so v Gradniku slovesno SPOMENIK V GRADNIKU - V *i iUc*' tr* podpred-lpl vta Florjančiča, teM8 *a m ,,Du5ana 18 elanov, ki imajo zadolžitve: Boris J Predsednik republi- az trti je repu-notranje zade- Maij °aie —* **» »cKrciatza Puhi•?, Polj'an£?Vi> “1 proračun, EPkeaES.Predsednica re Kolektiv IMV petič na Jtorjancih ^ letnica tovarne je mejnik k novim uspehom kife* Pn Miklavžu na Gofjan-’ei>o sam v soboto- 19- julija, kot nw kJ?0. mravljišče. Na tisoč čla-svoic nl^ Va “ ‘ovam je s 0b dniu,.? na vsakoletno snidenje bj0 letos 1?Venskega 'judstva, kije zinnn ? ?? posebej dobro organi-K ttkaV=«rVI -So “ne'i srečelov, ki se Uradni ^a1BVIStno zabavo. Tllik j Programa je začel Jože jkatov P r ednik konference sindi-| vomju ‘ovarni, kot slavnostni go-ieitital J® <"*anom kolektiva IMV Janko c i doseženim uspehom ] »Veta n™. Predsednik izvršnega ne. pjom^e občinske skupšči-zaupa da vsa skupnost Uresniči) , Y In Pričakuje, da bo •i novem “ :udl zahtevne naloge v ^ O orn^1 5:ročnem obdobju. )fl> času j. v°dnih težavah v zadnjem Ja tor lMvaJ° govoril generalni direk-jt zlasti nov ^ Levičnik. Omenil ie P°trehni»? s^ilizacijske ukrepe, ki iv izvoz ^j° Pravilno usmeritev IMV :«? ves kol"eovedal je boljše čase za lili- svojem ni’ kajpak vsak na karodn- vnem mestu napravil to, Kultumf* terJaj° naloge, ni tovam'{iFrogram so izpolnili čla-zb°Q ™ kega mešanega pevskega do S(j ato pa je številno občinstvo Sraufcij,, JJ^jal štajerski humorist in to no V rivoščil si je vse vodilne zameni' enkrat, pa mu nihče ni H je brt^*0 založenih stojnicah se Si temu h?- Pred proslavo, kljub ka, D’a „ F veselica trajala do mra- ^ Srečelnv * 31 ni zmanjkalo. Bogat Pnpomd,450 dobitki pa je precej J £ d(SSW k dobremu izdušju. Zal p,^«* TV sprejemnika takoj po tfne nk u garata izginil, tako da za ‘enism0EveddL 6 R. BACER zvoljen nov .slovenski Rvršni svet m!;. ' novimi člani tudi sedlih Simič, pred-v!* občinske skup-Novo mesto snji tedeb'iska skupšč VSrtk ei^ Ha skllnnnn v9 j 0 I , vnji teden‘m,3« ,skuPščina jc Prej-1 zhr. skupnem zasedanju I1ov<22-*iV .sPglasno izvolila i ***£ ki k* republiški izvršni *°dil i 8a oo kot predsednik jSiem izwšn jarič’ v dose' Ir sekreto em wetu republi-^didahiT za notranje zadeve. J? Podprla vc ncJVcga Prcsednika ovi - Vse slovenske občine. svet bo imel razen imajo Boris republi-za borce in voja- tP«Zveze, ?? komiteja za promet Subl*5keEa kCJ Jan predsednik soSl0 sodeUvOITUteja za medna-C1 PnTd , Ianje' Ta*jana Ko-C'tela ?a ,HCa republiškega zdravstveno in so-Košir re-«}ar za ljudsko ob-Marenk predsednik komiteja za kme-in prehrano, >ki sekretar za reza vzgojo in telesno kultu-re- za družbeno S*** za fin^e,nik rePubliški toiP*dsed^anCe’ Borut Slu-*P^a ^ t&ePub,ai“S* ko-p^arske >n snlošnc go-^nik^e dr. iojze Ude prA *akono!l^ krcga komite-»,^'dnik renuhiV c vahen ,nformilnh wega k°mi terni t^r<;dscdnik J_e’ Marko Vrani- 1,1 ^ Za cnere^pir ^kega k(> SV^dbeniš^o '.mdustnjo IJ' ja m urejanje proste Z novo tovarno bo laže Izsiljevalski /ne/sporazumi Tudi na Dolenjskem so začele trgovce stiskati klešče — Proizvajalci jih silijo v sporazume, za katere se ne ve, če so umestni — Gospodarska zbornica ugotavlja Tudi zakon o vključevanju nerazvitih območij v skladnejši razvoj, ki je tik pred sprejetjem, bi lahko utrl bližnjico do napredka teh krajev. Slediti mu bodo vsekakor morali samoupravni dogovori na različnih ravneh. Skupnost spominskega območja Žumberak- Gorjanci je bila, žal, prepozno ustanovljena, da bi jo upoštevali v petletnih programih 1976 - 1980, zato so na razgovoru poudarjali, da vsaj zdaj ne bi smeli izpustiti priložnosti, ki jo imajo v občinah in drugod pri sprejemanju Zal pa se zaradi teh uspehov tudi že boje, ali bodo zmogli vsa naročila, saj so proizvodne kapacitete že zdaj premajhne. Hkrati jih še vedno pestijo neredne dobave materialov, kot so pločevina, poliuretan in dnlgi, za katere se morajo zaradi nerednih dobav domačih dobaviteljev pogosto obračati na tuje. Med posli, ki so jih sklenili v zadnjem času, je treba na prvem mestu omeniti pogodbo za 8 milijonov dolarjev, ki so jo Trcbanjci podpisali s Sovjetsko zvezo, potem Nesamoupravni sporazumi so dobili ime tisti dokumenti, ki vse češče prihajajo v pošto v delovne organizacije širom po Dolenjski od proizvajalcev iz drugih krajev in republik. Zahtevajo dodatna sredsta po sporazumu, sicer grozijo z ustavitvijo dobave blaga. O tem je tekel pogovor z Jožetom Flor- 1'ančičem, diplomiranim pravnikom in novim sekretarjem medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, ki je te dni naredi analizo pojavov v zvezi z „nesamoupravnimi sporazumi.” Takole pojasnjuje: „Nesamoupravni sporazumi se pri nas pojavljajo v štirih oblikah. Ena je združevanje deviznih sredstev; ta jc najhujša. Proizvajalci jih potrebujejo za uvoz surovin in od trgovine BORCI NA TITOV GROB Občinski odbor Zveze borcev iz Metlike organizira v sredo, 30. julija, obisk Titove grobnice. Prijave sprejemajo na občinskem odboru do 28. julija. To bo dvodnevni izlet z avtobusom, v katerem je prostora za 50 potnikov. Poleg Titove grobnice si bodo metliški borci ogledali Beograd in njegove zanimivosti, nazaj grede pa se bodo ustavili še v Jasenovcu. zahtevajo sovlaganje, sicer grozijo z ustavitvijo dobave blaga. Druga vrsta sporazumov ni nič drugega kot izsiljevanje višjih cen. Znano je, da so cene z zveznim odlokom zamrznje- Jože Floijančič: ..Ugotavlja se, če gre za primere izsfljevanja višjih cen brez osnove” ne, proizvajalci pa hočejo s sporazumi doseči celo 30-odstotno povišanje cen. Ce ne podpišeš, blaga ne dobiš, ker z izgubo ne bomo delali. Taka jc vsebina tovrstnih sporazumov. V tretjem primeru' gre za združevanje sredstev za povečanje proizvodnih zmogljivosti, skratka za sovlaganje v investicije. Grožnja pa jc enaka. In četrti primer so sprora-žumi, ki zahtevajo sredstva zakritje žc nastale izgube. Primer: neka železarna je v enem letu dobavila trgovini toliko in toliko ton železa. Zahte- vajo od dobavljene količine določen odstotek deviz. Prav med temi sporazumi pa je velika nevarnost, da hočejo nekateri izsiliti višje ccne, če so upravičeni ali ne. Pokrivanje izgube je tudi najbolj problematično, kajti nikjer ni rečeno, da ne bi lahko z boljšim delom bolje gospodarili. - Je veliko primerov takega načina sporazumevanja v štirih dolenjskih občinah? „Zaenkrat ta pojav ni kdove kako na široko razpreden. So pa primeri, in največ je takih, ki s sporazumi zahtevajo sredstva za investicije. Gre za železarne od Smedereva do Jesenic in cementarne. Novotehna je temu najbolj izpostavljena. Pri zahtevah po višjih cenah pa se pojav-ljao proizvajalci umetnih gnojil, pri čemer so najbolj prizadete kmetijske zadruge in kajpak kooperanti.” — Za kolikšna zahtevana sredstva gre in kaj pomeni tak sporazum za naše podjetje? (Nadaljevanje na 4. strani) Do konca tedna bo prevladovalo suho vreme, postopoma se bo otoplUo. odkrili spo nenik 10 padlim vaščanom iz Gradnika, Praproč in Sodjo ga vr!) a; spomenik so s svojim delom in denarjem postavili vaščani teh treh belokranjskih vasi. Spomenk je na slovesnosti, ki so seje udeležili številni domačini in gostje, odkril prvoborec Franc Košir, kulturni program pa co pripravili domači mladinci, učenci iz Semiča, brigaditji MDA Bela krajina 80 ter črnomaljska godba na pihala, vojaki ii črnomaljske garnizije pa so izstrelili častno salvo. (Foto Franc Derganc) Nerazvitost je žarišče vseh težav, ki tarejo žumberaško -gorjansko območje. Ta spominski predel obsega pet slovenskih in tri hrvaške občine: Metliko, Črnomelj, Novo mesto, Krško, Brežice, Samobor, Jastrebarsko in Ozalj. Na razgovoru predstavnikov petih slovenskih občin s predsednikom RK SZDL Mitjem Ribičičem 16. junija so udeleženci sprejeli pobudo za skupen sestanek obeh republik na ravni SZDL v septembru letos. To bo pomembno za njun bodoči odnos do razvoja žumberško - gorjanskega območja. Življenje mu bodo vrnile predvsem ceste, elektrifikacija, pospeševanje kmetijstva, turizma, trgovine ter delovna mesta v bližini. Zlasti živinoreja ima velike možnosti na gorjanskih pobočjih. Vse to in še marsikaj drugega bi lahko zaustavilo nezadržno odseljevanje ljudi. Delovno silo so doslej vsrkavala pretežno občinska središča na obrobju in se razvijala z njeno pomočjo, niso pa skoraj nič vračala krajem, od koder so delavci prišli. Tja bi se na primer po besedah Mitje Ribičiča lahko prelivala vsaj sredstva za zidavo stanovanj. Čeprav so to sorazmerno majhne vsote, bi v krajevnih skupnostih zagotovo postale močan izvor iniciative. elementov programa novega srednjeročnega obdobja 1981 - 1985. Tudi narodnoosvobodilna epopeja spominskega območja ne sme v našem zunanjetrgovinskem pn-manjkljaju, je prav gotovo prijetno dišati vesti o vse večjih uspehih trebanjdcega „Trima” na zunanjih tržiščih. Ta trebanjska delovna organizacija je namreč v zadnjem času sklenila precej zunanjetrgovinskih podov, s katerimi se bo iz deviznih pasivcev povzpda med velike izvoznike. Kot pravi generalni direktor »Trima” Ivan Gole, gre uspehe pripisati nekajletni obdelavi zunanjih trgov. pozabo. V Žumberku in na Gorjancih so sc od vsega začetka spletale vezi med slovenskimi in hrvaškimi partizani. Dokumentov v skupnih akcijah, bolnicah ipd. je ogromno, niso pa bili še predstavljeni tako kot zaslužijo, kar je treba čimprej nadoknaditi. JOŽICA TEPPEY pa še pogodbe z Nemško demokratično republiko in Angolo, kjer so podpisali pogodbe za 2 milijona oziroma 5 milijonov dolarjev. Pripravljajo pa sc na sklenitev velikih poslov v Iraku, Alžiriji in še kje. Vsega skupaj bodo letos realizirali za okoli 10 milijonov dolarjev poslov, kar znaša za 100 odstotkov več, kot so predvidevali. Prav zaradi tako uspešnega prodora na zunanje trge bodo morali uvesti tretjo izmeno, resno pa že tudi razmišljajo o razširitvi proizvodnih zmogljivosti, čeprav so šele pred kratkim predali namenu nove, povečane linije za proizvodnjo „Trimo” plošč. Trimo podvojil izvoz Podpisane pogodbe s Sovjetsko zvezo, Angolo in NDR V času, ko veliko govorimo o Svoj prispevek k ustalitvi gospodarstva bodo elmovci s Čateža kovali v novi stavbi — Govor B. Osolnika Gorjancem vrniti življenje Predstavniki žumberško—gorjanskega spominskega območja na razgovoru z Mitjo Ribičičem, predsednikom RK SZDL Slovenije — Načrtovane številne akcije Pred sedmimi leti so si ljudje s Čateža in okolice začeli služiti kruh (in tako neposredno odpravljati nerazvitost ondotnih krajev) v tamkajšnji Elmini tovarni elektromateriala. Proizvodnja je sčasoma prerasla zmogljivosti starih prostorov, nujna je bila gradnja nove tovarniške stavbe — in do slednje, ki bo skupaj z opremo stala 45 milijonov dinarjev, je sto štiridesetčlanski delovni kolektiv prišel v torek, ko so s slovesno otvoritvijo tovarne počastili tudi dan vstaje slovenskega ljudstva. Delavci Elminega tozda | na Čatežu, številni krajani in ljudje z vseh koncev trebanjske občine in od drugod (prišli so tudi brigadirji iz Suhe krajine in taborniki) so se udeležili proslave, na nekateri so podelili domicil aktivnostim. OF stiškega okrožja v trebanjski občini, med kulturnimi točkami (pripravili so jih moški pevski zbor iz KS Polšnik, celjska folklorna skupina „2PD France Prešeren' in godba na pihala iz Trebnjega) pa so z zanimanjem prisluhnili besedam Bogdana Osolnika, vodji slovenske delegacije v Zveznem zboru skupščine SFRJ. Po orisu vrednot, za katere se je bil narodnoosvobodilni boj tudi v trebanjski občini, je tov. Osolnik poudaril, da si moramo dandanes z enako zavzetostjo prizadevati tudi v boju za ustalitev gospodarstva, rešitve pa ne bo moč najti v opiranju na izvršne in upravne organe ali strokovno tehnični aparat, tudi samo ukrepi zavestnega varčevanja in uskladitev porabe z dejanskimi možnostmi ne bodo dovolj. Boljše izkoriščanje vseh zmogljivosti, dvig storilnosti, doslednejše usposabljanje gospodarstva za nastopanje na tujih tržiščih, sodelovanje z deželami v razvoju - to so torišča boja za ustalitev gospodarstva. V novi tovarni pa se bodo tudi elmovci s Čateža lahko še uspešnejše spoprijeli s težavami, ki ovirajo gospodarjenje. D. RUSTJA MALO URADNEGA, MALO ZABAVNEGA - V soboto, 19. julija, so avtobusi IMV kar naprej vozili ljudi k Miklavžu na vrh Goijancev, kjer je bilo V. srečanje kolektiva ob 25-letnici tovarne. Po govorih in kulturnem programu je bilo veselo ob petju in plestu tja do noči. (Foto:.R. Bačer) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V Južni Ameriki kjer državni udari nasploh niso redkost in kjer v več ikot polovici držav vladajo vojaški režimi, je Bolivija vendarle posebnost svoje vrste, saj je bU zadnji prevrat, ki so ga minuli teden izvedli vrhovni poveljniki kopenske vojske, letalstva in mornarice, že 189. po vrsti v 154-letni odovini Bolivije. V tej imajo v povprečju torej več kot en državni udar vsako leta zgodov državi V Boliviji 189. državni udar To pot so vojaki izvedli državni udar proti začasni predsednici Lidiji Gejler, ki je bUa na tem položaju od novembra lani Tedaj so jo imenovali na to mesto kot izhod v sili po neuspelem državnem udaru in ji zadali eno samo nalogo: da pripravi in izvede predsedniške volitve, s katerimi bi Bolivija naposled dobila svojega zakonitega predsednika in trdno vlado. Gejler je svojo nalogo sicer opravila, toda kot vse kaže drugače, kot so si zamišljali vojaki Na volitvah je namreč zmagal vodja levičarske fronte Heman Silesa Suaz, ki je porazil tako desničarskega predstavnika, nekdanjega generala Huga Banzer-ja kot predstavnika zmernega krila Paza Estensora. Ker zmagovalec ni dobil potrebnih 51 odstotkov glasov (le okoli 33), bi ga po bolivijski ustavi moral namesto predsednika izvoliti parlament, kar bi se zanesljivo tudi zgodilo in sicer v začetku avgusta Vojaki, ki so že teden pred volitvami svarili, da ne bodo dovolili zmage levice, so prej posegli vmes in prevzeli oblast. Predsednico so postavili v hišni zapor in jo prisilili, da je odstopila, razpustili parlament in proglasili kot neveljavne izide volitev, pa v državi uvedli vojaške zakone. S tem so grobo poteptali ustavo in zavrli proces demokratizacije v državi, ki se otepa s hudimi gospodarskimi (ima komaj okoli 500 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca) in družbenimi (večji del narodnega bogastva je v rokah peščice premožnežev) zadregami Levica je namreč napovedala, če zmaga na volitvah, korenitejše reforme, ki bi kajpak resno prizadejale interese vladajočega ,.plemstva“ ta pa ima na svoji strani tudi vojaške vrhove. Državni udar v Boliviji je obsodila večina južnoameriških (pa tudi Združene države Amerike, ki so takoj suspendirale vso vojaško pomoč) držav, protesti zoper tako nasilno vmešavanje vojakov v politiko pa prihajajo tudi od drugpd In vendar je za Latinsko Ameriko to nekaj vsakdanjega, zakaj vojska ima v tem delu sveta čisto posebno vlogo, vlogo, ki si jo je kajpak določila sama. Vsaka armada ima predvsem dve osnovni dolžnosti: da varuje svobodo in neodvisnost ter ozemeljsko celovitost svoje države ter da skupaj z drugimi silami (policija) skrbi za notranji red in mir. Toda v Južni Ameriki vqne med dvema ali več državami že dolgo ni bilo,, razen tega pa so vse države na zeleni edini z medsebojnim obrambnim vojaškim paktom povezane in bi torej napad na eno prestavljal praktično napad na vse. Zaradi tega v Južni Ameriki teoretično in mogoče, in armade posameznih držav dejansko nimajo problemov z varovanjem svojih nacionalnih meja. Zato pa se tem bolj silovito zanimajo za tisto, kar se dogaja znotraj meja in dosledno uveljavljajo svoje prepričanje, da so edine poklicane in dolžne posegati v notranjapolitična dogajanja. In to (ker v velikanski večini vrhovnega poveljstva stojijo na stani vsaj vrhovnega sloja premožnih) tako, da ohranjajo interese denarnih in finančnih mogotcev ter preprečujejo „ komunistično nevarnost“. Tako so storili tudi to pot v Boliviji JANEZ CUCEK REAGAN IN BUSH - V Detroitu, ki ga imenujejo tudi prestolnico avtomoblske industrije, se je končala konvencija republikanske stranke, na kateri so za predsedniškega kandidata izvolfli nekdanjega kalifomijdcega guvemeija Ronalda Reagana, za podpredsedniškega pa Georga Busha. Posebnost so bila oblačila nekaterih delegacij (in pa seveda tudi splošno, hrupno vzdušje z mnogo gasbe in folklore), kot na primer kalifornijske ki je vsa imela kavbojske klobuke. (Telefoto: UPI) Pšenični dinar prišel prepozno Setev pšenice bi spodbudili, če bi odkupno ceno ustrezno zvečali jeseni, ne zdaj Ob pričetku žetve je zvezni izvršni svet zvišal odkupno ceno pšenice — seveda v dogovoru z republikami — za 1 din pri kiogramu. Podobno je storil ob pričetku lanske žetve. Ali bomo zdaj aneli dovolj domače pšenice? Če ne že letos — saj je ni moč požeti več, kot soje posejali — vsaj prihodnje leto? Lansko in letošnje zvišanje žetvi an, Kot razlagajo nekateri, odkupne cene pšenice ob samem pričetku žetve imata dobro in slabo stran. Katera bo bolj vplivala na kmetovalce? Nihče ne dvomi, da zvišana cena ne bi spodbujala kmetovalcev k prodaji večjega dela pridelka. Ali jih bo tudi spodbujala, da je bodo v jeseni več posejali? Lanske izkušnje ne kažejo na to. Odkupovalci in predelovalci pšenice pa ob žetvi menda ne marajo razmišljati o tem. Žuli jih le kratkoročna oskrba z žitom. Enako menda tiste organe, ki urejajo cene. Ob lanski žetvi so zvišali odkupno ceno pšenice zato, ker je bila letina slaba. Letos so hektarski pridelki na žitorodnih območjih Jugoslavije precej večji, pa so ceno spet zvišali, da bi odkupili več zrnja in omejili uvoz. Lansko jesen soje kmetovalci namreč posejali premalo. Kljub zvišani odkupni ceni ob prav zato. Kmetovalci namreč hitro prisluhejo prišepe-tavanjem, da bo za manjši pridelek spet moč doseči višjo ceno. In glej ga, zlomka. Če se ni spet zgodilo tako! Odkupna cena letošnjega pridelka pšenice je bila dolo&na v začetku lanskega oktobra, in sicer 5 din za kilogram prvovrstne. Že takrat je bilo slišati resne TELEGRAMI ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Vsi suvereni deli jugoslovanske skupnosti se spopadajo s problemi gospodarske stabilizacije. Živimo dobro, vendar tudi čez svoje zmožnosti. Ustvarimo dinar — porabimo več kot dinar dvajset. Toda nihče ne more živeti od „lona”, nekaj velja samo delo. Obnašati se je potrebno tako, kot to počne vsak umen gospodar, varčno in tako, da bomo spoštovali Boj za moralo dela svoje nacionalno bogastvo, kulturno, industrijsko naravno. Pestijo nas številni problemi, zašli smo v zamotana družbena protislovja, toda eno vemo: naprej je mogoče samo po poti samoupravnega sporazumevanja ter dogovaijanja in dohodkovnega povezovanja. Nihče nam ne bo plačeval računov za našo neodvisnost, če tega ne bomo storili sami tako, da bomo trdno delali in da bomo za svoje dobro delo stimulira ni. In dohodki naj rastejo samo na podlagi! žlahtnejše storilnosti. Zato imata vse večji pomen in težo tudi socialistična moralna zavest' in praksa, ki raste iz socialističnih in samoupravnih osnov. Brez tega ne more biti samoupravne demokracije. Ta izjemno pomembni poudarek iz referata Ranceta Popita na VRI. kongresu Zveze komunistov Slovenije mora se odločneje stopiti v ospredje vseh naših prizadevanj. Zveza komunistov je zaostrila odgovornost svojih članov na najodgovornejših mestih, nikakor pa ne more Zveza komunistov prevzeti nase nalog, ki so v pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti in še posebej delegatskih skupščin ter izvršnih svetov. Manj »politiziranja” in več dela - to nam res ne bi škodilo! Dileme, ali stabilizacija ali samoupravljanje, ni! Eno brez drugega ni mogoče. Je pa res, da je še preveč na videz „samoupravnega” in na videz »stabilizacijskega” čvekanja in čakanja, kaj bodo storili „drugi”. Jasno je tudi, da nam bo v naslednjih mesecih upadel standard in padal bo toliko časa, dokler ne bo prišel v ravnovesje z resnično vrednostjo našega dela. Toda vsi ukrepi v tej smeri se nam bodo že čez nekaj let bogato obrestovali s še bogatejšo kulturno in materialno blaginjo. Trda bo, toda kot je poudarjal Edvard Kardelj, treba je zaplavati proti toku, treba se je boriti, da bi bili jutri še bogatejši, še bolj demokratični. Bijemo svojo veliko bitko za moralo dela. MILAN MEDEN BEOGRAD - Podkancler in zunanji minister ZR Nemčije Hans Dietrich Genscher je odpotoval iz Beograda. Pred odhodom je gosta iz ZR Nemčije sprejel predsednik Z1S Veselin Djuranovič in se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Spregovorila sta o nadaljnjem razvijanju odnosov in sodelovanju med državama zlasti v gospodarstvu, ter o možnostih in modali-tetah razvoja sodelovanja. PEKING - Peking je zavrnil kot neumestne obtožbe Moskve, da se .Kitajska namerava razširiti proti 'jugovzhodni Aziji. Takšne obtožbe - piše Ren Min Ribao - so prišle iz Moskve po nedavnem pogovoru Hua Guofenga in predsednika Carterja v Tokiu, na katere pa je sovjetski tisk reagiral negativno ter pisal o domnevi, da je eden izmed ciljev tega srečanja bil izdelava načrta za