129. Antika.
i umnu. LB*! jgJB m-
Leto LUI.
LOTENSKI
Iiiaja vaak dan popoldne, lsnaoUl *«doll« ta
•rmera«: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nrfloži znamka za odgovor,
tfrrarsl&tvo „Slov. Naroda" lat „Narodna tiskarna" Snaflova ollca it 5, pritlično. — Telefon it. 394.
Uredništvo „Slov. Naroda" Saaf!ova oUca it It I« aadatroife
Telefon stav. 34. Dopise ssjrafoama lo podpisa?« in zadostno franUovano. ..'•ŠJT  Rokopisov sa ne vrača. ~4M
Po$aT83rn^ Številka:
v Jugoslaviji vse dni po Din 1'— v Inozemstvu navadne cS.il Din lf nedelje DSn 1*25
Poštnina pSa:ana v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:	V Jugoslaviji		V Inozemstvo
	v Ljubliani	po pošti	
12 mesecev......	Din 120*—	Din 144 —	Din 216-—
	60 —	72 —	.    108--
3     s ••*•*.	30—	36'—	. 5V-
1      ■        • •••«•	• 10*-	. I?—	. 18--
Pr! morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina dop			
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici.
Na <amo pismena naročila brez poslalve denaria se ne moremo ozirati.
Imperijalni Rim.
Italija potrebuje razmaha. Pretesno
Je njenemu prebivalstvu doma, italijanski polotok je premajhen, zato pa hite* Italijani preko mej v druge dežele: v Ameriko, v Afriko, proti Vzhodu m v Srednjo Evropo. Mussolini snuje veliko bodočnost Italije, zbog tega pa rad napoveduje ekspanzijo italijanske sile na vse mogoče strani, da bi bili povsod kar najbolje zaščiteni italijanski interesi in bi se Italijan kjerkoli na širnem svetu čutu ponosnega in varnega pod ogromno veljavo italijanskega imena. fVlussolini zajemlje misli za svojo politi-ko iz zgodovine starega Rima, in kakor je bila moč Rima nekdaj mogočna, da se je vse klanjalo pred njim, kamor je seglo njegovo zapovedovanje, tako naj bi naraste! znova rimski sijaj in Italijan raj bi vodil velik del svetovne politike in svetovnega gospodarstva.
Benetke so se zdele Mussoliniju posebno primerne, da se je zasanjal v veličino, katero hoče priboriti svojemu narodu. Tam je s poudarkom, da se nahaja Italija na pričetku nove velike dobe narodne zgodovine, navduševal ljudstvo k delu za domovino. Mussolini pravi pred ljudstvom, da je njegova vlada izšla iz ljudstva, da hoče z ljudstvom živeti in trpeti, časi so resni, zato zahteva Italija od svojega ljudstva disciplino, da bo mogla vlada vršiti svojo delo nemoteno. Velik del italijanskega naroda posluša Mussolinija zelo verno in mu verjame, ker Mussolini govori prepričevalno, brez puhlih fraz, in na koncu zatrdi, da fasistovska vlada dobro pozna svoj cilj, ga vidi pred seboj in ga rudi neizogibno doseže. Kar on hoče, to se ima res zgoditi Toda znatne mase italijanskega ljudstva gledajo Mussolinrja po strani, godrnjajo in med njhni se razvija vedno ostrejši odpor proti fašizmu. Mnogo je gnilega v fašlstovski organizaciji, vrinilo se je v nio obilo ljudi mrke povojne psihoze, preveč zločinsko je bilo divjanje te mešanice nad bednim delavskim razredom. Vrši se čiščenje, in poslanec Misuri je pogumno povedal v zbornici, da mora biti zelo razsežno, ako se hoče fašizem uveljaviti tako, kakor je to zamislil Mussolini. Fašizmu ni uspelo, da bi pritegnil k sebi ali spravil do onemoglosti druge stranke, tako da bi eksistirale le še po imenu, marveč so se morali fašistovski voditelji sprijazniti z gotovim obstojem drugih strank; z v. ateriraj bi se dalo v slučaju govoriti o kompromisih, druge so take, da mu jih je treba neizprosno pobijati. V parlamentu čuje Mussolini trpka očitanja, In spodnja Italija noče biti toliko fasistovska, kolikor je gorenja. Po volilni reformi pridejo nove volitve, ki pokažejo notranje razpoloženje dežele, ako se izvedejo zakonito; ako pa bo pri volilnih žarah odločevala fasistovska pest,
potem bo voIAni rezultat velika prevara
javnosti, ki se bo kruto maščevala.
Notranji položaj Italije je zapleten tako, da se v razmišljanju o njem Mussoliniju visokoleteče ekspanzivne osnove odmaknejo v nedogledne čase. ??.mo košček te politike si lahko privošči, in sicer proti Jugoslaviji. Jo že zopet Čutimo pri reševanju reškega vprašanja! Peka spada trenotno v ospredje italijanske ekspanzije proti Vzhodu. Kako se ima razvozlati in končno dognati reško vprašanje, da pride rnučemško mesto do svoiega rednega življenja, to vemo vsi. Nihče pa danes ne ve, kak« rešitev nam prinese pos veto van je v Rimu. Tu je postavljena na preizkušnjo Mnssolini-jeva državniška prevdarnost. Po tem vzgledu, bomo mogli presoditi njegovo pojmovanje italijanske zunnme politike, in pred oči si postavimo razmerje, katero si on zamišlja napram nam.
Ako bi bila naša notranjost konsolidirana, kako trden bi bil branik naših interesov proti Italiji! Tako na vlada razdrapanost sicer tu in tam, ali ker je Italija vendar močnejša, smo mi na slab-šem. V načrtu za italijanski razmah proti Srednii Evropi in Vzhodu igra prvo vlogo naš notranji spor. In dokler se bomo prepirali, bo segala po n^š^rn vratu italifanska razmahna roka vedno predrznejše. da hi nas stisnila in bi se sredi našega Ijutega domačega hoja odprla široka pot za italijanski pohod k Savi in Dunavu.
Fašisti so pred svojim prihodom do vlade kar goreli za italijansko zunanjo politiko, hoteč popraviti kar se je zamudilo pri mirovnem sklepanju po svetovni vojni. Takrat je bHa prilika, da se Italija ob strani Francije in Anglije primerno uveljavi v svetovni noh'tiki, toda kratkovidna Italija se je pehala samo za Jadransko morje in kraška skale ter je bobnala po svojem »patto di Londra« toliko Časa, da sta si razpredelili po kolonijah in velikih morjih svoie gospodstvo Anglija in Franeija, Italija na je bila pritisnjena na gorenji Jadran proti Jugoslaviji. Naj nikar ne misli Mussolini, da bi v tej stvari njegov fašizem kaj popravil. Pred Francozi in Angleži je tudi on sicer tako neustrašni Mussolini precej krotak. Kakor niso pustili Francozi Italijanom pred 40 leti, da bi zasedli Tunis, tako bi se tudi danes uprli vsaki njihovi ekspanziji, ki bi hotela količkaj križati francoske interese. S Francozi in Angleži se ne bo kosal Mussolini, aH toliko boli bomo trpeli v Srednji Evropi in na Balkanu pred italijansko ekspanzijo in penetracijo Jugo-sloveni, ako se pravočasno ne zavemo nevarnosti, ki nam preti z italijanske strani.
Italijanski ekspanzivni naval bo drvel v glavnem na nas. Alt bomo dovolj
močni da se ga ubranimo? Ali naj si poiščemo zaveznikov proti Italiji? Angleži in Francozi so zadovoljni, ako ne gieda Italija prod Sredozemskemu morju. Na vprašanje, kje je vseslovanska moč, moramo odgovoriti: v daljni bodočnosti. Tako smo navezani v glavnem nase. In tu prihajamo znova do nauka.
da treba nujno konsolidirati razmere v naši državi. Ob jugos'ovenski konsolidacij! se razbffeio vsi proti nam naperjeni  načrti  imperijalnega  Rima! Te
resnice se zavedajmo, ker le na njenem temelju se da ustvariti znosno razmerje z italijanskim sosedom.
Za ssnotreiio gospodarsko politiko.
Pred vojno ie bilo pač nesmiselno govoriti o smotreni slovenski gospodarski politiki. Naše razmere so bile miniaturne in smo tudi za gospodarsko žfv-1 ion je iznašli dve. tri miniaturne ideje, na pr. S veji k svojim!, osebno podpiranje slovenskih trgoveev in pa splošno gibanje, ki J2 nas!aninIo slovenske pokrajine na Trst in Adrijo. Sicer pa tedanje naše gospodarstvo ni bilo nekaj enotnega in zaokroženega, kjer bi bile delovale gospodarslrezaščitne sile.
Zaokrožitev slovenskega gospodarstva v enoto se je izvrš;la šele po preobratu, ko je v industriji, v trgovini in v obrti dosegla ogromen razmah. Vz-n"t" le so skupne organizacije trgovstva, industrije in obrtništva. Od tega easa govorimo o zaščiti slav. gospodarskih interesov, o slovenski gospodarski polit;!-:]. Pri tem seveda ne mislimo nekaj separatističnega. Toda jezikovna in prometna skupnost ter danes de facto obstoječa .gospodarska enotnost slovenske pokrajine opravičujejo govor o slovenski gospodarski politiki. Poleg slovenskega gospodarstva se nahaja hrvatsko z Zagrebom, dalmatinsko s Splitom, bosansko s Sarajevom, srbsko z Beogradom itd. Neki poh'tični procesi zadnjih let so seveda to ločitev Še bolj poostrili. In iz te ločitve se pojavljajo veliki konkurenčni interesi. Medtem ko srno v prcjšniift letih razširjali in poglabljali slovensko gesoodarstvo v industriji, v trgovinstvu in v obrtništvu, bomo v bodoče morali, kakor vre kaze. napenjati vse nase sile. da se kvalitativno, organizacijsko in tehnično uveljavimo v novem konkurenčnem, zunanjem in notranjem boju. Znano je na pr. za industrijo, kako so neki beograjski privred-niki predlagali, naj se kratkomalo demontira in prenese v sredino države, v Beograd ali Bosno, ker tako velevajo državno-obrambni in drugi oziri. Bolj nevarno je dejstvo, da se v Bosni in drugod razvije vpričo izrednega bogastva velika in težka industrija, ki utegne konkurirati naši domači slovenski. Beogradski gospodarski krogi razmišljajo, kako bi ustvarili v prestolici veliko izložbo srbske industrije, trgovine in zlasti obrti. To misel podpirajo tudi z geografskimi razlogi, češ Beograd leži središčno in tamkaj naj Slovenci in Hrvati razstavljajo svoje proizvode, ko jih že itak v glavnem prodajajo po Jugu države. To sta samo dva primera za
razmere, v katere utegne zaiti slovensko gospodarsko življenje, ako zanemarimo splošno gospodarsko politiko. Glavna stebra take politike pa morata postati nalogi: obstoječo gospodarsko produkcijo izpopolniti in poglobiti ter doseženo uveljaviti pred nastopi ostalih notranjih in zunanjih konkurenc.
Sraotrena gospodarska politika pa se zopet lahko posluži dveh pori. Ona deluje z intervencijami, z osebnimi posredovanji in nastopi po posamnih ministrstvih in strankah. Ali pa zida svoj uspeh na smotrenem tehničnem napredku gospodarskih proizvodov, na organizirani zaščiti svojih interesov, na izpopolnjenem razprodajanju slovenskih izdelkov. Ni zametati prve poti. Toda druga vodi k neizpodbitnemu, realnemu napredku in blagostanju in prenese vsako drugo gospodarsko tekmovanje. V tem oziru je institucija ljubljan. vele-sejma naravnost idealno zamišljena. Ni tudi dvoma, da temelji današnje upoštevanje slovenskega gospodarstva v Zagrebu in Beogradu v glavnem na silni gospodarskopolitični propagandi, ki sta jo izvršila dosedanja dva velesejma. V gospodrstvu jc že tako, da se uveljaviš samo s kvalitativnim, najmodernejše organiziranim delom. Izgleda pa, da manjka gotovim gospodarskim krogom v Sloveniji zavest o tem. kako so njihovi interesi bitno zvezani s splošno veljavo slovenskega gospodarstva. Naše gospodarstvo je danes sila eksponirano. Tudi po ostalih pokrajinah se pojavljajo stremi ienja po samostojnem industrijskem in obrtniškem produciranju. Uveljavila se bo pač tista, ki bo premogla največ organizacijske skupnosti, najboljšo kvaliteto in pa najmodernejšo tehnično izpopolnitev. V vseh teh ozi-rih bi pomenila naša mlačnost skoro sa-moumor. Ali nočemo, da postane slovenska pokrajina gospodarsko okno gospodarske Jugoslavije in da ohrani dosedanji sloves mednarodnega tržišča?
Naša gospodarska politika se torej mora nasloniti na smotreno kvalitativno delo in na solidarno gospodarsko udej-stvovanje. Brez te enotnosti ne bomo uspevali, ne bomo napredovali, ne bomo vzdržali. Zdi se, da so nekateri slovenski trgovci in obrtniki pozabili, da je od take gospodarske politike odvisna tudi njihova dobrobit. Če celina nazaduje, propada tudi posamnik!
Brez vsakega ozira na lokalnost institucije ljubljanskega velesejma moramo priznati, da je postal glavni organ take smotrene gospodarske politike naše pokrajine. Na njem pokažemo kvaliteto naših proizvodov, obsega našega gospodarskega dela. Z njim pridobivamo simpatijo po južnih pokrajinah, nanj vabimo inozemstvo, kličemo brate Hrvate in 5rbe, uveljavljamo svojo trgovino, svojo obrt in industrijo. S tem ve-lesejmom pa bomo vprašali letos pred vsem sami sebe, ali hočemo igrati v jugoslovenskcm gospodarstvu kako posebno vlogo, ali hočemo po pridnosti, po naprednosti, po popolnosti gospodarske organizacije zavzeti vodilno mesto, ali pa hočemo pasti na brezpomemb-nost obmejne pokrajine brez enotne gospodarske politike.
Pismo iz Nemčije.
HaUe a. S.. 3. junija 1923.
V zadnjih dneh prošlega meseca je dosegla marka višino avstrijske krone. Danes stoji Že nekaj pod njo. To je pač najboljši komentar za nemške finance.
Posledice divje rastoče draginje so deloma prav čudne, včasih skoro smešne. Tako na primer bi bilo treba v našem mestu letos prepleskati razgledni, stolp v bližnjem mestnem logu. Ker bi stroški znašali nekaj milijonov mark, je mesto prodalo stolp neki starokovinar-ski družbi ki ga bo v kratkem pretopila v svoje namene. Kljub temu, da je bila večina prebivalcev proti tema ukrepu mestnih očetov!
Zaradi silne draginje si marsikdo ne upa več živeti. Pa tudi smrt je postala zelo draga, zakaj od 1. junija dalje stane sežig v krematoriju 100.000 M. Posebno društvo, ki bi dalo nekaj procentov popusta, če bi več ljudi sklenilo naenkrat umreti, pa Še ne obstoja.
V teh težkih materijelnih urah nemškega naroda izdaja država tako pametne odredbe, da še pospešuje draginjo. Tako n. pr. je izdelala odlok, s katerim prepoveduje vsako objavljenje alkoholnih reklam po železnicah in državnih lokalih. Vsakdo, ki se je Že vozil po nemških železnicah, ve. kaj se pravi reklama nemških alkoholnih podjetij. V vsakem vozu. na vsakem hodniku viso prijazne, umetniško izdelane tablice velikih spirituoznih tvrdk Valewsky. Kautorowicz, Mampc itd. Iz vsakega kota se Ti smeje Miinchener Kindl ali pa vrček freiburškega piva. Vsa ta velikanska reklama je državi donašala milijone, znižavala cene voznim listkom in reševala nemške reklamne zavode pred bankerotom. Da bo država s to prepovedjo dosegla omejitev točenja alkoholnih pijač, je več kot dvomljivo.
Po večletnem boju med vojno in po vojni, ne samo s tehničnimi težkočami, temveč tudi z državnimi oblastmi je do-
Kornel Makuszvnski:
Straše?; dogodek.
(Dalje.)
»5edi pri nji, to se pravi, pardon,
pri miJostivi gospej...« »Tik nje?«
Nesrečni mož je vpraševal slastno, Jakomno, lahko bi se reklo, pripravljen
na vse.
»Da, tik milostive gospe soproge.«
»In ona? Kaj ona?«
»Kdo? Milostiva?«
»Da! Govori, kaj dela ona?«
»Sedi pri njem,« je Šepnil tat s simpatičnim ravnoduŠjem.
Nesrečni mož je vztrepetal.
»Zdrobim ti lobanja če boš tako odgovarjal!«
»Jaz predvsem govorim logično,« je odgovoril Karczoch. »Aha! Da!«
»Kaj?«
»Ne vem, če bi...«
»Govori! Ne boj se, govori!«
»Sicer pa, zadeva se mene osebno ne tiče. Ljubita se...«
Ubogi mož je zarjovel in začel drhteti kot v mrzlici
»Jokate?« se je oglasil Karczoch zgoraj. »To je slabo. Ni mi bilo treba povedati vam...«
Mož se je takoj pomiril.
»Tepee!« je siknil. »Kaj delata.«
»Nista prav nič zanimiva: neprestano se em okata,« je odgovoril genijalni dramaturg.
»Ona njega aH e* njo?« je vprašal z groznim šepetom mož.
Karczoch je odgovoril izbegava-joče.
»Te vaj »are mani zanimati, ali ona delata to pravzaprav istočasno. Vaja, gospod, vaja...«
»Lopov, ničvrednež! Ustrelim te kot psa!«
Karczoch se ni vznemirjal. Toda čez kratek čas je vzkliknil nemirno:
»Oho!«
»Kaj je?«
»Gresta!«
»Kam?« je vprašal mož.
»Govorite, prosim vas, pianissi-Bie... Sem gresta!... Ona, to se pravi, milostiva, je vzela šal. Po moji stra-tegični sodbi, gresta na vrt... Ze odhajata... Oho! Obstala sta pri vratih •••«
»Kaj delata?«
»Kaj bi delala? Cmokata se.«
Karczoch je skočil dol. Mož je stal zgrbljen, oči nepremično uprte na okno. Zdelo se je, da v tem hipu vobče ničesar ne misli. Karezoch, človek, ki se zna obvladati v vsakem položaju, tudi v onem brez izhoda, ki ga radi naziva jo »kazenski« — je prijel moža za roko.
»Skrijte se, sem gresta. Ce jih Selite videti tedaj se skrijte. če mu le hočete načeti lobanjo, naj se ne zgodi to vsaj brez vzroka... Ni res tako?«
»Da... da... Ti ne uideš?«
Karczoch se je porogljivo zasmejal.
»Nikdar se ne zapušča opere pred zadnjim dejanjem,« je dejal, nato pa odpeljal moža v gosto zelenje.
»Sedite mimo!« je rekel s poveljujočim glasom. Potrpite še malo.«
Čakala sta molče. Naposled je prekinil Josip Karczoch molk:
»Sam Bog me je poslal k Vam. Bog ve, zakaj...«
Mož ga je pogledal z onemoglo jezo.
