprezentativne in uradne svrhe. Doslej so se konft" In koči'a rabili vedno izključno v svrho, za katero so bli določeni. Rabil Jih je vedno samo župan, podžupan nikdar. Danes pa le županova kočija na naepolago klerikalnemu podžupanu dr. Staftvnikn, ki se ž njo vozi s svojo rodbino na Izlete. Tako je bil dr. Stanovnik nedavno tega na Izletu v Domžalah. Na občinske streške seveda! To pač ni korupcija, kakor po klerikalnem mnenju tudi ni korupcija, ako se na magistratu v gotovih strokah nastavljajo zgolj pripadniki ln prijatelji znane klerikalne žlahte. — Iz davčne službe. Premeščena sta davčna praktikanta Janko Rozman iz LJubljane v Logatec ln Martin Kojec iz Ptuja v Ljutomer. Za davčnega upravitelja v IX. Cln, raz. v Logatcu je imenovan Maks Ivanec, davčnf uprav'te'J v Cerknici. Davčni praktikant Rud oTf D e k 1 e v a Je premeščen fz LJubljane v Cerknico. Vil. davčni upravitelj Pran Cenko v Krškem je trajno vpokoien. — Iz poštne službe. 2a poštarja V. razreda v LJubljani L je Imenovan Bogdan Raste Iger v Sarajevu, za poštarja V. razreda v Sarajevu I. pa le imenovan Ignacij Brenčlč od poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Za poštarja VT. razreda v Ljubljani Je Imenovan Anton Krotite" Iz Subotfce. Za poštarja istega razreda v Oornfi Radgoni pride Vekoslav §.t u r m iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, za poštarja v Sv. Lenart pa Franjo Ur bič iz Maribora. - DRUŠTVO RDEČEGA KRIŽA Krz* IJevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Je ods redilo za svoje dneve v vsi državi 6*., 9. in 10. juni). Ministrstvo prosvefe je z naredbo z dne 4. junija 1923 I/. WS4 odločilo, da pobirajo fekom na\>edenth dni blagajne vseh državnih gledališč od vsake prodane vstopnice poleg normalne cene Se po 1 Din aa potrebščine in svrhe Rdečega križa. — Zdravstveni odsek priredi y nedeljo 10. Junija ob pol 11. url dopoldne Javno zdravstveno predavanje s spremljevan'em klnematograskih slfk v Grosuplju. Preofav? g. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire »O čuvanju zdravja s posebnim ozirom na Je-tlko«. — Smrtna kosa. Včeraj je v Zgoraj! Si-sTd umri po dolgotrajni bolezni g. Fran B I z J a n. Pogreb bo danes v Četrtek ob pol 18. na pokopališče v DravIJe- Naj v miru počival — Žetveni dopasti vojakov. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo na poveljstva vseh vojnih okrožij naredbo, da za časa žetve in mlatve dobijo vsi vojaki, ki so lastniki parnih mlatilnih strojev dopust. Vojaki dobijo dopust kadar se Žetev prične. — Celjske Vesti. Ljudsko vseučilišče sklicale za na dan 20. trn. ob 18. v risalnlco meščanske šole v Vodnikovi tri. §voj obČu( zbor s tem-le dnevnim redom,! L Poročilo predsednika, tajnika, b! a rajnika Jn revizorjev. 