novi (kitajski) napad na Vietnam. Ren Min Ribao piše da je bilo srečanje med Hua Guofengom in Carterjem del običajne diplomatske dejavnosti, ki je pravica sleherne neodvisne države. TEHERAN - V Iranu so izvršili smrtno kazen med petimi časniki iranskih letalskih sil, ki so jih obsodili zaradi organiziranja zarote in poskusa državnega udara. Ustrelili so nekega upokojenega generala, tri stotnike in častnika tehnične službe. Posebno sodišče je začelo proces proti okrog 500 osebam, ki so vpletene v zaroto in poskus udara. Obtožujejo jih, da so hoteli spodnesti sedanjo vlado, postaviti nov režim, ki se bo zgledoval po ameriškem in bombardirati Homeinijevo rezidenco ter druge pomembne točke. Smrtna obsodba je, kot poročajo agencije, pravzaprav izrečena na podlagi Homeinijevega govora v katerem je rekel, da zarotniki zaslužijo samo smrtno kazen in da ni nikakršnega opravičila za zarotnike. NEW YORK - Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za finance Peter Kostič, se je po obisku v Washingtonu za dva dni ustavila v New Yorku, kjer se je pogovarjala s predstavniki vodilnih ameriških bank in finančnih ustanov. Pogovori so se nanašali ara nadaljnji razvoj sodelovanja in stikov in na prizadevanja pri nas, da bi okrepili proces umiritve jugoslovanskega gospodarstva. Jugoslovanska delegacija, v kateri sta se guverner narodne banke Jugoslavije dr. Ksente Bogoev in predsednik s odbora za kreditno-monctarno politiko sveta republik in pokrajin skupščine SFRJ Zoran Žagar se je v New Yorku pogovarjala tudi s predstavniki jugoslovanskih podjetij in bank, ki delujejo na ameriškem trgu. < > pripombe, da je prenizka. Neizpolnjeni setveni načrt je potrdil, da kmetovalci niso bili zadovoljni z njo. Ob zmanjšani setvi so jim šele ob žetvi zvišali odkupno ceno. Kaj bodo kmetovalci po vsem tem storili ob letošnji jesenski setvi? Bodo posejali veliko pšenice ali čakali na zvišanje odkupne cene ob novi žetvi? To je slaba stran lanskega in letošnjega zvišanja odkupne cene pšenice ob pričetku žetve poleg, seveda, dobre, da bi zbrali več domačega žita za kruh. Slabost je v tem, da niso take oziroma ustrezne odkupne cene pšenice določili že jeseni. Po predpisih bi jo morali določiti do pričetka setve, do 1. oktobra za pridelek v naslednjem letu. Takrat bi lahko spodbudili kmetovalce k večji setvi. Kmetovalci ne zaupajo takemu gospodarstvu, ki določa cene na tako kratfek rok. Ne zanesejo se na nenadna zvišanja. Ta pa hkrati speljujejo vodo na mlin tistim, ki prišepetavajo, da je že ob majhnem pomanjkanju pridelkov moč iztržiti za njih precej več. Ljudi ni moč spodbujati za večjo proizvodnjo le z besedami, če posamezni gospodarski ukrepi kažejo v nasprotno smer. JOŽE PETEK tedenski mozaik ž MEDTEM KO SE VDA»g PRESTOLNI a nadaljuje & narodna konferenca ženaP okriljem Združenih narode*#) kateri razpravljajo o žena na svetu, se v velikega srečanja še niso komentarji incidenta, k1 pripetil, ko je začela (kot šef egiptovske soproga predsednika Jihan Sadat. Tisti začela govoriti, je namreč s pi, kjer je sedela 25-član* > gacija palestinske organizacije, prišel nih klicev. Nekaj pa so člani delegacije dvorano. Kasneje so so to storili zato, ker je podpisom pogodbe v Carnp vidu izdal palestinsko Toda najbolj zanimiv de protestnega inicidenta j* dejstvo, daje bila med palestinske delegacije Khaled, ki je pred 10 *e 23-letno dekle, sodd°'®‘ dveh spektakularnih uP® . letal. Pri drugi ugrabit« aretirali, vendar pa kasneje h ---------------- r- - j stili iz londonskega zaP:l,: so njeni tovariši u8ra')^e r letalo in zamenjali po’ J() posadko za njeno svobodo Khaled je sedaj učiteljic8^ nonu za vsa dekleta at* j sveta pa še vedno velja k<* . heroj... Spektakularna ne ostanejo pozabljena* •• PAC PA BO ostalo { ZABLJENO, kaj ^e smel L Carter, brat predsednik8 ^ od svoje naklonjenosti dni je namreč državni j prenehal postopek, pot*1* j bi moral brat ameriškega L sodnika pred sodniki pdl ■ kaj je storil v zarne"^ 220.000 dolarjev posojš8’^ je dobil od nekaterih Jrs libijskih poslovnih mož. t. je dobil pod zelo ugoi‘! goji in zato so nekateri da je za protiuslugo mot* kaj storiti. Toda kaj? B® . ter pravi, da nič drugega 8 da je v ameriškem tisku P1 nekaj lepih besed o tej Tam sem bil dvakrat, )e vselej pa sem bil presene napredkom in ii' ljudi... Besede pr*1 kovega brata ... TAČAS aPA JE PREISKOVALNA ZDA izjavila, da septemfV Južna Amerika ni °pra*%j skega poskusa: močan y ga je zaznal ameriški satelit, je posledica mateoritom... Razlag8 Iz zadnjega Pavline PATENT ZVEZNEGA IZVRŠNEGA ^ ŽLICA ZA ZAJEMANJE StfjjjjjjG Kaj ljudje vse požro! h* 0 Več mJ*?* zavlekla proti koncu julija in na stmišča t, P°r°ča sete t* S^'at* ^ vrste strniščnih posevkov. Inštitut DT^je sefev (^,-amne8a graha (v sosevku s koruzo ali ovsom), d^HP^fedansici11!!^ **P,ce sorte P««ko, ki lahko počaka tudi Uit Lulike « ”~08> farane ogrščice sorte starška mnogo- /sca JE TOPLA, VREME PA KISLO - V . Telicah je bflo letos za polovico manj ,.?P cev kot lani. To se močno pozna na »tudi prepove- huzsr ,JUUJC °«J varčujejo, saj l°ni in knnanin Sp najlažje odpovedo. izkii^-*i laiu- T° se niočnc dim » *.” ^anJš' °bisk pripisujejo t 86 izletom' Ralen tega 'judJe ®®*j v (P„.„m 111 kopanju x a-"- °: Jožica Teppey) UKROČENA TEMENICA - Temenica med Trebnjim in Ponikvami pogosto poplavlja, zato tam že dalj časa potekajo hidroregulacijska dela, kijih vodi Vodovodna skupnost iz Novega mesta. Tako bo pridobljene še nekaj plodne zemlje. Na sliki: pogled z mosta na dolenjski magistrali. (Foto: Jože Simčič) „DO OKTOBRA BO CESTlSCE NARED” -Tako zatrjujejo vojaki iz enote Svetozara Vuliki-ča, ki posodabljajo regionalno cesto Mokronog-Sevnica. Na 3 km dolgem odseku pri Jelovcu so na najtežjem delu trase kljub slabemu vremenu za 11 odst. presedi plan. (Foto: V. Podgoršek) PRENOVLJEN DOM - V Župdevcu so minuli petek, 18. julija, ob prisotnosti številnii domačinov slovesno izročOi ključe uporabnikom preurejenega večnamendcega doma, ki bo omogočil krajanom polnejše družbenopolitično in kulturno življenje. Nastopili so tudi pevci iz Dobove. (Foto: J. Teppey) „ PRIZNANJA zadružnikom Na nedavnem zboru zakonikov so bila najbolj pcšnim kmetovalcem in iz kmetijske prede-in Varčevati, da nas ne bo zeblo Zagotovila izvršnega sveta: kurilno olje bo, mazut tudi, vendar nujno varčevanje — Pohvala tovarni celuloze v Krškem — Končno oproščeni kmetijski stroji? NOV° MESTO - V ponedeljek °bi&rV°meŠkem seJmi5ču ni bilo flekoni!Cga.Ž‘vžava’ cene Pa s° bile Prortai ? kot piejšnjikrat. Na- 6 do 0 105 Puisk°v> starih od Mesece tednov, *n 12 nad tri Prodali iri? prašičev' SkuPaJ sojih l.SOn ^ U8-Plvi sobilipo l.lOOdo i U(J din 00 din pa P° 1-550 do V ®ti£ic 113 s°botnem sejmu Pujskov je bilo naprodaj 337 tega ju,’; S^arih do tri mesece. Od din. Je bflo prodanih 219 po 65 Na tiskovni konferenci 17. julija je predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Marko Vraničar spregovoril o aktual-tirih vprašanjih preskrbe in racionalne uporabe vseh vrst energije. Povedal je, da - kljub temu da energetske razmere niso rožnate, saj se je svetovna energetska kriza šele dobro začela - ni pretiranega strahu, da bi morali zaradi pomanjkanja goriv spraviti jeklene konjičke v garaže ali da bomo pozimi zmrzovali v nezakuijenih stanovanjih. Potrebno pa bo racionalno obnašanje vseh. Zvezni odlok o prepovedi prodaje kurilnega olja za široko potrošnjo je ustvaril vtis, da tega kuriva ni, vendar je njegov namen normalizacija prometa v povečani turistični in kmetijski sezoni, za katero morata Petrol in Benz zagotoviti dovolj ekstra lahkega kurilnega olja. Zveznim organom je že bil dan predlog, naj bi omogočili prodajo kurilnega olja za široko porabo s 1. avgustom, da bi se vsi, ki ogrevajo svoje hiše in stanovanja, pravočasno oskrbeli za kurilno sezona V prvi rundi bo vsak uporabnik dobil 1.500 litrov kurilnega olja - tako bo zagotpvljena enakomerna preskrba - kar bi ob racionalni in varčni porabi moralo zadoščati za 3 do 4 mesece. Ostale Kmetijski nasveti Storiti, kar se storiti da Kot klanji**3 k' dojelo nadomestiti lansko pomanjkanje dežja, je v bike ^Pomladi in zgodnjem poletju nebo zalivalo polja in trav. RCEV P«f; • KrahiuetfP Usodni 29. Spomin na tragični obračun s krškimi borci 29. julij 1941 je bil usoden za prve krške borce. To so bilf Jože Grabnar, Peter Jemejc, Rado, Milan in Zdenko Kaplan, Franc in Rajko Kastelic, Ivanka Ura-njek-Angelca ter Tone in Franci Prcskar. Dan prej je pripotovala v Krško Ivanka Uranjek-Angelca, kurirka pokrajinksega komiteja za Štajersko. Prinesla je propagandni material in navodilo za orgnaizacijsko in politično delo krške grupe. Na dogovorjeni javki v brivskem lokalu na Vidmu, ki je bil ob ponedeljkih zaprt, je ni nihče pričakoval. Zato je odšla iskat Rada Kaplana v brivnico v Krško. Vendar ga tudi tam ni našla. Ob odhodu iz brivnice je tam pozabila aktovsko s propagandnim materialom..In ker se je zdela nekemu pomočniku v brivnici sumljiva, je takoj pogledal v aktovko in vse izročil policiji v Krškem. Z izdajo se-je začela katastrofa. Vsi člani krške skupine so se tisti dan srečno rešili v nekaj kilometrov od Krškega oddaljeni gozd Bore, kjer so prenočili v šotoru. 29. julija so se nameravali umakniti čez nemško-italijan-sko mejo. Tisto jutro pa je Pre-skar, član te skupine, skrivaj šel domov po nčke osebne potrebščine. Ko se je vračal k skupini v šotoru, se je našel! še drugi izdajalec, neki cestni delavec, ki mu je sledil in nato skrivališče skupine izdal policiji v Krškem. Polici- ja je 29. julija dopoldne 10 članov krške skupine v sW j vališču v Rorali. Iz gozda so ji® q peljali najprej na domove, j so temeljito opravili hišne Pf®" o iskave. 29. julija zvečer, s0j, zaprli in vso noč nečloveški; zasliševali na policiji v 30. julija zgodaj zjutraj so j®1 • i kamion on odpeljali v 6 km Brežic oddaljeni gozd 'i in jim prebrali smrtno obsodb®11 Skupni grob so si izkopali Dvojna izdaja je bila kriva. jj. id nl/llmtrtrin Ufll'* bJ» se je okupatorju posrečilo unj ti krško skupno. S tem je partijska organizacija v Kr*®" razbita in tudi priprave za up® pretrgane. V Sloveniji je bila > prva uporniška skupina, ki j Nemci zaradi nesrečnega i čja in dveh podlih izdaj izšle® , in uničili 'J. Ta žalostni dogodek, kine , i šel nikoli v pozabo, označuj®^, štirje vidnejši spomeniki: pf"*; na pokopališču v Krškem, KFj so pokopani posmrtni ostani prvih krških borcev; drugi f . Borah, kjer so bili izdani in uje**’ tretji je na kraju zločina v Ifr.« bravi in četrti pred osnovno ŠO*0 „Jurij Dalmatin” v Krškem, ' so na stebrišču pritrjene plaketi s portreti vseh desetih borce*’ Portrete, ki so odliti v bronu. J8 s izdelal po fotografijah akade*j> ski kgjar in medaljer Vlad)®111 Stoviček. MfcRt Se ena bitka za Suho krajino Novomeščani so protestirali, takoj ko so zasledili v objavi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnem razvoja v SR Sloveniji, kjer nerazvite Suhe krajine ni zraven. Na skupni seji zborov novomeške občinske skupščine, ki je bila 17.. Iz steljnikov - gozdne plantaže Vsestransko zastavljena akcija, ki naj bi okrepila gospodarstvo Bele krajine - Interes krške tovarne celuloze — Pričakujejo razumevanje lastnikov steljnikov Bela krajina je značilna po steUnfltih. Pred desetletji, ko je bil stalež živine precej večji, po vas« pa d< stdjniki vsako leto pokošeni. Z zaposlovanjem ljudi v industriji, dovolj delovne sile, so bili zmanjševanjem števila živine in intenziviranjem gospodarjenja na ostaln kmetijskih površinah pa idilična podoba steljnkov z belimi • •__• • n____x:__________________ _ - * — brezami izginja. Površine se zaaščajo z manjvrednimi drevesnimi vrstami. grmovjem in raznimi PLANIRANJE PRED SKUPŠČINO V ponedeljek, 28. julija, bo krška občinska skupščina pretresala dva osnutka planskih dogovorov za novo srednjeročno obdobje, osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško. Dala bo pripombe k osnutku zakona o izvajanju varstva pred jedrskim sevanjem, na dnevnem redu pa bo tudi predlog za izdajo zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji. Vse te zadeve zahtevajo temeljito predhodno proučitev, saj se površen odnos do njih lahko maščuje k^aj pozneje. Za delegate in delegacije torej julij ni še prav nič počitniški. Občine Črnomelj in Metlika ter Gozdno gospodarstvo Novo mesto s TOZD in TOK v Beli krajini so že pred skoraj 20 leti pričeli akcijo za spremenitev steljniških površin v bolj donosne kulture. Inštitut za gozdarsko in lesno industrijo je s terenskimi gozdarji leta 1969 pripravil študij „Premena belokranjskih steljnikov.” Elaborat je obdelal 9.979 ha steljniških površin in jih določil za pogozdovanje 4.86$ ha. A pogozdovati so začeli s sredstvi, ki jih ustvarja gozd. Od prodajne cene lesa v zasebnih gozdovih se odvaja 15 % in v družbenih gozdovih 20% v sklad biološke amortizacije. Vendar se to uporablja za tako imenovano enostavno biološko reprodukcijo, to je za redno vzdrževanje gozdov, in ne zadostuje za razširjeno reprodukcija Z lastnim denarjem, najemanjem kreditov in združevanjem sredstev pri republiški samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo so Gozdno gospodarstvo in njeni predhodniki (Gozdarska poslovna zveza in KZ Črnomelj) osnovali v zadnjih 20 letih na področju občine Črnomelj in Metlika 1.495 ha nasadov iglavcev: 650 ha v zasebnem in 855 ha v družbenem sektorju lastništva. Po današnji ceni je vrednost teh vlaganj približno 15 milijard starih dinarjev. Za pospešeno premeno steljniških površin v lesne nasade pa se je pojavil nov sovlagatelj - papirna industrija. Tovarna celuloze „Duro Salaj*' iz Krškega si hoče zagotoviti surovine za destletja vnaprej. Ze v letu 1979 in 1980 je tovarna celuloze sofinancirala v Beli krajini osnovanje nasadov iglavcev na površini 120 ha, polovico v zasebnem, polovico v družbenem sektorju. V bodoče je pripravljena financirati dela pri osnovanju nasadov v večjem obsegu. TOZD in TOK Gozdarstvo Črnomelj sta 1. 1979 sestavila na podlagi sedanjega stanja popis površin za premeno v lesne nasade. Elaborat predvideva v družbenem sektorju 295 ha in zasebnem sektoiju 2926 ha, skupaj 3221 ha. Za 10-letno obdobje pa je sestavljen poseben popis, ki predvideva premeno na površini 1.793 ha. Velika večina površin je v zasebni lasti Tovarna celuloze Krško si želi zagotoviti surovine ne glede na lastništvo zemljišča. Površina ostane kot kultura še vedno kmetijska. Proizvodnja lesa oz. lesnih vlaken naj bi potekala z pogozditvijo, nego in enkratno sečnjo na golo ter ponovnim ciklusom. Glede pridobivanja površin bo potrebno poiskati vse možne dogovorne oblike: odkup zemljišča, najem, obračun vlaganj ob priliki sečnje itd, skratka, možne so različne oblike dogovarjanja, ki lastnikom zemljišč zagotavljajo posest in dohodek, investitorju pa surovino. Izvajalec programa bo Gozdno gospodarstvo, zaželeno pa je, da čimveč del opravijo lastniki zemljišč ali sovaščani in si tako ustvarijo dodaten dohodek. Evidentirane površine so po vseh krajevnih skupnostih. Akcijo za pridobivanje zemljišč, ki bo trajala skozi srednjeročno obdobje, bi pričeli takoj. Menimo, da to ni samo gospodarska, ampak tudi družbeno politična akcija, v kateri morajo tvorno delovati krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL. Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je vodil razgovore s predstavniki tovarne celuloze Krško in akcijo vsestransko podpira. Krajevnim skupnostim in KO SZDL je posredoval podatke o možnih površinah. 2e letos je potrebno pridobiti 200 ha površin. Konkretni razgovori bodo na krajevnih skupnostih v jesenskem času. O uspehih dosedanjih pogozdovanj imamo po vsej Beli krajini že vidne dobre rezultate. Z dogovaija-njem, medsebojnim zaupanjem, sodelovanjem lastnikov površin ter gospodarskih in političnih činiteljev bomo dosegli hitrejšo preobrazbo tudi na tem področju. p_ julija , so delegati dali pripombo na osnutek predlaganih sprerhemb v' republiški zakonodaji, češ da Suhe krajine ni možno izvzeti iz kroga nerazvitih slovenskih območij. Gre namreč za geografsko zaokroženo področje, ki se razprostira čez 4 občine:-Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje in ga tvori 13 krajevnih skupnosti. Med blizu 14.000 prebivalci Suhe krajine jih je vse manj, ker še vedno vsako leto izgube poprečno 0,5 odstotka prebivalcev. Odhajajo drugam za delom in zaslužkom, ki ga doma ni. ‘v Z vrsto podatkov je lahko dokazati, da gre v Suhi krajini za nerazvito področje, odmaknjeno od središč. Prometne povezave so slabe, železnice sploh ni, v 23 vaseh so posamezna gospodinjstva še brez elektrike, okrog 1700 gospodinjstev je brez zdrave pitne vode. Pijejo kapnico, v sušnih mesecih pa jo dovažajo od daleč, iz reke Krke. Kanalizacije še nima nobeno naselje itd. 2e pred leti je blo nemalo truda in dela vloženega v pripravo družbe- nega dogovora, ki je bil le|a.pi sprejet in tudi podpisan, EoV j ^ pospeševanju razvoja na maDJ $ tem suhokranjskem območju« ^ ženem v skupnost krajevnih sti. Podpisniki tega dogovor3^ med drugim tudi izvršni sv** nije in vrsta drugih republi&*"{ # tucij od Gospodarske zbori"^' bank. Ti so se obvezali, zagotavljali materialne in goje za skladnejši regionaln* pokrajine, da bo dol gore gočal ohranitev prebivalstV*; ški zemlji. 'J&i Program razvoja Suhe tojjO prve začele uresničevati " delovne brigade, ki že od le^ gradijo vodovode in ceste. brigadirji zgradili 45,7 kfn in posodobili 15 km lokajo Na deloviščih v Suhi krajini^ doslej okrog 3.000 briga republiških in dveh zveznm skih delovnih akcijah. Vse to govori v prid zah meških delegatov, naj HJPj C|F Suhe krajine obravnava naj se za novo 1981-1986 zakonsko °P> nerazvito območje v Slove' n«*- R-) m Še enkrat: kajenje prepoveduj! glavi, na mizi pa je nica vina in pepel"* j cigaret Čeprav je poQ hitela zapirati J' v „skrito idilo 1,1 .-jlH] nekje zabeleženo, ^ del^V mezni delavci na ta*" u(e$i mestih ..odgovora^ejjP Mora res enkrat počiti? Uredništvu DL! 12. junija letos ste v uokvirjenem zapisu na 5. strani pod naslovom »KADITI PREPOVE-DANO“ omenili kajenje v prodajalni plina NOVOTEHNE na Cikavi pri Novem mestu. Kaže, da vaše pisanje ni kaj prida zalego, saj se nekateri delavci novomeške »plinske postaje1* malo zmenijo za dobronamerna opozorila. Naj bom natančen: v petek, 11. julija, sem okoli 13.30 kupoval plin na Cikavi. Blagajničarka je prišla iz sobice poleg blagajniškega kabineta, postregla stranko in se vrnila v to drugo pisamico: tu je za mizo pti"*5 p«'5S ZV plinska polnili*8 J srne%jJ zato lahkot o »neresne nap» kajenja pisma in odmevi »Ne prosimo miloščine, terjamo pravico!” Nevzdržno in za vinogradnika krivično je, da zvezna administracija tako nerazumno in togo deli »pravice", ki izvirajo iz dela, s tem. ko zadržujejo , cene kakovostnega vina in tako posredno zadaja hude udarce našemu vinogradništvu______________________________________________ Naša širša javnost ni seznanjena z bojem za obstoj, ki ga Po krivici in brezuspešno bijejo vinogradniki in vinarji že peti mesec s togo zvezno administm-u/o- Ta prispevek je tudi poziv Pegatom naj po svojih močeh Pomagajo zagotoviti vinograd-™tvu enakopraven položaj v j?du 2 načelom plačevanja po Mu in rezultatih dda. teHh418^- razumevanja razmer, v ka-Se & znašlo pridelovanje vina, *®>0 nekaj številk:.od 4. julija 1976 sn-if ,anes> torej polna štiri leta, so lati venski pridelovalci vin zvi-do k"0 kvalitetnin> vinom od 12 odstotkov, namiznim vinom orirt i do 20 o^totkov. Stroški poslovanja so se samo v letu 1979 b7R Za 32 odstotkov, leta 1977 odst v\Z° ocen*vsako leto za 25 Uffntaui- *anetijski zadrugi Metlika *etos porast stroškov Pndelovanja vina za 43 odst niitv^0Vna s^uPnost za vinograd-Davih,m '?,nantvo Slovenije je pri-skih na osnovi knjigovod- 1970 P9^a*k°v s stanjem 31. 