»Seveda,« je nadaljeval nenapro-Icno pustolovec. »Da bi mene ne bilo,
bi bili pridrveli v hiši, zdrobili dvoje glav, ustrelili pet, šest ljudi (Karczoch se je v navdušenju zmotil v Številkah), vest bi vas pekla in imeli bi na sodišču škandalozno zadevo, kar je za človeka s stališčem ... Gresta!.. •«
Lepi, zaljubljeni parček je stopal proti njima, svobodno, veselo, brezbrižno. Karezoeh je pripomnil:
»Dobro se podasta drug ob drugem.«
Ntsrtčm mož ga je ošmfl s smrtonosnim pogledom. Toda pustolovec je nadaljeval:
»Ali, ali, zelo lahkoumno ženo imate ...«
Mož je zastokal v duši.
»Ker hodi tako pozno na vrt in pušča vrata nezaklenjena. To je nečuvena lahkoumnost! Da je v bližini tat!«
»Lopov!«
»Pomirite se!« je dejal nesramno Karczoch.
Zaljubljenca sta prišla blizu, čisto blizu.
»Kako diše rože!« ?e rekla ona tiho. »Pa res, še preveč,« jc šepnil pustolovec možu na uho.
»Ah, diše.« je dejal mladi gentle-man.
»Propalica!« je vzkliknil mož.
Mladi gospod je prijel za roko spoštovano ženo v zelenju skritega moža. Moža je razgrelo.
»Prijel jo je za roko! — vidiš! —. za roko,« je šepetal.
»Primite še vi mene. pa bomo imeli
protisliko___No, no! Ne stiskajte me,
sieer zavpijem! ... Hudič!___«
»Pst!___Pogovarjata se___«
Mladi gospod je govoril:
»Prehladiš se, dušica moja, ogrni
se
.«
»Ko mi je pa tako vroče...« »Vroče ji je!« je šepnil mož, ves Iz sebe.
»Zdi se mi. da je tudi vam,« je še-petnil lirični pesnik in poklicen tat, Josip Karczoch.
Mladi gospod je ogrnil ženo s šalom, česar se je očividno razveselila. Naenkrat je obstala, kot bi se spomnila nečesa neprijetnega,
»Kmalu se povrne on...« Mož je dregnil pustolovca in šepnil skoraj veselo:
(Konec prtoj
Sfran 5?
•srnvpNsri nar<rn« anc   /unija 1^2».
srev. irb
ipel na nemški kinematografski oder epohalni film »Fridericus rext. Pet ur trajajoči film predstavlja življenje in »sodo Friderika II. Velikega, staro prusko disciplino, moč in energijo, brezobzirno strogost In pokorščino, neprestano defilira na platnu prusko vojaStvo, godba v parterju svira prusko paradno koračnico, ves film je poveličanje starega pruskega militarizma in najboljše propagandno sredstvo za pruski carizem. Da se je republikanska vlada dolgo pro-
tivila objavljenju tega filma, da se le marsikateri del okrnil in spremenil, le razumljivo. Ko pa vidi Človek navdušene gledalce, sliSi njihovo burno ploskanje, Čuti tudi kot tujec globoko vas, ki vete ncmSko prebivalstvo a preteklostjo, s bleščečimi dnevi starega cesarstva. Zdi se mu, da je današnja republika nastala le is slučajne politične situacije, ne pa iz srca pruskega naroda.
B.K.
Politična debata v narodni skupščini.
VIHARNA DEBATA O AMPUTACIJI. — MINISTER VELIZAR JANKOVIC JE ZA KONČNI SPORAZUM S HRVATI IN SLOVENCL — POSL PUCELJ
O PTUJSKIH DOGODKIH.
— Beograd, 7. junija. (Tzv.) Včerajšnja debata o deklaraciji je bila karakteristična, ker je minister dr. Velizar Janković jasno izrekel besedo »amputacija«. Velizar Jankovtc* je med drugim naglasa!, da je radikalna stranka za sporazum, toda na lojalen način, če pa Je sporazum nemogoč, tedaj Je mogoče dvoje: »ali sila, ali amputacija, tercium vod datur« (tretjega izhoda ni).
Na današnji seji se zaključi politična debata. Klerikalni klub je nominiral dva govornika. V debato pa poseže tudi zunanji minister dr. Ninčič in porabi priliko, da poda ekspoze o zunanjem položaju. K ekspozeju je pričakovati, da Se bo prijavilo več govornikov.
O včerajšnji seji podajamo kratko sejno poročilo.
Seja je bila otvorjena ob 9. dopoldne. Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovi* je preči tal parlamentu kraljevski ukaz, s katerim NJ. Vel. kralj Aleksander prenaša kraljevsko oblast za časa svoje odsotnosti na ministrski svet
Po končanih formalnostih, po pre-fcitanih aktih in po nekaterih odgovorih ministrov je zbornica takoj prešla k nadaljevanju politične debate.
Posl. Ivan P u c e 1J (SKS) je prvi dobil besedo. Zastopnik samostojne kmetijske stranke je v glavnem skiciral politiko klerikalcev ter je med drugim uvodoma ironično omenjal: Vemo vsi, da dr. Korošec vodi v imenu bloka pogajanja s Pašićem. Ta po gaf an ta pa prav lepo napredujejo, ker g. agitator Korošec povsod pridiga, kako se njegova avtonomija približuje uresničenju. Tisk dr. Korošca je začel hvaliti Paštca, dojim Je zadnje dve leti ta tisk nazival
5vlado z vse drugimi imeni. Imenoval je med drugim tudi PašlcVPucljevo vlado, kar je značilno za takratno razpoloženje Korošca in njegovih prijateljev.
'k Govornik je dalje omenjal k* vlad-tri deklaraciji, da ta ničesar ne vsebuje, i kar bi zanimalo Slovence In bi zato 'prosil gospoda Pašića, da izjavi, če bo-j do Slovenci dobili obljubljeno avtono-mijo, »popolno finančno samostojnost« |.td Glede notranje politike je govornik konstatiral, da so se v zadnjem času v Sloveniji dogodili dogodki, ki se nanašajo na severno raeio. Vlada le pokazala pripravljenost, da daje najda-iekosežnejše koncesije Nemcem In to edino Iz razloga, da si na severni meji zagotovi nekaj nemških volilcev. Pripadam Samostojni kmetijski stranki in mi Je zelo težko govoriti o tem vprašanju, ker smatram, da v narodni državi mora braniti država sama oz. nje vlada uradoma narodne pravice. Povodom dogodkov v Ptuju sem strahoma opazil, da vlada v vprašanju naših Nemcev postopa tako, da sem upravičen se tega postopanja spomniti z nekaj besedami. V Ptuju je proslavljalo nemško pevsko društvo svojo 60 letnico. To ne bi bilo ničesar hudega, ako ne bi bili Nemci Izrabili te prilike za nemško nacijonalno gianifestacijo.
Obrnjen proti nemškemu poslancu Moserju je na njegov vzklik posl. Pu-celi kratko reagiral: Res je, kar sem trdil. To dokazuje tudi Vaš predvčerajšnji govor, g. posl. Moser, v katerem ste izjavili, da ste se tudi Vi udeležili tega slavlja. Toda vem, da pot od Zemuna do Ptuja je dolga in naporna in sem prepričanja, da bi g. Moser radi enega koncerta ne bil izgubil toliko besed v skupščini.
Govornik je nadaljeval: Poznam Ptuj iz časa pred vojno in iz časa po vojni mnogo bolj, kakor so ga pa poznali gospodje poslanci nemške stranke iz našega blagoslovljenega Banata. Ptuj je bil hajzagrizenejša nemška in praviloma pangermanska trdnjava, ki je imela za cilj ponemčiti Štajersko. Vselej, kadar so hoteli Slovenci prirediti kako zabavo, so morali biti pripravljeni, da dobijo batine, čeprav je tam v Ptuju vsega skupaj le 20 Nemcev in 5e ti so janičarji.
Govornik je nato zelo obširno očr-tal znane dogodke v Ptuju 1. 1°08. povodom zborovanja Družbe sv. Cirila In Metoda in odločno zavrnil vsa podti-kavanja nemškega poslanca Moserja.
»ALI SILA ALI AMPUTACIJA.«
Nato je dobil besedo minister saobraćala Velizar Janković. Uvodoma je iz<avil, da je vladina deklaracija lepa in elegantna. (Smeh na klopeh opozicije).  Dalje je minister zahteval od
zbornice, da naj tekom dveh aH treh mesecev sprejme vse one zakone, ki so našteti v vladni deklaraciji.
Minister je izjavil: Radikalna stranka Je vodila vojne za osvobojen je!
Ta Izjava je izzvala hrupne ugovore od strani levice. Levica je vzklikala: »Ne žalite nas! Narod je vodfl vojno!« Nastal je velik vihar in minister je skušal popraviti svoje besede na ta način, da je bila radikalna stranka na krmilu vlade, ko je bila vojna.
Podpredsednik skupščine Đak 16 je bil prisiljen, da je prekinil sejo. Po odmoru in ko se je vihar polegel, je minister dr. Velizar Jankovlč najpreje popravil svoj stavek o vojni, da se je narod vojskoval, a da je radikalna stranka vodila vojno. Tudi ta izjava je ponovno izzvala viharne proteste na klopeh levice. Zemljoradnik! so neprestano vzklikali: »Apis! Apis!...« Demokratski poslanci so na vzklikali: »Vojno sta vodila Nj. Vel. kralj In vojvoda Milic, a bojeval se je ves narod!« V zbornici je trajal trušč in vihar m predestdnik je neprestano zvonfl. da bi pomiril poslance. Vihar je ponehal.
Minister dr. Velizar Janković je na to Iziavfl, da hoče preftf na vprašanje revizije auta ve. Na zadevno vprašanje demokratskih poslancev, če so radikalci za revizifo, je minister odgovoril: >Na vprašanie. če swio za revizijo, morem odgovoriti, da ml v načelu nismo proti vsaki reviziji, ker to tudi zakonodajalec lahko določi, kako se ima vršiti revizija. Ce večina naroda ieli revizijo ustava, jo ml nočemo sprejeti To smo ml jasno Izjavili rodi v deklaracij!. Ce narod hoče revizijo, jo moramo tako ml, kakor tudi VI sprejeti« (V demokratskih vrstah so se začuli ogorčeni protesti. Nastal Je zopet vihar. Klerikalci ln muslimani so to Janko vi će vo Izjavo s ploskanem odobravali.)
Svetozar P r i b i č e v 1Č : »AH hočete izvesti volitve v oblastne skupščine?«
Dr. Velizar Jankovlč je nato odgovoril Pribičevlću: »Napadli ste sporazum s Hrvati, napadali ste amputacijo, a niste napadli sile.« Končno je dr. Janković Izjavil: »Ako se ne more priti do sporazuma, tedaj je samo dvoje mogoče: aH sila aH amputacija, tertium non datur!« Demokrati so protestiral! proti tej izjavi In čuli so se klici: »Veleizdaja!«
Končno Je minister dr. Janković izjavil, da so radikal! proti amputaciji m proti sHI, a so za sporazum, če se da ta izvesti. Radikalna stranka nikakor noče izvršiti potom nasilja spremembo režima. Nujno potrebno fe, da se sporazumejo trije bratje, Srb, Hrvat in Slovenec, da se sporazumejo tri vere, pravoslavna, katoliška in muslimanska.
Posl Joca Jovanović (zemljo-rad.) je za tem dobil besedo. Uvodoma je izjavil: Zemljoradnička stranka je za sporazum. Zemljoradnik! pa zahtevajo in hočejo znati, na kakšni podlagi se ta sporazum izvrši Nadaljni govor bivšega poslanika na Dunaju in v Londonu se je tikal večinoma naših zunanjepolitičnih odnošajev. Kritiziral je vladino deklaracijo v onem delu. ki se nanaša na zunanjo politiko in je konstatiral. da o vprašanjih, zadevajočih našo državo In Italijo, nI v deklaraciji niti besedice. Govornika interesira predvsem reško vprašanje. Dokler se vprašanje Reke ne reši tako, kakor to določa člen 4. ra-pallske pogodbe, mi ne moremo bi« dobri prijatelji z Italijo, (Levica burno ploska.) Italija želi glede Reke, da napravi tam svoje pristanišče In da ohrani svoje interese na škodo Reke In zato odlaša rešitev reškega vprašanja s tem, da vedno forsira svoj predlog o konzorciju, kateri predlog mi ne smemo sprejeti
Govornik je dalje zahteval od vlade, da jasno m odkrito pove zbornici, kako stoji vprašanje šolstva koroškm Slovencev bi kako ilve Jugoslovani v Istri Govornik je dalje obžaloval, zakaj naš zastopnik v Lausannl ni odobril ruskega predloga za rešitev dardanel-skega in bosporskega vprašanja, kateri vprašanji sta eminentno slovanska stvar.
Posl. 2arko Miladlnovlć (rad.) je branil vladino deklaracijo hi nagla-šal, da je vlada skrbno pripravljena rešili vse najnujnejše zakone.
Ob 12.15 je bila seja prekinjena. DanaSnja seja se je 2e pričela ob 8. uri zjutraj.
Telefonska In brzofauna poročila
Prva nezaupnica vladi v zakonodajnem odboru.
PRIĆETEK RAZPRAVE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU.
— Beograd, 7, junija. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji seji izvolil 11-člansko sekcijo, kateri je poverjena naloga v podrobnostih proučiti vladin zakonski načrt o uradniški pragmatiki. V ta odbor so bili izvoljeni: dr. Dušan Peleš (rad.), dr. Vasa Jovanović \rad.)t dr. Kojić (rad.), Joca L a loše vlć (rad.), Miloš Moško vi je-vič (zemljorad.), dr. Hans Moser (Nem.), V. m. Anton Sušnik (kler.) in Hadži A g i Ć (masi.). Ta sekcija se je takoj konstituirala ter so bili izvoljeni: za predsednika dr. Peleš, za podpredsednika Lalošević ln za glavnega poročevalca Nemec Hans Moser. Sekcija ni pričela z načelno generalno debato, marveč je prešla takoj v specijalno debato. Ta debata Je bila me-stopa zelo živahna in burna NahujŠi boj se Je vnel za politično važno točko 7. člena 4. vladirtega zakonskega načrta. Ta paragraf je sedaj vlada takole stHJzirala:
* »Državni uslužbenec ne more biti oseba, katera Izpoveduje načelo proti
obstoječi državni obliki aH načelo protipravne Izpremembe državnega reda.«
Proti tej stilizaciji so bili demokrat-je, zemljoradniku musliman, klerikalec, džemijet in Nemec. Demokratska poslanca sta vztrajala pri stilizaciji kakor je bil prvotno vsebovan v načrtu, ki ga je že razpravljal prejšnji zakonodajni odbor. Ta stilizacija slove:
»........ne more biti oseba,
katera javno propagira itd. ltd.c
Posl. Reisner je predlagal staro stilizacijo in njegovemu predlogu so se vsi pridružili, kajti ta stilizacija je jasnejša in točnejša. Radikali pa te stilizacije niso hoteli sprejeti. Pri g'asova-nju ?e b:!a vladina, prva gorenja stilizacija s 6 proti 5 glasovom zavrnjena. Minister Marko Trifnnović se je zelo trudil, da bi pridob;l za radikalno koncepcijo Nemca in d*emiiet. naglašaioč. da ta paragraf hoče ščiti*! samo monar-h;jo in da so uradniki lahko frderalisti ali avtonomisti. Vlada je v sekciji zakonodajnega odbora prvikrat doživela poraz.
Vsebina nemške note.
— Berila. 7. Junija. (Trv.) Nova nemška nota ki bo izročena savezničkim državam danes, obsega v rlavnem tri točke. V prvem delu ae zovorf o garancijah, v dru-zem o anuitetah In plačilu, v tretiem na o mednarodnem razsodišču, k! naj bi definitivno rešilo vprašanje plačilne sposobnosti Nemčije. Nota zahteva moratorij do 31. decembra 1927, aakar j« Nemčija pripravljena plačati ▼ blagu 2 S milijard zlatih mark. Izplačilo v gotovini bi se pričelo s 1. Januarjem 1028. leta. Skozi 30 let bi Nem. čila plačevala leto 1 In po! milijarde zlatih mark. Dohodki od državnih železnic naj bi se Izločili Iz budžeta in Izročili v obliki ©b-lizaclj v vrednosti 10 milijard zlatih mark posebni komisiji, ki bi Jo pooblastila vlada, da IČIti njene Interese, Tretjino letnega obroka v znesku 1 in pol milijarde mark naj bi prevzelo privatno gospodarstvo in sicer 200 milijonov Industrija. 300 milijonov na banke, trgovski krogi in poljedelstvo. Ostala vsota bi odpadla na državo, ki namerava v ta namen uvest! monopol na tobak in žganje. S to noto hoče Nemčija zaalgurati svojo politično suverenost In osvoboditi zunanjo trgovino vezi. ki so Jo sedaj vazala. Med poaamnlmi strankami, tzvzemšl nemške nacijonalno stranke. In kancelarjnm Je dosežen glede note popoten sporazum In politični krogi pričakujejo, da bo Nemcila (o pot Imela več uspeha, kakor doseda). Domneva se. da Je NemčrJa sestavila to noto po navodilu Francije. Italije In Belgije, pri katerih je tozadevno posredovala tudi Angleška.
POINCARE ODPOTOVAL V BELGIJO.
— Bnrsetj, 7. Junija. (Havas) Ministrski predsednik Poincare Je prispe! sem v spremstvu ministrov Delastevne in Letro-
eauera. Pogajanja z belgijskim mtnlstr-skim svetom so se pričela lako] popoldne. Ako bo nemška nota izročena zaveznikom danes, ostane Polncar6 še neka' Časa v Bruslju ln se bo takoj pogajal z belgijsko vlado o eventralnem odgovoru.
— Pariz, 6. Junija. (!zv.) Poincare Jo s strokovnjaki danes zjutraj odpotoval V Bruselj, kamor Je dospel ob 3. popoldne. Tja sta dospela tudi general Degoute, poveljnik francoskih okupacijskih čet v Po-ruhrju in predsednik medzaveznlške komisije v Porenlu Tirard. V zunanjem ministrstvu se Je takoj Poincare" sestal z ministrskim predsednikom Theunisom In zunanjim ministrom Jasparjem. Sestanek Je bil zaupljiv. Nato Je sledila konferenca s strokovnjaki. Kratko oficijelno poročilo naglasa, da bodeta belgijska ln francoska vta-skupno nadaljevali akcijo fflede okupaclle Ruhra In da ostanejo v veljavi v polnem obsegu vsi dosedanji sklepi.
STALIŠČE BELGIJE.
— Pariz, 7. Junija. (HavasV »Matln« poroča lz Bruslja: Stališče Belgije z ozlrom na predstoječo konferenco s Trancijo Jo mogoče izraziti tako: 1.) Belgija ne bo začela z Nemčijo nobenih progajan) dotlej, dokler ne bo končan pasiven odpor; 2.) ona ne bo izpraznila Poruhrja dotlej, dokler Nemčija v resnici ne Izplača svojih obveznosti: 3.) skličejo naj se zastopniki vseh zavezniških držav, ki naj bi sestavili skupen in definitiven ultimat Nemčiji. Vsi drugi načrti, ki se tičejo bodisi reparadjskega zneska ali plačilne sposobnosti Nemčije, so prezgodaj rojeno dete In zaman Je govoriti o njih, dokler Nemčija ne sprejme vseh predpogojev.
KONFERENCA RADIĆA Z MUSLIMANI.