2. Volitev novega odbora* J Cvenruelnj predlogi. — Čebelarska podružnica za Celje (n okolico priredi v nedeljo 10. trn,ob 4L pop. poučno predavanje na vrta g. Kos rja na Presu. Predaval bo Solskf nadzornik g. Lindevtt Černej. — Izpred porote, v sredo Je stala pred porotniki 52 letna Cecilija Bani Č, vžitkarlca iz Trebeza pri Brežicah, obtožena hudodelstva za vratnega umora. Dne 29. aprila ]e v spanju ubila a sekiro speče* SJosipa Brencetn« kateri Je iivel z njeno erko FranČISkcj SporČiS v konkubinatu. PranSIIka ČporclS za je vzela tudi na so-pošast. Val trije to bili delomrfm m Jim je dostikrat primanjkovalo denarja. V takih slučajih je Breaeo t ženskam surovo ravnal in vi led tega kotel posestvo prodati ter je t «a aamea pripeljal tudi le kupca. Ker pa kapalna al bilo dovolj velika, Bren-ce pa fe vztrajal pri pogojni sveti, Baalto* va s tem tu bila sadovoUaa ta le oklenila, se Breme* taebftf na ta načas, kar je v nofi 20 aprila tudi storila. Obdelfteeje* je priznala dejanja, jagi«if)ata pa se je • a*, (obranom Porotam pa aagovora obtoli M afso verjeli k to pesrdifl vprafmale l Am BeaJt je bila vale« M vratne«* teta nbinHi ▼ m veiaJJa. Uttr 141 le f srode »opoUsfi m vrta i SfatVtaetJ* *Pat IaftHfcura« fta LJubljane*! eae* tatu* Mirte* KfeUfc. PreteliaH te ga v otmfem ttaa« i Mite ia je malo k — MARIBORSKE VESTI. — Ustotts čenje mariborskega Škofa. Kakor je vaš dopisnik na pouienib me«tik dorail, ae ustoličenje sedaj tudi ofteijalae hneaeva* ntga novega škofa lavantinsko ikefije drja> Karlina ne more izvršiti pred pretekom enega mesett, ker so s tem zdru£ane razne za talce slučaje običajne formalnosti. Pred* ne dospe iz Rima po inittnčni poti ptnežev brcve, poteče najbrž en mesec. Spočetka se je mislilo, da bo imel dr. Karlin kot Kranjec težavno ataliiče med Štajersko duhov« sčino — kar je značilno ne same za našo slovensko skupiiett nego Se bolj ta enot« nost katoliške cerkve, vendar pa se jo kmalu pokaralo, d* je hil wnrno dr. Karli« pravi mol tudi — za Itejeree. Opravljajoč škofijske posle* si je takoj pridebll popolno zaupanje nc samo med duhomiitvom, nego tudi med ljudstvom. Tako bo imel danes, ko stalno zasede svoje mesto v Mariboru, veliko lažje stališče, kakor ee bi bil nepričakovano imenovan in takoj nastopil sluz* bo. — Žalostna smrt Hana rešilnega od* delka. Pri roS!1nrm oddelku je mnojjo let požrtvovalno sodeloval Vfljem Aclccrmann, po poklicu vrtnar na Meljskl cesti. Ves svoj prosti cas je oh smrti koma i 481etnl moj posvetil tefki s!n?bi pri rešilnem oddelku. Bil je izredno spreten kot pomočnik nri težkih operacijah ln kot tak takorekoč desna roka znanega kirurga dr. Thalmanna. V nujnih slučajih je tuđi sam opravil tudi najkoSljivejšo prvo pomoč. Tako je MI Pftrnan po tsrm mestu pod imenom »elr. Polferl«. Zadnii cas pa je postajal nenavadno tih in Žalosten. Na realnem oddelku so dobili na službeni postelji, kjer je on !e*nl, krvave lise v perilu. JvTkomvr pa se ni hotel zaupati, kaj mu je. Sele zadnje dni, ko je popolonoma onemogel ln ni mogel ve5 govoriti, je v posebnem pismu natančno opisal svoje grozne bolečine Imel je raka na jeziku. Pretresljivo Je mesto, kjer opisuje, kako ima tek za jed in pijačo tez kajenje, s kak* slastjo in zavistjo rnazuje, ko drv*J umivajo, on pa ne more. Tako se je prrbil do r.edelfe. Tedaf *e p-i?1a bolezen popolnega {vbrvfia. Prepeliali so £a z rešilnim revom T bolnico. Mer je v sreoo Zjutraj oh 5. do kosti i^stradap nrominvl. d-!ka In r»e*.