12. _ * 1 kažejo naslednjo sliko, preračunano na en liter vina: tekočem letu. Junijska zamrznitev cen je postopek še otežila. Zadnja vest iz Beograda napoveduje bližajo možnost sprostitve cen in nam vnovič vliva upanje. Sicer pa: delavci v vinogradništvu in vinarstvu nc zahtevamo miloščine ampak svoje pravice. Svoboden trg naj odloči, ali je slovensko vino še potrebno ali ne. Ta naj prizna kvaliteta Sprostitev ne pomeni, da bodo cene vinom močno poskočile, pač pa, da bodo dobila ustrezno denarno priznanje kakovostna in vrhunska vina. Zakon o združenem delu stremi k temu, da bi čimveč kmetov združilo svoje delo in sredstva v zadrugi, vendar sedanje razmete tega ne vzpodbujajo, še več: zasebnika oddaljujejo od zadruge, saj ga naravnost silijo, da mimo nje išče boljše kupce na nekontroliranem, čmem trgu, kar omogoča dohodek tistim, ki jim ne pripada. Zvezna administracija nima pravice, da se tako nerazumno obnaša, saj občutek nemoči in zapostavljanja škoduje delovni morali delavcev v vinogradništvu in vinarstvu. Težak ekonomski položaj postavlja panogo pod vprašaj biti ali ne biti. Nazadovanje je že opazno. Skupinske obnove vinogradov nismo v Beli krajini škov. Odpade samo strošek za trgatev. Predstavljamo si, da bi tovarna delala dve leti in nič proizvedla. • Društvo vinogradnikov Bde krajine bo v nedeljo 3. avgusta ob 14. uri pod staro lipo v Gorenjcih pri Semiču organiziralo četrto srečanje vinogradnikov Bele krajine. Na srečanju se bodo udeleženci najprej pogovorili o družbenih in strokovnih vprašanjih in o ekskurziji na kopeisko, sledila pa bo prijetna zabava, na kateri bodo točili nagrajena vina in pekli jančka na ražnju. Igral bo domači ansambel. Vabljeni! Gotovo bi propadla. Toda vinogradi so vzdržali, ker so vinogradniki pripravljeni zategniti pasove in si poiskati dodatni zaslužek, da se sploh preživijo. Lahko kaj takega pričakujemo od delavcev v združenem delu? Ekonomski položaj zadružnih kleti je zaradi take cenovne politike zelo kritičen in veliko kmetov zadružnikov, ki ne pozna razmere, vidi v zadrugi krivca za svoj težak gospodarski položaj. Delavci v zadrugah se upravičeno sprašujemo, zakaj nas družba postavlja v tako nemogoč položaj, s tem ko ovira pridobivanje dohodka. (Vse tiste, ki mislijo drugače, vabimo, naj se zaposlijo v kmetijstvu in v njem poskušajo doseči lepe gospodarske rezultate). Trgatev se bliža. Vinogradnikom je treba nakazati, kakšne bodo odkupne cene za grozdje. Za lansko grozdje so prejeli samo akontacijo. Doplačilo lahko sledi le ob prodaji z akumulacijo, ki pa je žal ni bila Kako naj zadruge zagotovijo odkup grozdja letos, če zanj ne morejo ponuditi več kot lani? Že lanska cena pa ni zadoščala za plačilo stroškov za pridelovanje. Obljubljati vinogradnikom na kratek rok nekaj, kar ni gotovo, bi bilo nespametno. Predlagamo, naj ne segajo po skrajnem sredstvu, to je sekanju vinogradov, ampak naj jih Podatek c®na vina stooški negova- 'astnacena kguba podravski posavski primorski rajon rajon rajon 0din 0din 0din. 24,85 19,03 16,73 9,05 10,12 12,93 8,76 7,73 8,53 42,66 36,88 38,19 35,75 31,70 34,85 - 6,91 -5,18 -3,34 Kako zajeziti beg Iz razprave na nedavnem občnem zboru zadružne1 zveze znfc,nj\zalog.31- 12. 1979 bo nih n S*1*58 v slovenskih dnižbe-Ce etel> °b koncu leta 1980, če se st«"a ne spremeni 18,8 milijard dinarjev. zadi? *>* junija letos, ko je Z1S “ cene vsem proizvodom, je te]!\0 kat štiri mesece, odkar je Postopek v zvezni gospodarski mici m zveznem zavodu za cene vir. P°p*ave* cen vstekleničenim nTi v resoluciji za 1980. leto Vin Se. cene dvignile za 13. od5t-n»si°’ P?*delek, ki se prodaja v teku 10 j'”«'«3 leta po trgatvi, bi moralam ° • Pav»co do nove cene vsaj v med*1^1’- C*a **' bil usklajen odnos Proizvodnjo in prodajo ceno v "\\v organizirali že dve leti. Ob vsem tem se ne sme pozabiti, da živi od vinogradništva v Sloveniji 50.000 ljudi, v Jugoslaviji pa 80.000. Koliko velikih tovarn bi bilo treba zgraditi, da bi lahko zaposlili toliko delavcev. Nevzdržno je, da s togimi administrativnimi posegi zadajamo tako pomembni gospodarski panogi hude udarce, ki kaj malo prispevajo k stabilizaciji Vinogradništvo kot tudi drugega kmetijstva ne moremo izenačiti z industrijo. Prizadenejo ga naravne nesreče. Spomnimo se dveh zaporednih spomladanskih pozeb leta 1977 in 78. Obdelovanje p ozeblega vinograda zahteva enako veliko stro- Popotni au delni beg z zemlje vztrajno narašča. Kmetije ostajajo brez potrebne delovne sile, predvsem mladih ljudi, ki bi imeli voljo posodobiti in intenzivirati kmetijsko proizvodnjo. Posebno močno je odhajanje iz hribovitih predelov, Iger so delovni in življenjski pogoji Se veliko slabši kot v ravninskih krajih. Zato bodo v prihodnjem obdobju potrebni posebni na- ari za ohranitev in napredek jovskih kmetij. Brez obdelane razpoložljive zemlje in brez kmetov namreč ne bo hrane, ki je potrebujemo vse več. V hribovitih področjih težki pridelovalni pogoji povečujejo proizvodne stroge, dohodek kmetijstva pa je do 30 odstotkov manjši kot v ravninskih predelih. Vsestranski napredek si v hribovite kraje le počasi uti-’ ra pot. Brez posodobljenih cest, vodovodov, napeljave telefonov, boljših možnosti šolanja, zdravstvenega varstva in zaposlitve presežka delovne sile pa hitrejšega razvoja ne moremo pričakovati, kot tudi tega ne, da bi mladi ostajali na teh kmeti-.jah. Minili so časi, ko smn pri kmečki mladini lahko »igrali na struno” ljubezni in tradicionalne navezanosti na zemljo. O dobrih možnostih za razvoj usmerjene kmetije ki pa jih 'e veliko premalo, saj sami kmetje brez širše družbene pomoči niso kos zahtevam razvoja, ftzvoj hribovitih krajev ni samo stvar zadružnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin, ampak naloga cele vrste organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Pridelovalce in rejce v najtežjih pridelovalnih pogojih bi bilo treba spodbujati na najrazličnejše načine in jim zagotoviti nadomestilo za zmanjšan dohodek. Pomagati bi jim morali tudi pri ustvarjanju pogojev za razvoj kmečkega turizma, ki bi dajal dodatne dohodke in za katerega so velike možnosti v hribovitih krajih. Le z vsestransko družbeno pomočjo bomo vsaj omejili odhajanje z zemlje, kar je prvi pogoj za napredek našega kmetijstva. Z. LINDIČ Jugotanin v luči preteklosti Zgodovina je običajno poučna — tudi za sevniškega „bolnika", ki ne more in ne more iz težav ubenl tevršni svet je sprejel var**! iatenega družbenega dah* 20 Jugotanin, ki se že otePa s težavami in po vJL guba Ta ukreP m1bi Pripon? ne!aPdtoih prizadevanj do učinkovite in tiranji, ,*?*>za kar ni zaintere-ika nhŽ delavcev in sevni- tudin,.#*’ marveC mora Hti »oj u re Ceiotno gospodarstvo, tanin« jtgotanifi edina tovarna hlcev a ndMi proizva-Ker Sp Jjofrrala v Jugoslaviji .. . £5* iz zgodovine lahko bia za s*vmco) Objavljamo prispe- ' &2ŽZ5* fern Cunperška, v kate- tastah?]/1’ ie ta tovarna ^okšniLi Se le navijala in s Mi v s« Pro^eml se je ukvar-v^nju. °/em dolgoletnem ddo- 3^3 iiH?? J® bil ustanovljen leta Za <£ 1SPTO sedež v Zagreli? tovan,e ie bila “bH- U* v®dne ra, *11,14 u8°dne prometne ? Pa je v?a?eie> njena širša okoli-d Pasu lmen°vanem evrop-W se vleče prTk » Balk^’ panije’ Francije, ta]?6- Nal^u® piičel obratovati leta [Socen[e ar t0 tovarno je bila t v SloS c°‘ ena najuspešnej- ? a SrnBka tan>nka je "'i. bila Da • °vrstne tovarne v Mi je po dobrem Sllrn • ^ «W1CII1 postonD’ Sod°bnem teh-tet5LZaPosienih ku1’,manihnem števni ’ zaklJučenem ener- krogi’ Z,^UČenem ener-°u> za lastnim virom energije. Jugotanin je bS tako rekoč neodvisen od zunanjih vplivov. Njegov poglavitni izdelek je bil tanin, manjkajoči les so vozili iz okolice Siska in Karlovca. Kmetje iz sevniškega območja so ga dovažali z vpregami, od povsod drugod pa z železnico neposredno v osrčje tovarne. V letu 1937, na primer, je tovarna porabila 2000 vagonov tanin skega lesa. Izvažala 70 o ČETRTEK, 31. VII- ^ 8.08 Z glasbo v dober d#' p) Mladina poje. 9.05 Z 18 ujrll*' poti. 11.30 Znano in P1*1!?,, j/! 12.10 Znane melodije. 12* tijski nasveti (Lojze Kast® naj delamo pri čebelah v b jpO dobi). 12.40 Od vasi do Koncert za mlade poslu« Jezikovni pogovori 15.3 piP glasba. 18.00 Vsa zemlja zapela. 18.15 Lokalne ,2 ' staje se vključujejo. \<)> Irancaixa kvintet za p»b® ’ S6% Minute z ansamblom A aoK^.i 20.00 Četrtkov večer večer (Rado melodije. 22.30 «■*»“ foj goslovanskih studiev- ^ j^U utrinki. 23.10 Paleta slovanskih avtorjev. Nočni program. ,gram' POTA in s in ? Muha med kranjskimi klobasami Sanitarna inšpekcija zaprla Kolodvorsko restavracijo v Novem mestu - Začelo se je s smrdljivimi srčki v omaki — Posoda in pribor slabo pomita — Splošna umazanija Štirinajstega julija dopoldne je neki Pionirjev delavec po telefonu obvestil sanitarno inšpekcijo, da v Kolodvorski restavraciji v Novem mestu strežejo za malico srčke v omaki, ki po njegovi in oceni njegovih sodelavcev smrdijo. \A<*A 1_____________ • ^ležumi poročajo do iz trezni tve ki ]e "!*a Zagrebčana Rada Kmeta, Kjan v hotelu Kandija. niso hn£r V restavracijo, kjer mu razburi?*1L* postfeči- Silovito se je osebje goste strežno krilce<' bo k sodniku za pre- "fiffi;.8 .^ETEP0M - Črno-Pridržal. ^1 so 17. julija zvečer Rudolfa rv?,i,1Zt^zrlit^ 28-letnega * ie nr, vi a iz Črnomlja. Ko razgrafaj P°Plvanju vrnil domov, je 2a^nikamzfrp°rekxšlferetePOm* Del° je - V noči na 20. julij Hloned ? |ostflne v Prevolah izginil ^^o!oooto“sPleiSkode NASU MOPED . V noči na 17.^ julij je ^Pred stanovanja na Zburah ^Sinilo motorno kolo Darka feca- Škode je bilo za sn * ;?. n* kasneje jfrt^*^iuki postaje milici ££ f1™ . ' ^J31 se je na , Pedu, za katerega so zlah-0^u8°tovili, da je last Darka Med ogledom sta sanitarna inšpektorja uprave inšpekcijskih služb Novo mesto našla v kuhinji Je 2 litra in pol omenjenih srčkov; vzorec sta poslala na Zavod za socialno medicino in higiena V analizo je Sel tudi vzorec možganov, ki sta jih inšpektorja našla v hladilniku in so bili po njuni oceni neprimerni za prehrano. Med pregledom prostorov, opreme in pribora Kolodvorske restavracije je bilo ugotovljeno, da sta kuhinja in bife higiensko neprimerno vzdrževana, posoda in pribor sta bila KADILO SE JE Alojz Matkovič iz Suhorja pri Vinici je 19. julija dopoldne peljal z Viatorjevim tovorjanjakom od Laz proti Uršnim selom. V vzvratnem ogledalu je opazil, da se na zadnjem delu tovornjaka kadi, zapeljal je čez bankino, tovornjak se je prevrnil na bok. Škode je bilo za 30.000 din. nesrečna MAGISTRALA Ivo Levanda (26 let) iz Hrastovcev pri Novem Travniku se je 20. julija okoli ene ure peljal z osebnim avtom proti Bregani. Pri Podgrače-nem je na strnjeni črti prehiteval osebni avto, ko je nasproti prav tako z osebnim avtomobilom pripeljala Nemka Rosemarie Reuter. Nemko je odbilo s ceste, Levanda pa se je ustavil na robu. Ivo Levanda je bil huje ranjen, zdravijo ba v brežiški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 70.000 din. V HIŠO Ljubljančan Radigoj Kobal (32 let) je v nedeljo zvečer peljal osebni avto po metliški CBE proti Jurov-skemu brodu. Ob bencinski črpalki je začelo avto zanašati, zdrknil je na pločnik in po dobrih 20 metrih vožnje zadel v hišo. Voznika so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 70.000 din. slabo pomita, mastna, opaziti je bilo celo ostanke hrane. Nevzdrževana je tudi oprema. Veliko je plastične, dotrajane in neprimerne. Med črno posodo so bile umazane krpe za čiščenje tal in metle. Slabo vzdrževana sta bila tudi shramba in hladilnik, med kranjskimi klobasami so našli muho. V shrambi za živila na oknu ni bilo mreže zoper mrčes. Pod oblogo na thd bifeja je bfla umazanija, kozarci so bili slabo pomiti, krpe umazane. Bife shranjuje embalažo na hodniku, kar ovira vstopanje. V zmoti strup namesto zdravila Terezija Stangelj umrla zaradi zastrupitve z insekticidom V soboto je v novomeški bolnišnici umila 68-letna Terezija Štangelj iz Jame. Smrt je nastopila zaradi zastrupitve z insekticidom „Ekalux 25“. Štandjeva je bila srčni astmatik in je na okenski polici hranila stekleničko zdravilnega sirupa in steklenico insekticida. Ženica je bolj slabo videla, ko je hotela vzeti zdravilo, se je zmotila in se^a po steklenički s strupom. Takoj ji je postalo dabo, soseda ji je nudila prvo pomoč, domači so poskrbeli za prevoz v bolnišnica Bilo je prepozno, zdravniki ji niso mogli več pomagati. Glede na ugotovljeno stanje sta inšpektorja prepovedala uporabo poslovnih prostorov. Kolodvorska restavracija bo zaprta, dokler bo nevarnost za zdravje potrošnikov. Predstavnica podjetja Tinca Povše in vodja izmene v kuhinji Milena Cve-tanovski k ugotovitvam inšpektorjev nista imeli pripomb. M. B. ŠEST RANJENIH Jordanec Ahmed Lahmouz, ki dela na Nizozemskem, je 15. julija zjutraj peljal s peugeotom po magistrali proti Zagrebu. Pri Skopicah je zapeljal v levo, ko mu je nasproti popeljal z osebnim avtom 30-fetni Avgust Molan iz Pavlove vasi. Za Jordancem je vozil s fordom Pakistanec Mohmood Hassain, ki dela v Nemčiji. Med umikanjem se je prevrnil na streho. Huje ranjeni so bUi vsi trije vozniki, v Malanovcm avtu &a tudi 38-letni Anton Umek z lalega vrha in 6-letna Sabina Molan; lažee pa tudi 25-letna Mira Molan. V LEVO IN V SMRT V nedeljo zvečer je 39-letni Janez Karlovšek iz Kranja vozil z osebnim avtom po magistrali proti Ljubljani. Pri Otočcu je zapeljal v levo, ko mu |e nasproti s kombijem pripeljal Spanec Antonio Puell Valles. Spanec se je umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Karlovšek je bil takoj mrtev, trije »potniki v osebnem avtu in trije sopotniki v kombiju pa tako ranjeni, da sojih odpeljali v novomeško bolnišnica I STO ""V rKOMt INI ZNAK7 - m novomeškem davnem trgu vozniki in ne vozniki že nakaj časa občudujejo nov prometni znak, na katerem piše „STO“, je pa tudi malo obgrižen. Dražbo mu delata še dva brata, vsi trije pa so obešeni, na modro—beli drog, ki je zdavnaj pozabil, kaj je stoja navpično. (Foto: M. Bauer) V VOGAL - 40-letni Ivan Staj-duhar iz Severina na Kolpi je 17. julija peljal z osebnim avtom skozi Vinica Avto je zaradi neprimerne hirosti zaneslo v vogal hiše. Štajdu-harja so odpeljali v karlovško boni-šnica PREHITRO - Jože Adlešič iz Zuničev, zdomec na Švedskem, je lf • julija peljal z osebnim avtom od Adlešičev proti Črnomlju. V ovinek Sri Purgi je pripeljal z neprimerno ltrostjo, začelo ga je zanašati, zapeljal je na bankino, trčil v zaščitno ograjo, od nje ga je odbilo na nasip, kjer se je prevrnil. Huje ranjenega 23-letnega Adlešiča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Škode je za 100.000 din. NEPREVIDNOST - 18. julija dopoldne je 53-letna Rozalija Jaklič iz Gabrja nameravala prečkati cesto v Gabrju, ne da bi se prepričala, če je pot prosta. Tedaj je za njo z osebnim avtom in neprimerno hitrostjo pripeljal 21-letni Slavko Nose iz Gabrja. Umikal se je v levo, vendar Jakličevo zaradi hitrosti zadel in zbil na tla. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnica V TRAKTOR -5. julija zvečer se je 49-letni Anton Janovič iz Tribuč peljal na kolesu z motorjem po sredini ceste v Tribučah. Ko mu je nasproti s traktorjem pripeljal 44-letni traktorist Pavle Pikonja iz Tribuč, je kolesar zadel v traktoije-vo kdo in padel. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnica ZAVIL V LEVO - Medičan Zahid Durmič se je 16. julija dopoldne peljal na kolesu proti Kolpi. Pred mostom je za njim pripeljal z osebnim avtom in prikolico Nizozemec Herman Brune in ga začel prehitevati, takrat ie Durmič zavil v levo, zadel v prikolico in padel. Kolesarja so odpeljal v novomeško bolnišnica V DROG - Martin Penca (19 let) iz Dol. Mokrega polja ie 20. julija okpli 1. ure peljal z osebnim avtom od Prekope proti Novemu mestu. V Šentjerneju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno čez pločnik, trčil je v drog telefonske napeljave. Voznik in sopotnik Bojan Cecelič iz Dol. Mokrega polja sta bila huje ranjena, zdravita se v novomeški bolnišnici. SSSSSŽKAUI1 CENTER TEHNIČNIH ŠOL NOVO MESTO skupnost za zaposlovanje novo mesto Do IMV NOVO MESTO Razpisujejo 5JPIS v ENOLETNO ŠOLANJE PO SKRAJŠANEM PROGRAMU PROIZVODNE DELAVCE KOVINSKE STROKE. ftls?0Kr''?nje potreb po proizvodnih strokovno-usposobljenih delavcev v DO IMV Novo s*° in istočasni rešitvi problema zaposlitve in šolanja učencev, ki niso bili sprejeti v šolo n° !jB Tedaj se Jc , * nožem. mmm mm r.jj.'* *'.•. V. —'r f 4 t^ii* wt - ’ ^(1 1' * v*1 * ' s'1^ A ^^Yi( šolarji pišejo doživljajske spise v obliki pisem staršem domov, življenje ob morju pa prikažejo tudi na likovnih izdelkih, kijih potem razobesijo v jedilnici. In vsega tega, kar tam v Tašaleri ali pozimi v Bohinjski Bistrici nastane, ni mogoče ovreči z očitki, ki na Trebanjce lete v taki obliki: ,,Kaj bi vi, nerazviti Trebanjci, vodili otroke v šolo v naravo, na morje in v hribe!" Prav v nerazvitosti mnogih krajev pa tiči tudi eden izmed razlogov za trmo trebanjskih pedagogov. Kako bi sicer šolarji s Trebelnega ali iz Dobrniča, če naštejemo najbolj znane nerazvite kraje, sploh videli morje ali se celo naučili plavanja? Žal pa je res, da se mnogi starši kljub opaznemu napredku še vedno težko odločajo za tako obliko „šolanja". Kateri so razlogi, je težko reči. Samo denarni ne morejo biti, saj morajo starši za celotno desetdnevno oskrbo na morju s prevozom vred odšteti borih 800 dinarjev. To pa je za letovanje pod strokovnim vodstvom učiteljev, dobro in izdatno hrano ter zdravniško oskrbo gotovo majhna cena. Seveda vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo požrtvovalnega dela učiteljev, če ne bi kdaj pa kdaj kapnila kakšna pomoč od združenega dela. Na koncu koncev so pa tudi ostali računi čisti in znašajo za eno izmeno 320.000 dinarjev, vsega denarja pa za letno in zimsko šolo v naravi porabijo, pravzaprav imajo pripravljenih milijon dvesto šestdeset tisoč dinarjev. Žal pa imajo težave z najemanjem prostora, saj Arenaturist iz Pulja hoče iz njih iztisniti toliko, kolikor prinaša komercialni turizem. Zato se največ težav poraja prav ob podaljševanju pogodbe o najemanju prostora, za katerega morajo prav letos spet podpisati pogodbo. Prostora, ki ga je pred leti našel Roman Ogrin, namreč ne bi radi izgubili. Doslej so vanj vložili že preveč sredstev in dela. J. SIMČIČ trebanjskih osnovnih šol. Osnovna naloga, s katero so se deset dni bivanja na morju ubadali, je bilo učenje plavanja. Uspehi, ki so jih v boju za bronastega, srebrnega in zlatega delfinčka dosegli, so zavidanja vredni. Velika večina učencev namreč splava prav na morju in si tako pribori delfinčka. Uspehi seveda ne pridejo sami od sebe, zrastejo iz prizadevanj učencev in strokovnega dela učiteljev, katerih mnogi v tej šoli sodelujejo že leta. Vendar učitelji ne obvladajo samo poučevanja plavanja, ampak morajo imeti prav smisel za delo z učenci v naravi. Tu namreč na „katedrskih" odnosov. Tu prevladujejo bolj prijateljski odnosi. Seveda se trebanjski šolarji na morju ne uče samo plavanja. Veliko se nauče o taborništvu, o rastlinstvu in živalstvu v primorskih krajih, tamkajšnjem načinu življenja. Se posebno pomembno je, da se z življenjem pod šotorom prilagajajo življenju v posebnih razmerah, kar je koristno tudi za SLO. Da ne govorimo o režimu taborskega življenja, rednem vstajanju, zborih, umivanju, skratka redu, ki marsikomu ostane kot velika pridobitev za življenje. O vsem tem dopolniti in morda najti nove in še boljše oblike. Letošnje šole v naravi v Tašaleri se je udeležilo okoli 300 učencev četrtih razredov iz vseh mmm u VOJAŠKI KOTIČEK V času, ko je v letos res bogati rasti jurčkov nastopilo krajše zatišje, so se v velikih količinah pojavile golobice. Poznavalci gob trde, da niso prav nič manj okusne od, recimo, gobanov. Za golobice je značilno, da rastejo predvsem v listnatem in manj v iglastem gozdu, največ pa pod hrasti in brezami, ponavadi stran od drugih gozdnih rastlin. Golobic je več vrst, ločimo pa jih po barvi klobuka na zelenkaste, modrikaste, sive, rumeneče, zlate (vse te so užitne) ter na črnikaste. Balkansko orožje je znano po svoji bogati in svojevrstni okrašenosti. Pištole pri tem niso nikakršna izjema; oglejmo si med lepoticami tri, ki so morda najlepše. Skadarke, ki jih omenjajo zgoraj navedeni verzi iz Fra Grga Martiča „Osvetnikov", so tako bogato okrašene s filigransko mrežo, da se je težko odločiti, ali gre za uporabno orožje ali umetnino. „Skadarke" se seveda imenujejo zato, ker so jih izdelovali vSkadru poleg tega so jih izdelovali še v Kotorvi in Dubrovniku. Kljub temu veljajo te kremenjače za ..albanske" pištole. Pri skadarkah so v filigransko mreže vdelane korale, ki pa so pri pištolah merdžankinjah (merdžan - korala) poglavitni okras in sploh značilnost. Nekatere merdžankinje so povsem prekrite z velikimi koralami. To so tipične sredozemske pištole tistega časa; razširjene so vse do Afrike, saj sojih našli tudi v Maroku Še besedo, dve o slivanki, lepotici iz Slivna. Ta izredna pištola je dolga, vitka in tanka. Vsa je ovita v fino filigransko mrežo Že orne njeni pesnik Fra Grga Martič si ni mogel kaj, da /le bi v verzih ovekavečil tudi te ..oborožene" krasotice: A rekli su i vjeru zadali, Kad su puške puni/i slivanke, Tri/jetnikom, suhim tučenikom. POLITIČNI TERORIZEM Politični terorizem je sistematična, politično doktrinarna uporaba različnih oblik nasilja kot poglavitnega ali pa celo edinega sredstva političnega boja. Njegov namen je zlasti ustrahovali nasprotnika, tako na primer s podtikanjem bomb, genocidi nad ljudstvi, nasiljem pri zasliševanju političnih osumljencev, ugrabitvami in izsiljevanjem ter z drugimi oblikami psihološkega pritiska. Politični terorizem se pojavlja kot levi in desni, gre lahko za nasilje posameznikov, skupin, političnih gibanj, države. Menijo da politični terorizem ni bil niti v preteklosti niti ni danes perspektivna osnova boja za družbeni napredek Politični terorizem je bil in bo ostal na obrobju stvarnih družbenih premikov ne glede na njegova taka ali drugačna dejanja. Značilno zanj je, da so njegova pogosto povod za okrepitev reakcije za u je izrednih ukrepov. V sodobnih deželah se politični tero praviloma pojavlja v deželah, ki so polit,c rjŠke stabilne. Značilne so nekatere latinskoam