— Zagreb, 7. junija. (Izv.) Po končanem shodu v vasi Njemc! se je Stjepan Radič v ponedeljek sestal v Vin-kovcih z dr. Spahom in Šestim! njegovimi poslanci. Na sestanku se je razpravljala nadaljna taktika muslimanskega kluba v parlamentu. Sklepi so popolnoma tajni.
PFEZIDENT MASARYK ODPOTOVAL V ŠVICO,
— Praga, 7. Junija. (Izv.) Ker prezi-dent Masarvk v zadnjem času nekoliko boleha, so mu zdravniki svetovali, na! odpotuje za neka! časa v kako zdravilišče. Zato Je odpotoval včeraj inkognito v Mon-trauz ▼ švid. kjer le omožena njegova hči Olga.
Vesti iz Italije.
KREDITNI ZAVOD ZA ITALIJANSKO DELO V INOZEMSTVU. — RAZDELJEVANJE VLAKOV V TRSTU. — POSLANSKA ZBORNICA. — OBSOJENI NOVI-NARJL
- Rim. 6. jtmJJa. (Izvir.) Včeraj Je zboroval ministrski svet, ki se ]• bavfl z ustaaovltvilo kreditnega zavoda, kateri bo služIl Italijanskim delavcem In podjetnikom v Inozemstvu. Zasnoval Je zavod Mu-ssoilnl sam. na glasa'oe* potrebo pomoči Italijanskemu fcolon'zaet'skefmi detovan'u v mogemstvu. Zavod bo redna akcijska družba s kapitalom 100 milijonov tir, deljenih v akcija po 80 lir; obresti s« določajo na 4JSO%. Sedef zavoda bo v Rimo. — Sklenilo se predložni zbornici zakonski načrt za odobritev trrovske |w plovbne pogodbe s Avstrijo. Spre'ete so bife naredbe za pravno ureditev oaobja iz prešnjega režima, sa upravo Sol v Inozemstvu, za raz-tegnltev dekreta s dne a marca ti. glede oprostitve davlčfa as sove zgradbe na nove province, za Izmenjavo v smislu dekreta z dne 3. nov. 1921. lz predvojne dobe. Trfaika železniška postala se določi za razdel'evan'e vlakov v svo'em okrožju. — V poslanski zbornici Je bilo zopet veliko prerekan e med fašisti ln komunisti. Nadaljnje se razgovor o zakonikih.
— RT m, 6. Junija (Izvir.) Pred roka> _ ffm Trlbunalom so bH obsojeni: glavni urednik revlle »Vita F ta liana« dr. 1. Prezl-osl. glavni urednik tednTka »Roma« duhov* al* BlanchJnl In odgovorni urednik La Roe-
radi obrekovanja potom tiska. Prtilo-je obsojen aa eno leto zapora in aooo lir rHaarhtai aa H
si
4500 Ur globe, La Roeea na 14 mesecev In 4000 lir globe. Odpuščeno je vsakemu tri mesece zapora.
Konferenca male antante v Bukarešti.
— Praga, 7. Junija. (Izv.) V nssFrotiu s poročili nekaterih listov, da namerava PrancIJa sklicati konferenco držav male antante v Parizu, se sedaj v političnih krogih zatrjuje, da se bo ta konferenca vršila 5e letos v Bukarešti. Glavna vprašanja, ki Jih bo mala antanta reševala na konferenci, se bodo tikala stališča napram Madžarski, nadalje o Društvu narodov ln o tekočih mednarodnih problemih. Konferenca jO sklicana v Bukarešto zato, ker so se dosedanje konference vršile v Pragi ln Beogradu.
— Praga. d. Junija. (Tzv.) »češke Slovo«, organ zunanjega ministra, odločno de« manltra vesti, da bi se vršila ob priliki obiska predsednika Masarvka v Parizu konferenca d-2av male antante. Konferenca se bo vrini v Bukarešti.
VELIKANSKI KRAV ALI V MADŽARSKEM PARLAMENTU.
— Budim peš ta, 6. Junija. (Izvir.) Povodom debate o predlogu imunitetnega odbora, da te Uroči grof Palavlclni sodišču, Je prišlo do hrupnih in tubuletnih prizorov v zbornici. Priilo je do pravega pretepa med poslanci pripadajočimi madžarski faitstovskl stranki In pa poslanci zmernih strank. Poslanci so se obmetavali med seboj g raznimi priimki: »Lopov! Kuj on! KanalPa? Pigovec!« Najbolj sta se zmerjala poslanca Benard In Szandor. Pozvala sta se na dvoboj, ki se danes dopoldne vrti.
GROŽNJE MADŽARSKIH FAŠISTOV. Obračun a sosedi.
— Bo'Umpelta. 7. Junija. (Izv.) V Cze- ! gl.du so priredili madžarski fašisti ednos-no društvo probujajočih se Madžarov Javno zborovanje, na katerem so imeli zlavni kolovodje Pronav, Hovas In drugi zelo ostre In hujskajoče govore proti drŽavam male antante. Med drugim eo pozivali zboro-valee. da azj bede pripravljeni aa krvavi obračtm s sosednimi državami
1000 LISTOV PREPOVEDANO.
— Berlin. 7. Junija. »Post« poroča/Is Kolna: Skupno Število porenskih in vest-faiskih listov, Id Je je zavezniška komisija j ngepevedala, Je Se arckoraCUe ma
STANJE SOVJETSKEGA TISKA.
— Reral. 7. Junija. (Ru^kulta) Moskovski »Izvcstija« prinncujejo zanimivo
podatke O sov]et5kcm tisku. Olasom uradnih StatistiCnih podatkov je izhajalo t. aprila v sovjetski Rusiji 545 listov (samo komunističnih,    ker  drugI  so  prepovedani) s
skupnim tlralem IJ82.000. Od teh listov Ja bilo samo 128 dnevnikov, ostali pa tedni-I ki aH Da so Izhajali 2—3 krat na teden. 470 listov Je Izhajalo v ruščini 75 pa v na-ciionalnlli Jezikih tujerodcev. Največ časopisov Je imela Mrskva (2S\ dalje Petro-drag (16), potem Markov, sedanja presto-lica Ukrajine (H.) V največji nskb.di so izhajala moskovska« Izvestija« 0$0 tisoč), petem »Delavske Novine« (1-45 tisoč), pe-tro^radska »Pravda« (57 t^soč). moskovska »Pravda, (so tisoč), »Rdeče Novine« (74 tisoč). Moskovska »Izvestija«. ki se tiskajo v isti ti«karni. kakor pred vojno sloveče »Rnskoje Slovo« pripominjajo, da Je »Rj-skoje Slovo« Izhajalo v 1 130 tisoč izvodih.
NEMIRI V ŠPANIJI.
— Madrid, 7. Junija. (Hav?s.) Španska vojska je napadla in presnala 7 tisoč upor-iikov. ki so se bili zabarikadirali v okolici Tizziasse. Španci so imeli 45 mrtvih in 200 ranjerfh.
REPREZENTANT NO VB INTERNACIO-NALE NA BALKANU.
— Reval, 7. junija. (Ruskulta) Moskovske »Delavske Novine*, ki se mnoco pečajo z novo socijalistično Internacijonalo, poročajo, da sta v IzvrSevalni odbor te in-ternacljcnale izvoljena kot zastopnika balkanskih držav Topolovtć in Zakazov.
ARETACIJA KARLOVEGA INTENDANTA
— Pariz, 7. Juniji. (HavaO »Matin« poroča, da je pariška Dolldja clasom tiralice Švicarske policije aretirala bivSejra intendanta ekscesarja Karla, barona Steinera de Valmont. Dolže ga različnih goljufij pri prodali dragocenih kamnov habsburške krone. Steiner se bo nahajal v zaporu dc Izročitve pristojnim Švicarskim oblastim. Pariška policija pa noče sporočiti o tel zadevi nobenih podrobnosti, ker se domne\*a, da so v afero zamešane še drugo osebe, ki Jih tuđi namerava aretirati.
VOJAŠKE PRIPRAVE V RUSIJI.
— Carigrad. 7. Junija. (Ruskulta.) Nek carski general, ki le bil Še pred tednoma v Kijevu in Je pobegni! od tod kot delavec na ladji, pripoveduje, da se boljševik! v zadnjem energično pripravljajo za eventualno volm. Vpoklicani so vsi rezervni Častniki in vojaški zdravniki. V večjih mestih (Moskvi, Harkovu. Baku ln Odesi so se vršila posvetovanja vojaških strokovnjakov. Izdano je bilo mnoro tajnih naredb zlede preskrbe armade v vojnem čaiu. Državne tiskarne so dobile nalogo natiskati velko množino revolucionarne literature proti kapitalizmu ln gen. Wranglu. Ukrenjeno Je vse potrebno za zaščito Crnomorske ln baltiške obale. V Angoro pa Je centralna vlada poslala posebno komisijo, ki naj bi pridobila za vsak slučaj tudi kemaliste.
RazgH pa slovanskem svetu.
—. Prihranki boljševllklh prvakov. V
neki ženevski banki so odkrili tekoče račune uglednih komunističnih poglavarjev sovjetske Rusije. Skupna vsota teh prihran-ko snaša 100 milijonov Švicarskih frankov. Švicarska vlada je pametna in Je zagrozila sovjetom, da bo v slučaju kakeza nasilja nad njenimi državljani v Rusiji zaplenila ta denar v prJd države.
— Grob ruske kneglnje oropan. V VVel-maru so pred kratkim vdrli tatovi v cerkev, kjer so pokopani člani saksonske dinastije. Zločinska družba Je odprla tudi grob velike kneglnje Marije Pavlovne, razbila kovinsko rakev Jn snela z okostnjaka nakit In druge dragocenosti. Oropani so tudi ostal grobovi, kjer počivajo zemski ostanki saksonskih vladarjev. Poleg tega so tatovi odnesli tudi mnogo cerkvenih dragocenosti.
— Vesti Iz Rusije. Sovjetska vlada !e v Moskvi in Petrogradu aretirala mnogo Švicarskih državljanov.   V Petrogradu so razbili in oropali več švicarskih trgovin. Begunci,   ki so prispeli iz Rusije v Carigrad,    pripovedujejo,    da  Je prebivalstvo pod boJJŠevIŠkm režimom postalo skrajno mistično. Vse nesreče, k! so zadele v zadnjem času ruski narod, kakor nenavadna množina kobilic In poljskih miši, potresi, povoden! ob Volgi, kuga ob Kaeplikem morju in v Turkestanu In dr. priplsujeio dejstvu, da narod ni nastopil v zaščito cerkve In duhovnikov, ra kar ga Je Bog kaznoval.   To prepričanje Je v ljudstvu tako globoko vkoreninjeno,   da se noče upirati vsakovrstnim naravnim katastrofam, če*, da človek ne more nasprotovati Bogu. Zato prebivalstvo ne pobija kobilic in pusti cele trume miši, da svobodno uničujejo polja-Na Ukrajini se pogosto dogaja, da prebivalstvo ubija agronome ali posebne ekspedicije. Id Jih pošilja vlada* da zatro te sov* ražnike poljedelstva. Kmetje trdijo, da ie borba proti kobilicam Istovetna  t borbo proti Bogu. Z druge strani so se v raznih krajih pojavil! prorok! In cudodeld, ki napovedujejo skoraj šen konec sveta. Pogosto ti preroki nadomestujejo duhovnike. Id so se pridružili živi cerkvi ln ki Jih ljudstvo ne priznava vee za Kristove namestnike. V harkovski gnbernljl se Je pojavila čudodelnica. ki izvršuje po vaseh cerkvene obrede, krsti otroke, sklepa cerkvene zakone ln sploh opravlja službo duhovnika. Vemo ljudstvo noče pripadnikov žive cerkve In zato se Je zateklo v svoj! verski zmedi k ženski, ki Jo smatra za božjo poslanko.
Spominjajte se Jrufte sv. Cirila in Metoda"!
Stev. 129.
»SLOVENSKI   N A K O l>« One S. junija iy23.
5tr&n. 3.
NARODU KRALJESTVA SRBOV, IIRVATOV IN SLOVENCEV.
Dnevi Rdečega Križa Srbov. Hrvatov ta Slovencev so dne 8. 9. ta 10. Junija 1923.
Tedaj potrkamo na vsaka vrata in poreče-mo: Daruj nekaj Rdečemu križu; poreče-mu vsakemu srcu: Pripravi se za dela us-miUerla; obrnemo se na vsak razum in porečemo-* Razumi, da je Izvrševanje dobrih del temeljna dolžnost vsakega človeka; stopimo k skopuhu in mu porečemo: Danes nam je vsak dar dobrodošel; našli bomo sebičneža In mu zakličemo: Vsaj danes pomisli tudi na svoje sosede; pristopimo k brezbrižnežu In porečemo: Zanimaj se za humana In dobrodelna društva; pozabljivca udarimo po ramenu z besedami: Si-H pozabil dobrote, ki ti jih Je Izkazal Rdeči križ? Spomni se nanj danes, kakor tudi on ni p«abil, ko si iskal pomoči. Rdeči Križ ne gleda: koliko In kaj se daje, samo: da se daje. Vsakdo naj da nekaj, vsakdo naj se spomni imena Rdeči Križ, naj tedaj nihče ne pozabi na svoj Rdeči Križ. Vsak dar sprejmemo s hvaležnostjo. Z darom Izraža darovalec človekoljubnost, zavest socijalne solidarnosti, potrebo po dobrih delih. Pomagajte Rdečemu Križu! Glavni odbor Društva Rdečega Križa Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Politične vesti.
sss Seja načelstva narodno - napredne stranke bo v petek, 8. t. m. ob 20.
zvečer v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Člane načelstva nujno pozivamo, da se zanesljivo udeleže te seje.
= Veleizdajnišk? proces v Zagrebu. Danes, 7. t m. se prične pred sodiščem v Zagrebu kazenska razprava proti Joe Matošfću, glavnemu uredniku »Hrvatskega Borca«, proti Bogdanu Kralju, odgovornemu uredniku tega lista, in proti prof. Kerubinu Šegviču kot piscu inkriminiranih Člankov radi zločina po § 90 kaz. zakona. Obtožnica pravi, da so vsi ti trije s tiskovinami pozivali na zločin, da se državna ustava nasilno spremeni in da se del države SHS odcepi od celote. Poleg tega sta Matošjč in Bogdan Kralj javno pozivala na nepokornost proti zakonu in Ščuvala prebivalstvo na mržnjo proti obstoječemu državnem redu. Sodnemu senatu predseduje sodni svetnik Janković, obtožence pa branijo odvetniki Kovačevlč, Sto-žir in dr. Mirko KoSutic. Zanimivo je, da fungirata kot branitelja v tem vele-Izdajniškem procesu Stožir in dr. Ko-šurič, ki sta bila L 1909 sodnika v zloglasnem veleizdajniškem procesu proti Srbom v Zagrebu. O tem procesu bomo poročali.
= Odbit protest Friderika Habs-Duržana. Kakor smo že poročali, se je bivši nadvojvoda Friderik, svoječasni generalissimus avstrijske vojske obrnil na reparacijsko komisijo v Parizu z zahtevo, da se mu naj vrnejo njegova se-sekvestrirana, odnosno zaplenjena posestva v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski O tej Friderikovi zahtevi je razpravljala komisija dne 4. t. m. in je po vsestranski razpravi sklenila Fride-rikovo zahtevo zavrniti. Češ, da ne spada v njen delokrog, marveč so o stvari kompetentne samo dotične drŽave, odnosno vlade. Frideriku se seveda skomina po velikih svojih posestvih, ki si jih je pridobil na krivičen način, toda njegove želje se ne bodo izpolnile. Sicer pa je mož med vojno tako obogatel — saj so znane njegove umazane kupčije in špekulacije v času, ko je bil vrhovni komandant avstrijske vojske — da lahko prav udobno Živi v Švici tudi brez dohodkov konfisciranih posestev.
JULIJSKA KRAJINA.
—Plebiscitne razglednice v ItalHL
Proslavo italijanskega statuta so porabili fašisti v plebiscitno svrho. Po vsej Julijski krajini razdajajo po dve razglednici, eno naslovljeno na kralja, drugo na Mussolinija. Na prvi je natisnjeno, da se proslavlja statut letos z novim zaupanjem in zavestjo velikega tre-notka. na drugi pa se kliče Mussoliniju fašistovski pozdrav »alala« ob obletnici statuta, prvi v dobi vlade, ki je vredna Italijanov z Vittoria Veneta. Stanovitni pogum Mussolinijevega duha je njim z nova otvoril z velikim poletom zgodovine peroti in srca. Na prvi razglednici ni treba poštne znamke, na drugo gre znamka za 10 cent. Na prvi razglednici predstavlja alegorična slika Italijo, ki dviga svojo roko nad knjigo Statute in Zgodovina beleži dogodek, na drugi pa fašist vleče k Italiji moža, kateremu se ovi?ajo kače okoli rok, drugemu pada krinka z obraza. Ni dvoma, da bo odposlanih takih razglednic ogromno število.
— Nov napad na prostore komunističnega »Lavoratore« v Trstu. V prostore komunističnega lista »Lavoratore« v Trstu je vrgel v torek zvečer neki mladenič bombo, ki je razpočila in ranila 4 osebe v inseratnem oddelku. Dva ranjenca sta dobila zdravniško pomoč v bolnici, dva sta le lahko zadeta od drobcev. Pozneje je poskusil atentat zopet neki mladenič ali ko je hotel vreči bombo, je neki upravni uradnik hitro potegnil Železni zastor v pisarni in tako preprečil atentat. Izginil je 26 letni komunistični občinski svetnik Anton Ribarich. Ponoči je prišlo k nJemu več mladih ljudi, ki so ga prijeli in odpeljali Od takrat ni o njem nobenega
Gospodarstvo.
—t Zagrebški žitni trg. Zagreb, 6L Junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica (76—77 k*) 410—430, lolta koruza 255—265. bela 270—290, defektna 170—240, rž (71—72 kg) 360—370, Ječmen za pivovarne 320—330, za krmo 290—300, oves 285—290, pisani fižol 500—600, beli 450—550, pšenična moka »0« 650—675, »2c 625—650, »4« 600—625, za krmo 200—205, ržena 475—500, drobni otrobi 150—160, debeli 200—220. Tendenca mirna, slaba.
—8 Novosadska blagovna borza. Novi Sad, 6. Junija. Na produktni borza notiralo: Bačka pšenica 77/78 kg, 2—3%, ponudba 420, bačka 76/77 kg, 2—3% ponudba 420, bačkl Ječmen 64/65 kg, 1 vag. 285, bački oves ponudba 282, bački ab Beograd 3 vag. 295, bačka koruza 23 vag. 252.50, bačka defektna, Iskanje 170, moka »0« ponudba 640, »2« ponudba 600, »5« ponudba 550, »6« ponudba 487.50, bački otrobi v vrečah iz jute, ponudba 140, isti v vrečah iz papirja ponudba 130. Tendenca mlačna.