*.m- hrambe se rrft v peteV ob 16. uri. Posebno rel!t?»f odr?«lek ?z?'ihi a Ackcrmannu rner?a naihcijlfh sotnidni« ov. — Drr.^e trešnje. Pre*i p-lčakovanju ie lefo«? tudi v marfbors'^f okolici malo rre* Senj. To so fakoj izrabili ln eene postavil! primerno sw1n?pi d^a^inji. Dočim so lani šerifi, kv^^ernu 24 kron, zahtevajo letos Se r>4 kron. T.n to pod^^-nje se noben vrap ne jrm?ni. S7r>bcsu je naf^a vnt"ts v Curflra notirala 710, a letos, rotira o.70. Kai ni nfko^ar v Mariboru, ki bi znal vsaj yri ereSn^ah preračunati to difereneo. — Strahovito neurja v fSloTrenfedrvškem okraju. V torek dne 3. juni!a je divjalo po slovenjegraSkem okraju veliko neurje. Med silno ploho je padala tudi gosta in debela toča. Cesta je bila v kratkem času, kakor bi Jc* bila preplavila divja reka, vsled česar so ceste v tem okraju na mnogih mestih ponolnoma izprane. Skoda po polju je ob« čutna, mm Pofar v Kamniku. V tovarni ra izdelovanje barv v Kamniku, last tvrdke Ba* hovcedediči je včeraj dopoldne eksplodiral l da izpolnim program, določen za obnovitev izgubljenih pravic Grške. Gospodarska diptomatič-na borba v Lausanni je donesla rezultat, da se u3tvajeja;o tesne vez!, k! bodo spa'^o Or"d na R?knvn*ku je zaprosil za stavbno dovolje- nje, da bi smel nadaljevati s stavbo cerkve nad baziliko in obeh zvonikov, ki se! je morala pred vojno radi Ilovnatega te-; rena in ker se je dosedanja zgradba jela že usedati, — oblastveno ustaviti. V Dal-' matlnovl ulici se nadzfdek ITT. nadstropju Jernej Crnetove hiše (hotel Štrukelj), še j ometava. Vsled npeljanega davka na ne-: zazidane parcele, s katerimi nekateri po-j sestniki trdovratno so spekuliralo, Je biN, zadnM čas venderte nakupljenih še pari stavbnih parcel, fpak bo to malo fzpreme-. niio praznoto ljubljanskih glavnih In pro-j metnfh ulic kf kažejo Še vedno kričečo; raztrganost, med modernimi stavbami«} Treba se le malo vrretl na verze 11 na Du-1 na'ski, Resljevl. Miklošičevi, Simon Ore-^ goTČlčevt Erjavčevi In Blefwe4sovi cestlj O kakem »trgu« v LJubljani niti govora nI J — Tlakovanje Slomškove ulice se počasi pričenja. Več cest so zadnji čas nasuli g gramozom. Parki so ae sadnje dni nasadili z novim zelenjem (cvetjem in grmt-^ čevjem) trava okoli »rondojev« pa pokosila. Isto se Je izvršilo na vrtu pred Sol-j skfm poslopjem na Ledim ter v novem' parku na Taboru. — Zidarjev in težakov | Še povsod manjka. Glavni nređntkr KASTO PVSTOSLEMSHK Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR. Nosile priporoča NARODNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Prešernova mU 1 Bukove hlode PRODAM. Vprašanja pod »R. S75913. na uttravo »Slov. Naroda« Meblovano srbo t uporabo kuhinje v mestu mit v okolici ob železnici I5ČEM — Ponudbe pod »Pri *slezrrici 5006« na upravo »SI. Naroda«. Boljša rodbina v Ljubljani ISCE ta svofepa 15 mescev starega otroka bolj' So in že priletno 2ENŠKO. — Oskrba vsa v hiši, plača po dogovoru. «— Poizve se pri ravnatelju hotela »Union«. 