države, več afriških dežel, sosednja 'ta!l,(ladOY našo državo je v času evforije nacional'z ^3' skaio več terorističnih skupin sovražne e Njihovi poskusi so bili v kali zatrti, cije Skajno desne ali skrajno leve ter°-skupine in.gibanja včasih podpirajo tud' tuje agenture z namenom, da bi tak luje dgen iure z iidnujiiuiii/ uo . po čen svetovni imperializem obdržal svo) je. s0 fl* V sodobnem političnem terorizmu 0pd, drugimi bile ali so še znane skupme, ko ^ ju če brigade, Baader—Meinhoff, Grtjani^fgšiJt' Črni september in vrsta fašističnih in čnih skupin. .Hi v 0^'■(,! Politični terorizem se je pojavil t kri?nar socializma. Primer je stanilizem, ki J ^tali* trenutkih iskal rešitve v birokratsk nih zatiranjih in tlačenju. nosečnost poleti V prvih mesecih nosečnosti vam tudi poletna vročina in obleka ne bo delala težav, pač pa visoka nosečnost. Če se avgusta ali septembra pripravljate na porod, je ta čas naj- boljša zelo široka obleka iz lahkega bombažnega-blaga. Za okras so le beli našitki ob ovratniku, na žepih in na rokavih. Gladka enobarvna obleka pa je bolj za parado. vrtiček na balkonu OROŽJE ALI UMETNINA Življenje v bloku bo morda manj togo in bolj bo videti prirodno, če boste na balkonu uredili zelenjavni vrt. Nič nemogočega! Ob vogalih v posodah z zemljo lepo uspevajo paprika in paradižniki, sicer pa škafi če z zemljo razpostavite povsod, kjer je prostor. Tak vrtiček je namreč tudi zaradi visokih cen teh pridelkov še kaj drugega kot okras in veselje. golobic spečemo na m°^ ogreti plošči štedilnika, jih pa tudi dušimo, celo vlaF* mo, le za sušenje niso. J Možnosti za zamenjaj užitnih golobic je glette njihove značilne barve 'n P-močni beli in polni koce malo. Nekateri se boje zan^ njave med zelenkasto 9° co in zeleno mušnico, veiw . ima slednja na kocenu obr ček, ki ga golobica nima. P leg tega pa je kocen nnušniOj pri dnu močno odebelje° ■*' obdan z ostanki ovojnice, golobice mandljeve, krhke, smrdljive bljuvne, ki pa so neužitne, še posebno slednja. Medtem ko je ostale z lahkoto razločiti eno od druge, ima bljuvna golobica vijoličasto rdeč, kasneje pa krvavo rdeč klobuk. Vrnimo se k užitnim. Najbolj znani sta seveda zelenkasta in modrikasta golobica, ki jih lahko pripravimo na vse mogoče načine (vendar le mlade, ko je klobuk še kroglast in ne sploščen). Eden najpogostejših je, da klobuke Tako Vera Splichal. Inšpektorji seveda ne morejo iz čarovniškega cilindra potegniti kilograme kave ali tone kurilnega olja, lahko pa pomagajo potrošniško mrzlico omejiti v mejah razuma. Zanimivo je, da je mrzlicžk na podeželju veliko manjša kot v mestih. Zadeva je preprosta. Podeželski trgovec v, recimo, Stranski vasi natančno ve, da popije ta in ta Micka približnih 20 dekagramov kave na mesec, umazanih cunj pa je ravno za 5 kilogramov praška. Toliko Micka tudi dobi, če stvari so na zalogi. V mestih je drugače: kolikor je trgovin, toliko je tudi možnosti. Manj morale, več poguma? Če to je pogum, če to je preskrba, če to je trgovina. M. 6. s-------------------------------------------------- x Proizvodi, ki se štejejo za oceno preskrbljenosti: črni kruh — osnovni tip, mleko, jogurt, sir gavda, sir trapist, sir ementalec, surovo maslo, sveže meso, govedina, junetina, perutnina, jajca, pšenična moka, testenine, riž, jedilno olje, mast, sladkor, sol, kava, fižol, zelena solata, radič, krompir, čebula, jabolka, limone, pomaranče, banane, milo, pralna sredstva, vžigalice, bencin, kurilno olje, premog, drva. elektrika s pametjo mo x^etska kriza nas resno opozarja, da mora-ener '7' M gospodarno uporabljati razpoložljivo :e 9I)°: To velja zlasti za električno energijo, ki dl vsestranske uporabe najbolj razširjena in za potrošnika najbolj ugodna oblika energije. Racionalizirati porabo električne ali kakršnekoli druge energije seveda ne pomeni zmanjšati potrošnjo za vsako ceno, torej na račun primerne Hakupovalne Mrzlice *ak°ha oh tr*n’ inšpektorat je izdal na temelju 5l|0'žvoc|jhVeif.no navot*i'° ° kontroli odredbe o > e ohx ' Se štejejo za blago osnovne pre-naSnostin°v- Pdredba je v (ne)posredni zvezi z r?i časa vi °ziroma nakupovalno mrzlico, ki že Do? 0skrbi 3da na n®*em tr9u osnovne preskrbe. slo.0Variali s* bla9?m osnovne preskrbe smo se in> ^Žb nhx-*n2. inšpektorico uprave inšpekcij-ebnie \/ Črnomelj, Metlika, Novo mesto n-'0 Za,'>r° Spllchal- k'k°t se "«« vsak dan poročamo v Ljublja-tud' tedni je rekla Spl ichalova. Pred 'ahi 9'avna °i|e b'*a stiska na višku, je bilo to Dri ° Povem "h,093 tržne .inšpekcije. Za nazaj k)iv niik se tr90vci niso vedno obnašali 4aa\^fiinomaVanaPOr°.čila niso bila najboli Uc)i dpicf ,e bll° vse v redu- O tem tvo, da med kontrolami nismo ugotovili, da bi katerikoli trgovec zadrževal blago, čakaje na višjo ceno in boljši zaslužek. Druga zgodba je s knjigami povpraševanj. Slednje morajo trgovci obvezno voditi. Februarja, ko smo ob pomanjkanjih gledali predvsem te knjige, so bile domala nepopisane. Ko je šlo nekaj trgovcev k sodniku za prekrške, so se knjige izpolnile, učinka pa ni, saj tega ali onega še vedno ni dovolj na tržišču. Čakamo na tako imenovano oblikovanje cen in druge ukrepe. Druga zgodba. Pozitivno je tudi, da zdaj trgovci sami presojajo, kdaj je primerno omejiti prodajo tega ali onega proizvoda. To trgovcem dovoljuje tudi določilo zakona o blagovnem prometu. Dejstvo je, da zadnje čase ni bilo ali še ni mogoče kupiti kave in pralnega praška. Tudi olja nekaj časa ni bilo, za sladkor je izbruhnila umetna panika. Ob dejstvu, da nekatere stvari-so, nekaterih pa ni, je treba upoštevati nekaj dejstev. Morebiti vzporednih. Potrošnik bi moral kupovati pametno, bolje rečeno, razumno. Če kdo kupi 100 litrov olja, njegov soobčan ne bo deležen niti kapljice. Ob nakupovalni mrzlici so prišla „na dan" tudi naša skladišča. Trgovci jih imajo kvečjemu za 14 dni. Ali zaradi teh in drugih razlogov ne bi bilo pametno ustanoviti, postaviti skladišča, ki bi ^ dolenjske vsebovala blago osnovne preskrbe občanov za eno občino, regijo? Tretja stvar je fenomen mrzlice. Ta je kot plaz. Aktivirati bi morali potrošniške svete, ki bi ljudem povedali, kakšno je dejansko stanje in kako se je ravnati. Brez laži, seveda. Velikokrat povzroče potrošniško mrzlico sami trgovci, ki znancem in prijateljem namignejo, da bo tega ali onega zmanjkalo. Preprečevanje takih škodljivih alarmov je naloga vodilnih v trgovini in seveda samoupravne delavske kontrole. Pa se je izkazalo, da v nekaterih trgovskih podjetjih niti ne vedo, da delavska kontrola sploh je, kaj šele, kdo je njen predsednik ali član. Za nas, inšpektorje, velja, da radi pridemo na vsak sestanek sveta potrošnikov, samoupravne delavske kontrole itd. S trgovci je aogovorjeno, aa bomo zvedeli ime vsakega človeka, ki bi s pretiranim nakupom povzročil nakupovalno mrzlico. Ko ni bilo ali še ni nekaterih stvari, preverjamo tudi tako imenovani odnos do stalnih kupcev. Po mnenju nekaterih trgovcev naj bi ti imeli prednost. Pa je nimajo, čeprav puste v eni trgovini pol plače. Zaradi dajanja prednosti se bodo kršitelji zagovarjali pred častnim razsodiščem pri Gospodarski zbornici SR Slovenije." življenjske ravni in zaviranja splošnega razvoja. Gre samo za uporabo energije s pametjo, da z manj energije dosežemo enak ali celo večji učinek. Najpametneje je seveda varčevati pri velikih porabnikih. Pri elektriki so to električno ogrevanje, topla voda, razsvetljava, priprava in shranjevanje živil in nega perila. Za električno ogrevanje velja, da bpmo največ prihranili, če bo v dnevni sobi temperatura 18—20 stopinj Celzija, v otroški 20, v kuhinji 18, splanici 16—18 n^toplejša pa naj bo kopalnica — od 22 do 24 stopinj Celzija. Električne peči so pravilno nameščene, če so postavljene ob hladno zunanjo steno ali pa pod okno. Če pogledamo, kje gre iz hiše največ toplote, so na prvem mestu okna (46 odstotkov), sledijo zidovi (43), skozi streho gre 5 odstotkov toplote, v tla pa 5. To jasno govori, da mora imeti hiša čim bolje izolirane zidove in čim bolj izolacijsko dognana okna. Mimogrede rečeno: ogrevanje atrijske hiše je precej dražje od vrstne in klasične. Za eno uro električnega ogrevanja porabi vrstna hiša s 100 kvadrati koristne površine za 10 kilovatov elektrike, dvojček 13, prosto stoječa hiša 20, atrijska hiša pa 23 kilovatov. Z elektriko lahko varčujemo tudi z izolacijo toplovodnih cevi, z izbiro bojlerjev s čim boljšo izolacijo ohišja, z rednim vzdrževanjem električnega grelca in drugih toplovodnih instalacij, s primemo nastavitvijo termostata bojlerja. Najbolj gospodarna nastavitev temperature v bojlerjih je (glede na izgube) 45 do 60 stopinj. Veliko privarčuje tudi mešalna baterija, čeprav je draga, najbolj radikalni varčevalci priporočajo tuš namesto udobnega ležanja v kadi. Denar jemljejo iz žepa tudi pokvarjene pipe. Če pušča pipa 10 kapljic na minuto, je to 170 litrov vode na mesec. Precej drago, če je voda topla. Pri pripravi in uporabi tople vode varčujemo tudi z izbiro ustrezne velikosti bojlerja. Za družine, ki potrebujejo manj vode, so primernješi pretočni bojlerji, veliki akumulacijski bojlerji so za družine z velikimi potrebami po topli vodit-Veliko prihranimo tudi, če se izogibamo dolgim toplovodnim napeljavam. Drugo poglavje varčevanja z elektriko je razsvetljava. Čeprav danes v gospodinjstvu v glavnem uporabljajo žarnice z nitko, so fluorescenčne cevi za dve tretjini bolj gospodarne. Prednost fluorescenčne cevi pred žarnico je v večjem svetlobnem izkoristku, daljši življenjski dobi in manjši občutljivosti za nihanje omrežne napetosti. Če pa prostore osvetljujemo z žarnicami na nitko — to je tudi praksa — je varčneje uporabljati žarnice z dvojno ali trojno volframovo nitko. Žarnice z večjo močjo imajo boljši svetlobni izkoristek in so zato bolj gospodarne. Tako na primer žarnica moči 100 vatov sveti enako svetlo kot 6 žarnic po 25 vatov. Prihranek je velik, saj je 6 krat 25 vatov 150 vatov. Pri varčevanju z razsvetljavo ni odveč povedati ali ponoviti geslo naših babic in dedkov: Če luč ni potrebna, jo ugasni! Ker je treba jesti, je treba tudi kuhati. Tu lahko prihranimo precej elektrike, če uporabljamo hitrogrelno ploščo, če kuhalne plošče izključimo 3 do 5 minut pred koncem kuha.-,ja, če kuhamo jedi v čim manjši količini vode. Pečico s slastnim puranom ali domačo kokošjo pa je primemo izključiti tudi 10 minut pred koncem pečenja. Veliko varčuje tudi posoda. Dobra posoda ima ravno dno, na kuhalno ploščo damo lonec, ki ima približen premer plošče. Nekateri se zavzemajo tudi za kuhanje v posodah z zvišanim pritiskom - tako imenovanih ekonom loncih. Zadeva je stvar okusa, dokazane prednosti teh posod pa je prihranek energije, ki sega do 60 odstotkov, prihranek časa je 20 do 80-odstoten, biološka in hranljiva vrednost beljakovin, maščob in obljikovih hidratov se menda ne spremeni, kuhanje ne uhičuje vitaminov, predvsem ne vitamina A in D. Stvar zase pri varčevanju z elektriko so tudi hladilniki. Prazen hladilnik „molze" elektriko. Velja, da ima član družine v hladilniku na voljo 40 do 50 litrov prostornine, v zmrzovalniku pa 60 do 80. Potem pa računajte! Hladilnik varčuje, če stoji v čim bolj hladnem prostoru, manj dinarjev bo šlo iz žepa tudi, če hladilnik ne stoji ob štedilniku ali radiatorju, če nanj ne sije sonce itd. Nespametno je v hladilnik dajati vroče jedi, porabo električne energije povečujejo ledene obloge na izparilniku. Pravilo je, da je treba led v hladilniku odtajati na vsakih 10 do 14 dni. Zadnje poglavje tega kratkega tečaja o varčevanju z električno energijo je perilo in vse, kar je v zvezi z njim. Najbolj idealen je seveda pralni stroj, ki ima že vgrajene varčevalne programe. Navadni smrtniki pa varčujejo tudi s primemo polnitvijo pralnega stroja. Za pralni stroj zmogljivosti 5 kg je najprimerneje, če damo vanj 4,5 kilograma manj umazanega belega perila ali 3 kilograme zelo umazanega belega perila ali 2 kg sintetike ali 1 kg volnenih stvari. Drobna varčevalna zvijača je tudi v pravilni nastavitvi termostata oziroma izbiri programa. Če perilo ni preveč umazano, ga lahko dobro operemo tudi pri do 20 stopinj nižji temperaturi, kot je sicer ukazano. Pri pranju perila, ki ni zelo umazano, lahko opustimo predpranje in eno izpiranje. Privarčevali bomo elektriko, čas in pralni prašek. „Cunje" je treba tudi posušiti. Najbolje in najceneje se perilo suši na prostem. Ce ni možnosti naravnega sušenja, je varčneje sušiti perilo v centrigufi kakor v električnem sušilniku. Veliko elektrike gre tudi v likalnike. Tu ni večje pomoči ali nasveta. Nekoliko pa varčujemo, če uporabljamo kvalitetne likalnike in če dobro organiziramo delo pri likanju. r« t J | Starejši ljudje so zmajevali z glavo, kadar napovedal kakšen davek. Sicer pa je Jopi nav8(*|) govoril o mestnem redu, prijavi psov, n°6n®; miru od osme zvečer do šeste zjutraj. Na kon°^J( skih izdatkih, saj se je varčevalo pri v****, krajcarju! Olja takrat niso veliko rabili, bil P* „kunerol", podoben današnji margarini. Gostilna na Bregu je bila vedno dobro ob* j na. Gasilske veselice so se vrstile in divji ko5^ so bili okrašeni z lamioni. Tudi kegljišče j® priključeno h gostilni. Med seboj so tekffl ^ godbeniki in obrtniki. Ni šlo vedno brez Pr"jrjl Otročaji smo postavljali keglje. Pri tem si JjL,. dobro paziti, da nisi dobil kroglo v flLj Kegljači so največ pili cviček, jedli pa.®j8|iO Pečenka ni bila za vsakega, redki so bil' petični, da so si jo lahko privoščili. Mimogrede je prodal tudi za dve številki prevelik klobuk. Ata Šmalc so bili dobri' po duši, niso „šparali" z drobižem. Otročaji smo bili deležni krajcarjev, ki jih je metal po naših glavah. Trgovec Košir je prodajal blago, Murna pa pecivo in lect Velika srca z majhnim ogledalom in prijetnim napisom so fantje kupovali in dajali svojim dekletom. Čim je dekle dobilo srce, je zardelo kot purman in se stiskalo k fantu. Verjelo je, kot vse ženske, da je res, od srca, kar piše na lectu. Največji sejmi so bili na Glavnem trgu in ob porciunkuli, ko je prišlo v mesto na tisoče Belokranjcev v značilni beli noši. Tedaj so bila vsa gostišča polna. Tu se je jedlo in pilo, kregalo in barantalo, največ na Košakovem dvorišču. Slišal si vsa dolenjska narečja, ni manjkalo tudi Kočevarjev, ki so „hinder-hondrali" otročajem v veselje. Včasih smo jih vprašali: „Vo gešta hin, du, kaubla? " (Kam pa greš, tele? ) Otroci res vse poberejo, najprej pa tisto, kar ni lepo. koru, kamor je prav rado hodilo gledat in nekoliko tudi poslušat organista Ignaca Hladnika. Spominjam se, ko je k nam prišel k Štukljevim na obisk pevec Betteto. Ko je pel na koru kapiteljske cerkve, so vse tercialke jokale. Ko pa so prišli iz cerkve, so se pa smejale. Dame so se tako smukale okoli tistega Betteta, da celo njegovi zaročenki ni bilo prav. Pod Kapitljem je stanovala’neka Nela, starejša ženska, zelo osamljena. Dekletom je posojala romane, kot: Živa zakopana, Strah na Sokolskem gradu itd. Življenje si je na strahoten način končala na starem pokopališču: polila se je z bencinom na grobu svoje matere in umrla v strahovitih mukah. Neko dekle pa je skočilo pod vlak zaradi ljubezni. Tako je mesto takrat živelo in marsikaj se je dogajalo čeprav je kraj štel samo 2.000 prebivalcev. Danes objavljamo zadnji spomin Eda Zorka na novomeško žitje in bitje pred prvo svetovno vojno. Njegovo dosedanje pisanje, ki smo ga v Prilogi objavili v dveh nadaljevanjih, je zlasti med starejšimi Novomeščani vzbudilo veliko zanimanje in sveženj odmevov, ob „coca coli" pa se je nad „poškrobljenim" življenjem (pra)dedkov in (pra)babic morda zamislil tudi kakšen najstnik. Takole pripoveduje Zorko: „Tudi brivcev ni manjkalo v Novem mestu: Svetec, Karaš, Buk in Ferlič. Svetovalec je bil odličen masker in ni bilo igre, da se ni izkazal kot pravi mojster v šminkanju. Bavili so se ata Svetec celo z zdravljenjem kurjih očes. Vsestranskih ljudi j bilo še nekaj, med njimi kovaški mojster Peter Gorupič, ki ni bil samo odličen kovač, ampak tudi mojster novomeških lepotcev: vedno eleganten, dober poznavalec taroka, pa tudi pri plesnih vajah in maskenbalu se je vedno izkazal med prvimi kavalirji. Čevljarjev je bilo precej; kdor se v šoli ni učil, so ga doma po stari ljudski navadi strašili, da bo za šuštarja. To seje zgodilo Poldetu Ciglerju; njegov oče je bil čevljarski mojster. Čeprav je bil Polde odličen učenec, ga oče ni dal naprej v šole. Doma pa ga je podil s kneftro, ker Poldeta čevljarstvo ni veselilo. Bila pa sta oba Ciglarja dobra igralca, največkrat sta igrala na obrtniškem odru v Rokodelskem domu. Obrtniki so uprizarjali domače igre, tako Rokovnjače, Tihotapce, Našo kri, in dvorana je bila vedno polna. Policaji na frakeljček Mestni policaji niso imeli dosti dela. Zvečer so hodili malo po gostilnah opozarjat zaradi policijske ure. Vedelo pa se je, da gostilničar prav rad stisne policaju kakšen frakeljček, da je tiho. Tako so lahko gostje nadaljevali še kakšne pol ure. Kriminala je bilo zelo malo. Sodniki niso bili preveč obremenjeni. Pretepov pa je bilo ob raznih slovesnostih in v gostilnah zaradi fantovske objestnosti, največ pa zaradi deklet. Nekaj obračunavanja je bilo tudi zaradi ciganske kraje kokoši in ciganskih lepotic. Cigani so imeli svoje šotore postavljene v Kačjih ridah blizu Pintarja", ki je imel vedno kakšno mrhovino in ta je njim šla prav v slast. Zbolel pa ni nobeden, imeli so dobre želodce. Cigani so imeli svoja bivališča tudi za Pogancami in v vaseh proti Srebrničam. Za Drsko je bila vas Brod, tu je bil pred prvo vojno velik požar in precej posestnikov je izgubilo svoj dom. Srrirad po ožganih prašičih se dolgo ni polegel. Cigani so se zelo pogosto potepali tam okrog, ljudje so jih podili in zmerjali, vsake človeške nesreče je bil kriv le cigan. Ignac Hladnik in frnikole Otročajem v zabavo je bilo tudi frnikolanje. Imeli smo navadne frnikole dobil si jih pet za krajcar in 30 za groš) in steklene, velike in male. Steklene so bile dražje. Odmeril si korak ali dva, postavil frnikole v vrsto kot vojake in začel zadevati. Kar si zadel, je bilo tvoje. Omenil sem že, kako rad je z nami igral organist in profesor Ignac Hladnik. Nametal je frnikol, da se je bliskalo, in jih še dokupil, da smo imeli za nove ali pa za malico pri trgovcu Kobetu. Ta je imel imenitno delikateso, otroci smo ji rekli „abšni-celjni" zaradi odpadkov pri rezanju slastno dišeče šunke. Malo tistega Špeha, zraven pa kos domačega kruha, in to vse za 10 vinarjev ali 5 krajcarjev! Krona je imela 100 vinarjev ali 50 krajcarjev, groš 10 vinarjev in zeksar 20 vinarjev ali 10 krajcarjev. Dobil si za groš 5 žemelj, za zeksar pa celo 7. Preste smo kupovali po dva vinarja. Vprašali boste, koliko je dnevno zaslužil navaden delavec. Krono. Če je dve, je bilo že veliko. Učitelj je imel 60 ali nekaj več kron na mesec. Poleg frnikol smo otroci poznali tudi druge igre: domine in tombolo zelo dobro, šah pa bolj malo. Laterno magiko je prvi imel Miran Jarc, svetila je na petrolej. Kolesa pa so bila bolj redka, imeli so jih samo premožni. Novomeške lepotice N Ko smo že pri obrtnikih: mesto je imelo tudi kolarje in kovače, šivilj je bilo dovolj, obrtniških strok je bilo na pretek. Vodni inštalater Prezelj s Florjanovega trga je imel veliko delavnico tudi ob Krki. Njegova hčerka Rozi je bila posebne vrste lepotica. Omeniti pa moramo tudi druge novomeške Jepotice tistega časa. Tu so bile/Valči, Vera Barboričeva, Bukova, Svetčeva Pavla, Švajgerjeva Cirila, Vidičeva Vida, Osvaldova, Vasiče-va Nada, Kronigerjeva Sonja iri še nekatere. Vse so se odlikovale po lepoti in marsikdo je zaradi njih izgubil glavo. Študentje so bezljali za njimi, bije pa so nedostopne in so delale čast novomeškim dekletom. Imelo pa je mesto tudi nekaj takih, da so se sčasoma znašle v Bosni in slabih lokalih. Pa saj tako je povsod po svetu. Veličastne procesije Novomeške procesije so bile veličastne, posebno šmihelska, ki se je vila iz Šmihela mimo. pokopališča in skozi Kandijo nazaj v farno cerkev. Poleg novomeške godbe in gasilcev so bile z zastavo zastopane vse fame cerkve. Še posebno so bile ,,nobel" tretjerednice z modrim škapulirjem okoii vratu, verjetno same device. Ljudje so jih imenovali tercijalke. Rade so dajale vbogajme za zveličanje v nebesih, posebno če so se plazile za glavnim oltarjem in dajale v ta namen krone in groše. Zelo jih je imel pod komando pater Pavel iz frančiškanske cerkve; o njem se.je marsikaj šušljalo, preden je bil prestavljen v Maribor. Novomeški trgovci so imeii svoj gremij ali združenje. Trgovec Šmafc nam je bil otročajem najbolj všeč, ker je znal tako lepo govoriti. Naredbe po bobnu Na Bregu in na Krki je bilo vedno dosti življenja. Vode po hišah ni bilo, vodnjak je stal pred Vidičevo hišo in tu se je obiralo do kosti. Precej veselja je vedno naredil s svojim malim bobnom tudi Petričev Jopi, ko ga je občina poslala oznanjat razglase in naredbe. Hodil je po mestu od trga do trga, zbobnal skupaj ljudi, (ponajveč so ikupaj drli otroci), se ozrl, če je poslušalcev primerno število, za začetek še enkrat udaril s palčkama na boben in zdrdral svoje sporočilo. Zaročenka v škripcih Moda v Novem mestu je bila na vrhuncu. Nekatere ženska so grozno rade konkurirale Ljubljančankam. Ob tem je bilo tudi malo nasmihanja, Kot je navada v majhnih mefctih. To se je pokazalo pri prorssijah in tudi po cerkvah, saj večina ienstva ni molila ne v cerkvi in ne na MMB Nenavaden in zanimiv je kitajski način zdrav-Wa. Vsak član brigade plača na leto 1 juan za bolnico, sicer pa bosonogi doktorji skrbijo za zdravje članov brigade. Če išče brigadir pomoč pri bosonogem zdravniku, plača pol juana, in če mu ta ne more sam pomagati, ga pošlje v bolnišnico. V vsej Kitajski je 1,8 milijona bosonogih zdravnikov. Imajo srednjo šolo, leto dni pouka v bolnici in tečaj s področja higiene. Poznajo zlasti vse domače bolezni. Sami določijo ^agnozo, izvajajo tudi akupunkturo. Kot doktorji delajo samo v prostem času, sicer pa ima od njih svoj redni poklic. Svoje delovno mesto lahko zapustijo, če morajo nujno pomagati bolniku. Med bosonogimi zdravniki pa je kar “ftjina sžensk. Zaslužijo 50 juanov na mesec, Učenci in sestre pa skoraj 30 juanov. Tovariš Mao Guang—Pei, tradicionalni zdravnik, mi je pripovedoval: ..Izučil sem se za pravnika v mestu Guang-Han, pri nekem zelo »avnem zdravniku. Nisem se učil iz knjig, pač pa zdravnikovega pripovedovanja. Kitajska medicina je označena takole: VIDETI: Zdravnik gleda najprej bolnika: oči, nos, usta, jezik, ušesa, lase. USATI: Posluša bolnikov glas. Ali je svež ali r®Z moči, razločen, hripav. Zdravnik vpraša Potnika, če ga trese mrzlica, če ima temperaturo, rj Sf poti, če ga boli glava in kje ima bolečine in ** je urin normalen, pa poizve kako je z ^etitom. Doktor ugotavlja vzroke bolezni, nove tistih, ki jih je pacient že prebolel. Pri ženskah vPraša še za menstruacijo, pri otrokih za prebole- 06 otroške bolezni." 