Naše narodne pesmi. Spisal F. KoSevar. Naš juaak se bije le aaDuaaja včastaem dvoboju, iaače pa proti Turkoin. Tuiški aapadi aa naae pokrajine so bili aeposredni povod celi kitiei našib naj lepšib aarodnih jaaaških pesmi ravno kakor pri Srbib ia Hrvatih. Koga ae strese i do vsem aiozsru, kadar bere v narodni pesnii:  V jeoT'urek ropal Mi ukradel mojo ljubo,  "-•--¦ -—- ---¦ ™ ¦¦-•' ¦¦ • i Nicoj v temni noči; Ubil mi oča mater In mojo mlaj sestrico; Ali pa ko sestra brata praša: Kaj je to prot izhodu? Kaj je to prot izbodu ? brat odgovarja : Prav milo mi je vpila Ko so jo Turki vezali itd. Al je to živi ogen? Al je to krvavo morje? To je ne živi ogen, To je ne krvavo rnorje, Turki gredo z izboda Turki gredo z izhoda, Glavce sekaF dopoldne Glavce šteli popoldne itd. Splob pravi aarodna peseai, da je ,,Turek hud, ali jegova mati še huja". Našema juaaku je večidel Marka ime. Ia brž ko bc je naš Marka ia srbski kraljevič Marko, sin kralja Vukašiaa, ki je živel koBcera 14. stoletja, eaa ter ista oseba, zakaj včasih se aaš jaaak zove celo Marka kralj. Pa tadi po sadržaju se raaogoteri naši juaaški aarodpi pesmi pozaa, da ima daleč doli aa jugoizhodu svojo koreBino. Ko sem se jaz v aabiraBJe Barodflih pesmi v zagrebškej okolici spustil, se mi je to Baj bolj čudao zdelo, da sem v večem delu narodnih pesmi aašel vokativ in imperfekt, ktere oblike sloveaski narod zagrebške okolice v aavadaem govoru, vzlasti kar se imperfekta tiče, aikdar ae rabi. Vokativ ia posebao imperfektum v narodaih pesmih zagrebške okolice pa Ba to kažeta, da so dotičae pesmi od srbskih pokrajia se sem gon zaplodile, ia taka jc tudi glede nekib sloveaskih aarodaih pesmi. Tarki pridejo zmiraj jasoe, in sicer veasib celo v 8auboke. Pa tadi aaši juaaki se včasih zediaijo, ter gredo aa arečolov daleč doli v globoko Tarčijo. Razna jaaaka Marka naj več bojev s Turki bije kralj Matjaž, ki je v teai obziru pravi sloveaski Cid. Pesmi io pripovedke o kralju Matjažu so gotovo po vsej Sloveaiji doaia. Če se ima pml kraljem Matjažera raisliti ogerski kralj Matias, ki je vladal od 1458. do 1490. ia ki je leta 1485. Dunaj ia veliki del Štajarske osvojil, je težko reči, po čim je pri aašem aarodu v toliko popularaost prišel, da se o ajera celo pripoveduje, da je hudiča v pekel zaprl jb smrt za več let v žaklju zavezaao držal. Tadi aiagjarski narod zvesto braai spon.in na kralja Matjaža, ia še daaas je pregovor v aavadi: uieghalt Matyas Kiraly, oda az igasag, ali po sloveaski: Odkar ni več kralja Matjaža, tudi ai več pravice. Poleg junakor imanio tudi aarodao juaakiajo Aleiičico Gregčevo sestrico. Ko je Aleačica čala — pripoveduje aarodna j)esem — da 80 jeaega brata Gregca Turki ubili, skleae sama pri sebi bratovo smrt krvavo nad Turki maščevati. V ta nuinea se obleče, kakor je bil jea brat Gregec oblečea, zascde koaja, pa jezdi pred tarški tabor. Tam začudene Turke, ki so Gregca za airtvega imeli seseka, da ,,lih tako jib za ajo leži, ko SBopja za žeajicami, ali drobae trave za koso". Ia ko jih je vse do zadajega ia sledaega sesekala ,,kaj stori zdaj Aleačica, sestrica svojega GregecaV Juaaško bližej cara gre, pokaže črai kiti dve, dva lepa bela zizeka" pa ga ošal)iio i pikrao dvakrat za poredoma vpraša: niaia take tvoja cariaja ? ima take tvoja cariaja?" (Dalje prihodnjič.)