5919 sprejme delo za šivanje (perilo) na dom; izgotovitev in popravilo točno, cene nizke. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5907 'JcHeliioa francoščine ISCE MESTA kot domača učiteljica aH druiabnlca za mesec Juti in avgust. — Po« rrudbe pod »Počitnice 1923 5°25« na upravo »Slov. Na« roda«. Kot trnovski vajenec z vso ©*krfc«. frrzemSt obleko. «EU VSTOPITI 13 let ffdrav, krepak In marlljv DE« ČEK Ig poltene draffne fn do« vrSenim 2. razredom meSčanske Sole. — Nastop učne dobe ta« ko j sli pozneje. — Dnnise jem s Katl Žerovec. Mlino»BVd. 5917 •UIJHM*1'*'............Met SE ODDA SOLIDNEMU GOSPODU. — Erjavčeva cesta 14/1. (od 4.-7.). 5900 KUPI SE dobro obranjen pisalni stroj, nairaio znamke »UNDER* WOOD«. — Naslov pove urravn *S1. Naroda«. 5914 Mesešno sobo, po možnosti s brano. I§ČE GOSPOD. — Ponudbe pod Soba s hrano/5899 na tipra« vo »Slovenskega Naroda«. Tovarna v okolici Ljubljane ISCE samostojno, praktično pisarniško moč. Ozira se le na r*>5tene In mar« Ijive osebe. — Nstanfinelse po» nudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod ZsnesIjiv/5915 na upravo »Slo* venskega Naroda«. Posojilo! Več stotisoč kron posojila na posestva proti zmernim obrestim in vknjižbi na prvo mesto, SE ODDA. — Po« nudbe pod »Pogojflo/5903« na opravo »Slov. Naroda«. Družinski grob orl Sv. Krlfn. v leef logi, Mlan ▼hoda pri zidu s telesno ogra* io, cipresami, dveml črnimi plo* Sramfl Is marmorla In leno sv«« tlTVo SE ZARADI SELITVE PRODA. — Naslov pove nmm# va »Slov. Naroda«. 5905 rVflad soliden šofer, most voiaščlne, ŽELI SLUŽ* BE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5908 Motorno kolo fMotoearoche> 2a/aHP,v dobrem stanju. SE PRODA za 10.000 dfnarlcv. — VpraSatl je v SlomSkovi 17, pritličje. 5924 Kot učenka VSTOPITI TAKOJ V TRGOVINO NA DEŽELI. — Hodila sem nazadnje v dmgi razred meščansko šole. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5921 ISCE SE PO MOŽNOSTI večja prazna soba pod ugodnimi pogoji ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe ali naslov na upravo »Slovenskega« Naroda« pod »Večja prazna sob a/5932«. Proda se radi selitve po ugodni ceni kompletna fina JEDILNICA in drugo dohro ohranieno POHh STVO. DVA LESTENCA za elektriko, večja množina nem* Skth KNJIG m več novih DAMSKIH OBLEK. — Ogleda se od 2. do 5. ure popoldne. — Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 5904 Večja Žaga a polno lat mm tikom na Gorenjskem SPREJME obratovodjo, nopeleofoe samostojnega, ve* »?eea tudi vseh popravil, dalje ŠTIRI ŽAGARJE za samice. Reflektira se le na popolnoma samostojne, dobro IzveSbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbo pod »Zaga/5911« na UjKaia.aSlov. Naroda«. PJ9USVB najboljšo i proti protlnu, rev-\ ml, Ishlasu itd. Je nejudobneje: hoteli spojeni Sj kopallSči. Direk-1 ten brzovlak iz. brzovlak ISe pol ure;1 uodKC 40,| Zagreba v Bratislavo, od ta naprej najoenejiei celodnevna prehrana in stao v kurhotelt gr. hotelu Roval od Kč 50 naprej. Cene kopellm znižane. Jugo-j slovani še drugo znižanje cen. Informacije: L. Schreiber, Zagreb,' Akademlčki trg 1 U, od 10—11. in 4.