2aPe 23 kakega človeka delo pretežko, ga . ne boleti glava, smatrajo, da gre za duševni Potisk. Spet navajam doktorja: .Vprašam bolni- a' kakšni so njegovi občutki. Če je vesel, če se !*d jezi, če ima hude skrbi, je boječ, žalosten itd. Ko merijo kitajski zdravniki puls, nimajo ure v ”Jk' kot pri nas. „To je vprašanje izkušenosti, “čutka," mi je pojasnil zdravnik. „lmamo tri /*te zdravil: rastlinska, živalska (kosti tigra, P'ce, kače, rogovi srnjaka itd.) in mineralne, azlični kamni delajo proti strupom v človeškem proti vročini in zmleti v prah pomagajo “Oniku tudi bolje pljuvati. Mi ne vprašamo r?*nika tako kmalu glede njegovega seksualnega oljenja. Ljudje o tem ne govorijo, ker jih je 5*m. Včasih pa moram kot zdravnik le vprašati, je seksualno življenje v redu ali ne. Neki **°lnilc, ki je pred kratkim prišel k meni, je imel Po vsem telesu bolečine. Ugotovil sem, da zato, *®r je prepogosto ljubil svojo ženo. Potenca je j*jvisna od duševnega stanja in tipa človeka: če je k°o veseljak in živi sproščeno, je močno poten-ten- Če kdo trdo dela in je pogosto bolan, je Potenca bistveno manjša. Pred poroko mlade Pare informiramo o seksualnem življenju." p°zneje sem izvedela, da je tak seksualni pouk zelo površen. Prišli smo do samostana Baoguang iz leta 1951. Nasproti vhoda, kakih 50 metrov daleč, stoji stena iz opeke, sredi te stene v višini človeka pa je vzidana tabla s kitajskim znamenjem. Pred vhodom je spet gneča, zlasti okrog moža, ki ima z rdečim robcem zavezane oči. Ta se mora dotipati do kitajskih znamenj. Če mu uspe, ga čaka dolgo in srečno življenje, hrane v obilju in oblek, kolikor hoče. Nesrečnež je končal v grmičju. Slutim, da bodo tudi meni zavezali oči, in pregledam v hipu nekaj deževnih mlak, v upanju, da bi pod robcem le malce videla na tla in se znala orientirati. Potem- me nekajkrat zavrtijo, jaz pa s pomočjo deževnih mlak po predvidevanju grem naravnost k zidu in zagrabim z obema rokama kitajska znamenja. „Aaaahl" vzklikne množica začudeno. Sram me je, da sem jih tako potegnila za nos. Samostan restavrirajo. Fasada je pokrita s plastiko. Neki moški ki je bil budist, pa zdaj ni več, nas spremlja v vrt, ki ima v sredi krasno tanko pagodo s 13 strehicami, na katerih visijo zvončki in v vetru pozvanjajo. V pagodi v mraku sedi pozlačeni zlati Budha, pred njim pa je skodelica s peskom. V pesek so zataknjene palice z dišavami. Te gorijo in omotično dišijo. Veliko svojega časa in moči ie posvetil tudi političnemu delovanju, saj je bil član glavnega odbora OF za Slovenijo, izvoljen je bil tudi za zveznega poslanca. Za svoje delovanje je dobil številna odlikovanja, bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in dvakrat je dobil Prešernovo nagrado. Ko je leta 1955 umrl, so se njegovega pogreba udeležili najvišji politični predstavniki Slovenije. Z izrednim prispevkom dr. Pavla Lunačka pri razvoju partizanskega zdravstva — ustanovil je preko šestdeset partizanskih skritih bolnišnic in s tem razvil koncept partizanskega zdravstva, v partizanski bolnišnici Jelendol na Rogu pa je zapisan tudi kot človek, ki je za tisto-bolnišnico našel prostor - njegovo delovanje še ni zaokroženo. Izredno važno je namreč tudi njegovo prosve-titeljsko delo na zdravstvenem področju, kjer je v skladu z očetovo dediščino šel v širino, kar šele zaokroža in oplemenjuje prispevek družine Lunaček, nikakor pa ga ne in ga ne bi smelo zaključevati. Pomeniti bi moral temelj in začetek slehernega delovanja v naši družbi. In kot pravijo mladi ter njihovi učitelji s šentruperške osnovnice, ki so precej prostora v svojem glasilu Preproste besede namenili tudi Lunačkom, ostaja njihovo delo prej kot slej vzor tudi zanje. J. SIMČIČ BOSONOGI ZDRAVNIKI IN DUŠA V PETELINU pobček s pleteno košaricg, polno ponarejenega denarja za ritualno prižiganje. Za njim gredo štiri deklice v gosjem redu, po dve in dve nosita na dolgih bambusovih palicah kose popisanega, potiskanega blaga. Sledi čisto suh moški, ki nosi iz belega papirja narejen venec (bela barva pomeni žalost in taki venci so prišli v modo šele po osvoboditvi) s stojalom, tako da venec lahko pred grobom postavi na tla. Težka lesena krsta leži v mreži iz vrvi, ki je pritrjena na štiri bambusove palice, nosi pa jo osem mož. Z manjhnimi ritimičnimi koraki se rinejo naprej. Za mrliško krsto gre nekaj Kitajcev, oblečenih v boljše obleke, vendar brez reda, kot da nimajo nič skupnega. Na krsti je pritrjen rdeč kos blaga in živ petelin, bo žrtvovan na grobu. Pokojnikova duša se bo preselila v petelina. To mi pove, da to preprosti Kitajci kljub vsemu še zelo lahkoverni. Iz Guang-Hana se odpeljemo z avtobusom skozi Hsindu nazaj v Cheng-Du. Cesta je slaba, na mnogih mestih jo popravljajo. Kuliji vlečejo težke vozičke in v neki vasi vidim, da se skozi gnečo preriva mrliška krsta. „N6 fotografirajte!" vzklikne Lu, moj prevajalec, z nervoznim glasom. Vidim pa čudno skupino ljudi, ki se naglo pomika skozi množico ljudi. Spredaj hodi otrok, V glavnem templju (v vrtu stoji še mnogo zgradb) stoji majhen oltar, zadaj pa je ogromna figura Budhe. Na stenah so zelo stare, kot človek visoke črno-bele podobe, ki predstavljajo človeške karikature. Tudi tu se širi omotična dišava. Majhna klopca, kjer poklekneš, kadar moliš, je prevlečena s čudovito lepim svilenim prtičem s poslikanimi rožami. „Kdo je to izvezel?'' vprašam duhovnika. ..Verniki," mi odgovori. Duhovnik odpre nato nizka vrata, skozi katera pridemo v krasen vrt, poln zelenih pritlikavih dreves. Prekrasne rože čudovito dišijo, umetno postavljeno kamenje v skupinah pa je lep okras. Okrog vrta je odprta lesena galerija. Streha je podprta z rdečimi stebri. Tu je mesto popolnega miru, tišine in harmonije. THEREZA DE GROOT saj je bil sodelavec nekaj revij. Kako močno je s svojim načinom učiteljevanja ostal v spominu Šentruperčanov, s čimer je današnjim učiteljem še vedno vzor, priča tudi anekdota, da je vsakemu učencu, ki je končal šolo, podaril sadiko sadnega drevesca. Da je njegovo delovanje padlo na plodna tla, ne govore samo anekdote, marveč tudi dejavnost njegovih otrok. V družini so bilt štirje preživeli otroci. Anica, ki je bila tudi učiteljica, je umrla že leta 1918, potem pa so bili še Aleksander, Pavel in Franci Lunaček. Aleksander Lunaček je bil zaradi sodelovanja z OF kmalu odpeljan v Dachau, odkoder se je vrnil po vojni. Franci Lunaček, najmlajši izmed otrok, je padel pod streli domačih izdajalcev in je 2daj pokopan v Šentrupertu, Pavel Lunaček pa je iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe znan kot ustanovitelj partizanskih bolnišnic. Ob dnevu vstaje in 25-let-nici njegove smrti zato nekaj več o njegovem plodnem življenju. Akademik prof. dr. Pavel Lunaček se je rodil leta 1900 v Šentrupertu. Potem je v Ljubljani končat realno gimnazijo, odšel Študirat gozdarstvo v Zagreb,'se premislil in začel študirati medicino. Najprej je služboval v Brežicah, potem pa je delovjl v Ljubljani v bolnišnici za ženske bolezni, kjer je postal primarij. Takoj ko se je nad Jugoslavijo zgrnila okupatorska vojska, je našel pot k Osvobodilni fronti slovenskega naroda, kjer je bil član matičnega odbora za Ljubljano. Tedaj je organiziral sistematično zbiranje sanitetnega materiala, ki je po različnih poteh potoval k partizanom. Tega materiala seje v izredno težkih okoliščinah zbralo okoli dve toni, pri transportu pa so pomagali železničarji. Hkrati je dr. Lunaček s kolesom potoval po Sloveniji in navduševal zdravnike za odhod v partizane, kjer so bile z razplamtevanjem bojev po njih vedno večje potrebe. Leta 1942 je tudi sam odšel v partizane, kjer je bil upravnik centralne vojne partizanske bolnišnice. Leta 1934 je dobil čin polkovnika in postal šef Sekcije za saniteto pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Postal je član komunistične partije in oktobra leta 1943 je bil v Kočevju izvoljen za čjana SNOS in delegata Avnoj, kjer je bil v Jajcu izvoljen tudi za člana tega najvišjega organa. Seveda za dr. Lunačka tudi po osvoboditvi ni bilo počitka. Čakale so ga dolžnosti na medicinski fakulteti, hkrati pa je veliko naredil za razvoj ginekološko-porodniške službe v Sloveniji. O tem je izdajal tudi strokovna dela. Nekaj časa je bil dekan medicinske fakultete, postal je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vendar njegovo delovanje ni b !o omejeno le na stroko. i-UlMACEK, OČE Partizanskega zdravstva V £ Znari0 ^trupertu in okolici še danes pomnijo ?er ie hi6*JS*C? družino Lunaček. Oče Aleksan-darw “Pravitelj šentruperške osnovne šole, ki kobra?« ,ov' med poznavalci kot izredno dobra bil ko.evalna ^tanova. Aleksander Lunaček je *aj nj /®sn|čni ljudski učitelj prava duša kraju, Posefc,n anikal pri nobeni javni dejavnosti. Še ^etlievan^°ri?e,r,l3en pa *e nieS°v delež pri prodih r JU kmečkega ljudstva, kateremu je v teh Poi^og 'esebično ponujal strokovno znanje in V sadiar«I veiah kmetijstva, še posebej pa med k 'n .^^arstvu. Tedaj ni bil znan le •Jfnrl j6 | eti' ki ga pomnijo še danes, čeprav leta 1934, marveč tudi v strokovnih predstavljamo vam Danilo Lokar: NEKAJ MORAMO REČI 2e sem mislil, da sem mu srečno ušel. Pa ni bilo nič iz tega. Dasi je bil v kavarni v pozni nočni uri že polmrak, gostje so že odšli, polovica luči je bila pogašena, vseeno me je iz svojega mračnega kota usekal s svojim pogledom. Tovariš, ki je stopal za mano, da greva v spalnico, se je napravil naravnost proti njemu, proti Zarji to je bil naš znameniti dramatik in našel z njim pri priči pravi stik, zaklepetala sta. Jaz sem ostal pri strani, na to sem pazil, vseeno sem opazil, da Zarji ne da miru in da ta ..nekaj” sili ven. To pa ni bil nihče drug kot jaz, ki ga je mislil in hotel narahlo potipati. In res. Ko je razgovor med mojim spremljevalcem in Zarjo začel usihati, je ta še bolj določeno uprl vame svoj pogled. — Kaj le hoče? I Komaj od daleč se poznava, prav daleč. — Koliko ste pa stari? je s presunljivim glasom naravnost vprašal, koliko? Zdelo se mi je nesramno, najraje bi mu bil pripeljal krepko klofuto in že sem z olajšanjem užival, kako se je zvrnil vznak čez stolice, ko sem se samo nasmehnil in od zadrege bog zna kaj. Ali pa je bilo narobe in je bila prvotna zadrega pravzaprav njegova? In je iz tiste zadrege prilomastil na dan z gromozanskim vprašanjem. — Koliko ste pa stari? ! Nikdar nisem še govoril z njim, ali po znancih je zame vedel. — Nikomur ne smete povedati, pa vam bom zaupal, kar nisem še nikomur. Sto in tri leta. — Kaj? je poskočil, kaj? I Tega pa res ne bom nikomur zaupal. Razjarila ga je moja drznost. Tako sva, kakor bi rekel, skakala s konja na konja in oba konja sta drvela po maneži v krogu naokoli. Vedel sem, to so tiste posranosti v človeku, ko mora blebetati, da skrije svojo nagoto. Ali zakaj le bi se svoje nagote sramoval, se je bal? Da ni zadosti čedna? Ali z blebetanjem jo ponečediš še bolj. Še bolj se zatuliš sam vase, ko misliš, da lezeš na dan. Kam te zapelje odpiranje ust. Ali to je strah pred tistim, ki je skrit za odpiranjem ust, ki noče biti komaj poznan, ki noče, da bi vedel zanj. Dasi je velikanski in krit. Tudi drugače se zna prikazati z laskavo, priliznjeno, prihuljeno besedo. Šla sva s sorodnikom po udobnem stopnišču novo zgrajene mestne hiše in opazoval sem držalo, ograjo pri stopnicah. Bila je za pest debela, votla, živo rdeče prepleskana cev, ki je tekla vse do vrha, vse do tal v treh vzporednih črtah. Pokončne opore so bile redke. — Gledaš, kaj, ugaja ti, kaj, všeč ti je, me je sorodnik spodbudil in oba sva sredi stopnišča obstala. On je gledal navzdol, jaz sem uprl pogled proti vrhu. — Res mi je ta rdeča ograja všeč, sem zinil, bolj da bi se branil, kakor da bi hotel kaj odkriti. Ali on je posegel: — Zapustil ti jo bom, hišo in ograjo, je rekel in nemirno sem se zdrznil. Zakaj pa ne, mi je šlo skozi glavo, ali komaj mi je stopilo bolj določeno v zavest, sem se zgrozil. Tepec, budalo! V trenutku nato so bile sorodnikove besede že na tehtnici: Koliko je lizunstva, koliko lahkomiselnosti? Obe skodeli sta plesali. Gor, dol, dol, gor in narobe. Skodeli sta plesali zato, ker sta bili toliko začudeni. Ali začudeni nad čem? Nad drznostjo, nad nesramnostjo, nad močjo, ki se ni dala potlačiti? Seveda, bila je zajetna moč in ni se dala povoziti. V tistem tehtanju, plezanju in skakanju skodelice se mi je iznenada odprlo spoznanje, odkod tako zapeljivo in ničvredno vabilo. Iz samopoveli-čevanja, iz samohvale, iz samočeščenja, ki prihaja iz samogoltnosti. — Sam si poje hvalo, sam se povzdiguje, sam poveličuje. Zato je tako na široko zamahnil z roko. Ker je hotel, moral sam sebe ovekovečiti. Spomenik si je hotel postaviti in si ga je. Obenem sem opazil, kaj gre vse skozi človekovo besedo. Gore in morja, Alpe in Kordiljere, Atlantski pa tudi Tihi ocean. Saj je strašno pomisliti, da gre skozi človeško besedo vse. Pa je tudi v tem spoznanu orožje, ki ti dobro služi v bran. Veš, da je beseda dvoobrazna, na eni strani je resnica, na drugi laž. In tako si zavarovan in se tudi sproti zavaruješ, ko prebiraš, odbiraš, katero stran pa bi? I Orožje je v tvoj ih rokah, odločaš se in nič več te ne plašijo velikanske mere, ki gredo skozi ozko, tiho, lahko in kratko besedo, nič ni neizmernosti, v komaj zašepetani besedici je tudi odločitev: ali - ali. Kaj hočeš? In že veš: izbral sem resnico, ki je ne maram, ali napol sem izbral tudi lizunsko laž, ki je prav tako ne maram, me pa boža, me pa greje, mi je malone sladka. Tedaj, tedaj? Beseda, ki te varuje, beseda, ki te zapeljuje, beseda, ki te laska, beseda, ki te odbija.— In razgovarjal sem se s kustosom v knjižnici, da si pojdeva ogledat taborišče, kjer so med veliko vojsko taborili. Pa ni bilo nič s tem, dasi je kustos leto dni pozneje ponovil, da bi želel videti taborišče. Določil je mesec in dneve tedna, ko bi kazalo iti na pot, prizadeval si je tudi, da bi pri znancih poizvedel za najugodnejšo pot, pri znancih, ki so pot dobro poznali. Pa ni bilo nikoli nič s tem, ker so te besede in namere skrivale v sebi čisto druge stvari. — Maja ali junija, ko so dnevi dolgi, večeri kasni, takole v petek, še raje v soboto do ponedeljka, je menil in predel. Zapomnil sem si, zapomnil mesece in dneve tako, da sem čakal, kdaj pride z avtomobilom, pa ni bilo nič. Kaj je prestirala in zakrivala dana beseda, napol obljuba? Ali prezir, sovraštvo do tistih vojnih pohodov in bojev? Nezaupanje do določnih stvari, ki so se zgodile in bi se po kustosovem mnenju ne bi bile smele nikoli zgoditi? Ali treba je bilo prekriti. Bolj pregrneš, da je nevidno, bolj tvoja, in samo tvoja resnica živi. Že sem se v mislih in željah sprehajal po tistih strmih policah, po stezi, ki je peljala po ostrem grebenu, in se bližal nekdanjemu bivališču. Tam sem preživel več kot leto dni. Ali kustos me je samo povlekel. Kaj bi njega moglo vabiti, mikati pri takšni stvari? Toliko kot nič. Zato je bilo treba zatajiti, ker stoje ljudje na drugem bregu. Saj se ne vidimo z brega na breg, vseeno vemo, da smo tu. Mi tu, vi tam. In zato si dajemo znamenja. In učimo se ta znamenja brati. Ali prav brati, prav razumeti. To se pravi presuka-ti za stoosemdeset stopinj. Kustos ni bil nikdar mojih misli, zato pa sem najprej poslušal, razumel in podobno zasukal. Potem, ko sem jo preskusil, je stala prav.— Kako čisto drugače si stopil predme ti, Bati-šta? Danes te imenujem velikega, ker si vsak hip pričujoč in povsod. Povsod in vsak hip, kakor da si naselil zemljo. To ni malo. Pijanec, berač, starec, onemoglež, kaj še? Takrat si samo še beračil. Menda je bilo dovoljeno samo ob petkih dopoldne. Tropi siromakov so se vlekli po cestah in si podajali kljuke. Podajali so si kljuke, se sproti ohlajali in obračali skope desetice v dlaneh. Takrat je odmevala skozi mestece „Giovinezza" in ti si bil samo še opomin. Ali spomin na nekaj svetlega, upanja polnega. Prikolovratil si iz krčme z drugim beračem, ki se te je oprijemal, in v dlani si — kakor tat — tiščal svojo desetico. Ko si me zagledal pred sabo, ti je od osuplosti vzelo sapo in se. ti je udrl od glave do peta spomin na nekaj davno minulega, ali svetlega in prijetnega. Z mojim očetom sta se peljala s parom konj na vozičku s semnja. Pomagal si očetu pri obrti in tudi na to semanjo pot si šel kot njegov pomočnik. Ker je oče na semnju dobro opravil, prodal je vse bale kož, ki jih je bil peljal na prodaj in po dogovoru, zato se je iz zadovoljstva večkrat po krčmah ustavljal, malo da se odpočije od dolge vožnje na Hrvaško, malo pa tudi, da užije. Pot-s Hrvaškega je bila dolga. To si užival, Batišta! Pa ne samo vino in slasten prigrizek, o ne, mlad si bil, užival si tudi zelenilo gozdov naokoli, senco in igrajoče se, plešoče sončne žarke med hojami, bujne trate, naselja, belo apnenčevo cesto, cesto in daljavo, ki je bila za tabo in pred tabo. Vse, vse si užival. In nikdar nisi mogel tega, da si tako užival, pozabiti in napajalo te je in osrečevalo. In otok tiste sreče v spominu na sončni dan se je ta hip v tebi utrgal in razlil, ko si me uzrl pred sabo na vratih iz krčme. Moj obraz se ti je zazdel kakor izrezan obraz mojega očeta in ušlo ti je: — Kako smo pili, kako smo takrat obračali kozarce z rajnkim vašim očetom! Ali takoj te je tudi prijelo za uho in ti jih dobro navilo. — Kaj pa govoriš, Batišta, človek božji! Spametuj se pa glavo v roke! Kaj ne veš? I In si hitel jecljaje popravljati, v dobri veri si si dajal nato duška, ko si se utiral na pravo pot. - Kaj čete, nekaj moramo reči, pa brez zamere. Vem, Batišta, dobro vem, bila je modrost celega življenja, ki se je stisnila, skrila v teh besedah. Ali ne samo skrila, tudi odkrila se je in bila modrost življenja. Ali ne? Dobro si razločeval, kdaj je prišel vzklik iz srca, in ni vedel ne za desno ne za levo, temveč šel kakor sončni žarek samo naravnost. Vedel si pa tudi, kdaj si samo bevskal, godrnjal in brbotal. Tudi zdaj na vratih krčme, berač z izberačeno desetico v dlani, dlani, ki stiska desetico, si vedel, da je v tebi vrisk in brbranje mračnega kanala. Oboje je bilo, ali strašnejša je bila resnica v brbranju kanala. Kadar si čivknil, ni bila luč, ki bi bila prevzemala oko, vidna, ni bil vrisk, ki bi bil polnil uho, slišen. Kanal je pomenil človekovo umrljivost, ali tudi misel, da se vzdigne, izjoče v vrisku, oslepi v luči. Nekaj moramo reči. Ali si hotel očeta obrekovati? Nisi. Ali si hotel povedati, da se rad spominjaš na mladost? Seveda, to si hotel. In potem je padla k luči še senca.