—g Zagrebški tedenski sejem. Zagreb« 6. Junija. Dogon Živine na današnji sejem je bil slab. Radi dežja je bilo tudi malo sena. Kupci, razen nekoliko Italijanov, večji del domači. Cene so nekoliko popustile in notiralo: Voli L vrste 13.50—15 Din., II. 12 —13. bosanski L 11.625, IL 9.50—11. III. 6.75—8.50, krave l 12—13, II. 10—11, III. 6.75—8, teleta I. 15—16.50, II. 14—14.50. III. 12.50—13.50, debele svinje 23.50—25, II. 22.50—23.50, III. 20—21.50 Din za kg žive teže. Seno 100—150 Din, detelja 125—150 za mtc
—g Državna borza dela. Pri vseh »Državnih Borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju m Murski Soboti, je iskalo od 20. maja do 26. maja 1923 dela 331 moških in 108 Ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 380 moških in 128 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je Izvršilo 283. Promet od 1. januarja do 26. ma'a 1923. izkazuje 24.344 strank in sicer 11.122 delodajalcev in 13.222 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4838. Dela Iščejo: kovači, železostrugaril, strojni in stavbeni ključavničarji, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, trg. sotrudniki, pisarn, moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kovači, za verige, kleparji, usnjarji, natakarji, zidarji, šivilje za perilo, likalke za perilo, sodavičar, služkinje, kuharice, vajenci, itd.
—g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca junHa ti. naslednja strokovna predavanja In sicer na Kranjskem v nedelo 10. tm. v Št. Jerneju o sadjarstvu (Ambrož), v Šmartnem v Tuhinhi o sadjarstvu (Marin-Ček), v Črmošmicah o vzreji bikov in telic in sadjarstvu (Kafol), v Dobu pri št. Vidu o zbol'šanju kmetijstva (Jereb), na Vrčicah o živinoreji (Konda), v Žabnici o živinoreji (Hladnik), v Sp. Llpnlcl o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič), v Cerknici o važnosti mladinskih klubov (Mat'ašič A.), v Danah o splošnem gospodarstvu (Zđol-šek), na Staferskem: v nodero dne 3. funl-Ja ti. v St. Vidu nad Valdekom o kmet. zadružništvu In živinoreji (Wern'g), v Polj-čanah o splošnem kmetijstvu (Štrckelj), pri Sv. TroIId v Halozah o vinogradništvu (J. Zupane), v Turn'šču (PrekmurJe) o škodljivcih m boleznih sadnega drevja In vinske trte (Vojsk), pri Sv. Heleni tn Sv. Jur-ju v Prekmurju (Pavlica), v nedeTo dne 10. junija ti. v Framu o splošnem kmetijstvu (Srrekelj), v Leskove« (okr. Ptnf) o vinogradništvu (J. Zupane), v Družmfrju o zbol'šanju kmet. pridelkov (Wernlg), v Bo-donclh in Vadarclh (PrekmurJe) o sadjarstvu In Živinoreji (Pavlica).
— g NaSa kemična Indnstrija. Pod tem naslovom je izdal dr. Vladimir Njegovan v nakladi »Jugoslovenskog Llovda« v Zagrebu drobno knjižico 58 strani, v kateri prikazuje v preglednih obrisih razmah naše kemične industrije na temelju obširnih del dr. Branka La-zarevto, Jose Lakatoša. Milivoja N. Savica in deloma tudi lastnih informacij. Statistični podatki so ohlapni, ker se tudi ta pano*ra naše industrije neprestano razvija. Knjižica nima znanstvenega značaja, pač na spada v zelo koristno propagandistično književnost. Ta kemična industrija se le začela tako lepo razvijati, da utegn* postati poleg poljedelstva najvažnejši činitelj našega narodnogospodarskega razvoja. Posebno še zaradi tega. ker je naša država zelo bogata na najrazličnejših sirovinah in prirodnih silah. Iz tega prikaza izhaja, da se dobršen del te industrije nahaja v tuiih rokah, kar bi se moralo iz ozira na našo proizvajalno emancipacijo in na našo narodno obrano preprečiti.
—g Jeseask! mednarodni vzorftif vefe-
se'em. kf se vrši v dobi od 2. do 9. septembra 1923 v Pragi, bode kakor se pričakuje, najlepši Izmed vseh dosedal prirejenih. Prijavnice, akeprav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že Izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta semenj kakor v CSR tako tudi v inozemstvu vedno večie. Na spomladanskem velesejmu, čigar uspeh Je bil z ozirom na današnjo splošno situacijo simien. se Je po'nvilo mnogo povpraševanj po blngu Iz SHS (vino, preproge, čipke, poltedelski produkti Itd.) 2aIibog se tem o vpraševanjem nI moglo ustreči, ker je bil poset razstavlfalcev iz kraljevine SHS na Praškem velesejmu primeroma zelo majhen. Priporoča se torei domaČim Izvoznikom In producentom, da se v večjem številu udeleže Praškega velesejma. kjer se jim nndl lepa prilika doseči zveze s trgovci In Interesenti celega sveta. Indnstrlj-cl In Izvozniki, k! se za ta velesejem zanimajo, dobijo informacije lahko direktno pri upravi velesejma v Pragi al! pa od češkoslovaških zastopniških uradov. Rok sa pri-
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* SČA V UUBUANl.
DRAMA.
Četrtek, 7. Junija: Ugrabljene Sabinke. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne j^ven
Petek, a Junija: Zaprto.
Sobota, 9. Junija: Hasanaginica, Vojaška predstava. Izven
Nedelja, 10. Junija: Hamlet izven OPERA.
Četrtek, 7. Jtmlja: Nikola Šubic Zrinjskl. Začetek ob H S, zvečer. Red C
Petek, 8. junija: Lulza. Začetek ob H S. zvečer. Red B
Sobota, 9. Junija: Nikola Subic Zrinjskl. Začetek ob M 8. zvečer. Red D
Nedelja, 10. junija: Evgenij Onjegin. Začetek ob H 8. zvečer. j^ven
— Opera.   »Nikola   Sublc Zrinjskl«. Mesto »Novele od Stanaca« nam je operna uprava   koncem   ugašajoče   sezije dala »Zrlnjskega«. Tudi za to smo ji hvaležni, četudi ni to že dolgo najboljše, kar nam lahko dado Hrvatje. Toda bila je doba, ko smo se vsi vprek navduševali za Zrlnjske-gac, ki Je v našem gledališču Izzival uprav viharje navdušenja. Takrat smo ob vsaki priliki m neprlliki prepevali »U bo'!« z naslado poslušali potpuri:e iz »Zrinjskega«. Vse to Je minilo hi danes smo gledali opero,   kakor častitljivo starino, vzbujajočo prijetne spomine na preteklo mladost. Povojna naša doba Je malone uničila smisel za te heroične podvige. Ne ganejo nas gole sablje In ne strašijo streli. Sicer smo na to našo slavno jugoslovensko preteklost ponosni, toda želimo si mirnega dela, drugačnih smotrov. Zato opera ni mogla tako užgati. kakor bi se to zgodilo morda še pred nekaj leti. Zaje je stal ob nieni ustvaritvi pod sugestivnim   Italijanskim vplivom In zato Je v nji bore malo hrvatskega nacfjonalnega glasbenega delka,   ki bi se sfcer tako lepo skladal z vsebino opere. Ti ostri ritmi in ta enolična Junaška melodika kmalu Izgubi svoj čar in naveličaš se opere pred koncem, ki je tako daleč od začetka. Partitura ima vsega dovolj: lepih, celo geniialnlh mest, pa rudi brezcvetnih puščav. O. Matačič je iz Za'čeve glasbe Izvlekel, kar se je le dalo. Da, celo več. Z naslado je gledati   njegove   elegantne In oživljajoče kretnje ter opazovati njih precizno reakcijo v orkestru In na odru. Zdi se, kakor da le nemogoče izgrešiti vstavek nemogoče ostati hladen napram njegovemu žarkemu temperamentu.   Opero je sijalo naštudiral. To pa ne velja samo za »Zrinlskega«, ki Je več ali mani za dirigenta igrača. Treba je krepko poudariti, da Je to n?š najbol'fi operni dirigent In. kakor se ie nedavno proti meni izrazil eden naj-boHŠih  Jugoslovanskih opernih  pevcev, v Jttgoslavfi za S2chsom prvi. Zasedba pa je danes b'Ta.   žal,   mešana.   G. Th'errv-Kavčntkovl (Eva) gre prvenstvo.   Pri n'ej sedi vsak ton, kakor izklesan.  Pevka ie, kakor po boŽH volM. Za našo opero zlato. G. L*var fZrfnjskl) poje lepo kultfvtrano, a mu včasih ostala ton v grlu, da se sliši, kakor pridušen. Ima to sicer morda svoj preračunan efekt,   vendar pa bi si Želeli včasih izpremembe. Odličen je bil v svoji vlogi kot umerjen, resen igralec. Gdč. Thalerje va je bila lepa Jelena;   tako kostum kot maska všečna.  Pevsko Je semtertam oboutno dlstonfrala. kar pa seveda ni glavno. V predzadnji slfkf z r. Kovačem Je bilo premalo resnice In dokaj površnosti. Tudi pri g. Kovaču. Zame Je g. Kovač nebrušen dUamant.   S svojim niaterflalom poseka lahko skoro vse svo*e tekmece. Tekmovalna  n'egova pridnost, bogata muzikalnost. Izreden pevski spomin bi ga postavfli na čelo nalTh prvih tenoristov,   če bi lahko-m'šl'eno ne zanemarjal    kulture svojega glasu. Tsto naj si vzame k srcu tudi g. Zupan. Spoštu'em v niem Izbomega igralca. DananšnJI n'egov Sulejman Je bf! Izborna kreacija. Istotako kot g. Kovač, pa ima tudi on bogato, neizčrpano, še nelzglaleno zalogo glasovnega   blaga.   Slavni ©peml pevci so Čistili, gojili svoj glas vse žfvlle-n'e: dan na dan so se nčrfl Še teda1. ko so b'*7i že učitelit drugim. G. Sowilskf (Sokolović) se oč7vrdno bori z Jezikom, lrar je seveda zelo umljivo In mu tega ne moremo zameriti. Njegova vi osa ne dopušča, da bi pokazal vse svoje vrline,   ki smo jfh pri n»em še primemo podčrtali ob drugih prilikah. GL Cve'lč (Levi) m g. PukcU (Alapiel sta sorodni pevski naturi, da b| ?fh hitro In površno sodeč poslušalec Imenoval pevska dvojčka. Napredujeta konsekventno oba in Je ž njima računati resno, Ce se ne motim Je par tonov samostojno zapel kot sel tudi g. Mohorfč. Jaz bi temu pridnemu in ambicioznemu pevcu dodePeval brez bo'aznl tehtnejše  parti'e, ker Jih Je vreden. Tako mislim, da nisem pozabil   nikogar. Zbor je bil v svo'em elementu. Junaško petje, rezko ritmično umereno, mu prila. G. Matačič ga ume držati v svoji krepki pesti. In zato je šlo vse, kot po maslu. Ravno tako se le godilo orkestru, ki je svojo lahko nalogo rešil Igraie. četrta slika nal se krat-komalo črta. Za oči kot slika le lepa. a to plesanje ni ne turško, ne krščansko. Kar pa le 5e najbolj merodajno za črtanJe: tudi muzikalno Je izmed vseh slik najšibkejša, da brez vrednosti. Požre pa s svojimi kostumi gotovo dovolj denarja.   In koncem koncev: za delanje opere Je brez pomena. Tora! Je naibolle, da se črta, sal opera Itak traja od pol 20. do H 24. Režija Je bila to pot pod roko g. Sevastjanova prav dobra. Ni JI ničesar očitati. O. Sevastlanov dokazale svoio uporabljivost Pred vsem lepa pa Je bfia materijalna obstanovka opere. Dekoracije   delajo   g. Skružnjemu veliko Čast, pa tudi kostumi fz rok ge. Waldstel-nove rn g. Dobrvja so bfli bogati In primerni. E. A.
— Opera. Madame Bntterfly. Gostovanje ge. Vere iJonrago. M a dam Butterflv slfšalf smo 2e doka* v naš! operi, fn to prav dobrih, a tudi slabih. G. Bourago ne bom delal krhrlee, ako jo uvrščam v sredino. *fegJjL nji ni_a rtoio BtfmU&jr. sj&e^
Šal sem toplote In globine glasbenega Izraza. Glas je sicer šolan, vendar v višini oster In ozek, v nižini ne Izdaten. Deklamacija in vokalizaclja je, kakor običano pri Rusih, ki pojo na svojem jeziku, jasna, pri vsakem *o« pa preveč mešana z »a«. Igri njeni ni kaj očitati, a ogreti le ni mogla. Novega nismo na n;ej opazili ničesar. Prav dober je bil danes g. Kovač. Vloga i^inker-tona se mu glasovno in igralsko izredno dobro prilega. Enako mi je bil po srcu g. CvejIČ; zlasti v drugem dejanju. Ostali so bili nekam hladni, dasi jih je g. Matačič skušal užgati. Vzrok medle igre in bledega petja Je bila menda napol prazna hiša. Čutiš, da se sezFa nagiba h koncu.       E. A.
— Vojaška predstava. V petek vprizo-re »Hasanaglnico« kot vojaško predstavo.
V soboto, 9. t m. je dramsko gledališče zaprta.
— Lulza. Opera »Luizac, ki spada med najvažnejša in najlepša dela francoske glasbe in dosegla na našem odru lansko sezono Izredno velik uspeh, se v petek, dne 8. hm. deloma nanovo študirana in zasedena prvič v tekoči sezoni spet vprlzorl.
V glavnih vlogah nastopijo gna. Zikova (Luiza), ga. Rewiczeva (mati), g. Betetto (oče). In SowIlski (Julij). Dirigira m režira operni ravnatelj g. Rukavina. Začetek ob pol 8. zvečer.
— Mladinske prireditve v Mariboru. Narodno gledališče v Mariboru se je izka« zalo še najbolj pristopno nasvetom in opra* videnim željam publike. Začelo je prirejati mladinske predstave, oziroma povabilo je osnovne šole, da prirejajo na odru svoje predstave, tako da so dostopne tudt sploš* nosti. Ena takih predstav se je vršila tudi v torek zvečer. Priredila Jo je dekliška osnovna Šola. in sicer Fin5garjevega »Ve-deža«. Glavni vlogi sta bili v rokah brata Kožuh. LTčenka Sedlar je s srčkanim pla* aom zapela dvoje lepih pesmic. Kot tretja točka je sledil nastop mladih telovadcev. Krona eele prireditve pa so bili »Štirje letni časi«, pri čemer je žel največje priznanje požrtvovalni dirigent učitelj Nerat. Solist* ke so pele tako sigurno, kakor da so že vajene odra. Deklice so deklamirale z vso živahnosti© mlade duše. G. učitcliu Ne* ratu čestitamo na tem uspehu. Zaslužil je v polni meri venee in cvetje, ki mu ga je nosila mladina na oder.
— Hnstrovana čitanka za nižje organizirane osnovne šole je izšla pri kr. zalogi šolskih knJig in učil v Ljubljani. To je vendar enkrat čitanka za otroke, bo vzkliknil marsikdo, ki jo bo videl. Takšne Slovenci še nismo imeli. Eno- in dvoraz-rednice ter vse izvanredne osnovne Šole bodo odslej Imele razmeroma boljšo čitanko, nego višje organizirane osnovne šole. Tisk (na nižjj stopnji tercija, na višji cicero in garmond) ie izvrsten, lahko Čitljiv, zunanja oblika knjige čedna, papir prvovrsten In ilustracije take, da bi si mi Slovenci tega pred par leti še misliti ne bi bili upali. Ilustracije te knjige namreč ne s!u-žfjo samo v razvedrilo otrokom in oživa-hnjenju pouka, ampak večli del v poslob-ljenje in pojasnilo pouka: v tem oziru so slike pesnikov in različne slike prirodoslovne vsebine nedosegljive. Prepričani smo, da bo ta knjiga odslej na niž'e organiziranih šolah povsod v vpornbi in da bodo vestni pedagogi z njo dosegli rudi pri na'slabših razmerah uspehe, ki so doslej bili naravnost nemogoči. Pri tej opremi (74 slik) je cena naravnost neverjetno nizka In se mora požrtvovalnost kr. zaloge šolskih kn!ig m učil vsekakor prlpozna-tL
mm Na mednarodnem visokošolskem tečaja, ki se vrši na Dunaiu od 11. do 28. sept. bodo predavali sledeč! evropski znanstveniki: prof. Bergmann (Lalpzlc) »Bistvo filozefTe«, S?r WiIIiam Beve7idge (London), prof. Bonn (Berlin) »Kriza moderne države«, dr. Deri (Berlin) »Svetovni nator znanstva«, prof. Horenz (Hamburg) »Država in kultura Japancev«, dr. Frisch-eisen Koehler (Halle) »Obnova metafizike« P. O. Oooch (London) »BriMsh foreign po-llcv«. JascI (Ogrska) »Vprašanie malih narodov«. Laun (Hamburg) »Narodnostno vprašanie v državnem nauku fn mednarodnem pravu«. Marnav de Baruch (Ke^vrork) »Nemški in avstrijski kulturni vplivi v Združenih državah*, prof. Pitamic (Lnib-Hana) »Ju gosi o venska ustava«, R?dev (Bolararska) »Tnfluenees etrangeres sur le revefl natlonal des balcanioues«, T^^rdov-sk? (Pol'ska). »Pol'ska vprašania«, \Vieden-feldt (Ferlin) Industrijske organizacije«, Wlese (Kneln) »Pregled socijofogtje od Conta In Hegela«, In drugi.
— Pevski zbor Glasbene Matrce v Lfnbllani bo imel svo* izredni občni zbor v petek, 15. tm. ob 8. Jrrecer v pevski dvorani. Dnevni red: Sprememba pravil. Redni občni zbor se bo vršil Istotam teden kasne'e v petek. 22, tm. z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
— L'tiMHnska Filhartnonlla ožlvotvor-Jena. Splošna žel'a, ki se le Izražala po vsakem koncertu Zveze godbenikov za Slovenijo In pa neumorno prizadevanje nie-nepa odbora ie privedlo do ustanovitve Ljubl'anske filharmonij na sestanku, ki se le vršil v nedeljo 3. iuniia pri Levu. Na tem sestanku se je sklenilo pretvoriti ob-stoieči kulturni odsek Zveze godbenikov v L*ub1Tansko filharmonijo. Kakor Je znano tvori Zveza godbenikov za Slovenijo s sedežem v LJubljani splošno stanovsko organizacijo slovenskih godbenikov, koje prvi namen Je gmotna in moralna zaščita ničnega članstva. S pomočjo kulturnega odseka pa je doslej prirejala tudi koncerte hi s tem oplodila domačo orkestralno kulturo. Odslej bo ta odsek nosil ime Ljubljanske filharmonije, na koje čelo je bn Izvoljen g. Honerlera kot predsednik, g. Trošt kot tajnik. Pflharmonro bodo v umetniškem ozira vodili g. ravn. Rukavina ter kapelnik! Matačič, Balatka. Strltof In Neffat. Usta-novnlna znaša 250 Din. Ljubljanska filharmonija otvori prihodnjo sezono stalen zagarantiran abonement s štirimi koncerti ter priredi tudi zaporedne, popularne matineje (vsako drugo nedeljo) z znižanimi cenami.
irktat^hii dr1*1«* t* amMfca pn-
harmonija stavila notni arhiv na bratsko razpolago. Izgleda, da bo v tem oziru pomagala tudj Ccška filharmonija. Izven aio-nementa se bodo Igrali še koncerti z gostujočimi dirigenti. Predvideva se najprvo gostovanje dirigenta Talicha. Filharmonija bo gojila v prvi vrsti izvirno jugoslovensko glasbo, sicer pa bo izvajala predvsem mednarodno skladbo, ki hodi smer bodočnostL Z ozlrom na izredne gmotne potrebe Izve-« de Ljubljanska filharmonija večjo javno akcijo ter upamo, da se bo ljubljanska druž-* ba v polni meri zavedla svoje dolžnosti do tega idealističnega udruženja in omogoči* la s svojo darežljivostjo njegov bližnji raz-, mah.