-6. 4590 Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod Franc Bizjan danes ponoči ob eni po dolgi, mučni bolezni preminul. Pogreb se bo vriil v četrtek, dne 7. junija ob pol 6. popoldne iz hiše žalost), Zg. ŠiSka It 44, na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, 6. junija 1923. talvjočl ostali« Ženski šivalni stroji (fini) NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 5916 Najboljša kolesa, PNEUMATIKO m VSE DELE KOLES nudi po orignalnih ce* nah zastopstvo tvrdke J. Goreč M. R. PLEVfiU V FRESKI pri iJMcdvodab. #i& SE KUPI. — Ponudbe pod. Rabim takoj/5931 na uprava »Slovenskega Naroda«. ——-—-—< Dve prazni sobi ISCE ZAKONSKI PAKv BREZ OTROK. Najemnina postranska stvar. — Ponud« j bo pod »Dve sobi/5930 nfO upravo »Slov. Harodaa, - j. 56 C^WUQ stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 8. junija 1922. Stev 129, Proda se stroški voziček, otroški stol in druge otroške stvari. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 5001 DOBRO OHRANJEN p!eti!ns stroj št. 5 NAPRODAJ. — Na lov pove uprava »SI. Nar.«. 5894 Moško kolo, skore novo, SE PO NIZKI CENI PRODA. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5877 Gaterist Dinamo, Blagajnioarka 2ELI PREMENITI MESTO — Pon-dbe na upravo »Slov. Naroda« pod »I. K./5895«. Učne ure jezikov italijanščine, francoščine in srbohrvaščine DAJE AB* SOLVIRAN AKADEMIK. — Ponudbe pod »Dobra meto* da in praksa/5850« na upravo »Slovenskega Naroda«. V Bohinj! v najlepši legi Bohinjskega je* zera se nahaja »HOTEL ŠV. DUH«: 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in kopa* Tišče na razpolago. — Izborna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča FELIKS SELJAK, hotelir. ZELO — Na. 220 V., 7 KW, SE UGODNO PRODA slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5747 iMurantinja, stenotipistinja nemškega in slo* venskega jezika, vešča kore* spondence in knjigovodstva, ŽELI MESTA v večjem pod* jetju ali banki za takojšnji na* stop. — V začetku tudi brez* plačno. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5012 Mebiovano sodo, najrajše v bližini »Mirja«, TSČE ZA TAKOJ BANC* NA URADNICA. — Po* nudbe je poslati pod »Mirje 5829« na upravo »SI. Nar.«. Zamenjam stanovanje v Mariboru z enakim v Ljubljani obstoječe iz dveh sob, kuhinje In. drugimi pritiklinami in elektr. luč. Naslov pove uprava Slov. Naroda. Izšla je Tarifa za izvoz vsakovrstnega lesa preko Postojne in Bohinjske Bistrice. Ista se dobi v knjigarni Sehireiitaer, L|nb-Ijar.a. 5863 Saharin kristalni in v tabletah se dobiva v vseh zavojninah in v vsaki množini. Hana Stelzer, Graz, Schdrgelg. 11. 5927 r Ttsetetmo prakso SB TAKOJ SPREJME. — Ljubljana, Prule štev. 8. 