— Kajneda, Pavel, natančno si vedel, da se me boš izogibal in da boš pazil, da ne prideva v stik, pa si vseeno zapisal: — Upam, da se bova v tem letu prav pogosto videla. Vedel si, da se ne bova, pa si vseeno moral zapisati prav narobe od tega, kar si mislil. Politik si, v mladosti si sanjal o politiki, in to se ti je izpolnilo. Postal si, kar si sanjal. Dobro plavaš in dosegaš cilj vsakokrat, ko ga u bereš v .oko. Ah, na svojem mestu si in to je vendar tako redko. Ni se ti treba ozirati bolj, kakor je le nujno potrebno. Ali ni najbolj zanesljiva pot — nekaj moramo reči — da rečeš narobe? Ta pot je, kakor po tihem sporazumu, dogovorjena. Skriti je treba. Skriješ se za deblo v gozdu, skriješ se za zid v trdnjavi, zakloniš se za vrati stanovanja ali celo v omari, ko so drugi navzoči. Samo tako si zavarovan. Deblo v gozdu, zid v trdnjavi, vrata v stanovanju ali omari — to pa je tudi beseda: deblo, zid in vrata. Ko se v krvi skriva, je popolnoma na varnem. Človeka poganja strah. Človek se človeka boji, in zato nenehno misli, kako se zavaruje. Obramba so besede, obramba njihov nasprotni smisel. Samo za hip, Pavel, sem pomislil, da se bova kolikor mogoče pogosto videla. Pa me je že takoj zapeklo in zaklicalo, kakšno je pravilo? ! Kdo se ne bi hotel po tem pravilu ravnati? ! Saj je popolnoma varen — tih vesoljni sporazum. Seveda sem se, Pavel, z vztrajnostjo dokopal do pravega spoznanja. Ženo imaš z razrahljanimi živci in tudi moja strnička doma je razrahljana. — Kaj se bom selil od enega norca k drugemu, si si mislil, ali nimam bebavosti že dovolj? I Seveda je imaš dovolj, zato si pa izbral prikladno krinko in si jo nadel. Človek si je krinko izmislil zato, da je prenesel nanjo svojo ljubezen.— Ti pa, Eva, Venera, Heloiza in Izolda, nepozabna Dulcineja, si zavarovana po svoje. Bila si najprej otroška igra, igra brez namena in pomena. Vsa sladkost in nepozabnost je bila v igri sami. Potem se je zavleklo in se dolgo vračalo. Komaj je hotelo biti pozabljeno, pa je spet vzdignilo glavo. Ni bilo lahko razumeti, ali bi bilo bolje pozabiti ali nasilno zatreti ali pustiti, da živi, dokler hoče. Zakaj pa ne? Lepa stvar sme. Ali ko se je pot odpirala pred tabo, si odkrila nekaj nasprotnega. Odkrila si, da bi se dalo igrivo otroštvo uporabiti — za kaj? I no, za nekaj praktičnega, vsakdanjega. Ostrmel sem, ko sem videl, kaj si odkrila. Tudi sam sem odkopal nekaj nasprotnega. Prvič mi je v zavesti vstalo, da si ženska in da znaš otroške igre praktično uporabiti. Veliko odkritje mi je dolgo šumelo po glavi. Zbal sem se pred tabo. V tej zastrašenosti sem odskočil od tebe. .* :vV; ■■ fh RMiMPHRSEaSK-j»gR Sledeč naši začetni zamisli, to pot spet predstavljamo izvirno slovensko prozo, drobno knjižico novel „Rodovi" Danila Lokarja. Pisatelj, ki je že dopolnil oseminosemdeset let, je svoj knjižni prvenec izdal pre° štiriindvajsetimi leti, ko je bil star že preko šestdeset let. Res je objavljal že pred vojno prva tiskana novela datira v leto 1933, kojev takratni Sodobnosti objavil novelo „PleS Kasneje je s slovenskega literarnega obzorja skoraj izginil. Vsi ti podatki, ki so zanirnivi ze sami po sebi, odkrivajo naše majhne možnosti za poklicno ukvarjanje z literaturo. Danilo Lokar je namreč dolga leta služboval ko zdravnik. Hkrati pa nam ti podatki razkrivajo, da za poglobljeno umetniško izpoved ni niko i prepozno. Za pisanje Danila Lokarja je značilna 'z' redna fabulativna skupnost, pa tudi lapidar-nost izraza. V središču vseh njegovih del je človek s svojimi moralnimi dilemami, človek, ki ga često vodijo skrite nagonske sile, kar pa je pri Lokarju že nasledek študija psihoanalize in psihopatologije. Tudi v zbirki novel „Rodovi", ki je izšla P" Državni založbi Slovenije, je osrednja tema človeška stiska, so zmage in porazi, v skladu z naslovom pa se Lokar še posebej ukvarja z odnosi med starejšimi in mlajšimi generacija mi. Tu prihaja na dan njegova izredna pisatelj ska in človeška zrelost ali modrost, skoz' katero se svet kaže kot večno vračanje enake ga, a je kljub temu spoznanju življenja za vsakega človeka izjemna in enkratna izkušnja, bogata bolečina in radosti. Tako je treba pritrditi piscu Založbine recenzije, ki pravi, da se „v bralčevo zavest zareže pisateljeva intenzivna in na vse plati objektivna presoja življenja, pogosto prepletena z nostalgijo po mladosti, vendar nikoli malodušno ali sentimen talno, marveč vselej ponotranjeno in preudar no, odprto za mehkobe in ostre rodove nekdanjega in današnjega sveta." Ponatiskuje-mo novelo „Nekaj moramo reči". Zakaj? Uzrl sem svojo nepraktičnost v vsem svojem obsegu. Sla so leta, obrnila se desetletja, ko si še zmeraj računsko preudarjala. Dasi si imela že bogato zgodovino za sabo: ne z dušo, ne, ne, s telesom- Na eno stran si se zibala v voljni pernici s svojim izbranim, na drugo pa z roko namigovala v daljavo — komu? meni? — da si še tu in tista kot nekdaj. Dasi si vedela, da to ne ihore biti res. Takrat te je tvoj ljubi javno in odkrito zapustil, ker se je poročil z drugo, kakor se je bil že veliko prej odločil. Zdaj je to storil vsem na očeh. In ker je to storil, da je prišel v tt»ja usta, si s® do korena spozabila in tudi ti odprla svojo doslej zaklenjeno spalnico in začela tuliti. Tulila si zelo glasno in tvoje tuljenje je ostro paralo mlačno južno noč in ljudje so vzdignil' glave in vprašali: — Kdo pa tako tuli? Ali si bila ranjena? Ranjena do smrti? Kdor je ranjen do smrti, ne more tako tuliti. Morda ti je ugajalo, da si nastopila javno. Morda si se hotela razgaliti, ker si se morala spovedati. In spovedala si se. To, to si hotela. Ozdraviti v javni spovedi,se oprati v odprti kopeli. Čeprav si opazila, da so se ti ljudje smejali. Ali ni te motilo. Hotela si stat' enkrat spredaj in ostala si. Sporočala si mi po ovinkih: — Vsa leta sem mislila nate. Preštevala že, pa vse drugo? Obrobno mislit' je eno, plavati v glavnem toku drugo. Brez stranskih vratec na obrobju človek težko živi. Ko prav vse propade, so stranska vratca že tu, sam Bog čuva nad njimi. In ker jih Odrešenik varuje, so tako pomembna, so zadnji utrip življenja, ko vse drug0 odmre. Svet je odmrl, izginil, ostala pa so drug"0 neznana vratca in ta te rešujejo. Skrita vratca P ne rešujejo samo tebe, vesoljni svet rešujejo-Smisel sveta je smisel skritih vratec. Tako si se me odkrižala, ko si me v m's\j objemala. Objemala si v resnici drugega, skrivnost tvojega življenja je bila skrivnost nez nih vratec. In tudi ko so te tuji vlačili PoZ°hkQ nisi trepetala, ker si vedela, da se zmerom 'a ^ vrneš v naročje velike resnice, ki je dvojnos, in senca. Tega si se pa veselila. sijala, .Sredi razburkanega oceana se nisi PrerT1l^ena kako bi s tuljenjem zavijala, kakor zau garjava psica na gmajni. Potožiti je Da|a si pravica in slast. Nisi zavrgla svojih pravic, jim živeti. Veselila si se jih. -n jn In tako si opazovala sama svoj P°» namigovala v daljavo, nekaj moramo reči: — Vsa ta leta sem mislila nate. b°9at0 Nisi pristavila: samo nate, ker si živela življenje na več strani. e|. A*' Tako je treba. Nazadnje sem te razU ^jviš-,f! živiš v slavi ali poginu, vseeno je, samo d razUmet' zato ti nisem ne samo nič očital, tud' t° sem skušal tvojo pot: živela si! Ah J n0. itrIiortio nicann ali mani nic^nn flltl 9 eš življenje pisano ali manj pisano, niti n' 9'°’ sa(Tio Privoščil sem ti vse to, kakor da je ° njsern najbolj izbrana sreča. Tudi sam •> jni"]0' upoštel. Po naključju sem prišel s na^u Tudi tvoja burnejša zgodba je bila s ^ora"1 čje. In celo prostaška rečenica — ne reči — vsa leta sem mislila---------- 14 m priloga dolenjskega Slovenske založbe, o katerih smo že do-kajkrat slišali, da jih je preveč (uradno jih je dvajset), se ne morejo hvaliti z zglednim medsebojnim sodelovanjem, pa naj gre za načrto vanje, izdajanje ali razpečavanje knjig. Ena mimo druge hlastajo po dobičkonosnih delih, kakovost ni važna; dogaja se da ista ali podobna knjiga v kratkem času izide pri več založnikih; v znani knjižni klub S/et knjige še zmeraj niso vključene niti vse vidnejše založbe, zato ponudba usiha, komaj na pol leta (ali še tedaj ne) je moč zaslediti kak nov na slov Podobnih pomanjkljivosti bi zlahka našteli še več, a nočemo, da bi se ta zapis sprevrgel v črno kroniko slovenskega založništva, ki pre more tudi pohvalna dejanja (tako je, denimo medzaložniška zbirka Žepna knjiga). Zasledili smo celo novost, ki z ozirom na sodelovanje med dvema založbama zasluži pozornost. Cankarjeva založba in Državna založba Slovenije sta na začetku tega leta napovedali nekaj naslovov knjig, ki naj bi izšle v njuni skupni zbirki Modra ptica. Kdor količkaj pozna zgodovino slovenske literature, temu najbrž ni treba pojasnjevati, kako veliko vlogo za tukajšnjo prevodno in siceršnjo književnost je Modra ptica odigrala med obema vojnama. Istoimenska založba je v zbirki Modra ptica poslala na knjižni trg številne romane sodobne svetovne književnosti (omenimo le pisce Hamsuna, Manna, Gida, Rollanda, Siloneja, Levvisa) pa tudi domača dela, kot revija pa je Modra ptica sprva seznanjala bralstvo s knjižnimi izdajami ter kasneje prinašala tudi prevode in izvirna dela slovenskih ustvarjalcev. Omenjeni založbi sta torej sklenili oteti pozabi Modro ptico kot knjižno zbirko. Dela, ki bodo izšla v njej, bodo razširjala obzorje prevodne književnosti po vsebinski idejni, slogovni ali jezikonvi plati, podoba sodobnega romanopisja bo ubrana na iskalske poti, še zlasti razveseljivo pa je, da bodo v zbirki za stopanj tudi pisci iz manj znanih književnosti t i. tretjega sveta. Letos bodo v zbirki izšli romani Chun—Chan Yeha, V. Jerofejeva, G. Garcie Marqueza, G. Grassa, pred nami pa je že troje romanov italijanskega pisatelja Leonarda Sciascie, ki so združeni v knjigi z naslovom „ Nasilje". ne moremo pa reči, da so se potrudili tudi za dober prevod. Prevajalec Zoran Krivokapič je bil mrda žrtev naglice ali pa svojemu poslu ni kos. Knjiga je namreč zelo slabo poslovenjena, polna je stavkov, ki našemu ušesu zvenijo nedomače, včasih pa so zelo nerazumljivi. Prevajalec je morda poskušal ujeti ton novinarskega poročanja - žal, tako -tudi novinarji ne pišejo. Pri branju „Kitajskega sindroma" bo bralec presenečen ugotavljal, da ne gre ne za literarni eksperiment ne za sodobno bo-žičevko ugonabljanje slovenskega stavka, ampak zgolj in samo za slab posluh za slovensko besedo. Kdo razume tole? „Imela sta bežen valček, ko je prvič prišla v mesto." — „Nič ga ni bolj frustriralo, kako če je izgubil srečanje zaradi tega, ker njegov nasprotnik ni vzel rok iz žepov." — „ ... posadil je oko na iskalnik." — „ .. .se je začela zavedati prisotnosti, ki se je pojavila na desni." — „je začutila napad omotice, kijepovzro čil, da je pobledela in se za oporo zgrabila za varnostno ograjo." Itd., itd. Slovničnih napak ni, vejice stojijo, kjer naj bi stale, besede so slovenske, pa vendar vse skupaj ne zasluži, da je ugledalo dan v knjigi, ki naj bi šla med široke množice slovensko beročega občinstva. M. MARKELJ prevajalski sindrom je dve knjigi poslovenila Mimi Malenšek). Namenoma spisana v izjemno preprostem jeziku, a široko epško zastavljena pripoved govori o življenjskih zagatah črnke Lize, ki upodablja pehanje in nehanje afriškega življa. JunaKinja nenehno beži pred nečim, kar grozi, da jo bo uničilo; vzpenja se in pada, doživlja srečne trenutke in razočaranja, vsakršni zasuki v njenem življenju pa so posledica obupnih poskusov, da bi našla sama sebe. Bivanjske stiske je ne reši druženje z belci, nasilno izgubi otroka in razrvana se vrne v domači kraj, prežet s staroži-tnostjo. Tudi tamkaj ne najde miru zato se odloči za obredni samomor, da bi se tako prerodila in kot plamenica presijala tema Kot dodatek k romanu je Krieger sestavil obsežno besedilo o švicarskem misijonarskem zdravniku Albertu Schvveitzerju, nobelovcu za mir, katerega dejanja za osvobajanje afriške celine so precej pripomogla, da je nastala pripoved o Lizi, črni luči. V slovenščini je bilo doslej dostopno eno samo Sciascievo delo, po pričujočih kratkih romanih („Vsakemu svoje", „Kontekst", „Na tak način" - poslovenil jih je Jaša L. Zlobec, ki je prispeval tudi tehten sestavek o pisatelje vem ustvarjanju) pa je moč sklepati da ta pisec s Sicilije lani ni bil zaman v najožjem' izboru za dodelitev Nobelove nagrade. Vsi trije romani (kot sploh večina Sciascievih del) se ukvarjajo z vprašanjem mafije, s slednjo kot najširšim modelom nasilja pa so povezane še druge oblike nasilja. Stvar posameznih junakov je da se odločijo, kako se bodo nasilju uprli. Upor je vselej mogoč a že od vsega začetka obsojen na neuspeh, junaki so na koncu pripovedi ubiti, kar pomeni, da je njihovo po četje donkihotsko. Zoper nasilje kot eno osnovnih gibal dandanašnjosti so dejanja posameznikov zanemarljiva D. R. številna pričevanja in zapažanja NLP spremenili v videnje naravnih pojavov, balonov ali letal. Zanimiv dokument o tovrstnih težavah je knjiga profesorja dr. V. Allena Hyrieka, dolgoletnega vodje raziskav NLP pri ameri- škem vojnem letalstvu in sedanjega direktorja Centra za preučevanje NLP. „Poročilo o neznanih letečih predmetih" smo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu. Knjiga je izšla v medzaložniški zbirki Žepna knjiga. Allen H/nek je opravil dolgotrajno in zamudno delo. Prebil se je skozi goro nekaj desettiso-čev poročil, pregledal dva kilometra mikrofilmov in natanko proučil slovito Modro knjigo, ki sicer ni nikakršna knjiga, ampak arhiv ameriškega vojnega letalstva, v katerem je 13.134 poročil o aapiižanju NLP. Avtorje za svojo knjigo »Poročilo o NLP" izbral najbolj značilne primere opažanj, jih razdelil po uveljavljeni lestvici opazovanj, radarskih opazovanj in bližnjih srečanj prve, druge in tretje stopnje, nato pa na osnovi statističnih podatkov in bogatih las- tnih izkušenj podčrtal ugotovitev, ki bralcu po prebiranju te zanimive knjige niti ne bo presenetljiva. Avtor namreč meni, da dosedanje zbrano gradivo dokazuje vsaj to, da pojav NLP obstoja, ne poskuša pa ga razložiti, četudi je v knjigi nekajkral namignil na možne razlage. Bralec se bo moral odločiti sam. Prav v tem pa je namen „Poro-čila o NLP", saj avtor želi, da bi ljudje izgubili strah pred osme-šenjem in svoja morebitna zapa-ženja sporočili zbiralcem teh podatkov. Take imamo tudi pri nas v Jugoslaviji in Sloveniji. MiM o črni luči Vsa leta po zadnji svetovni vojni do danes se ljudem po vsem svetu prikazujejo nerazložljivi leteči predmeti, nenavadno se gibajoče luči, svetlobni odsevi, skratka NLP, kakor s kratico imenujemo skrivnostni pojav. Rešitev uganke, ki ga pojav zastavlja,- ni tako preprosta, saj je skoraj nemogoče reči, da nekaj sto tisoč ljudi laže, še obupnejši pa so poskusi, da bi tebi, moja dolores Sašo Božovič, ženo črnogorskega prvoborca, so fašisti zaprli še pred vstajo malega naroda. Prestati je morala veliko gorja in na mrzlem jetniškem betonu je rodila hčerko, ki ji je dala ime Dolores. Obe sta se sčasoma pridružili partizanom, mati, po poklicu zdravnica, je delovala v partizanskih bolnišnicah in hkrati skrbela za hčer. Z drugimi borci sta prestajali sovražnikove ofenzive. Znamenita bitka na Neretvi pa tudi Božovi-čevi ni prizanesla: ko je pomagala ranjenemu borcu, ji je Dolores umrla, a ta izguba je ni pahnila v obup, še bolj zagrizeno se je do konca vojne bila v partizanskih vrstah. O osebni tragediji in partizanstvu je Božovičeva spisala obsežno spominsko knjigo z naslovom „Tebi, moja Dolores" (za založbo Borec jo je poslovenil France Šušteršič). Besedilo, razdeljeno na pet dokaj zaokroženih poglavij, govori o posameznih letih bojevanja, zdravničino materinstvo je zgolj izhodišče za podroben prikaz humanih vrednot narodnoosvobodilnega boja. Knjigo je Božovičeva zaključila z nizom krajših zapisov o likih in usodah bojnih tovarišev, ki so ji ostali najgloblje v spominu; v glavnem so to preprosti ljudje, borci, ranjenci, bolničarke in drugi, s katerimi se je srečevala na partizanski poti. kratkim spisal podrobno kroniko zbora, ki je 35 let zvesto obeleževal vse pomembne dogodke v krajevni skupnosti. Tudi to ve povedati, da so brestaniški pevci na lanski in letošnji posavski reviji potrdili sloves enega najboljših zborov v Posavju in da se nameravajo prihodnje leto udeležiti republiškega zborovskega tekmovanja v Mariboru. V zboru se srečujejo vse generacije. Kdor se mu zapiše s srcem, mu ostane zvest do konca. V njem še vedno pojejo trije veterani: Ivan Zupančič, Tone Javorič in Drago Peternelj. Kako čas hiti! Kar verjeti ne morejo, da je res minilo že 35 let, odkar so se prvič sešli. „Zelo smo navezani drug na drugega," je dejal Ivan Zupančič. „Kako tudi ne? Vajeni smo, da se srečujemo dvakrat na teden. Pot na vaje ni nikomur predolga, čeprav naši pevci niso samo iz Brestanice, ampak prihajajo celo z Blance, Brezovega, s Šedma, iz Krškega in s Senovega. Veliko smo že nastopali, največkrat seveda doma. Peli smo tudi v Ljubljani, Karlovcu, Metliki, Črnomlju, Zagorju, Brežicah, Krškem in Sevnici. Trikrat smo bili na šentviškem taboru, redno pa sodelujemo na vseh posavskih pevskih revijah. Povsod nas lepo sprejmejo. Najlepše plačilo za ubrano petje je, da nas poslušalci iskreno povabijo, naj še kdaj pridemo mednje in jih razveselimo s pesmijo. Škoda, da se tako malo mladih odloča za zborovsko petje, da vedno teže pomlajujemo naše vrste. Sicer pa moram reči, da smo bili v Brestanici deležni razumevanja za naše delo, odkar obstoji zbor. Še zlasti nam je naklonjena Elektrarna, saj nam je že pred desetletji odstopila sindikalno dvorano, da smo lahko peli v mirnem in toplem prostoru." „Da, elektrarna je imela za nas vedno posluh," je potrdil Jože Butkovič. „Peti sem začel pri mladinskem zboru v sezoni 1951—52. Od mladincev sem nato prestopil k moškemu zboru kot drugi tenor, v sili pa sem prevzel tudi mesto prvega tenorja. Do glasbe sem imel od nekdaj veliko veselja. V zboru sem dve leti pel z Rajkom Koritnikom, danes znanim slovenskim opernim tenoristom. Bila sva vrstnika. On je šel nato študirat glasbo, jaz pa sem se izpolnjeval sam, čeprav sem si močno želel, da bi končal vsaj srednjo glasbeno šolo. Ni se mi posrečilo. Tri leta pa sem le hodil k profesorju Josipu Klepcu ‘v krško glasbeno šolo, da me je poučeval tehnike petja. On me je tudi spodbujal za študij glasbe. Ljubezen do petja mi je ostala. Zame je to užitek, zato bom pel, dokler bo mogel. Nisem sam. Zaradi tega naš zbor tako dolgo živi in toliko nastopa. Vsak nastop je doživetje zase. Zame in za druge pevce je bil nepozaben dogodek pobratenje s pevskim zborom iz Zagorja, s katerim gojimo zares prisrčne stike. Jeseni bo pel z nami na počastitvi 35-letnice našega zbora in DPD Svoboda Brestanica. To bo praznik za vse ljubitelje petja." JOŽICA TEPPEY razveseljujejo s pesmijo {•ac*icij0 lca *e krai z bogato pevsko zbor«23*0 Se tuc*' P°naša z najstarej-0c* doni1? V občini. Pevci so bili Se talf2^ Prec* voino- P° osvoboditvi ♦ '^ke 2c*ružHi v pevsko sekcijo !Lesnokii?tOSVete' kier sta delovali še k Upa) so 7na .in dramska sekcija. Vsi ■.