Demontiranje tobačne tovarns v Ljubljani.
Ker se je po novinah razšlrfla vest, da namerava monopolna uprava skrčiti obrat v tobačni tovarni v Lmbljani ln ga s časom popolnoma opustiti, smo se obrnili na podučeno mesto ter dobili nastopna pojasnila:
O kaki nameri, da bi se opustil obrat v ljubljanski tob. tovarni, nI govora.
Ta tovarna se je tekom zadnjih dveh let močno modernizirala in oprema se Še nadaljuje. Število stroiev za izdelavo cigaret se je skoroda podvojilo in stroji za pa-kovanje tobaka so se razen enega na novo nabavili In postavili v tovarni. To je vsakemu vidno, ki ima v tovarni opraviti In vendar vkljub temu gre glas po deželi, da se stmjl Iz tobačne tovarne odvažajo seveda v — Beograd.
Ker je tovarna prostorna. Je monopolska uprava nastanila v tovarniških prostorih g'avno skladišče za sol v Sloveniji.
Ako se tako postopa, potem pač ni to znamenje, da se jma namero opustiti tovarno.
Kako so mogle vendar nastati take neosnovane govorice? Ker Je bilo lansko' leto In letos odpuščenih približno sto nestalnih delavk In se bo moralo še nekaj takih odpustiti. Jvazmere so namreč nanesle, da se cigar v nnši državi vedno manj puši. To je splošen svetovni poiav in ne samo pri nas, da kadilci cigar polagoma Izumirajo in se mlada generacija obrača h kon-sumu cigret in cigaretnega tobaka. Ta preokret v konsumu se izrazito in občutno opaža zadnja leta.
Ker se izdelujejo cigare ročno, cigarete in tobak pa na strol je pri vsaki redukciji fabrikaclje cigar vkljub soča<?nemu povečanji fabdkaclje cigaret (n tobaka, posledica ta, da se zbog tega pokaže preobilica ročnih debvk, katerih ni vedno goče zaposliti drugod.
Poleg tega so v naš! državi tr! tovarne, ki izdeluie'o cigare in to v Zagrebu,. Senju in LJubljani. Ljublianska tovarna lz-' deluje poleg cisar 5e cigarete In tobak, v Zagrebu in Senju pa ie Izključno samo Izdelava smodk.
Tovarne v Zagrebu in Senju so morale vsled redukcije odpustiti vse nestalne tn tudi nekaj stalnih delavk, v Ljubljani je za-" del odpust le nekaj mladih nestalnih delavk.' Vsem tem pa se ie pred enim ali dvema letoma pri spre!©mu Izrecno povedalo, da pri nekonsolidiranih povojnih produkclfgklh razmerah morajo biti vsak čas pripravljene, da se jih odpusti, ako nastane za to potreba.
Ker Je monopolska uprava s c I garanti založena za eno leto fn več, cigarete in tobak pa se ne smolo delati na zalogo, ako se namreč cigarete ln tobak v nekaj mesecih, ko so Izdelane, ne razprodajo, obstoM opasnost, da izgube na kakovosti aH pa se utegnejo do cela pokvariti. Zato Je ob takih razmerah popolnoma naravno, da se Je monopolska uprava odločila skrčiti delavstvo na ono število, ki ga more ob danih razmerah zaposliti.
Monopolska uprava s svojimi tovarnami ie prklobltno podjet'e In kakor vsako" drugo podjet'e, mora gledati zlasti sedat pri sanacij državnih financ na to, da ima toliko delavnih moči zaposlenih, kolikor jfh dojajisko potrebuje.
Sicer pa nestalno delavstvo, kf dobi sedaj odpust, lahko dobi zopet delo, ko nastane potreba in to za stalno, saj se razmere glede tobačne potrošnje vedno boJf iu bol' konsolidiralo.
Krftfk! ki hočejo vse naibolje vedeti Jn znati, pravijo, zakaj pa je ljublianska tov, svoječasno hnela v službi po dva tisoč ni več delavk in zakaj bi jih tudi dandapffc ne?
Res Je, da je ljubljanska tovarna štela pred par desetletji preko dvatisoč delavk ko je bflo samo ročno delo pri cigarah Jm cigaretah in pakovaniu tobaka. Danes, ko se je cfgar tako malo zahteva In se delo pri tobaku fn cigaretah večinoma izvršuje-na stro'ih se za fstf kvantum potrebuje koV mai tretilno pre'šnjlh delavk. Ako bi hoteU kompletirati tovarno na dva tisoč Hod] In racijonalno iskoriščati strojne naprave, bi. laho zalagal dve tretjine Jugoslavijo $ fabrikati; ako bj se pa omeMU samo Rti konsum v Sloveniji, bi pa zadostovala to-*! varna s kakimi tristo delavkami. Obveljati ne more ne eno, ne drugo. Obveljalo pa ba za bodočnost, da bo tobačna tovarna oskrbovala s kadivom Slovenijo In dobršen del, Hrvatske In računati smemo s stalnim kadrom 800—900 delavcev in delavk In bo ta tovarna še za naprej ostala ena največjih v državi.
Ker se zlasti v delavskih slojih tako' radi sklicujejo na delavske razmere v Avstriji, bodi rudi tem povedano, da baš sedaj tobačno delavstvo v Avstriji preživlja težke čase. Delavni čas je skrčen na 40 rana teden m temu primemo skrčen tudj zaslužek. V toku je v Avstriji tudi zelo obsežna redukcija delavstva in U redukcija zadene ie stareiše delavstvo.
To so Informacije, ki smo jfh dobili. Iz njih sledi, da uprava monopola tfma In nI Imela namena odpraviti tobačno tovarno ▼ Lfubl*anl fn da delna redukcija delavk ne zadene samo tuka'šnje tovarne, ampak tudi nekaj drugih, kjer ie prevelika produkcija
frVgfiilh fabrikatom       - >
Stran 4.
»SLOV EN S K !   NAROD«  dne junfla
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Nekaj za naše poslance. Ker naša uprava še vedno ni dovelj urejena in ker številne strankarske debate v parlamentu ovirajo intenzivno in premišljeno zakonodajno delo. se žal še često dogaja, da si razni zakoni in razne naredbe naravnost nasprotujejo v svojih določilih in svojem besedilu. Tak slučaj smo pred kratkim zasledili Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 180".; »Osrednji urad za zavarovanje delavcev, okrožni uradi in blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podjetij, njih organi in njih poslovne knjige in .spisi se ne smejo pri državni finančni upravi uporabljati v nikakršni smeri.« V nasprotju s tem pa pravi Člen 318. finančnega zakona za L 1922/23, JU je bil nekaj mesecev pozneje obna-^rodovan: »Osrednji urad za zavarova-■nje delavcev prometnih podjetij, njih organi, njih poslovne knjige in spisi se ne smejo uporabljati v državni finančni upravi razen na zahtevo davčnih obla-stev zaradi zbiranja podatkov za odmero davkov«. Akoravno velja rek »Lex posterior derogat priori«, skoraj nI dvomiti, da se je navedeno določilo vtihotapilo v finančni zakon, ne da bi se našim poslancem pojasnilo, kako dalekosežno je. Nečemo opozarjati na to, kako bi uradništvo okrožnih uradov za zavarovanje delavcev obremenjevalo, ako bi moralo davčnim organom dajati vpogled v poslovne knjige. Višje obdače-nie, ki bi se ga skušalo tako doseči, bi čutili predvsem prečanski kraji, kjer je davčna služba dobro urejena, v prvi vrsti pa Slovenija, kjer so davčni organi že danes bolj papeŠTd, kakor papež sam. To določilo pa tudi naravnost iz-podbuja nemoralo. Kajti jasno je, da bi se skušali nekateri, posebno večji obrat! takemu vohunjenju Izogniti s tem, da bi zamolčali pravo število delavcev In da bi ne napovedali resnične višine njih mezd. S tem bi pa zopet trpelo delavsko zavarovanje in njega širši namen* dvigniti ljudsko zdravie. K sreči velja finančni zakon za 1. 1922/23 le še do konca junija, tako da se ni bati večje nesreče. Zdi se nam pa potrebno, opozarjati naše državne poslance na take slučaje. Gledajo naj na to, da se v bodoči finančni zakon ne vtihotapi zopet kako tako določilo, W te v svojih posledicah nedosledno.
— Klerikalno - komunistično gospo* darstvo na magistratu se nahaja tik pred polomom. Klerikalci in komunisti t w> tako temeljito izpraznili mestne bla> 'gajne, da 1.1 m. niso niti več mogli izplačati vseh svojih uslužbencev. Posolio v znesku 20 milijonov kron, ki ga jc pod dr. Tavčarjevim županovanjem najela mestna občina v svrho, da se popravijo in tlakujejo mestne ulice In
■^ceste, je komunistično-klerikalna veČina že Izčrpala do zadnje pare. Seveda -je ta denar porabila tudi v druge svrhe, dasi je bilo posojilo najeto izrecno za tlakovanje in popravo mestnih cest in ulic. Kakor čujemo, so klerikalno-komunističnl občinski očetje posegli se-j daj že tudi po Mestni hranilnici in vzeli te nje novo posojilo v znesku 10 milijonov. Vidi se torej, da znajo gospodje prav imenitno gospodariti. Ako bo šlo tako naprej, bodo spravili oznanjevalci klerikalno - boljševiškega evangelija mestno občino ljubljansko na beraško palico. Porabili so že silne rnilijone, povišali so pristojbine za plin, za elektriko, za vodo, pa jim Se ne zadostuje. Razmišljajo sedaj o novih dajatvah, ki jih hočejo naložiti ubogim davkoplačevalcem, kakor da bi le-ti že ne ječali dovolj pod neznosnimi davčnimi bre-'meni. Iz zagate so se sprva mislili izkopati z najetjem dolarskega posojila, zato so poslali župana in podžupana v Beograd, da bi pridobila vlado za svoj na-.Srt. Toda vlada jima je pokazala vrata ;in dolarsko posojilo je splavalo po vodi, ;3e predno so komunistični klerikalni 'mestni očetje mogli poskusiti svojo sre> lo v Ameriki, saj o Evropi so itak vedeli, da jim tu nihče ne posodi niti flcka, In sedaj tiče* v tinti 1 Iz obupnega položaja se ne morejo rešiti drugače, kakor •da nanovo navrtajo Mestno hranilnico in ji zopet odvzamejo nekaj ndlljonov. Uboga Mestna hranilnica!   Preje cve-toč denarni zavod je sedaj v nevarnosti, da ga klerikalci in komunisti popolnoma uduše   s   svojo duhovito gospodarsko politiko. Ali bo vlada k temu molčala? Ali bo mimo trpela, da upropaŠčaio sistematično ta nekdaj tako cvetoči zavod klerikalno komunistični desparaderjl?
— Tefonskl upravL G. Ivan Moho-rič je na zadnji seji Trgovskoobrtne zbornice podal stvarno In kritično poročilo o telefonskem in brzojavnem prometu v Sloveniji. Podčrtali smo le dejstvo, da ima Italija (Trst) lepše In boljše zveze z inozemstvom (Avstrijo in Prav jeo), kakor pa niša država. Zveza Utt*, ljane z Zagrebom in Beogradom pa pd* staia v zadnjem Času pravi ttnictmt pO nedavnega Časa Je telefon lt precej dobro funkcijoniral in je bilo medsebojno sporazumevanje precej lahka Zadnje dni pa opažamo, da Je vsak razgovor LJubljane z Beogradom malodana ne*
7. junija 1923.
se vjame kaka lasna beseda. Na čujemo našega poročevalca, čujemo pa prav jasno razne razgovore s stereotipno vsebino: »Haben Sle gemacht das Ge-schaft? Jugovaluta ist ffir die Katz, sie falit wieder itd — Zakaj Je vedno dobra proga Ljubliana-Oradcc, zakaj Trst-Dunaj? Zadnji čas je, da poStna uprava vendar enkrat kaj ukrene* da se že omogočijo razgovori Ljubljana - Beograd. Danes zjutraj telefon zopet ni funkcijoniral. Naš dopisnik v Beogradu se Je z največjim naporom in največjo požrtvovalnostjo potrudil, da je dobil neko zelo važno poročilo. Storil je vse, da bi je dobesednim potom podal potom telefona našemu listu. Takoj začetkoma je bU razgovor prekinjen, pač pa so se med tem prav komodno razgovarjali gotovi elementi, ki očividno uživajo v Zagrebu največjo protekcijo. Skoro eno uro smo se trudili, da si omogočimo razgovore. Ves trud je bil zaman. Ujeli smo nekaj stavkov, za to pa nam telefonska uprava nadividira pristobine za vso uro. To so škandalozne razmere, ki smo jih že opetovano žigosali, pa vedno brez uspeha. AH res ni nikogar, ki bi znal tu napravidi red?
— Korupcija na magistratu. Mestni župan ima na razpolago par konj s kočijo v reprezentativne in uradne svrhe. Doslej so se konft" In koči'a rabili vedno izključno v svrho, za katero so bli določeni. Rabil Jih je vedno samo župan, podžupan nikdar. Danes pa le županova kočija na naepolago klerikalnemu podžupanu dr. Staftvnikn, ki se ž njo vozi s svojo rodbino na Izlete. Tako je bil dr. Stanovnik nedavno tega na Izletu v Domžalah. Na občinske streške seveda! To pač ni korupcija, kakor po klerikalnem mnenju tudi ni korupcija, ako se na magistratu v gotovih strokah nastavljajo zgolj pripadniki ln prijatelji znane klerikalne žlahte.
— Iz davčne službe. Premeščena sta davčna praktikanta Janko Rozman iz LJubljane v Logatec ln Martin Kojec iz Ptuja v Ljutomer. Za davčnega upravitelja v IX. Cln, raz. v Logatcu je imenovan Maks Ivanec, davčnf uprav'te'J v Cerknici. Davčni praktikant Rud oTf D e k 1 e v a Je premeščen fz LJubljane v Cerknico. Vil. davčni upravitelj Pran Cenko v Krškem je trajno vpokoien.
— Iz poštne službe. 2a poštarja V. razreda v LJubljani L je Imenovan Bogdan Raste Iger v Sarajevu, za poštarja V. razreda v Sarajevu I. pa le imenovan Ignacij Brenčlč od poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Za poštarja VT. razreda v Ljubljani Je Imenovan Anton Krotite" Iz Subotfce. Za poštarja istega razreda v Oornfi Radgoni pride Vekoslav §.t u r m iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, za poštarja v Sv. Lenart pa Franjo Ur bič iz Maribora.
- DRUŠTVO RDEČEGA KRIŽA Krz* IJevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Je ods redilo za svoje dneve v vsi državi 6*., 9. in 10. juni). Ministrstvo prosvefe je z naredbo z dne 4. junija 1923 I/. WS4 odločilo, da pobirajo fekom na\>edenth dni blagajne vseh državnih gledališč od vsake prodane vstopnice poleg normalne cene Se po 1 Din aa potrebščine in svrhe Rdečega križa.
— Zdravstveni odsek priredi y nedeljo 10. Junija ob pol 11. url dopoldne Javno zdravstveno predavanje s spremljevan'em klnematograskih slfk v Grosuplju. Preofav? g. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire »O čuvanju zdravja s posebnim ozirom na Je-tlko«.
— Smrtna kosa. Včeraj je v Zgoraj! Si-sTd umri po dolgotrajni bolezni g. Fran B I z J a n. Pogreb bo danes v Četrtek ob pol 18. na pokopališče v DravIJe- Naj v miru počival
— Žetveni dopasti vojakov. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo na poveljstva vseh vojnih okrožij naredbo, da za časa žetve in mlatve dobijo vsi vojaki, ki so lastniki parnih mlatilnih strojev dopust. Vojaki dobijo dopust kadar se Žetev prične.
— Celjske Vesti. Ljudsko vseučilišče sklicale za na dan 20. trn. ob 18. v risalnlco meščanske šole v Vodnikovi tri. §voj obČu( zbor s tem-le dnevnim redom,! L Poročilo predsednika, tajnika, b! a rajnika Jn revizorjev. 2. Volitev novega odbora* J Cvenruelnj predlogi. — Čebelarska podružnica za Celje (n okolico priredi v nedeljo 10. trn,ob 4L pop. poučno predavanje na vrta g. Kos rja na Presu. Predaval bo Solskf nadzornik g. Lindevtt Černej. — Izpred porote, v sredo Je stala pred porotniki 52 letna Cecilija Bani Č, vžitkarlca iz Trebeza pri Brežicah, obtožena hudodelstva za vratnega umora. Dne 29. aprila ]e v spanju ubila a sekiro speče*
SJosipa Brencetn« kateri Je iivel z njeno erko FranČISkcj SporČiS v konkubinatu. PranSIIka ČporclS za je vzela tudi na so-pošast. Val trije to bili delomrfm m Jim je dostikrat primanjkovalo denarja. V takih slučajih je Breaeo t ženskam surovo ravnal in vi led tega kotel posestvo prodati ter je t «a aamea pripeljal tudi le kupca. Ker pa kapalna al bilo dovolj velika, Bren-ce pa fe vztrajal pri pogojni sveti, Baalto* va s tem tu bila sadovoUaa ta le oklenila, se Breme* taebftf na ta načas, kar je v nofi 20 aprila tudi storila. Obdelfteeje* je priznala dejanja, jagi«if)ata pa se je • a*, (obranom Porotam pa aagovora obtoli M afso verjeli k to pesrdifl vprafmale l Am BeaJt je bila vale«
M vratne«*
teta nbinHi ▼ m veiaJJa. Uttr 141 le f srode »opoUsfi m vrta i SfatVtaetJ* *Pat IaftHfcura« fta LJubljane*! eae* tatu* Mirte* KfeUfc. PreteliaH te ga v otmfem ttaa« i Mite  ia je malo
k
— MARIBORSKE VESTI. — Ustotts čenje mariborskega Škofa. Kakor je vaš dopisnik na pouienib me«tik dorail, ae ustoličenje sedaj tudi ofteijalae hneaeva* ntga novega škofa lavantinsko ikefije drja> Karlina ne more izvršiti pred pretekom enega mesett, ker so s tem zdru£ane razne za talce slučaje običajne formalnosti. Pred*
ne dospe iz Rima po inittnčni poti ptnežev brcve, poteče najbrž en mesec. Spočetka se
je mislilo, da bo imel dr. Karlin kot Kranjec težavno ataliiče med Štajersko duhov« sčino — kar je značilno ne same za našo slovensko skupiiett nego Se bolj ta enot« nost katoliške cerkve, vendar pa se jo kmalu pokaralo, d* je hil wnrno dr. Karli« pravi mol tudi — za Itejeree. Opravljajoč škofijske posle* si je takoj pridebll popolno zaupanje nc samo med duhomiitvom, nego tudi med ljudstvom. Tako bo imel danes, ko stalno zasede svoje mesto v Mariboru, veliko lažje stališče, kakor ee bi bil nepričakovano imenovan in takoj nastopil sluz* bo. — Žalostna smrt Hana rešilnega od* delka. Pri roS!1nrm oddelku je mnojjo let požrtvovalno sodeloval Vfljem Aclccrmann, po poklicu vrtnar na Meljskl cesti. Ves svoj prosti cas je oh smrti koma i 481etnl moj posvetil tefki s!n?bi pri rešilnem oddelku. Bil je izredno spreten kot pomočnik nri težkih operacijah ln kot tak takorekoč desna roka znanega kirurga dr. Thalmanna. V nujnih slučajih je tuđi sam opravil tudi najkoSljivejšo prvo pomoč. Tako je MI Pftrnan  po tsrm  mestu  pod imenom »elr.