5856 Trgovske naobraiena GOSPA išče službo prodajalke V BOLJŠI TR«OVINI. — Ponudbe pod »Vešča/5825« na upravo »Slov. Naroda«. Gospodična I5CE SLU«BE PRI KAKI BOLJŠI RODBINI. — VeSča je vseh hišnih del ter poleg tegs tudi nekoliko gospodinj* stva. — Nastopi lahko tudi kot sobarica v kakem hotelu. — Ponvdbe p*d »Poštena/5871« na upravo »Slov. Naroda«. Pozor! PRILOŽNOSTNI NAKUPI Prodam L0K0M0BIL0, 50/70. PO ZELO UGODNI CENL — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 5841 Kuhi Ml JMOR mehaalčna delavnlea (oopravllalnlea) L. BABAOA, LJubljana, Šetoatargova alloa 6-1. Enodružinsko hišo z lepim vrtom ter prostim sta* novanjem dobi dotični, kateri obljubi največ zanjo, v Rožni dolini št. 106 (pri Mar jaku). — Naprodaj le do 15. t. m. 5818 Vsa sobeslikarska in ple* skarska dela izvršuje naj= ceneje, točno in solidno ANTON STIPLOSEK, Ljubljana, Rožna ulica 13/11. 5819 Surov naftalin zoper molje in mrčesa, kilo« gram 3.— Din, KATRAN iz lesa kilogram 2.— Din, bnitto za netto, ter ŠTELA* 2E ZA MEŠANO TOGO* VINO PRODA F. Cvek, Kamnik, 5690 ■aTlilj« la^aaaljBariiLi.f4irilaL Z ozlrom nt družinske razmere In preveliko zaposlenost pri drugih podjetjih pcodasta podpisana lastnika tvrdkc vvVintgai-" svoje dobro vpeljano podjetje, sest o ječe iz tovarniških, pisarniških In gospodarskih poslopij, iz restavracije „Vintgar" ter gozdov, travnikov ln njiv. Evemuetao Je samo en delež izmed obeh enakih deležev ga prodaj. Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je interesentom v družbeni pisarni v Vlntgarju, p. Gorje pri Bledu na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. julija 1923. tinto*«-, p. Oorje pri Blati«, dne 2. junija 1923. JoJenee, Ženitna ponudba. Mlad nesrečen zakonec, agi' len trgovec, lepe zunanjosti, želi znanja z mlado simpatično in premožno damo radi skupnega mirnega življenja in poznejše ženitve. Uvazujejo so le resne po* nudbe a sliko in polnim podpisom na upravo »Slov. Naroda« pod »Srečno žeUm biti/5813«. Tajnost častna zadeva. lastnika. (WeJBkeU?rel) opremljena in skladišča, sesalni ca, kotel, gare za sode, pri Gradcu, 15 minut od železnice, 1000 hekto snažnih vinskih sodov, se proda. (Vpraša se: Ježef Lile**, Sv. Ilj, Slov. gorice. 5800 Sobo •vv isce BANČNI URADNIK. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost predpogoj /5876«. Mišji fifos-BPCili so najučinkovitejše sredstvo 7a pokončavanje rriši in podgan. — Dobivajo se v lekarni KURALT, Gospo* svetska cesta (nasproti lute* ranske cerkve). 5822 Stavbna parcela (okro* 800 m*) s stavbnim r-»a* terijalom na periferiji Ljubila* ne NAPRODAJ. Istotam SE PRODA že rabljeno POHI* 5TVO, OBLEKA ter malo rab* ljeni ženski RJAVT ČEVLJI štev. 37 PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«, 5851 ■adi ouostitii Mne prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo. Trpov/tna a »»bistvom ln taitatgf'.šfea dela*iilea Brata Sever LJUBLJANA, Gosposvctska c. 13 5705 (Kolizej) 0V0ST! za damske kostume v največji izbiri pri A.&E.Skaberne Ljcbijma. Krstni tri R. 10 Športne, Bofaš&e in Ž Izdeluje P. Semko, krznar KriŽevniška ulica 7. 