^turne,,.. ^ naiprej zagnali v obnovo ,5»! ak a?3 in hkrati prizadevno ^drujn na kateri so jeseni h Vi in0 nastoPili- CM9' flostiln? Sha*al.i zdai v eni- Zdaj v 0 v ^eparski^ ?j Č®Sa pa S° Vadil‘ ki delavnici. Bili so zado- voljni, da so lahko peli pod streho. Leta 1948 so imeli v Brestanici celo tri zbore. Tri leta pozneje, ko je bilo ustanovljeno DP Svoboda, so se je združili v enega. Ustanovitelj prvega zbora je bil Vinko Avsenak, ki je vodil pevce od 1945 do 1948. Od 1952 do 1976 je bil njihov pevovodja Adolf Moškon, od 1976 pa mu dirigira Janko Avsenak, sin prvega pevovodje. Njegov brat Mirko stresa te podatke kot iz rokava. Za brestaniški zbornik, ki bo izšel to jesen, je pred ZAK LAO/ LENARTOVA Z BREGA Opevani novomeški Breg ima v večini hiš že nove stanovalce, toda med vse redkejšimi najzvestejšimi naseljenci te najstarejše mestne četrti sta na številki osemnajst Franc in Ana Lenart. Javnost je bila nedavno pozorna nanju zavoljo zlate poroke, ampak to še daleč ni vse, kar skromna človeka zanimivega predstavljata. Starejši meščani ju poznajo še precej iz predvojnih časov. Njega kot delavca nekdanje Krajčeve tiskarne, njo kot vrtičkarico, ki je imela navadno njzgodnejšo solato in vrtnine. Takrat, ko še ni bilo zelenjavnih trgovin, so n eščani hodili kar na domove po Bregu nakupovat In l -nartova sta izposojala čoln v časih, ko je bila Krka ob r daljah tako gosto polna plovil. Ana Lenartova je kot mlado dekle služila pri starših s1 karja Božidarja Jakca, ki so imeli gostilno v Rokodel-s em domu. „Bila sem za vse pri hiši: pomagala v kuhinji, v gostilni, delala vse v gospodinjstvu," se spominja. „Mož je bil izučen za čevljarja, pa je hodil v Rokodelski dom in večkrat tudi v gostilno na dva deci. Tako sva se poznala in se leta 1930 poročila. Ostala sva na Bregu, v hiši, kjer je bil Franc tudi rojen. Takrat pa je bila hiša še vsa lesena in tudi „ganka" še ni bila Ker je bila trda za zaslužek, midva pa bi rada kaj prihranila, je šel kmalu za delavca v Krajčevo tiskarna Najboljše plače so takrat imeli črkostavci in pa novomeški prošt" V znani Krajčevi tiskarni, nastanjeni na Cesti komandanta Staneta v prostorih današnjega Nov ogrado vega tozda Vodovod, je Franc Lenart začel kot pomožni delavec. „lmel sem 200 din na teden. Ni bilo ravno malo za tisto čase, toda črkostavci to zaslužili štirikrat več. Priučit sam se dela pri strojih in potem kar dobro zaslužil kot strojnik. Ko so med vojno partizani tiskarno in stroje preselili na Rog, sem šel z njimi. V Gotenici smo tiskali partizansko literaturo in časopise, toda imeli smo kočevsko „mašino". Tiskali smo Ljudsko Pravico, Poročevalca, letake in brošura. Še dener smo tiskali, ampak zelo tajna Kadar smo tiskali denar, so nas peljali daleč naokrog do poslopja, čez hribe in doline, pa smo kasneje ugotovili, da je bilo komaj pet minut daleč od naše tiskarne. Ko so se četniki zadnje leto vojne umikali, smo se umaknili tudi mi v Semič, nato v Črnomelj in vse do Zadra. Tam smo ostali do konca vojne. V Novo mesto sem spet prišel 17. maja 1945, toda le na krajši dopust. Sem moral še nazaj." Drugi del zanimive zgodovine Franca Lenarta se je odvijal v prvih povojnih letih, ko je bila v največjem zagonu obnova. „Od pokojnega Petrača sem dobil nalogo, naj grem v Vinico, kjer je bilo shranjenih večina strojev Krajčeve tiskarna Tja so odpeljali vse z Roga, ko je bil določen umik. Na novomeški občini so mi dali nekaj ljudi: Erna Knolla, Franca Adama, Franca Gutmana in Lojzeta Helmiha, vozili so znani novomeški prevozniki Dolmoviči, pa smo šli v Vinica Tiskarske stroje smo spravili na avtomobile in jih lepo pripeljali nazaj v Novo mesto. Na njih smo delali in tiskali še leto dni, poteh) so se nekateri ljubljanski ..gospodje tovariši" domislili, da bo v tiskarnah neka delitev dela in našo Krajčevo tiskarno so odpeljali na Primorska Jaz sem bil kot strokovnjak pri tiskarskih strojih — naredil sem tudi vse izpite — dodeljen Železničarski tiskarni v Ljubljani. Tam sem ostal dvajset let, vse do upokojitve. Samo ob koncu tedna sem prihajal domov, pa še takrat so me Novomeščani, ki so že začeli znova spet tiskati pod Laknerjevim vodstvom v zdajšnjem Knjigotisku, vedno našli za popravilo te ali one aparature." Ne glede na to, da je bil Franc Lenart tudi resno bolan, je vselej trdo delal. Kajpak njegova žena tudi. Oba sinova imata dober poklic, od štirih vnukov pa je eden že pri vojakih, sicer pa je inženir. Oba Lenartova pravzaprav šele nekaj zadnjih mesecev počivata in imata čas posedati na izredno lepem razglednem lesenem ganku nad Krka Po moževi upokojitvi sta bila oba tudi čistilca Družno sta vsak dan prihajala v prostore Dolenjskega lista, kjer je vselej nastlano s papirji in cigaretnimi ogorki, pa se je drugi dan vse bleščalo od poda do pisalnih miz. Osemnajst let honorarne čistilske službe imata Oba čez 70 let stara, sta šele zdaj zaživela kot upokojencem gre. „Ko sva se prejšnja leta tu in tam z balkona ozrla na Krko, se je videlo do dna, na nasprotnem bregu pa je valovila pšenica in ajda Zdaj vidimo na drugi strani Krke samo stanovanjske bloke, Krka pa dna že najmanj petnajst let več ne pokaže." Ampak čoln je še ostal pri hBi. Sicer je na suhem, vendar čaka vnuka, da ga bo popravil, prepleskal pa spet porinil v Krka Kri ni vodel RIA BAČER POZABLJENI MAVZOLEJ Na vzpetini vzhodno od grmskega gradu stoji mavzolej, imenovan Božji grob, ki že od 17. stoletja dopolnjuje podobo Novega mesta in okolice. Zato je povsem nerazumljivo, da ta spomenik, edinstven v širši novomeški okolici, prepuščamo propadanju. Mavzolej, že tako hudo načet od zoba časa, je ob razstreljevanju IMV pri novih gradnjah dobil nove poškodbe. Nastale so nove razpoke, odpada omet, v čedalje slabšem stanju pa so tudi ohranjeni reliefi na zunanjih stenah. Ob tem je območje grmske graščine in mavzoleja opredeljeno kot prvovrstna spomeniška celota, ki mora bo zazidavah ohraniti v glavnem neokrnjeno podobo kulturnega spomenika. Tudi če bo to uresničeno, ne bo še nič narejenega za spre-menitev stanja, v kakršnem je mavzolej, ki nezadržno propada, sedaj. Ideja zidanja božjih grobov s pripadajočimi postajami križevega pota je povezana z oživljenim delom katoliške duhovščine v obdobju protireformacije, ko so ob novem verskem zanosu oživela božja pota in so se zidale mnoge no* •e cerkve v baročnem stilu, ki je prodrl k nam iz Italije. Božji grob na Grmu, ki spada v sklop podobnih stavb, zgrajenih v istem času v Stepanji vasi pri Ljubljani, v Kamniku, Kočevju in Jurjeviči, je primer centralno zasnovane, za jugovzhodni del Dolenjske značilne stavbe, ki se pojavlja kot romarska cerkev, grajska kapela in kot mavzolej. Kapelo Božjega groba na Grmu, ki je bita tudi rodbinski mavzolej, je dal leta 1675 postaviti takratni lastnik grmskega gradu VVolfgang Ferdinand Mordax. Mordaxi so bili staro štajersko-koroško—kranjsko plemstvo, katerega veja je imela sredi 16- stoletja v posesti grad Graben. Grmsko graščino, ki jo je proti koncu 16. stoletja sezidal Krištof Mor-dax Portendorfski, je leta 1636 podedoval njegoy sin Hans Andreas, nato pa njegov sin VVolfgang Ferdinand, ki je bil poročen z Ano Rozino grofico Gallenberško z gradu Soteske. Ta je dal grmski graščini zunanjo podobo, ki jo ima še danes, z ureditvijo notranjih prostorov pa je ustvaril takrat najlepše urejeno bivališče med vsemi dvorci v novomeški okolici. H graditvi mavzoleja je barona W. F. Mordaxa verjetno nagovoril Ivan Andrej Stem-berg, ki je bil od 1653 do 1666 prošt v Novem mestu, na gradnjo pa je najbrž vplival tudi njegov naslednik prošt Germanicus. Božji grob je bil zgrajen v obliki, kakršno ima še danes. Obsega veliko kapelo, božji grob in zakristijo. Glavna stavba ima obliko pravilnega osmerokotnika, 6 metrov visoke stene pa nosijo močno kupolo. Prostor razsvetljujejo preprosta štirioglata okna. Oltar nasproti vhoda, narejen v baročnem slogu, je bil prvotno posvečen sveti družini. Med južnima oknoma je vhod v precej prostorno zakristijo, iz nje pa vodijo stopnice na kor, ki sega precej daleč v kapelo. Za oltarjem je vhod v prostor pred pravim božjim grobom, ki sta mu dve majhni okni dajali le toliko svetlobe, da se je videlo v v kapelico božjega groba, ki je brez oken. Grob je bil pokrit s kamnito ploščo in spredaj zavarovan 'Z železno mrežo. Nad njim je bil kip matere božje. Kapela se proti vzhodu končuje poligonalno; bila je zgrajena iz kamna, brez ometa. Posebna zanimivost je 5 reliefov, ki predstavljajo prizore petih zadnjih postaj križevega pota, v enem izmed kotov pa sta na vsakem reliefu izklesana grba Mordaxov in Gallenbergov, kasnejših grmskih lastnikov. Reliefe je oblikoval neugotovljen kipar iz domačega apnenca, ki za tako delo ni najbolj primeren, zato reliefi, ki so bili verjetno šele ob obnovi nameščeni na zunanje stene, še hitreje propadajo. Rodbinska grobnica ob božjem grobu je bila že davno tega izpraznjena, v njej pa je še ohranjena nagrobna plošča W. F. Mordaxa in njegove žene. Njegov naslednik Siegfried Gallenberg je leta 1731 postavil križev pot v Novem mestu s 14 postajami, ki se je začel pri frančiškanski cerkvi, zadnja postaja pa je bil božji grob. Vendar je bil ta križev pot kmalu opuščen. V oporoki je W. F. Mordax naložil kasnejšim lastnikom, da morajo božji grob stalno vzdrževati in za pokoj ustanovitelja redno brati maše v njem. Tega se kasnejši lastniki, ki so se hitro menjavali, niso dolgo in v celoti držali. Božji grob je bil zanemarjen in je začel naglo propadati. Nad božjim grobom in zakristijo udrto streho je popravil ob koncu prejšnjega stoletja Ivan Krajec, ki je odkupil kapelo in nekaj zemlje, prenovil pa je tudi notranjost. Vsa kasnejša popravila ne samo da niso ustavila propadanja, ampak so v marsičem mavzoleju vzela podobo poznorenesančnega ali zgodnjebaročnega kulturnega spo; menika. Še.vedno pa je pomemben kulturni spomenik in bi ga kot takega morali ohraniti. Dana je že bila pobuda, da bi mavzolej preuredili v muzej sakralne umetnosti, vendar iz tega ni bilo nič. Zob časa in mine pe glodajo naprej. ReSitev prejšnje križanke remeni gddelel ti vseučil Študij travnik ■nrr glasbilo afr.poto-vanje v karavani vrsta jadrnice 'adoffi 86 “j^ v sv°j° * kakor v zanko. H. BALZAC sn»**k°mur dana ni ne sama s,e2a ne samo nesreča. KALIDASA krh^ ne b* če boš bhartrihari razenj sorodnik po očetstr. romun. denar pritok volge panj kočevi p odiet Studijski nasad postava bos. reka vrh del srajce ai. polosel HE. celj. firma ur naiy£čj i mariborh avtomobil. del Bi vrsta ribe skladba za klavir Sapa himalaj. ind. ž. obleka vrba oTe gr. Irka |ein$tei-Hli_______ trska kdor vrta litij kii.čna cel ir? tvor igralka gardner rim. boginja !eze Cimosov avto Krvavi floridski propelerji pobrodusne Pristov - morske krave izginjajo z obličja Zemlje po zaslugi lovcev in Motorni čolni pokončajo dobri dve tretjini teh živali ob Floridi li ^..^ostnem spisku živa-gron izginotje, seje tudi mnrstn Irravn morska krava, j£««usasto, prijazno bitje, lvi ob obalah Floride, ob zahodrf Afriki, ob izlivu re-v ,^naz°nke in v obalnih Karibskega otočja. Še Uk I?e*cai desetletji je bilo i živali dovolj in nič ni da bi jih lahko do-acini iztrebili. A prav to se danes dogaja. h ^ ^fdki in Južni Ameriki omafiini love morske krave aradi njihovega okusnega ”lesa- podobnega teletini, m PS.jttvp.okpučuje- zaradi kože, uporabne v Ibarski industriji, sala in |*Ja ter kosti, ki so po zuna-Ittn videzu podobne slo-kosti. Dokler so z lo-gj*? na morske krave doma-zadovoljevali le svoje , llebe, je bilo vse v redu, jj Pa so začeli z lovom Dri* denar, se je živalim Celo slabo pisati. Ker sa-noc? skoti mladiča, običajna enega, vsako tretje ali leto, je jasno, da z naravnim prirastkom ni mogoče pokriti izgube. Ob obalah Floride je zadeva drugačna. Američani že dolgo več ne lovijo morskih krav, ker so živali v tem pogledu že zaščitene, pa vendar se že tako majhno število — samo še tisoč jih je - iz leta v leto zmanjšuje. Poglavitni krivci so motorni čolni. Morske krave imajo navado, da počivajo tik pod morsko površino, samo nosne odprtine imajo nad vodo; tako so za voznike motornih čolnov neopazne. Okoli pol milijona motornih čolnov in gliserjev z vso brzino reže vode okoli Floride, skoraj redno pa z ostrimi elisami režejo tudi morske krave. Četudi ima žival kožo debelo nekaj centimetrov, je to običajno ne reši; zaradi poškodb pogine. Marinologi ocenjujejo, da kar 80 odst. morskih krav pogine zaradi „rčenj” z motornimi čolni in da ostalih 20 odst. odpade na krivolovce, brezvestneže in na naravno smrt. Le-te je vse manj. Samica moiske krave z mladičem v akvariju. AU bližnji bodočnosti živele samo še v njih? Otrok kot martinček Odrezani prst zraste znova, vendar le otrokom Vsak otrok ve, da martinčku zraste nov rep, če mu ga odtrgaš. Prav tako vsakdo ve, da kaj takega ni mogoče, ko gre za človekove okončine. Čudovito sposobnost regeneracije udov imajo samo nižje razvita bitja, medtem ko so visoko razviti sesalci to sposobnost izgubili. No, povsem pa le ne. Zdravniki so odkrili, da je preostanek sposobnosti nadomeščanja izgubljenega dela telesa ostal pri otrocih. Angleška zdravnica Cynthia Illingworth, specialistka za poškodbe udov, je prva odkrila, da je najboljše zdravljenje izgube prstnih vršičkov pri otrocih, če rano samo razkuži in povije. Otrokom namreč zraste nov vrh prsta. Po 11 tednih je poškodovani prst tak kot prej, in celo noht zrase nov. Njena, zapažanja so potrdili tudi drugi zdravniki. Otrokom do 12. leta starosti zrase nov del prsta, vendar le, če pri loškodbi niso izgubili več prsta :ot do prvega členka. Odkritje je presenedjivo in komaj verjetno, pa vendar drži. e; »Dolenjski list« v vsako družino EDNJI MOHIKANEC ’ 'T ■ * • X Š *»w. NlValce»> po- '«Fl! sta i« J C,Llsiak pa HiV * je** h°tela groiil * Brez obotavljanja se je pognal v globino. Toda bilo je prepozno. Neki Mingo, ki je sprevidel, da je vse izgubljeno, je potegnil bodalo in zabodel Cpro v hrbet. Pobesneli Lisjak je hotel planiti nadenj, tedaj pa je zagledal Unkasa, ki je po nesrečnem skoku obležal brez moči. In preden je mogel kdo • Pomagati, mu je Lisjak - z i zmagoslavnim V*ikom trikrat, prebodel prsi.1 n 1 - ’ r 1 ' *• -- - i i - itTi/L” - c j ZGODBA! VASA s ! s * N s * SILVESTROVANJE Silvestrove večere običajno prebijemo kar doma. Naša vas je od mesta precej oddaljena, pa tudi navada je bila, da sme novo leto pričakali v domačem krogu. Posebno živo mi j< ostalo v spominu praznovanje novega leta, ko sva si z oče tom privoščila nenavadno specialiteto Na starega leta večer smo prej .kot običajno postorili pri Jj živini in pujskih Kmalu po večerji so prišli k nam strici iz £ vasi. Posedli so za mizo, igrali šah in se pogovarjali, ženske, £ k i so se zbrale pri mami, pa so veselo regljale v kuhinji, iz ka- < tere je prijetno dišalo po kavi. Otroci smo gledali televizijo. Možakarji so postajali čedalje glasnejši, steklenica z vinom pa čedalje lažja. „No, Miha, povej kakšno z ruske fronte,” so možje pričeli siliti v vaškega posebneža. „Saj boš, kajne,” mu je pomežiknil oče in stopil k omarici Iz nje je potegnil stekleničko in natočil kozarček. „Na, da ti bo grehe požgalo!’ ’ Miha je, misleč da je dobil kozarček žganja, spil na dušek. Nakremžil je obraz in dejal: „Ni hud. Bolj malo bo požgal grehov.” „Miha, ‘zdaj si lahko brez skrbi; poleti ne bo treščilo vate,” je med smehom dejala mama, ki je prav tedaj prišla iz kuhinje in takoj opazila, kaj imajo možakarji. „Zegnano vodo si pil!’’je nato resneje dodala. Tako je minil večer. Spat smo odšli še le proti jutru. Nisem jj in nisem mogel zaspati. Tudi oče se je premetaval po po- ^ I f 'f * * w. stelji, a ne od slabe vesti, ker jo je zagodel Mihi ,.Prinesi mi malo čaja,” mi je rekel. Kar v temi sem odtaval do štedilnika, pograbil lonec in ga nesel očetu. Popil gaje kot bi trenil. „Ta čaj ni od včeraj. Nekam čuden je,” je zamrmral. Zjutraj je mama prva vstala. Odšla je k maši, ko pa se je vrnila, nas je spravila pokonci. „Ste vsaj pogreli vodo in pomije za prašiče? ”se je hudovala. „Kakšne pomije? ’ ’ „Kakšne pomije? Tiste, ki so bile v loncu na štedilniku!1’ Oče je zinil in se spogledal z menoj: „Saj zaradi tistih pomij prašiči ne bodo nič slabši. Zlil sem jih Muriju.” Oba sva takoj vedela, kaj se je pripetilo. In tudi zakaj je bil čaj „nekam čuden”. FRANCI NAHTIGAL TONETOVA ČEŠNJA Naš sosed Tone je živel samotarsko življenje; ni imel ne žene ne otrok, ne bratov in ne sestra. Imel je le kozo in dve kokoši, od nepremičnin pa skromno bajtico in mogočno češnjo. Njeni rdeči sadovi so zapeljivo vabili vaško otročad, a Tone je drevo ovil s trnjem in bodečo žico. Ko je češnja zorela, se ni ganil od doma. Da n za dnevom jo je čuval, da ne bi kakšen smrkolin odtrgal katerega od njenih žlahtnih sadežev. Če je nad drevesom zažvižgal škorec, ga je Tone prepo dfl s kamenjem. Ponoči je pod češnjo zavlekel koš za prevažanje gnoja, vrgel nekaj starih suknjičev in legel kar vanj Noč za nočjo je v košu čuval svoj zakladek. Moj stari oče se je s Tonetom dobro razumel. Poprosil sem ga, naj nekega dne, ko so čeznje že krepko rdele med listjem, ponudi sosedu malo žganja. Res sta se stari oče in so-5j sed Tone zapletla v daljši pogovor, med katerim se je Tone N pošteno nalezel katfe sline. To je bil prvi del načrta, ki sva ga napletla z bratom. Ko je Tone imel pijače zadosti, je odšel domov, vrgel kozi šop mrve, zvlekel gnojni koš pod češnjo in se zleknil vanj. Zaspal je kot ubit. Komaj se je dobro stemnilo, smo vaški otročaji splezali na skrbno varovano češnjo in se do dobra nazobali sočnih sadežev. Potem smo preko večje luže poleg bajte položili dva tramička. Zgrabili smo koš s spečim Tonetom in ga previdno položili nanje. Nato smo na češnjo privezali daljšo vrv in pričeli močno vleči zanjo, da se je drevo majalo in šumelo. „Aaa .. Jcaj pa je?” se je čez čas zaslišalo iz koša . Se močneje smo vlekli vrv. »Ti, golazen ti!’ ’je zakričal Tone, kateremu je v pijandd spanec kanilo, da mu kradejo češnje. Skočil je pokonci iz koša in naravnost v lužo. „Kje pa sem? . . .Hudiča! .. .Kje pa sem? ’ ’jc robantil ves blaten sosed Tone in nemočno čofotal sredi mlakuže. Od tistega dne sosed Tone ni več spal pod češnjo. FRANCI NAHTIGAL v i c >c Stezosledec je prvi zagledal obe trupli in srce mu je za trenutek otrpnilo v nemi grozi. Takoj nato pa je njegovo oko poiskalo Lisjaka, ki je skušal uiti med skale. Pognal se je pre*^> široke razpoke, toda skočil je prekratko, tako da je komaj obvisel na nasprotnem robu. In tu ga je dohitela Siezosledčeva krogla. \ Rdečf^QViV>^pflj»ytvabjli... (Foto: MiM) EETRTK0V INTERVdU Na podeželju malo laže Škocjanski primer kaže, da ni večjega pomanjkanja olja in sladkorja, pač pa je huda kri zaradi cementa V mestu se potrošniki zadnje čase hudo pritožujejo, ker v trgovinah ne dobijo ob vsakem času olja, sladkorja, medtem ko pralni prašek in kavo dobiš le ob izredni sreči. Kako je s preskrbo na podeželju, smo se a pozanimali v Škocjanu, v Mercatorjevi prodajalni. Po-< > dovodja Jože Javoršek je povedal: ■ Jože Javoršek: »Ljudje si dajo dopovedati, da mora biti za vsakega nekaj.” „01 je in sladkor imamo skoro vedno na zalogi. V kraju so tri trgovine in redko se zgodi, da tu ali tam kupfec ne dobi tega blaga. S pralnimi praški je teže in kave tudi < > največkrat nimamo. Mislim pa, da v našem koncu ni primerov, ko bi teh osnovnih prehrambenih artiklov v kakšnem gospodinjstvu res manjkala Razna čistilna sredstva pa sploh niso nikdar zmanjkala.” — Ali si ljudje delajo večje < > zaloge? * ,jCer poznamo vsako stranko, laže razdeljujemo blago, tako da vsak dobi nekaj. Naši prodajalci vedo, če je ta ali oni ta teden že dobil pralni prašek, pa ga raje dajo tistemu, ki še ni nič dobil. Tudi pri olju in sladkorju pazimo, da posamezniki ne dobijo večjin količin. Sploh pa skrbimo za to, da starejši ljudje, ki ne morejo vsak čas do trgovine in so morda oddaljeni, dobijo vsaj nekaj olja in sladkorja pa ostalega blaga. Res je, da zadnje čase prodamo vsega tega več, kot smo prej ob normalni dobavi. Ne moremo tudi kontrolirati kupcev, če gredo iz naše trgovine še drugam in torej trikrat dobijo po 2 kilograma sladkorja.’ — Imate zaradi takega načina razdeljevanja blaga s strankami težave? ,,Niti ne. Ljudje si dajo dopovedatf in tudi ne zahtevajo pretiranih količin. Bodo pa težave jeseni, ko bodo vinogradniki in gospodinje (za vlaganje) potrebovali večje količine sladkorja. Upamo, da bo to takrat preskrba že normalno tekla. — Ali glede pomanjkanja kave tudi na podeželju tako < [ tožijo? „Pitje kave je danes na deželi ravno tako razvada kot v mestu, vseeno pa zaradi tega ni hude krvi. Pokavi je nastalo večje povpraševanje tisti trenutek, ko je je na policah zmanjkalo.” — Kaj pa reprodukcijski material in cement? Se pri vas to dobi? „Največje težave imamo pravzaprav zaradi pomanjkanja cementa. Smo v sezoni gradenj, cementpa prihaja zelo redko in v majhnih količinah. Glede tega tudi ne moremo stranke tolažiti: bo v kratkem bdje, kot lahko rečemo za olje in sladkor, pa tudi za pralne praške.” R. BAČER / h SPET ZASEBNI TRGOVCI Ker je v odročnih podeželskih krajih vse več zahtev po trgoron**1 * osnovnimi prehrambenimi artiW najnujnejšimi, kar se iabi v g P dinjstvu, družbeni sektor pa zanjem zainteresiran, so na zadnji o seji 16. julija v Novem mestu predlagali, naj bi krajevne skupnos odprtje manjših trgovin zainteresi« le zasebnike. Taka možnos J zakonodaji dana, toda za z J interesentov. NE VEC: KDO DA VEC Od aprila letos je v javni »zpi*« osnutek odloka o upravljanju^ razpolaganju s stavbnim zemlji* nanj pa je prišlo že nekaj pnp°®D“' o odloku je spet tekla beseda na zasedanju vseh treh zborov 1°'-J ja. Najvažnejša sprememba, ^ pridobivanju zemljišč °be^* da v natečaju ne bo več odločuj načelo, - kdo da za zemljo ■< ampak kdo je najbolj upraven tistem mestu graditi Upravi'Se pa se ne bo določala na lep marveč po kriterijih, ki bodo interesentom vnaprej znani. U te d< P' V VEDREM RAZPOLOŽENJU - Nekaj tisoč članov kolektiva IMV s svojci se je v soboto pri Miklavžu na Gorjancih dobro zabavalo. Starejši so poizkušali dobrote na ražnju in z dobro založenih stojnic s pijačo, otroci pa so brez skrbi lahko skakali po širnih tratah. Taka vsakoletna srečanja so postala v IMV tradicija. (Foto: Ria Bačer) Stabilizacija zahteva novi rez Delovni osnutek dogovora temeljev družbenega plana novomeške občine za novo srednjeročno obdobje gre v javno razpravo do 15. septembra — Za prenekatero željo ni materialne osnove _ jo na prednost. Zelovp^j^v Zlepa že ni bilo na občinski seji toliko razpravljalcev kot 16. julija, ko so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine obravnavali prvi osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje. Enotno mnenje: preveč optimizma in premalo stabilizacijske naravnanosti. skem planu, pa nikdar ni prišlo do uresničitve, zato se sldicuje- Osnutek za prvi planski dokument na ravni občine je nastajal v času, ko še niso bili znani vsi stabilizacijski ukrepi, zato je v njem zaslediti dobršno mero optimizma in vrsto želja po investicijah, ki pa ne zagotavljajo dovolj lastnih sredstev, da bi jih lahko v zdajšnjem času resno jemali. Cer trav so »že pri nastajanju osnutka nekajkrat črtali zahteve in želje, bo potreben nov rez POSODOBLJENE PRODAJALNE Kmetijska zadruga Novo mesto se letos loteva nekaj manjših investicij pri posodabljanju trgovin. Tako v Brusnicah že preurejajo zadružno trgovino, v kratkem bodo začeli preurejati lokal na Ruperč vrhu. Vse pa je pripravljeno tudi za razširitev blagovnice v Žabji vasi. Gre za Gostinski del lokala, ki bo povečan za ISO m2. Dela se bodo začela že letos. Trenutno: kadrovske težave Novomeška kmetijska zadruga se ob kopici težav srečuje še s pomanjkanjem delovne sile v proizvodnji — Krepko pa se pozna delo okrepljene pospeševalne službe V novomeški Kmetijski zadrugi ob polletju ne pričakujejo dahih rezultatov v lastni proizvodnji, sicer pa v proizvodni, ki je sezon&ega značaja, pred jesenio, ko je spravilo pridelkov, tudi ni mogoče dobiti povsem jasne slflce. V zadrugi menijo, daje ta hip najbolj žgoč kadrovski problem, četudi ostalih ne manjka. Domači delavci se ne odloča jo za zaposlitev v kmetijstvu in kolektiv so začeli zapuščati že taki, ki so vrsto let delali v zadrugi. Manjkajočo delovno silo skušajo nadomestiti z delavci iz drugih republik, so pa v zvezi s tem nove težave. Morajo jim nuditi primerna stanovanja, teh pa tudi ni. Prav tako že posamezni strokovni delavci zapuščajo barko in se zaposlujejo drugod, kjer so pogoji dela boljši in ni stalne negotovosti pred jutrišnjim dnem. Glede na to, da je v Novem mestu tudi Kmetijski šolski center, ki izobražuje strokovnjake za kmetijski poklic, prav za prav ne bi smelo manjkati kadrov s srednjo izobrazbo, pa se TO NI SIMPOZIJ! Na zadnjem skupnem zasedanju vseh zborov novomeške občinske skupščine so po odmoru ob 15. uri delegati množično odšli Če to vendarle dogaja. V zadrugo sicer pridejo na obvezen staž, potem pa zelo redki ostanejo. Večina že v začetku delovne dobe izbere drug poklic.