Polferl«. Zadnii cas pa je postajal nenavadno tih in Žalosten. Na realnem oddelku so dobili na službeni postelji, kjer je on !e*nl, krvave lise v perilu. JvTkomvr pa se ni hotel zaupati, kaj mu je. Sele zadnje dni, ko je popolonoma onemogel ln ni mogel ve5 govoriti, je v posebnem pismu natančno opisal svoje grozne bolečine Imel je raka na jeziku. Pretresljivo Je mesto, kjer opisuje, kako ima tek za jed in pijačo tez kajenje, s kak* slastjo in zavistjo rnazuje, ko drv*J umivajo, on pa ne more. Tako se je prrbil do r.edelfe. Tedaf *e p-i?1a bolezen popolnega {vbrvfia. Prepeliali so £a z rešilnim revom T bolnico. Mer je v sreoo Zjutraj oh 5. do kosti i^stradap nrominvl.
d-!ka In r»e*.*.m- hrambe se rrft v peteV ob 16. uri. Posebno rel!t?»f odr?«lek ?z?'ihi a Ackcrmannu rner?a naihcijlfh sotnidni«
ov. — Drr.^e trešnje. Pre*i p-lčakovanju ie lefo«? tudi v marfbors'^f okolici malo rre* Senj. To so fakoj izrabili ln eene postavil! primerno sw1n?pi d^a^inji. Dočim so lani šerifi, kv^^ernu 24 kron, zahtevajo letos
Se r>4 kron. T.n to pod^^-nje se noben vrap ne jrm?ni. S7r>bc<i.-r» noklicanih f«»k+orlev ne
uTH??teva kričeče diference v vabiti. Lani v tem č>su je naf^a vnt"ts v Curflra notirala 710, a letos, rotira o.70. Kai ni nfko^ar v Mariboru, ki bi znal vsaj yri ereSn^ah preračunati to difereneo.
— Strahovito neurja v fSloTrenfedrvškem okraju. V torek dne 3. juni!a je divjalo po
slovenjegraSkem okraju veliko neurje. Med silno ploho je padala tudi gosta in debela
toča. Cesta je bila v kratkem času, kakor bi Jc* bila preplavila divja reka, vsled česar
so ceste v tem okraju na mnogih mestih
ponolnoma izprane. Skoda po polju je ob« čutna,
mm Pofar v Kamniku. V tovarni ra izdelovanje barv v Kamniku, last tvrdke Ba*
hovcedediči je včeraj dopoldne eksplodiral l<etel. v katerem je inženjer Glaesener de*
lal kemične eksperimente. Ves laboratorij jc bil hipoma v plamenu. En delavec in
inženler Glaesener sta se resila 8 tem, da sta   skočila  skozi  okno  prvega nadstronja.
pri eemur si le inJenjer zlomil nogo. Pse* peljali so ga v LeoniSco v Ljubljani
— Dražba lova. Dne 21. junija, ti pb 8. dopoldne se bo pri županstvu v Št. Jo-8tu potom javne dražbe oddal v zakup lov občine St. Jos*t za dobo 5 let t. J- od 1. julija ti. do 30. Junija 1928. K tel dražbi se vabijo vsi prijatelii lova s pristavkom, da morejo dražbene pocoje vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri glavarstvu v Ljubljani.
— Razne nesreče. Posestnika Janeza Lukanca iz TomiSlja je žrebec ugriznil v levo roko. — Zidarski pomočnik Fran Potočnik je v Šiški padel z odra in se precej poškodoval na glavi. — Delavcu Roku Q-zclju v pivovarni »Union« je itroj zlomil desno roko. — Stanko Osrcdkar, 41etni sin služkinje je našel patrono, a katero se jo toliko Časa igral da je eksplodirala in mu
odtrgala dva prsta na roki — Posestniko* vega sina Janeza Kalžarja iz Cerjcelj je y Zgornjem Berniku udaril posestnik Alojzij Jenko s Irolom po glavi in ga nevarno po«
Sodoval. Vsi polkodovanci so bili prepe* .ini v ljubljansko bolnico.
— Uboj. Včeraj popoldne se jc nada* Ijevala razprava proti Janezu Oačniku. Porotniki so potrdili vpralnje glede krivde uboja z 10 proti 2 glasovoma, nakar je bil Gačnik obsojen na 2 in pol leti težite Ječe. Poleg tega mora obdolženec plačati zeseb* nemu udeležencu 2564 kron odškodnine. Gačnik je odšel joloijoČ iz dvorane. — Da« nes pa se vršita dve tajni razpravi radi posilstva proti Ivanu Gorniku in Josipu Mrvarju.
— Zioret) ntllijonfi V ttek! vasi v Hercegovim je nastal prettkfl tedea vttlk pofar, k\ je tekom kraikeza Stsa unrlfl skoraj celo va«. Med dr t ^ml Jt nekemu kmetu, ki Je prispel fz Amerfke zsporelo 4000 ^olarjev Us 2®i000 Din. *J000 dolar!ev znala v oaif vabtl okoli 1 la po! mlhlona Icron.
— Prava narodni Jed sq bile fe pred vojno testenine sekstete« 90 kakor vsa
mmim poročila.
EKSPOZS ZUNANJEGA MINISTRA DR. NINCICA. Mala antanta nosilec miru v srednji Evropi.
— Beograd, 7. junija. (Izv.) Na da-ialnA seji narodne skupščine je pred zakifučkom politične debate o vladin] deklaraciji podal zunanji minister dr. Ninčić daljši ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Čeprav jc zunanji minister nameraval, kakor običajno, podati ta ekspoze povodom budserne debate, je vendar smatral za umestno, da je pojasnil zunanjepolitični položaj ž*e povodom debate o deklaraciji kraljevske vlade. Glavni razlog za to je bil, ker so posamne opczicijonalne parlamentarne skupine stavile na zunanjega ministra razna vprašanja.
Zunanji minister je naipreje govoril O splošni narodni situaciji, dalje o sta-llSČu in pomenu male antante za ohranitev miru v Srednji Evropi. Mala antan-ta je postala važen in uvažujoč faktor, dalje je govoril tudi o razmerju do Poljske fn o cdnošenh do drugih držav.
Uvodoma je zunan;i minister omenil, da jc ministrski predsednik v deklaraciji podal točno siiko evropske situacije. Dolgotrajna, krvava vojna je povzročila spremembo m ..'-rodne situ-aciie V Evrop!. Zmagovalci in premaganci se težko okreplj-ujejo. Premaganci sktiSajo ublažiti določbo mirovnih poro db in jih mestoma spremeniti. Tekom petin* let r»a situacija Se nI posfala vedra.
Prijatelji - Z&veznik! neprestano organizirajo v?;e sile, da Izsilijo izpolnitev mirovnib pogodb. Med važne člnitc!Je spada skupina držav mala antante, ki ie pravi nosilec miru v Srednji Evropi. Značaj in koristnost skupine male antante fe vedno večji. Temelji male antante slone na solidnih načelih. (Oi tu naprej nismo mosrH več razumeti našega korespondenta. čeprav smo se trudili skoraj eno uro. škandalozne razmere! Uredništvo.)
Ustanovitev bloka balkanskih držav.
— Arare, 6. junija. (Izv.) Pred svo-iftti odhodom v Bukarešto je grški zunanji minister Aleksandri* podal uredniku lista »Patris« daljšo izjavo o ustanovitvi bloka balkanskih držav. Med drugim je izjavil:
Rezultati, do katerih smo prišli na laimnnski konferenci dokazujejo, da je Grška zapet manifestirala voljo, da na Balkanu, kakor rudi v Evropi zavzame njej pripadajoče primerno mesto. Cijj mojega potovanja ie> da izpolnim program, določen za obnovitev izgubljenih pravic Grške. Gospodarska diptomatič-na borba v Lausanni je donesla rezultat, da se u3tvajeja;o tesne vez!, k! bodo
spa'^o Or"<o, Jugoslavijo, Ronnmako in sodr»j tr-d! Bolgarsko. Obnovitev gospodarskih in političnih vezi bo po mojem mnenju omogočila« da se formira b!ck balkanskih držav, katerega cilj bo nadaljevati gospodarsko obnovo in gospodarsko povzdlgo balknnskib dr?av. Balkanski b'ok pa bo sporazumno zaključi pogodbe z državami male anten-to m zapadn^mi silami.
Po obisku v Bukarešti odpotuje v Beograd. Od tam pa v Rim, da u veri Mussol!nIjfa o važnest? balkanskega bloka In o velikem stališču, ki nai ga Ima Italija v zvezi hvJkansk;h dr$av in po v vzhodni EvrooS-
KRVAVI IZGREDI V LIPSKEM, 7 mrtvih, 100 ranjenih.
— Ltpsko, 6. iimi?a (izvir.) Za danes Biti orožje. Nfth5rele ie streljala slepo, nato popoldne je strokovna organizacija skupno r OStTO. V teh SDODaĆIn J« OStalO na mestu
s socralncdemokratično stransko napovedala veliko zborovanje na AvguStlnskem trpi. Ze ob Štirih zlutraj so se začeli zbl-ratt na trga neodgovorni elementi. Prtha-hajale so velikanske mase. PolfcIJa Je btla dohode zaprla. Prišlo Je do spopadov. Več policijskih uradnikov ln policajev le bilo ranienlh. Ko le prišlo olaČenje. ie policijski kordon hotel razgnati rrmoži^o. Prišlo je do spopadov. Policija le bila prisiljena ra-
lli!giwwwgpgg*e?„u!.!. <l.i j*:m: v^Hr
Sest demonstrerrtcv mrtvih, 23 pa tefko ranjenih,
— LIpsko, 6. ?unl!a. (IzA-!r.) Koirkor se je zvečer mo^Io ugotoviti, Je bflo na Av-grizSHnskera trgoi 7 žrtev, nad 100 oseb !e prosilo zdra\Ti!5ko pomoč. Ob 10. rvcČer
je bil vzpostavljen red. PolIciMo ravnateljstvo !e prepovedalo vsaKo zolran'e m vsako zborovale.
I Tr
— Pofcr. iMW odbor dHO M . Mi fa flpk*. hm* pvHioMe tole v po*
lak ft, mm. ob lt. an 80 mhtai m trn* SL 1. - AkelM odkff. ^ w_ — SlevaMketa fdraTaH*aii dralfra f LlAUari L Mri M akor se vril dae 14 i M. ob 17. v mailetff W dvoraal s »lo-Mmmnm darrmloi roaoni: i eitanjo aapl«nl-JL r«ro8lt tmm+mm ~+* *■ lakloBter iaaoT. a. Velltov namrnaimSkor ta tanitetai »vat. 4 DopolaHaa volltv« odbofi, B. Stanoval« aaeave.   6. »afalsostf. — Odbor.
— Odbor olovoaokecs odravaliketa draitva v LfaliM poriva svoje slias, It ae krSs raBiaraoaa t oireiaiaa sdrivaftt
m
— Sokol v Kranju priredi v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri svoj običajni lavni nastop vseh oddelkov društva v zvezi z Ijud-
I sKo veselico. Vsa prireditev se vrSl v kras-{ nem senčnem vrtu pred telovadnico. Vsem i 4u!im izletnikom se nudi lepa prilika te-\ fetn dopoldneva izletetl na blilnje hribe l iR-anla kot ^mafiotna erora. Javornik. sv. I Jb^t, zato opozarjamo v$2 prijatelje Sokol-1 Stva, da te ugodne prilike ne zamude. V j Slučaju slabega vremena se vrsi prireditev v telovadnih prostorih.
— Sokol v Mostah naznanja svojemu članstvu, da se po sklepu občn. zbora zviša članarina na 1. Din mesečno In se plačuje odslej prt blagajniku br. Zupanu v DruStveni ulici, oziroma pri br. Remž^ar-Ju v Vodmatu in br. Rahnetu na Selu. Kdor pravočasno ne plača, se izbriše iz seznama članstva. Zdravol
— Sokol na Viča. priredi v nedeljo, dno 10. Junija ti ob 4. pop. Javno telovadbo x ljudsko veselico na letnem telovad!-IČti poleg nove šole na Gllncah. Pri telovadbi nastopilo vsi oddelki ob sodelovanju godbe drav. div, oblasti. Vabimo vsa Sokolska društva in Sokolstvu sklonjeno občfestvo k obilni udeležbi. Zdravo!
— Sfavoost 35 letnico novomeškega ^Sokola«. 33 letnico svojega obstoja in delovanja praznuje Solcolsko druStvo v Novem mestu dne 10. Jtmila. Ta dan Je v Novem mesni okToftif fn I. naraSčajski zlet novomefke župe. Zjurra! ob 6. ima moški In Ženski naraščaj tekmo v prostih vajah, teku. skakanju, me+anju krogle, ženski 5e tekmo z jbflanjem ioge fn drugo. Po tek-t&l bodo skuSnje za popoldanski nastop. Telovadba, kakor tudi tekma in . sku5n;e bodo na Loki ob temno-zelen! Krki. Pri telovadb! nastepj^o Slan! In članice kakor
R!! jarattaj z lopnfml urostrmi vaiaml, s ♦orimi nastopi novomelka Jfupa dne 29. fcmra v Itarlovctl. Sodeluje Kodba 37. pp. it ftarlovca. Pri telovadb^ nastopijo s po-Mbtitml vajami *adi vojaki Sokotf Iz Kar-iovett Ker so iteleznlške zveze zelo nsrodne te prikovati (z vse Dolenjske mao«ohro|-po odoleiDo. — Zdravo!
Tflrfetika m srni.
— CaJreraCift sporini flnb }rr*. ktikor favljeno, v soboto In nedeljo v LfubPan! In Sicer ▼ soboto toeno ob 18. proti S. K. Pri-morle. V nedeljo cb IS. pa proti S. K. Jadran. Obe tekmi se vršita na ljrrlSSu S. K.
Kmorja, ter obetati nudlfl Izreden sport, 1 le mofrvo rostov ntpoJnleno t budim-PtftsaslHmi irrtlcl ter Is doslej teplo vodilne slovenske klnbs z velikimi mrlikami, a. pr. 9. K. *a#4 iU, 5. K. Co&le 7,1, s. X. Maribor 6:0.
_ Oraoor Antmr SpoHklub igra v kroK oakraino tekmo s & K. Primorje to-fco ob 11 Oposarlamo športno obolnstvo ta la prvoraaredni traHd klub in ni tek-nvv k obeta od strani S. K. Primorja s eatrem aa bližnje aoatovanio araikeea Stvnna salo napeto Izro,
— Motoktab Sloreolja vabf vse svoje ^ase aa drvitveal sastanak, ki se bo vršil
j v seoat* daa 9. tin. pri »Levn« vrt. Dnev-4j* tad: lalot ^ tebe to Reauiarltttna telo-.
i ■mu Kili! Jii i m<#*vt}j* Lag-iaTman
ma dne 17. tm. K polnoStcviini vdcief.bj vabi odbor, — Isti klub razpisuje svojo prvo druStveno reqularftetno tekmo dne 17. Junrja, na projr! Ljubljana—Vrhnika—Planina—Clrknica—Vel. Lal5e» Turlak, Ljubljana. 4. J.    120 km. Prijave Impropoziclje
pri s. Baracra. Jusrobanka. Kolodvorska ulica. — Končno priredi klub ob priliki zvezdne dlrfte »Ulrttc« v Celju dne 10, junija tL izlet v Celje. Tem potom vabi vse moto-cikh'sre iz blvSe Štajerske, da polete v Celje, kjer se bodo vršili razgovori za ustanovitev motoclkllstičnega kluba ia bivSo štajersko in za ustanovitev podsaveza za Slovenijo.
Borzna DorooiEa.
■
— Zajrreb, 7. Junija. (Izvir.) ZakUuček. Devize: Curlh 16.35, 16.45, Pariz 5.r0. 5.90, London 417.50, 420.50, Berlin 0.115, 0.12. Dunaj 0.12775, 0.12S5, Praga 2.715, 2.73. Trst 4. 25, 4.27, Newyork 90, 91, Budimpešta —.—, 1.64, Valute: dolar 8S.50, 89.50, Ura 4.17, 4.20.
— Curlh, 7. Junija. (Izvir.) DanaSnJa predborza: Beograd 6.40, Berlin 0.0072. Amsterdam 217.50, Newyork 5.5475. London 25.66, Panz 36, MUan 2o\10f Pra^a 16.66. PudlmpcSta 0.10, Varšava 0.0098, Dunaj O.0078, r.vstr. fig. krone 0.0078, Sofila 6,
i— Trst, 6. Junra. Beograd. 24.50. Berlin 0.029. Praga 64.25. Pariz 13S.50. London 98,60, Newyork 21.30, Curih 387.
— Našel se Je dežnik v tršo vini Zibert Kder ga fe pozabil naj se zglasf.
Poslano.*
Gcspo<i Veličan Bešter. fotograf, dda že dolgo časa v ljubljanskih Časopisih po od njega plačanih Člankih za svoje fot. izdelke neokusno reklamo, ki utegne pri ne-inf ormi ranem občinstvu vzbuditi mnenje, da ie gospod Bešter edini fotograf v LJubljani, čigar izdelki so na višku dovršenosti. Fotografija kot taka se danes ne smatra več za umetnost, še manj pa delo g. Be-štra. ki ne dosega po mnenju vseh strokovnjakov niti povprečnih fotografskih izdelkov. Istotako se tudi poslužuje imenovani gospod zakonito nedovoljenih sredstev, kakor n. pr. razstavljanja slike kraljeve rodbine, posnete po slikah drugih fotografov, pod svojim Imenom. Poživljamo tudi Z. BeŠteria. naj predloži spričevala akademije na Dunaju, s katerimi se hvali in katero le bi! bale obiskoval; po naši vednosti obstoja na Dunaju Ie ena šola za fotografsko ttroko in to le rotourailsche Lehr-und Versuchjanstalt, na kateri pa po nafto poizvedbah g. BeSter sploh ni bil vpisan. Opravičeno Je, da dela zase dostojno in dopustno reklamo. br«z katere danes obrtnik težko izhaja, toda samohvala Je — kakor pravi pregovor, zlasti v takih sluča-Uh — eena mala.
V LJubljani, S. Jnaiia 1923.
Za sadrugo fotografov za Sbveaijo: Hugon Hlbier, Kune Prane,
načelnik. tajnik.
•Zaja^^dopte urj4*^XP i^^odKovaria.
-u"iru*
stev. i rs
»SLOVENSKI   NAKOO«  One 8 junija 1923.
Stran S
mm*
Vozni red Južne železnice.
Odhodi in prihodi vliRov, Ljunljann, glavni Kolodvor.
Brzi vlik
potniški 5. 6. E.
. otniški dbrzi
potniški mešani potniški
brzi"
eotniški mešani potniški O. S. E. mešani
potniški
fcrzT
potniški brzi
S. O. E.
meSsni
potniški
mešani brzi
potniški brzi
potniški brzi *
mešani
potniikt
Hiešfiiii
potnrskl O. S. E. potniški
OB
0 liti 5 .