2712 Trstte za strope izdelujem z najmodemimi stroji in Iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvcrnlca Eakalu J0S.R.PUH, LJUBLJANA Gradačka nI. 22, Tel. 531. anta sira hal i iiioi sajta sil tainos i i ■ CD 9 CD H CD H CD EOaObO vseh vrst po znatno znižanih cenah priporoča močni sslon Z. Bopjaoc 3 Co., Lju&ljaoa, Mestni trff sf. 2. 30°'rt popusta! 30°',. popusta! ■CD S CD SOaOlOB CD 1CD 7?£?5 5" CT> S CD ■ CD U CD H ■ C U «o «n J1 dobiva se samo na veliko ko NADA, tvornica sira. centrala Subotlca, telefon 650. U vlastitoj kući. 5196 •v lIGa več vrst, DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši MOTOR* ČKJ amerik. tipa *>Evans«. — Velika zaloga PNEVMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejemajo se tudi vsa popra* vila, emajliranje in ponikljanje. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 4682 ml (najprometriiii dio grada), pred kućom stanici tramvaja, velika bašća. 2 »obe lokal, zatim 3 so* bc za stanovanje — ODMAH SE USELITI, štala za 6 konja. Šupa, 2 svinjca, zidana sjenica, podrum; svi navedeni objekti rasvijetlim električnom ras* vjetom PRODAJE SE radi dru* gog poduzeća za 400.000 dinara sl cijelim inventarom. — Upi* tati Petrinjska ulica 53 Zagreb, kod Novosela. 5874 Prvovrstni modni salon za gespssl STEFHH GOmBOC, LJUB! S DVORNI TRS 3 (Pod Narodno kavarno - poteg trgovine Scta/ab) DV3R9I Ti^E 3 se priporoča cenL ob&fnsfoi! za Izdelave vsa&cDrsf**!!. mednih, prmnefifldiitt!, iportirih Sn isSĐmkfh cblsk, raslssiao U± 1 Vt&eieifl. bhranlem v Inozemstvu sem si pridobil vsestranske strskovne Izobrazbo tor lamelni v vsakem eziru za prvovrstno in brezhibno Izdelavo. Poznan! Mcrš^srjevl ,ŠBime£i' (Brause) ! Nenadni rara&kl kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki Jsslp t?l£e& Ljubljana, Krekov trg 8. (zraven Mestnega doma.) Zahtevajte cenik! Na debelo 5609 slovensko-nemški korespondenc samostojna moč, E3 aprajaaa takoj pod ugodnimi poboji. Stanovanje na razpolago. PrSc Ess^ič. veletrgovina z vinom v Ljutomeru. 5923 ■ lipovo cvetje in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah jiitnr izo.z. - uniioflB Trg Tafta* St. 2. so:s Telafn št. 555. BaHBasaaaanaBsasMBBBEiB^cstsg^rtioBBR Znižanje naročnlnei Naročnina na dokazano najrazširjencJSi nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini Press znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo za jutranje In večerno izdan}« . . •......Din 40 samo jutranje izdanje......•......Hin 28-—; poedina Številka jutranja z večerno........Din 180; številka nedeljsko izdanje z Unstrovano prilogo . . . Din 3*—. 51f»«T*3»S5» ĐrOCVD prinaša najboljše ln objektivne Jrlg*|3&E FIKJ^fc informacije o dogodkih, trgovskih. finančnih in industrijskih razmerah Male Antsnte, Srednje Evropa in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik. Številke na ogled in ponudbe oglasov brezp'a^no. Uprava PRAGER PRESSE, Praga m. Nsdndova 5. (Češkoslovaška Republika.) Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.156. . . Ljubljani 30.264. eri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru........11.258 les o.. JuSita leleinica kuoi sie&sSa mneSine mahkesss l^sa: 1.) Smreko.f in fiojkov les. Tek. štev. Dimenzije dolžina m širina cm debelina mm Rabljena množina m8 Opomba Točna postrežba! Elegantni marci anglcSkeia ia češkega :-: sakna vedno na mpatasa! :-: Točna postrežba I Jugoslavenska tvornica za proizvodnjo fekia in pil Rudolf Schmidf & Co. d. d. Ravnateljstvo in poslovnica: Mažupanleev trg 23. Tvornica: Zagreb* Trn še. IIUSClBlIHn H Uedtiii nm sMjidSiln Jeklo: Siemens Martin jeklo Jeklo sa vosne vsmete gieromnlk«! Jailtle Jeklo sa auto vam eto Jemo se vrtanje kamenje Brsovrtno jeklo Lilo JokSo Jeklo se orodje i. t. d. Pile: Prvorasree.no pilo ln raSpo is iise^a |eaia »itffce wPoiko««M. Staro pile eo lamonjejo Rrlpe se Proda vaona: Marovska ul. bi*. 24. t asa^v-gaasmi&aiaiaigBBBfiraa O r o d KljuQ aa vijke Kevinake Sago Spiralni svedri I. ft, dL Prtmoii tteioshfe taj«*** Kladiva I. t. d. 8 Miur Originalnu patentirano tranantstono Uadina JklHK GLAVNO ZASTOPSTVO ZA HRVATSKO t t. Ernsf KrSMSC Cbbojbjl, aVICB, za tovarniške i ostale precizijske stroje. Brzojavi: .ERESCO*, Zagreb. d a ■ B r. :. m tj K -a ■ 11 , a? Ki B B i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 IS 19 5.7 57 5.7 5.7 CO 5 5 6 6 6 4.3 6 5.7 5.7 4.-5.7 5.2 52 4 4 do 6 Poboje glede kakovosti 15 do 16 23 15 28 15 28 30 16 20 16 30 24 in več 15 do 16 28 . 30 28 . 30 28 , 30 32 17 26 do 27 26 . 27 15 . 16 28 w 30 20 20 in več glej točko a) in b). 20 20 25 25 35 35 35 38 38 40 40 40 45 45 45 66 66 ISO 90 300 300 loO 150 90 270 900 300 230 150 150 140 75 280 70 100 15 9 se lahko dobavi v dvojni širini dtto dtto 2.) Borov les. Tek. štev. Dimenzije dolina m Širini cm debelina mm Rabljena množina m3 Opomba 2.7 5.4 2.7 5.4 do 3.0 6.0 3.0 6.0 18 18 18 18 in več vef več več Pogoje glede kakovosti glej točko a). 50 50 60 60 230 230 500 500 utto dito Pogolf gtede ftaftovostl: a) Za rezanje desk se sme uporabiti le les zdravih in svežih debel bele barvi (niti rdeč niti rjav). Razen tega ie» ne sme Wti vrtinčasto ra'čcn, se ne sme ločiti od sredice, mora biti brez razpuk od ledu in brez pogostih prečnih vej, ne od vrSičkov, mora odgovarjati dimenzijam in biti pravokotno in paralelno obrobljen. b) Dobavljena tnncžlna mora vsebovati najmanj 40 8 a uarekavega lesa. Dobavni rok: do 1. decembra 1923. Tvrdka, kateri bo dobava lesa oddana, ima za točno izvršitev sklenjene pogodbe položili 20 °/o kavcijo aH v gotovini ali potom garancijskega pisma. Oddajala se bode dobava celotne ali le delne množine lesa Ponudbo, glasečo se na celotno aH le delno množino z navedbo cene, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je do 20. junija 1923 staviti na Obratno ravnateljstvo Južne železnice cdde'ck VI. v Liubijanl. Wi:n".;. :li:MllJi;iBMI1!ai!niHK5!OI." Ljubljana, Stari trg 19-11 Izdala najmodamojte I Teina postrafba. Nejkulentnejii in neimoderaejSi enoneni in reklamni zevod APOLLO" R. Qolebiowski -*~««a.«M, »t njaics^m.ratiKi'i^: ..je:::\L . .x:-j. ..'Uhii« .... ••„.,•; :s. • ;a taf in lunTejiBJiicej časopise. — Kakor tudi naročila za vsakovrstne tisko- mUkM Konkurenine cene. lattnlne ia tisk »Narodne tiskarne«. 75