5 5 6
7
i
12
12
12
13
14
14
16
17
17
18
19
22
9?
(Veljavno a L junijem 1923.)
Odhodi:
do Dunaja, (Zagreb, Beotrrađ, Budimpešti)
• Trata, (Opatija, Benetke)
	*	23	V
ob	e	uri	17
m	A	■	04
m	5	•	12
m	5	•	40
9	6	•	40
m	7	•	28
•		•	32
•	10	w	18
■	10	9	80
■	10	m	42
•	10	m	56
•	11	■	M
•	14	■	—*
■	13	•	16
v	16	•	41
m	17	*	40
m	18	n	21
m	51	9	IS
•	21	•	37
m	31	•	W
m	22	•	36
32 min
24 .
28 . 50 . 15 .
52 .
02 \ 05 , 10 .
25 „ 15 . 30 . 55 ,
55 \
40 „
30 ,
20 .
30 .
52 .
Maribora. (Zagreba, Kotoribe) Trata
Zagreba, Beograda, Bukarešte, Carigrada
Vrhnike
Maribora
Dunaja, Prage Trsta
Dunaja, Zagreba, Kotoribe Vrhnike
Zidanega mosta
Trota
Trsta
Zagrebe, Beograd«
Za qraba, Maribora, Čakovca
Vrhnike
Rakeka
Trsta, Pariza
Vrhnike, vozi samo ob nedeljah in prafaikili od l.VL
do 30. IX. 1923. Dunaja, Zagreba«
rmo iz
V 9
Prihodi:
Trsta
Đ sen a je, Kotoribe. Zagreba Dunaja, Budimpešte Pariza, Trsta Vrhnike, Rekcka,
Zidanega mosta
Zagreba, Zidanega mosta, 'Maribora. Čakovca) Vrhnike
Beograda, Zagreba
Trsta
Trsta
Dunaja, (Maribora, Kotoribe, Zagreba) Trsta
Dunaia, Prage, Zagreba Vrhnike
Maribora, Zagreba
Vrhnike, vozi same ob nedeljah in praznikih od 1. VI. so
30. IX. 1923.
Maribora, (Kotoribe, Zagreba) Carigrada, Bukarešte, Zagreba Trata«
klooi vozni red na progah drž. železnic.
V so« od 81. male na 1. hinij 1923 ob 14. uri itopi v veljavo na vseh progah novi (poletni) vozni red ter se Istočasno razveljavi dosedanji.
Po novem voznem redu vozijo dnevno redno ti-le potniški vlaki:
UebfSaaa al. kol—Jesenice.
Odhodi iz IJubljane gl. kol.: 6.47, 11.25 13.10, 18.55, 19.20 (brzi), prihodi v Krani: 7.49, 12.21, 16.09, 10.53. 20.00 (brzi), odhodi Iz Kranja: 8.00, 12.29. 16.19, 20.01 (brzi). 20.08; prihodi na Jesenice: 9.10, 13.35, 17.25 30.53 (brzi), 21.20.
Jesenice—Ljubljana si. kol.
Odhodi Iz Jesenic: 5.20, 8.23, (brzi), 10.10, 14.34, 19.33; prihodi v Krani: 6.19, 9.08 (brzi), 11.07, 15.33, 20.40; odhodi iz Kranja: 6.26, 9.10 (brzl) 11.10, 15.38, 20.48; prihodi v Ljubl'ano gL kol: 7.23, 9.50 (brzl), 11.57. 16.30, 21.45.
Jesenrce— Bistrica Boh. jez—Podbrdo.
Odhodi iz Jesenic: 8.00, (brzi), 9.30, 14.20, 17.50, 19.25 (brzi), prihodi na Bled: 9.46. 14.36, 18.06; prihodi v Bistrico Boh. Jez.: 8.32 (brzl), (8.56 Podbrdo), 10.22 (11.00 v Podbrdo), 15.07 (15.51 v Podbrdo) 18.36, 19.57 (brzi) (20 14 v Podbrdo).
Podbrdo—Bistrica   Bob.  Jezero—Jesenice.
Odhod Iz Bistrice Boh. Jezero: 4.08, 9.30. (brzl) (9.10 iz Podbrda) 12.58. (11.40 Iz Podbrda) 18.04 (16.30 Iz Podbrda), 20.42 (brzi) (20.27 iz Podbrda).
Odhod iz Bleda: 4.41, 13.31, 18.41, prihod? na Jesenice: 5.00, 10.05, (brzl) 13.50 19.00. 21.17 (bril).
Jesenice— Kranjskagofi—Planica.
Odhodi iz Jesenic 9JO. 18.40, prihod! v Kran'sko goro: 10.23, (11.19 v Planico, 11.58 v Trbiž). 19.19, (19.45 v Planico).
Planica—Kranjska gora—Jesenice.
Odhod Iz Kranjske gore: 4.33, (iz Planice 4.24) 17.00 (15.30 iz Trbiža, 16.08 iz Planice); prihodi na Jesenice: 5.05, 18.00.
Ljubljana gL kot—Kamnik.
Odhodi lz Ljubljane gl. kol.: 8.02, 14.10, 18.32, prihodi v Kamnik: 9.21, 15.24, 19.49.
koL
11.40, 6.54,
12.35, 13.30,
10.16, 11.00,
16.05, 12.55,
1634.
17.18.
14.35,
15.20,
Kamnik-LJoblana gL
Odhodi iz Kamnika: 5.32, prihodi v Ljubljano gL kol.: l7Jk\
Kranj—Tržič. Odhodi Is Krania: 8.05, 20JO. prihodi v Tržič: 9.00, 21.44.
TrllC-Kranj.
Odhodi lz Tržiča: 5.25, 19.17,   prihodi v Kranj: 6.10, 20.04.
LJubljana rL kol.—Karlovac
Odhodi Iz LJubljane gl kol.: 7.40. 10.00 (brzi) 13.05, 15.25. 22 45, prihodi v Grosuplje 8.25, 10.33, (brzi) 13.50, 19.13. 23.21; prihodi v Trebnje: 9.40, 11.28, (brzl) 15.04. 23.24, 0.23: prihodi v Novo mesto: 10.12, 11.56, (brzl) 15.35, 20.53, 0.52; odhodi Is Novega mesta: 3.00, (meianO 10.18, 12.01, (brzi) 15.40, 21.03, 0.57; prihodi v Karlovac: 7.45, (meSani) 13.40, 12.27, (brzl v Zagreb 15.55) 19.00, 0.15, (v Bakar 6.20), 4.20 (v Zagreb 6.30).
Karlovac—Lfnhljana gl. kol.
Odhodi iz Karlovca: 0.30, (iz Zagreba 22.20), 3.41. (iz Bakra 21.36. 8.30, 13.01, 14.34). (iz Zagreba 13.05): 18.13 (meSan»V prihodi v Novo mesto: 3.42. 6.43, 11.52, 16.34, 17.04, (brzi), 23.53 (mešan!); odhodi iz Novega mesta: 3.50, 6.50. 12.06, 17.09 (brzi), 17.29: odhodi Iz Trebnjega: 4.30, 7.26, 12.45, 17.43, (brzi) 18.07; odhodi iz Grosunlja; 5.45. 8.40,14.06, 18.39 (brzi). 19.25 prihod! v LJubljano gl. kol.: 6.30, 9.25,14.50 19.10. (brzl) 20.13.
Grosuplje—Kočevje.
Odhodi Iz Grosuplja: 8.42, 14.20, 19.30; prihodi V Kočevje: 10 39, 16.16, 21.26; Kočevje—Grosuplje.
Odhodi iz Kočevja: 6.10, 11.47.  17 00; prihodi v Orosnpl'e: 807. 13.45. 18.53. Trebnje—št. Janf na Dol.
Odhodi iz Trebnjega 9.30. (Iz Noveza mesta 8.37), 15.10, 20.30; prihodi v Št Janž na Dol.: 10.44, 16.04, 21.30;
Št. Jani na Dol.—Trebnje.
Odhodi Iz ŠL Janža 5.57. 11.35, lASf: prihodi v Trebnje: 7.00, (v Novo mesto 8.03) 12.30. 17.50.
Novo raesio—Straia—Toplice.
Odhod; iz Novega mesta; 5.00, 1^.25» i2.20, 15.50; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18, 10,43, 13.38, 16.08.
StraŽa-Topi:ce—Novo mesto.
Odhodi iz Stražo-Toplice: 6.12, 11.22, 14.02, 16.36; prihodi v Novo mesto: 6.30. 1L40, 14.20. 1634.
Celje—Dravograd Meža.
Odhodi JZ Celja: 7.50, 15.30, 20.30, (do Velenja) prihodi v Velenje: 9.20. n.00, 22.00, odhodi Iz Velenja: 6.05. (meSanf do Slovenjeradca 7.50), 9.30. 17.15. prihodi v Dravograd Mežo: 5.55, (iz Slovenisradcs 5.27). 11.05, 18.52.
Dravograd Mela—Celje.
Odhodi  Iz  Dravograda   Meže? 7.32, 15.17, 19.05, )do Slovenjgradca 19.32); prihodi v Vcien:e: 9.10, 16.55. odhodi iz Velenja:   5.34, 9.40.  17.20;   prihodi v Celie;. 7.00, 11.05. 18.45.
IZLETNIŠKI VLAKI   OB   NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 1. JUNIJA DO 31.SEPT. Ljubljana—Bistrica Bob. jezero.
Odhod Iz LJubljane gl. kol.: 4.40, prihod na Jesenice: 6.55, odhod !z Jesenic: 7.15, prihod na Bled: 7.31, prihod v Bistrico Boh. jezero: 8.03; odhod iz Bistrice Boh. Jezero: 20.29. odhod iz Bleda: 21.16, odhod iz Jesenic: 21.50. prihod v IJublia-' no gl. kol.: 23.45.
Ljubljana gl. kol—Kamnik.
Odhod iz Ljubiiane gl. kol.: 5.20, piv hod v Kamnik: 6.32, odhod iz Kamnika* 20.50, prihod v L'ubljano gl. kol.: 22.08.
Celje— Velenfc. Odhod iz Celja: 4.25, prihod v Velenje: 6.00.    (zvezo do Slovenjgradca) odhod iz Velenja:    20.22.   prihod   v Celje:' 21.53.
IzletnlSkl vlak Bistrica Boh. jezero—« Ljubljana Ima na Jesenicah zvezo iz Planice odhod: 19.50: večerni vlak LJubljana, —Jesenice Ima ob sobotah In dnevih: red raznikl na Jesenicah priključek na Bled (prihod 21.56) In Bistrico Boh. jezero (prihod 22.28) ter na Planico (prihod 22.55).
State mm javna dela v Ljubljani.
Msseo mal je imel za stavbna dela Večinoma ugodno vreme in podjetniki, ki razpolagajo z zadostnim delavskim in stavbnim materijalom, so v prejšnjih dveh mesecih zaostalo delo lahko nadomestili. V dograjenih stavbah so se pa raznovrstna profesijonistovska deta od zime sem neovirano izvrSevala.
Zidarska In težaška dela so v preteklih Štirih tednih pri posamnlh stavbah ^a-ko-Ie napredovala: f '
Pri r«rradbi nove vile ob BIe!we?sovi cesti (na kolirejskem zem!:išču) poleg J. Popovlčeve vHe so temelji Izkopani In temeljno zidovje večinoma že dograjeno. V Beethovnovi ulici so pričeli s kopanjem tal xa zgradbo uradnega poslopja tržaške zavarovalnice »Riunione Adriatlca di Sicur-is« (Jugoslov. zavarovalnica). Poslopja. Poko'nlnskega zavoda na Aleksandrovi in Dunajski cesti se ometavajo, ravno tako poslopje Južne železnice ob Dunajski cesti ter poslopje tvornice za učila »Učiteljske tiskarne« na ljubljanskem polhi, ter slednjič uradno in stanovanjsko poslopje Dohodarstvenega urada na Dunajski cesti. Poslopje Inspektorata državne železnice ob Celovški cesti bo do koftca tega meseca ometano, osnaženo ter osušeno, tako da
se bo preselitev uradov iz liceja začetkom julija v nove prostore lahko vršilo. Vila trgovca Pr. Stupice v Kolizejsk! ulici bo do konca maja ometana In osnažena. Hodniki ob vseh novih zgradbah se bodo tako) ob izdanem uporabnem dovoljenju tlakovali. V Trnovem si Je zgradil novo hišo Ivan Breskvar; v Sp. Šiški si je zgradil hišo Tran Bradač, Niko Battestin Je pre-zidal svo?o hISo na Sv. Petra cesti; Neža Benčan si je zgradila na Mirju pritlično vilo. V Mostah ozir. Vodmatu si gradi hišo Milan Hribamik: Jožefa ČiŽman si gradi vflo na Mirju. Na Priškovcu se Ad. Rei-chova vila že uporablja. Tam je nakupljen svet in navožen materijal za tvrdko Ce-mažar ćc drug za litografski zavod. Jakob
Jeslh Je preuredil svo!o hišo na Vožarskem potu. Ob Cesti na Pasil brod si je zgradil hišo Anton Kralj. Adolf Lorant si ?e zgradil v mestu skladišče. Ivana Lanter je prosila za stavbno dovoljenje za ađaptaci'ska dela v njeni hiši v Kopitarjevi ulici. Na Barju se množe nove pritlične hiše in sicer so zgradili: Marila Mihevc hišo na Ilovici, Marija Mencej hišo Istotam. Stavbno parcelo na voglu Aleksandrove ceste in To-manove ulice (sedanTe skladišče mestne občine namerava kupiti — če ne bo zemljišče predrago. Zadruga kleparjev. Instalaterjev, kotlarjev in krovcev, kjer bi dala zgTadltl reprezentančno poslopje »Obrtne zadružne palače za centralne pisarne.c Za
razne adaptacije In prezidave so prosili. Trgovec Šarabon Andrei za adaptacijo njegove hiše na Zaloški cesti za razširjenje trgovine; Anton Srebotnjak za zgradbo skladišča, Josip in Josefa Smodej ca prezidavo hiše v Karunovi ulici. Zidarska dela pri mestni ubožnici v Japljevl ulici so končana, pretekle dni so prebarvali facado. Pavel Pollak je dobil dovol'enje za adaptacijska dela V njegovi vil! na Erjavčevi cest!. Josip Plečnik si zgradi malo hišico.
Vsa navedena dela se se deloma že izvršila deloma se še Izvrše. — Nove tri zasebne vile na Kodeljevem so popolnoma dodelane In večinoma Že zasedene (uporabljene). Mestna občina je dala pretekle dni navoziti na svoje stavbišče za BežM gradom za zgradbo del stanovanjske hiše ves potrebni štabni materijal. Z zgradbo se takoj prične. Na Taboru prične Sokol h kakor Čujemo to poletje na kupljenem In uknjiženem zemljišču z zgradbo svojega
»Sokolskega doma« ki bo do novega leta pod streho. — Olepšava mesta-' Ve-letržec Janko Popovlč le dal pred kratkim časom svojo vilo ob Bleiweisovt cesti Izredno moderno in lično olepšati In s malo adaptacijo preurediti. Josip Rebek, pos. na Cankarjevem nabrežju In Josip Maček pos. v Krojaški ulici, sta dala svoji hiši prebarvati: enako delo se ?e izvršilo odn. se šc izvrši v prih. dneh pri hišah št. 45 na Sv. Petra cesti, pri Št. 77 Istotam sc je
napravil nov hodnik, pri hiš! št. 87 se jo Izvršila adaptacija za mal trgovski (branjevski) lokal. Pri hišah št. 19 m 21 na Mestnem trgu so se odn. se Še Ivršujejo prenovitve (prebarvanje facad.) Na Dunajski cesti so prebarvali hišo Oospodarske zveze. Na Prulah je dal prebarvati svojo
vilo Pr. Ceč. V več hišah v mestu rn predmestjih so se adaptirali pritlični prostori za trgovske lokale, odnosno pisarne In skladišča Pollakova in Zidarjeva hiša na
Dunajski cesti, v hfsTT Iv. Cernetg na VI-dovdanski cest i. dr.) Pri nekaterih novih hišah se je Izvršila kanalizacija. Večina hišnih posestnikov, ki dajo svoje hiše prebarvati, ne dado očistiti pouesnaženlh hišnih odnosno uličnih tabel. Magistrat naj take gospodarje pozove da store svojo dolžnost. Poslopje Mestne hranilnice v Dalmatinovi ulici Je dodelano in njegova lična fn modema fasada Je v kras te ulice. Palača »Vzajemne posojilnice« na vogalu Dalmatinove ulice In Miklošičeve ceste se ometava m snaži. Pri zgradb] palače Ljubljanskega dvora« v Kolodvorski ulici fe zidovje severnega trakta dograjeno do višine II. nadstr. Pri hiši št. 20 Pred Škofijo se je pritlično zidovje odkrušilo In z novim ometom nadomestilo. V Metelkovi nltei so položeni že robniki fn so navozene rud* fe kocke za tlakovanje ki   sledi   onemu v
Slomškovi ulici. — Salezljanskl zav>d na R?knvn*ku je zaprosil za stavbno dovolje-
nje, da bi smel nadaljevati s stavbo cerkve nad baziliko in obeh zvonikov, ki se! je morala pred vojno radi Ilovnatega te-; rena in ker se je dosedanja zgradba jela že usedati, — oblastveno ustaviti. V Dal-' matlnovl ulici se nadzfdek ITT. nadstropju Jernej Crnetove hiše (hotel Štrukelj), še j ometava. Vsled npeljanega davka na ne-: zazidane parcele, s katerimi nekateri po-j sestniki trdovratno so spekuliralo, Je biN, zadnM čas venderte nakupljenih še pari stavbnih parcel, fpak bo to malo fzpreme-. niio praznoto ljubljanskih glavnih In pro-j metnfh ulic kf kažejo Še vedno kričečo; raztrganost, med modernimi stavbami«} Treba se le malo vrretl na verze 11 na Du-1 na'ski, Resljevl. Miklošičevi, Simon Ore-^ goTČlčevt Erjavčevi In Blefwe4sovi cestlj
O kakem »trgu« v LJubljani niti govora nI J — Tlakovanje Slomškove ulice se počasi pričenja.   Več cest so zadnji čas nasuli g gramozom. Parki so ae sadnje dni nasadili z novim zelenjem (cvetjem in grmt-^ čevjem) trava okoli »rondojev« pa pokosila. Isto se Je izvršilo na vrtu pred Sol-j skfm   poslopjem na Ledim   ter v novem' parku na Taboru. — Zidarjev in težakov | Še povsod manjka.
Glavni nređntkr KASTO PVSTOSLEMSHK
Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR.
Nosile
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova mU 1
Bukove hlode
PRODAM.
Vprašanja pod »R. S75913. na uttravo »Slov. Naroda«
Meblovano srbo
t uporabo kuhinje v mestu mit v okolici ob železnici I5ČEM — Ponudbe pod »Pri *slezrrici 5006« na upravo »SI. Naroda«.
Boljša rodbina
v Ljubljani ISCE ta svofepa
15 mescev starega otroka bolj' So in že priletno 2ENŠKO. — Oskrba vsa v hiši, plača po dogovoru. «— Poizve se pri ravnatelju hotela »Union«. 5919
sprejme delo za šivanje (perilo) na dom; izgotovitev in popravilo točno, cene nizke. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5907
'JcHeliioa francoščine
ISCE MESTA kot domača učiteljica aH druiabnlca za mesec Juti in avgust. — Po« rrudbe pod »Počitnice 1923 5°25« na upravo »Slov. Na« roda«.
Kot trnovski vajenec
z vso ©*krfc«. frrzemSt obleko. «EU VSTOPITI 13 let ffdrav, krepak In marlljv DE«
ČEK Ig poltene draffne fn do« vrSenim 2. razredom meSčanske Sole. — Nastop učne dobe ta«
ko j sli pozneje. — Dnnise jem s Katl Žerovec. Mlino»BVd.
5917
•UIJHM*1'*'............Met
SE ODDA SOLIDNEMU GOSPODU. — Erjavčeva cesta 14/1. (od 4.-7.). 5900
KUPI  SE  dobro obranjen
pisalni stroj,
nairaio znamke »UNDER* WOOD«. — Naslov pove urravn *S1. Naroda«. 5914
Mesešno sobo,
po možnosti s brano. I§ČE GOSPOD. — Ponudbe pod Soba s hrano/5899 na tipra« vo »Slovenskega Naroda«.
Tovarna   v   okolici Ljubljane ISCE samostojno, praktično
pisarniško moč.
Ozira se le na r*>5tene In mar« Ijive osebe. — Nstanfinelse po» nudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod ZsnesIjiv/5915 na upravo »Slo* venskega Naroda«.
Posojilo!
Več stotisoč kron posojila na posestva proti zmernim obrestim in vknjižbi na prvo mesto, SE ODDA. — Po« nudbe pod »Pogojflo/5903« na opravo »Slov. Naroda«.
Družinski grob
orl Sv. Krlfn. v leef logi, Mlan ▼hoda pri zidu s telesno ogra* io, cipresami, dveml črnimi plo* Sramfl Is marmorla In leno sv«« tlTVo SE ZARADI SELITVE PRODA. — Naslov pove nmm# va »Slov. Naroda«. 5905
rVflad soliden šofer,
most voiaščlne, ŽELI SLUŽ* BE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5908
Motorno kolo
fMotoearoche> 2a/aHP,v dobrem stanju. SE PRODA za 10.000
dfnarlcv. — VpraSatl je v SlomSkovi 17, pritličje. 5924
Kot učenka
VSTOPITI TAKOJ V TRGOVINO NA DEŽELI. — Hodila sem nazadnje v dmgi razred meščansko šole. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5921
ISCE SE PO MOŽNOSTI
večja prazna soba
pod ugodnimi pogoji ZA
TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe ali naslov na upravo »Slovenskega« Naroda« pod »Večja prazna sob a/5932«.
Proda se
radi selitve po ugodni ceni kompletna fina JEDILNICA in drugo dohro ohranieno POHh STVO. DVA LESTENCA za elektriko, večja množina nem* Skth KNJIG m več novih DAMSKIH OBLEK. — Ogleda se od 2. do 5. ure popoldne. — Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 5904
Večja Žaga a polno lat mm tikom na Gorenjskem SPREJME
obratovodjo,
nopeleofoe  samostojnega, ve*
»?eea tudi vseh popravil, dalje ŠTIRI ŽAGARJE za samice. Reflektira se le na popolnoma samostojne, dobro IzveSbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbo pod »Zaga/5911« na UjKaia.aSlov. Naroda«.
PJ9USVB
najboljšo i
proti protlnu, rev-\ ml, Ishlasu itd.
Je nejudobneje:
hoteli spojeni Sj kopallSči. Direk-1
ten brzovlak iz.
brzovlak
ISe pol ure;1 uodKC 40,|
Zagreba v Bratislavo, od ta naprej najoenejiei celodnevna prehrana in stao v kurhotelt gr. hotelu Roval od Kč 50 naprej. Cene kopellm znižane. Jugo-j slovani še drugo znižanje cen. Informacije: L. Schreiber, Zagreb,' Akademlčki trg 1 U, od 10—11. in 4.-6. 4590
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Franc Bizjan
danes ponoči ob eni po dolgi, mučni bolezni preminul.
Pogreb se bo vriil v četrtek, dne 7. junija ob pol 6. popoldne iz hiše žalost), Zg. ŠiSka It 44, na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, 6. junija 1923.
talvjočl ostali«
Ženski šivalni stroji
(fini) NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 5916
Najboljša kolesa,
PNEUMATIKO m VSE DELE KOLES nudi po orignalnih ce* nah zastopstvo tvrdke J. Goreč M. R. PLEVfiU V FRESKI pri iJMcdvodab. #i&
SE KUPI. — Ponudbe pod. Rabim takoj/5931 na uprava »Slovenskega Naroda«. ——-—-—<
Dve prazni sobi
ISCE  ZAKONSKI PAKv BREZ OTROK. Najemnina postranska stvar. — Ponud« j bo pod »Dve sobi/5930 nfO upravo »Slov. Harodaa, -
j.
56
C^WUQ
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 8. junija 1922.
Stev
129,
Proda se
stroški voziček, otroški stol in druge otroške stvari. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 5001
DOBRO OHRANJEN
p!eti!ns stroj št. 5
NAPRODAJ. — Na lov pove uprava »SI. Nar.«. 5894
Moško kolo,
skore novo, SE PO NIZKI
CENI PRODA. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5877
Gaterist
Dinamo,
Blagajnioarka
2ELI PREMENITI MESTO — Pon-dbe na upravo »Slov. Naroda« pod »I. K./5895«.
Učne ure jezikov
italijanščine, francoščine in srbohrvaščine DAJE AB* SOLVIRAN AKADEMIK. — Ponudbe pod »Dobra meto* da in praksa/5850« na upravo »Slovenskega Naroda«.
V Bohinj!
v najlepši legi Bohinjskega je* zera se nahaja »HOTEL ŠV. DUH«: 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in kopa* Tišče na razpolago. — Izborna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
FELIKS SELJAK, hotelir.
ZELO — Na.
220 V., 7 KW, SE UGODNO PRODA slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5747
iMurantinja,
stenotipistinja nemškega in slo* venskega jezika, vešča kore* spondence in knjigovodstva, ŽELI MESTA v večjem pod* jetju ali banki za takojšnji na* stop. — V začetku tudi brez* plačno. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 5012
Mebiovano sodo,
najrajše v bližini »Mirja«, TSČE ZA TAKOJ BANC* NA URADNICA. — Po* nudbe je poslati pod »Mirje 5829« na upravo »SI. Nar.«.
Zamenjam stanovanje v Mariboru z enakim v Ljubljani
obstoječe iz dveh sob, kuhinje In. drugimi pritiklinami in elektr. luč. Naslov pove uprava Slov. Naroda.
Izšla je
Tarifa
za izvoz vsakovrstnega lesa preko Postojne in Bohinjske Bistrice. Ista se dobi v knjigarni Sehireiitaer, L|nb-Ijar.a. 5863
Saharin
kristalni in v tabletah se dobiva v vseh zavojninah in
v vsaki množini.
Hana Stelzer, Graz, Schdrgelg. 11. 5927
r Ttsetetmo prakso SB TAKOJ SPREJME. — Ljubljana, Prule štev. 8. 5856
Trgovske naobraiena GOSPA
išče službo prodajalke
V BOLJŠI TR«OVINI. — Ponudbe pod »Vešča/5825« na upravo »Slov. Naroda«.
Gospodična
I5CE SLU«BE PRI KAKI BOLJŠI RODBINI. — VeSča je vseh hišnih del ter poleg tegs tudi nekoliko gospodinj* stva. — Nastopi lahko tudi kot sobarica v kakem hotelu. — Ponvdbe p*d »Poštena/5871« na upravo »Slov. Naroda«.
Pozor!
PRILOŽNOSTNI NAKUPI
Prodam L0K0M0BIL0,
50/70. PO ZELO UGODNI CENL — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 5841
Kuhi Ml JMOR
mehaalčna delavnlea
(oopravllalnlea)
L. BABAOA, LJubljana, Šetoatargova alloa 6-1.
Enodružinsko hišo
z lepim vrtom ter prostim sta* novanjem dobi dotični, kateri obljubi največ zanjo, v Rožni dolini št. 106 (pri Mar jaku). — Naprodaj le do 15. t. m. 5818
Vsa  sobeslikarska   in ple* skarska dela izvršuje naj= ceneje, točno in solidno ANTON STIPLOSEK, Ljubljana, Rožna ulica 13/11.
5819
Surov naftalin
zoper molje in mrčesa, kilo« gram 3.— Din, KATRAN iz lesa kilogram 2.— Din, bnitto za netto, ter ŠTELA* 2E ZA MEŠANO TOGO* VINO PRODA F. Cvek, Kamnik, 5690
■aTlilj«
la^aaaljBariiLi.f4irilaL
Z ozlrom nt družinske razmere In preveliko zaposlenost pri drugih podjetjih pcodasta podpisana lastnika tvrdkc vvVintgai-" svoje dobro vpeljano podjetje, sest o ječe iz tovarniških, pisarniških In gospodarskih poslopij, iz restavracije „Vintgar" ter gozdov, travnikov ln njiv.
Evemuetao Je samo en delež izmed obeh enakih deležev ga prodaj.
Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je interesentom v družbeni pisarni v Vlntgarju, p. Gorje pri Bledu na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. julija 1923. tinto*«-, p. Oorje pri Blati«, dne 2. junija 1923.
JoJenee,
Ženitna ponudba.
Mlad nesrečen zakonec, agi' len trgovec, lepe zunanjosti, želi znanja z mlado simpatično in premožno damo radi skupnega mirnega življenja in poznejše
ženitve.
Uvazujejo so le resne po* nudbe a sliko in polnim podpisom na upravo »Slov. Naroda« pod »Srečno žeUm biti/5813«. Tajnost častna zadeva.
lastnika.
(WeJBkeU?rel)
opremljena in skladišča, sesalni ca, kotel, gare za sode, pri Gradcu, 15 minut od železnice, 1000 hekto snažnih vinskih sodov, se proda. (Vpraša se: Ježef Lile**, Sv. Ilj, Slov. gorice. 5800
Sobo
•vv
isce
BANČNI URADNIK. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost predpogoj /5876«.
Mišji fifos-BPCili
so najučinkovitejše sredstvo 7a pokončavanje rriši in podgan. — Dobivajo se v lekarni KURALT, Gospo* svetska cesta (nasproti lute* ranske cerkve). 5822
Stavbna parcela
(okro* 800 m*) s stavbnim r-»a* terijalom na periferiji Ljubila* ne NAPRODAJ. Istotam SE PRODA že rabljeno POHI* 5TVO, OBLEKA ter malo rab* ljeni ženski RJAVT ČEVLJI štev. 37 PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«, 5851
■adi ouostitii Mne
prodajamo po  znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo.
Trpov/tna a »»bistvom ln taitatgf'.šfea dela*iilea
Brata Sever
LJUBLJANA, Gosposvctska c. 13
5705 (Kolizej)
0V0ST!
za damske kostume v največji izbiri pri
A.&E.Skaberne
Ljcbijma. Krstni tri R. 10
Športne, Bofaš&e
in
Ž
Izdeluje P. Semko, krznar KriŽevniška ulica 7. 2712
Trstte za strope
izdelujem z najmodemimi stroji in Iz najboljšego  materilala ter dobavljam v vsaki  množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvcrnlca Eakalu
J0S.R.PUH, LJUBLJANA
Gradačka nI. 22,     Tel. 531.
anta sira hal i iiioi sajta sil tainos i
i ■ CD 9 CD H CD H CD EOaObO
vseh vrst po znatno znižanih cenah priporoča
močni sslon Z. Bopjaoc 3 Co., Lju&ljaoa,
Mestni trff sf. 2.
30°'rt popusta! 30°',. popusta!
■CD S CD SOaOlOB CD 1CD 7?£?5 5" CT> S CD ■ CD U CD H      ■ C
U
«o «n
J1
dobiva se samo na veliko ko NADA, tvornica sira. centrala Subotlca, telefon 650. U vlastitoj kući. 5196
•v
lIGa
več vrst, DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši MOTOR* ČKJ amerik. tipa *>Evans«. — Velika zaloga PNEVMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejemajo se tudi vsa popra* vila, emajliranje in ponikljanje. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna
dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana,   Karlovska cesta 4.
4682
ml
(najprometriiii dio grada), pred kućom stanici tramvaja, velika bašća. 2 »obe lokal, zatim 3 so* bc za stanovanje — ODMAH SE USELITI, štala za 6 konja. Šupa, 2 svinjca, zidana sjenica, podrum; svi navedeni objekti rasvijetlim električnom ras* vjetom PRODAJE SE radi dru* gog poduzeća za 400.000 dinara sl cijelim inventarom. — Upi* tati Petrinjska ulica 53 Zagreb, kod Novosela. 5874
Prvovrstni modni salon za gespssl
STEFHH GOmBOC, LJUB!
S
DVORNI TRS 3 (Pod Narodno kavarno - poteg trgovine Scta/ab) DV3R9I Ti^E 3
se priporoča cenL ob&fnsfoi! za Izdelave vsa&cDrsf**!!. mednih, prmnefifldiitt!, iportirih Sn isSĐmkfh cblsk, raslssiao U±
1 Vt&eieifl. bhranlem v Inozemstvu sem si pridobil vsestranske strskovne Izobrazbo tor lamelni v vsakem eziru za prvovrstno in brezhibno Izdelavo.
Poznan! Mcrš^srjevl
,ŠBime£i'
(Brause)
! Nenadni rara&kl kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki
Jsslp t?l£e&
Ljubljana,  Krekov trg 8.
(zraven Mestnega doma.)
Zahtevajte cenik!      Na debelo
5609
slovensko-nemški korespondenc samostojna moč, E3 aprajaaa takoj pod ugodnimi poboji. Stanovanje na razpolago.
PrSc Ess^ič.
veletrgovina z vinom v Ljutomeru. 5923
■
lipovo cvetje in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah
jiitnr izo.z. - uniioflB
Trg Tafta* St. 2. so:s       Telafn št. 555.
BaHBasaaaanaBsasMBBBEiB^cstsg^rtioBBR
Znižanje naročnlnei
Naročnina na dokazano najrazširjencJSi nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini
Press
znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo
za jutranje In večerno izdan}«   . . •......Din 40
samo jutranje izdanje......•......Hin 28-—;
poedina Številka jutranja z večerno........Din 180;
številka nedeljsko izdanje z Unstrovano prilogo   .   .   . Din 3*—.
51f»«T*3»S5» ĐrOCVD prinaša najboljše ln objektivne Jrlg*|3&E    FIKJ^fc   informacije o dogodkih, trgovskih.
finančnih in industrijskih razmerah Male Antsnte, Srednje Evropa in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik. Številke na ogled in ponudbe oglasov brezp'a^no.
Uprava PRAGER PRESSE, Praga m.
Nsdndova 5. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.156.
.    .  Ljubljani 30.264. eri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru........11.258
les o..
JuSita leleinica kuoi sie&sSa mneSine mahkesss l^sa:
1.) Smreko.f in fiojkov les.
Tek. štev.
Dimenzije
dolžina m
širina cm
debelina
mm
Rabljena množina m8
Opomba
Točna postrežba!
Elegantni marci anglcSkeia ia češkega :-: sakna vedno na mpatasa! :-:
Točna postrežba I
Jugoslavenska tvornica za proizvodnjo fekia in pil
Rudolf Schmidf & Co. d. d.
Ravnateljstvo in poslovnica: Mažupanleev trg 23.
Tvornica: Zagreb* Trn še. IIUSClBlIHn
H
Uedtiii nm sMjidSiln
Jeklo:
Siemens Martin jeklo
Jeklo sa vosne vsmete gieromnlk«! Jailtle
Jeklo sa auto vam eto Jemo se vrtanje kamenje
Brsovrtno jeklo
Lilo JokSo Jeklo se orodje i. t. d.
Pile:
Prvorasree.no pilo ln raSpo is iise^a |eaia »itffce wPoiko««M.
Staro pile eo lamonjejo Rrlpe se
Proda vaona: Marovska ul. bi*. 24.
t asa^v-gaasmi&aiaiaigBBBfiraa
O r o d
KljuQ aa vijke Kevinake Sago
Spiralni svedri
I. ft, dL
Prtmoii
tteioshfe taj«***
Kladiva I. t. d.
8
Miur Originalnu patentirano tranantstono Uadina JklHK
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA HRVATSKO t t. Ernsf KrSMSC     Cbbojbjl, aVICB, za tovarniške i ostale precizijske stroje.
Brzojavi: .ERESCO*, Zagreb.
d a
■
B
r. :.
m tj
K -a
■
11 ,
a? Ki
B B
i
2
3
4 5 6
7 8 9 10 11
12 13 14 15
16
17 IS 19
5.7 57 5.7 5.7
CO
5
5 6 6 6
4.3
6
5.7 5.7 4.-5.7 5.2 52 4
4 do 6 Poboje glede kakovosti
15 do 16
23 15
28 15 28
30
16
20 16 30
24 in več 15 do 16 28 . 30 28 . 30 28 , 30
32
17
26 do 27 26 . 27 15 . 16 28 w 30 20
20 in več glej točko a) in b).
20
20
25
25 35 35 35 38 38 40 40 40 45 45 45 66 66 ISO 90
300 300 loO
150 90 270 900 300 230 150 150
140 75
280 70
100 15 9
se lahko dobavi v dvojni širini
dtto
dtto
2.) Borov les.
Tek. štev.
Dimenzije		
dolina m	Širini cm	debelina mm
Rabljena množina
m3
Opomba
2.7 5.4 2.7 5.4
do
3.0 6.0 3.0 6.0
18 18 18 18
in
več vef
več več
Pogoje glede kakovosti glej točko a).
50 50
60 60
230 230 500 500
utto
dito
Pogolf gtede ftaftovostl:
a) Za rezanje desk se sme uporabiti le les zdravih in svežih debel bele barvi (niti rdeč niti rjav). Razen tega ie» ne sme Wti vrtinčasto ra'čcn, se ne sme ločiti od sredice, mora biti brez razpuk od ledu in brez pogostih prečnih vej, ne od vrSičkov, mora odgovarjati dimenzijam in biti pravokotno in paralelno obrobljen.
b) Dobavljena tnncžlna mora vsebovati najmanj 40 8 a uarekavega lesa.
Dobavni rok: do 1. decembra 1923. Tvrdka, kateri bo dobava lesa oddana, ima za točno izvršitev sklenjene pogodbe položili 20 °/o kavcijo aH v gotovini ali potom garancijskega pisma. Oddajala se bode dobava celotne ali le delne množine lesa
Ponudbo, glasečo se na celotno aH le delno množino z navedbo cene, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je do 20. junija 1923 staviti na
Obratno ravnateljstvo Južne železnice cdde'ck VI. v Liubijanl.
Wi:n".;. :li:MllJi;iBMI1!ai!niHK5!OI."
Ljubljana, Stari trg 19-11 Izdala najmodamojte I
Teina postrafba.
Nejkulentnejii in neimoderaejSi enoneni in reklamni zevod
APOLLO" R. Qolebiowski -*~««a.«M,
»t
njaics^m.ratiKi'i^: ..je:::\L . .x:-j. ..'Uhii« .... ••„.,•; :s. • ;a
taf in lunTejiBJiicej časopise. — Kakor tudi naročila za vsakovrstne tisko-
mUkM Konkurenine cene.
lattnlne ia  tisk   »Narodne tiskarne«.
75