^ Med dobre kazalce poslovanja v zadnjem času pa je šteti očiten uspeh okrepljene pospeševalne službe. Namesto enega imajo zdaj tri pospeševalce, njihovo delo pa se odraža v več smereh. Primer: letos so v zasebnem kmetijstvu zamenjali 55 ton semena koruze, prejšnja leta samo 23 ton. Poraba gnojil se je povečala od 4000 na 5500 ton, in to kljub podražitvam Prav tako so zasebni kmetje norabili v zadnjem času trikrat več zaščitnih sredstev. Vse to bi se moralo poznati pri spravilu pridelkov, kolikor ne bo naravnih,katastrof. Pri pospeševalni službi pa so klub vsemu še na začetku poti, kajti 1 pospeševalec na 1000 kmetov ne more biti tako učinkovit kot posepševalec na 150 kmetov, kakršen je normativ v razvitem svetu. v času javne razprave. Nikakor ne bo možno na zdajšnji osnovi sestaviti družbeni plan, ki predvideva ob koncu obdobja 1981 - 1986 stoodstotno pokrivanje uvoza z izvozom, ker je to znatno nad republiškim poprečjem. „ Družbene dejavnosti se bodo lahko razvijale le v okviru realne rasti dohodka. Interesne skupnosti so ponudile združenemu delu dve inačici za uresničitev svojih programov, obe pa sta prezahtevni glede sredstev in bo potrebno črtati še najmanj za 2 milijona zahtev, ali pa ta sredstva zbrati s posebnim sporazumom in zbiranjem preko združenega dela. To možnost so nekateri delegati v razpravi takoj zavrgli, češ da je združeno delo v težavah in nikakor ne bi zmoglo dodatnih finančnih obremenitev, neglede na to, da bi želelo večji napredek v otroškem varstvu, kot tudi v ostalih dejavnostih. Posebej pa so na seji poudarili pomen raziskovalne dejavnosti v novem srednjeročnem obdobju, ki bi morala biti vtkana v delo slehernega kolektiva in ji dati mesto, kakršnojo ji gre. Po drugi strani pa se je vrsta razpravljalcev spuščala v drugo smer: bile so zahteve več krajevnih skupnosti po raznih komunalnih delih, ki že v osnutku gradiva niso zajete, zahteve nekaterih delovnih organizacij po novih investicijah itd. Marsikaj je sže bilo nekajkrat v občin- Snidenje po 60 letih bi lahko bi odšteli gOšiC. vsak delegat ob nadaljevanju seje sedd v svoji vrsti Ede7: izmed vztrajajočih pa je ob tej priložnosti rekel dobro domislico: „Delegati se obnašajo, kot bi bUi na simpoziju!” Ker pa občinska seja ni simpozij, ampak odgovorno odločanje, bi kazalo pobegle delegate pobarati za odgovornost. LEPO OKOLJE - Jud* na kmečkih domačijah cvetj? na oknu in ob hiši lepo pristaja ii: daje videz urejenosti tudi širšemu okolju. Tako lepo urejeno okolico, kot je pri hiši v Dobru-ški vasi (na sliki), pa le redko vidimo. (Foto: R. Bačer) * V novomeški občini živi se 32 koroških borcev V nedeljo, 20. julija, so se v Novem mestu sešli nekda- S'i borci za severno mejo. a območju novomeške občine živi še 32 koroških borcev, na srečanje ob 60-let-nici bojev pa jih je prišlo 24. Vsi so že jireko 80 let stari, veliko pa jim pomeni pozornost družbe in navzočnost nekaterih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Gt>£ine. Na skroriini slovesnosti so borcem za severno mčj0 P0- delili lepe spominske značke z vgraviranim imenom vsakega posameznika, prav tako Zbornik ob 60-letnici bojev za severno mejo. Zlasti pa je bil borcem jubilantom všeč verz na drugi strani značke: „Ce v onem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal plaz.“ Borci za severno mejo imajo v novomeški občini redna vsakoletna srečanja, na katerih pa je vsako leto manj udeležencev. Prvih trinajst inženirjev Slovesno ob zagovoru diplom in razglasitev uspe-na 17. julija je bila v prostorih tehniške šole Izobraževalnega centra tehniških strok v Novem mestu kratka slovesnost ob diplomi prvih 13 inženirjev strojništva, ki ^o študirali ob delu. Kanida-ti so najprej zelo uspešno zagovarjali diplomske naloge, nato pa je bila slovesna razglasitev rezultatov, ki so se je udelžili tudi predstavniki združenega dela. Med diplomati prve generacije višje strojne šole v Novem mestu pri študiju ob delu je največ članov kolektiva IMV, SGP Pionir, Iskre in Metalne Krmelj, Novogra-da in Krke. Prvih 13 inženiijev strojništva pomeni za delovne organizacije precejšnjo kadrovsko okrepitev, diplomantom pa veljajo čestitke. Ker so študirali ob delu, so morali vložiti nemalo truda in prostega časa, da so uspešno končali prvo stopnjo študija. in malo verjetno pa je, -- -javni razpravi take želje o° širšo podporo. Novi občinski družbeni P^j1 namreč zahteva pri vsaki to sticiji ali novi dejavnosti to finančni načrt kritja investKO r pri čemer najbrž ne bo dov J samo polovična lastna ude ba, ki je doslej veljala za P vsem zagotovljeno osnovo. Delegati pa so zahtevali tud* pri načrtih interesnih skup« sti, ki so sicer ovrednoteni, dodaten podatek: kakšno menitev bo to predstavljal0 delovne organizacije. URŠNA SELA: KAJ JE S PREDLOGI? Na Urinih selih imajo ta čas 4^ . glavni težavi: starši nimajo ; oUoki, ker je večina zapo«lelUn’ varstvene ustanove pa ni nikje' , bližini. Prav zato želijo organi hišno varstvo in bi pri tem pomoč vzgojnovarstvene ustaiiov® Novem mestu. Občani pa so deti tudi zaradi slabe elektfl napetosti, ki marsikateri vasi o mogoča uporabo električnih s^°) ’ Razen tega se v okvriu kraje ^ skupnosti potegujejo za občasno ^ ganizirano ambulanto za otr vsaj ceplenje v domačem kraju, de vseh treh želja so poslal’ ustrezna mesta pismene zahteve, V doslej od nikoder ni odgovora. Novomeška kronika HRUP JIH MOTI! - V oddelkih novomeške bolnišnice, ki so ob davni in zelo prometni cesti proti pol. Toplicam, so moteni bolniki in zdravniki. Hrup je včasih tolikšen, da nastajajo motnje tudi pri delu z občutljivimi Medicinskimi aparati. Ker je stanje glede tega čedalje slabše, je od strani bolnišnice tudi vse več glasnih zahtev po gradnji obljubljene obvoznice. NEPROSTOVOLJNA KOPEL -Cesta herojev je zelo prometna in za pešce vedno bolj nevšečna. Ob pločniku vzdolž gimanzije in šole se ob vsakem majhnem dežju nabira voda v luže, mimo vozeči avtomobili pa se ogniti ne morejo in nujno oškropijo pešce. Tudi do vratu! Ce že s temeljito preureditvijo te ceste ne bo nič, bi morali poskrbeti vsaj za popravilo in varnost pešcev. NITI ENEGA KOŠA! - Od tižni-ce navzdol proti slaščičarni gre s cekarji večina nakupovalcev in marsikateri spotoma ureja vrečke. Otroci jedo sadje, pa ni kam metati ?ešk, ne vrečk, zato se vse to znajde ob hišah. Vsak dan okrog poldneva je ulica nastlana. ŠE NIC KUPALCEV - Druga leta ob tem času so se ohladitve željni krajani spuščali v Krko tudi na krajih, ki zaradi onesnaženja niso primerni za kopanje. Letos tovrstne bojazni pred okužbo ni, kajti Krka sameva. Niti na Otočcu se v njej še ne kopljejo. LE DVA FANTIČKA - Prejšnji teden sta v novomeški porodnišnici rodili le ave meščanki, ' uta in Jožica Jakše z Drske 44 B , ^ Magdalena Vesel iz Šegov Davida. _ PRVE DOBRE ^^‘ adjek Mestna tržnica je bila v P stojnica-kot pravo mravljišče, m® vupci, mi so se komaj PieD ^ gob do dobiti pa je bflo vsega,J0“g-aStal borovnic, zel nih stojnicah in dobre marcim-v, -- - ;e pw veljal 60 dinarjev. Breskev .^ ^ tržnica, prodajajo pa J dobeppti( UUU1U pa jc Jia na borovnic, zelenjave in s* A. zre|e mh stojnicah so prvič^j*^ p8 j« in tudi’borovnice laJik° 0 šniki ob vsakem času P liter. pdn« 0 din otro- dio Ena gospa je^3’ di**^ Levičnik, IMV večkrat ja«!«5* \ Nazadnje je £ „a G%g, na shodu kolek statie& cih.kojevhurnori^fon^ b°ju ugnt& štaje samega slovu b Šraufcigra. • • ;VHsjak lisjaku » — Pravom, z napol praznimi hlevi in praznimi mesnicami. Pred meseci je bila besedna klima zelo naklonjena ustanovitvi skupnosti za nimajo pnjav. Kmetje ne na zvon imen prekupčeval-PUčui Sosednie republike, če jim Ponni J° Za živino več kot jim K hlv° v domači občini. Množijo **H«nuzakoli telet cah fej* mesa v Dležiskih mesni-tem , eta nimajo naprodaj, med-m ko je teletine na HrVaškem PARTIZANSKE grahke v DOMU JLA sWa*>0^aStitev dneva vstaje sloven-JLa* n3toda so 17. julija v Domu v ,v bičali odprli razstavo slo-*o r. 6 pat.tizanske grafike. Na njej AiZ?stav*jena dela Božidarja Jakca, t» , Gedovičeve, Nikolaja Pirna-ki cVeta Juhica in drugih likarjev, svohij s®jimi deli obeležili boj za nih » trPijenje ljudi v prelom-nUl trenutkih naše zgodovine. Zadnje tedne je zmanjkalo cdo govedine v veliko presenečenje vseh, ki so verjeli, da se brežiška občina z govedino lahko sama prehrani. To je res, vendar le v primeru, ko je živinoreja donosna. Trenutno imajo rejci izgubo. Agrariin tozd Kmetijstvo opozarja, da je razlika med prodajno ceno in stroški za prirejo 1 kilograma govejega mesa 40 dinarjev. Tudi odkupne cene telet za pitanje ne ustrezajo. Živinorejci so se zaradi tega spet znašli v škripcih, zlasti tisti, ki so se načrtno usmerili v to dejavnost Razmere v živinoreji naj bi začasno popravila pomoč občinske skupščine. Ta bo namreč na seji 30. julija sklepala o delnem pokritju razlike med proizvodnimi stroški in odkupno ceno govejega mesa. Za prirejo 82.000 kilogramov govejega mesa je predvidenih 164 tisoč dinarjev pomoči Agrarii - TOZD Kmetijstvo in 250 tisoč dinarjev Temeljni organizaciji kooperantov za kritje razlike pri odkupu telet za rejo. Za vsak kilogram prirasta bo dodala skupščina po 1 dinar oziroma 200 tisočakov za 22.000 kilogramov govedine. Končno besedo imajo seveda delegati. JOŽICA TEPPEY Novo v Brežicah danA« ^ m d°bla je tudi vso pditično podporo, potem pa kot daje vse zaspalo. Skupnost še 2ivl111 .US*anovUena- cj j,Ty. Pa teče dalje. Zivinorej- vedno na voljo, po višji ceni, seveda. «jo aJ°z 'zgubami in opuščajo tudi’ H_n*Je ?ase*)n* kmetje, ampak cijam * sektor. Pozivi inšpek-tcjo zadostujejo, saj te ne mo- j» , Dvladovati celotnega območ-°beSaj ?majo Pliiav- Kmetje — Cilj: usmerjeno izobraževanje |0 težavah POS,edine sevniške srednje šole — Zaradi pomanjkanjaprostorovdvoizmenski pouk — Do večje enotnosti z mladimi kadri — Nizka oskrbovalnina_ VODOTOKA SROMLJICE - V spodnjem toku Sromlpce so pri Cundrovcu že zabrneli i stroji, ki urejajo 3 km njenega vodotoka, to pa obenem posredno p (meni začetek melioracij&ih Posawif °VI^*n* ha- Ko bodo zagotovljena vsa sredstva — zlasti se zatika s 40-odstotnim deležem vs*e banke — bodo ustanovili melioracijsko skupnost. (Foto: Vlado Podgoršek) jako vnovič napolniti hleve? - ^arat^‘ izgub v živinoreji zmanjkalo govedine — Rejcem ponuja roko občina Pren*me ™so na nobenem področju tako izrazite kot v živinoreji. Ukrepi pridejo vedno eJ. k® se posledicam ni več mogoče izogniti. Tudi tokrat se v brežiški občini soočamo z CENEJE DO POHIŠTVA - Tr- fovsko podjetje Posavje ponuja upcem popust pri nakupu kosovnega pohištva in dekorativnega blaga. Cene znižuje do 40 odstotkov. VSAKE URE JE SKODA - Med vzroki za izostanke z dela ni vedno bolezen, ampak še vrsta zadržkov, od cSiskovanja sej do urejanja uradnih in drugih opravkov. Marsikaterega od' njih bi zaposleni lahko odložili, to pa spet pomeni, da bi se morale po njihovih potrebah dosledneje ravnati vse ustanove, organizacije, obrtne delavnice, sklicatelji sestankov ipd., da zaposleni ne bi po nepotrebnem zapravljali dragocenih delovnih ur. V nekaterih kolektivih so se zaradi tega načrtno lotili problemov odsotnosti,, da bi nato s skupnimi prizadevanji kar najbolj omejili izostanke. POMOČ PRI STANARINI - Delno nadomestitev stanarine je lani prejemalo 84 gospodinjstev v brežiški občini. Med njimi je bilo precej takih, ki so dobivali tudi do 80 odst. subvencije zaradi nizkih družinskih prejemkov in bodo zaradi tega tudi vnaprej deležni solidarnostne pomoči. BREŽIŠKE VESTI Ko je izvršni svet sevniške občinske skupščine pripravljal sklep o I uvedbi ukrepa druftenega varstva v Jugotaninu (prejšnji teden so sklep sprejeli vsi zbori občinske skupščine) je bilo slišati marsikatero kritično besedo tudi na račun razmer v obrtni nabavno-pro-dajni zadrugi Bohor in poklicni oblačilni šoli v Sevnici. Čeprav gre v obeh primerih za precej drugačne „bolezni“, kot je Jugotaninova velika izguba, so se nekateri nagibali celo k uvedbi ukrepov družbenega varstva v teh dveh kolektivih. Edina srednja šola v sevniški občini (ki že od nekdaj slovi po razmeroma močni lesni industriji, po zaslugi Jutranjke in Lisce pa še po konfek- I cijski) je 1973 zavoljo potreb industrije pričela izobraževati mladino, predvsem dekleta, za tako široki profil konfekcionarja. „Lisca vsako [ leto razpiše štipendije za 35 konfek-cionarjev, ker pa želi t i. ozki profil, praviloma ne pošlje v šolo nobenega štipendista," pravi ravnateljica POS Zoja Bedrač. „Zaenkrat kažejo še največ zanimanja za sevniško šolo Jutranjka, Kora iz Radeč in Metka iz Kozjega. Od 165 učenk (76 je novih, 87 pa učenk 2. letnika) prevladujejo štipendistke Jutranjke in Kore. Kar okoli 90 odst jih ima kadrovske štipendije. Podatek zgovorno priča, kako močno potrebuje združeno delo tovrstne kvalificirane delavce. Čeprav je dostikrat slišati, ko da znanje absolventov ni najboljše, je le treba priznati dekletom 'dobro znanje, saj obvladajo, Kar - Hm, dokaj čudno so najavili letošnjo turistično sezono. .. - Ne vem, kam meriš. Morda na zadnje ukrepe? - Nak! Kaj nisi slišal, da je na delavski univerzi pri sevni-škem zavodu za kulturo in prosveto nekdo zaspal kar na tleh v pisarni - Morda je „ treniral", če bi ga naši vrli gostinci, ki ob morju hlastajo za devizami gosti, celo „prebukirali“! ? zadeva lahko konfekcijo, vse faze.“ ■V desetih urah praktičnega pouka na teden je težko pridobiti ustrezno hitrost; predmetnik usmerjenega izobraževanja obsega le 3 ure praktičnega pouka, zato so se na posebni izobraževalni skupnosti za tekstilno stroko ravnatelji šol, podobnih sevniški, dogovorili za pol leta podaljšano šolanje po načdu: Z delom za delo. Sicer pa je sevniška šola pred vprašanjem, kako zadostiti vsaj minimalnim prostorskim in kadrovskim pogojem za prehod ns usmerjeno izobraževanje. Zaenkrat ima POS 2 učilnici in delavnico, od 1. septembra 1981 pa bi potrebovali 3 učilnice in 6 kabinetov, a še vedno pri nesodobnem dvoizmenskem pouku. Po projektni dokumentaciji bi obnovili šolo in dozidali 3 učilnice in prav toliko kabinetov za kar bi po močno zastarelih cenah potrebovali dobri dve stari milijardi. Predvidevajo tudi razširitev domskih zmogljivosti od sedanjih 18 na 50 postelj. To je nujno, saj so učenke iz oddaljenih krajev, tudi z Bizeljskega. TELČE: CESTA -OKNO V SVET Telče in okoliški kraji so sicer povezani s Sevnico in Tržiščem, vendar je bila dosedanja cesta -predvsem proti Tržišču in tudi proti Sevnici - preozka in v slabem stanju. Morda prav zaradi tega doslej še ni bil organiziran avtobusni prevoz za delavce. Občani so del sredstev samoprispevka v KS Tržišče namenili za rekonstrukcijo občinske ceste Malkovec-Telče, s čimer bodo nekatere odseke razširili in utrdili, del ceste pa bodo speljali po novi trasi. Groba dela, predvsem z buldožerjem, zaključujejo, vendar bodo morali zaradi težkega terena še veliko narediti. A. FELICIJAN 40 odst. sredstev za šolo se nadejajo iz natečaja za izgradnjo srednjih šol pri republiški izobraževalni skupnosti, ostalo bo zagotovila občina. Mesečna oskrovalnina (dobra 2 tisočaka) v domu je med najnižjimi v Sloveniji, zato se bodo dogovorili z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi za ekonomsko ceno (3.200 din). Doslej so krili letno 300.000 din iz lastnih sredstev. Sicer je sevniška POS znana po tem, da je v šestih letih vložila poldrugi milijon v razne preureditve iz sredstev za redno dejavnost V zadnjem času so pridobili še sposobnejše, mlade kadre, tako da se lahko 16-članski kolektiv ob večji enotnosti in boljših medsebojnih odnosih nadeja uspešnega prehoda na usmerjeno izobraže-vanje. PAVEL PERC SEVNIŠKI PABERKI SEVNIŠKI KLUB SAMO-UPRAVLJALCEV je prejel, kot smo že poročali, v Ljubljani visoko zvezno priznanje: plaketo Josip Broz Tito - 30 let samoupravljanja. To priznanje so podelili le Šestim klubom v Sloveniji, v Jugoslaviji pa ga je dobilo 40 klubov samoupravljavcev. Gotovo bo to za Sevničane dobra spodbuda, da se bodo še pogumneje lotili izmenjave samo-upravljalskih izkušenj in družbenopolitičnega izboraževanja. Klubu samoupravljalcev pa bo za uspešno nadaljnje delo nujno treba odpremi-ti neugodni gmotni položaj. POCENI LETOVANJE - Taborniški odred Treh smrek iz Sevnice v letošnjih poletnih dnevih že drugo leto zapored prireja počitnice v Ankaranu, v nedeljo je na prijetno taborjenje ob morju odpotovalo 40 sonca in morja željnih mladih tabornikov: Ker pa je bivanje v šotorih za marsikoga bolj privlačno kot v razkošnih hotelih, so se jim pridružili še nekateri občani. V 22 šotorih bo za vse dovolj prostora, verjetno pa je marsikaterega pritegnil tudi poceni „paket“. Desetdnevno letovanje (vključena je tudi prehrana) velja šoloobveznega mladinca 800 dinarjev, druge pa komaj tisočaka. »Igre brez meja” 2 zdravjem Agrotehničnih sredstev dovolj Čistoča je najbolj pomanjkljiva v nekaterih obratih družbene prehrane Manjka pa drugega kar kmetje potrebujejo — Ni cementa, gradbenega železa * Zadovoljivo higieno se niti mesnice niti živilske tigovine, menze in gostinski lokali ne morejo rp^ti. Delovne organizacije se ne menijo kaj prida za urejanje in prilagajanje lokalov novim ibj P^om in tudi osebje pri prodaji in razdeljevanju hrane ne upošteva navodil, čeprav delavci o^jej° tečaje iz higiene živil in osebne higiene. Vsi po vrsti torej zanemarjajo vpliv morebitnih edic takega ravnanja. ,sPekcija je poostrila svoje za- ustrezata prodajalna v Kostanjevici in obe prodajalni Mercatorja v Krškem. Na najslabšem sta mesnici v Podbočju in Koprivnici, ki sploh nimata prostorov za razsekovanje mesa. Vrsto pomanjkljivosti bodo morali odpraviti tudi v dnigili prodajalnah. Porazne so nadalje ugotovitve in-špektoijev o poslovalnicah za prodajo živil in predmetov za splošno rabo pri Preskrbi in Agrokombinatu. KR iKF 1*1 & J TJ I 8. F Poslovalnice so Večinoma neprimer- tever”"v',Ja Je poostrila svoje za-ln k' z rezultati pregledov občinsko skupščino, pri >r°met °pozoiila> da proizvodnja in ’iSfla neoporečnih živil nista od- “"Pak °d tehni5nBl P°g°iev> 'ifrion tudi °d vestnega dela in .^zaposlenih. ahtev tSk' °bčini je 13 mesnic, pogojem pa še najbolj nih. Nekateri so vsebovali celo sledove fekalij. Ugotovili so, da je dnevna dezinfekcija pribora, opreme, in delovnih površin neustrezna v NE Krško, pri Elektru, v krški in leskovški osnovni šoli, pri Pioniiju, na )bčini, v Labodu in Kovinarski. Zaradi tega je inšpekcija mandatno kaznovala 17 delavcev. ( J. TEPPEY PROSLAVA NA JEVŠI to. edijig n6V^* t3®° Prizorišče Venske» dave clneva vstaje slo-^Piavtt nar0(Ja v krški občini, no v j ° ->° jc senovsko krajev-«t* ^ŽenJc ZB NOV. Slavno OlC Szn>rnil<; ^ predsednik tUrrien, Franc Rakar, v kul-vaii sen,?r??aiTm Pa so sodelo-*®*n>o5Wi 80{lbeniki na piha- Ce ter zbor’iz Brestani- *c,tat0nSCnovsk‘ osnovnošolci ne in ne ustrezajo sanitamo-tehni-čnim predpisom. Delovne organizacije čakajo na ukrepe inšpektorjev, čeprav bi lahko marsikaj izboljšale brez njihovih opozoril. Gostinski lokali v družbenem sektorju so glede tega na višji ravni, vendar jc zaradi neurejenih in zanemarjenih poslovnih prostorov nevarnost za zastrupitev s hrano kljub temu velika. Se bolj problematični so obrati družbene prehrane, zato se jim je letos sanitarna inšpekcija posvetila s podvojeno pozornostjo. Vzela je 60 brisov in polovico jih je bilo nesnaž- kiC^jevip; “ ORGLE — V obnovljeni samostanski cerkvi v Dri7Se Petek °d 28. junija dalje vrstijo orgelski »OrjjJah .evropskih glasbenikov. Bogato sezono večerov Teppejr/ slovenski virtuoz Hubert Bergant. (Foto: Čeprav je do konca poslovnega leta še kar daleč in bi bile ocene o njegovi uspešnosti še prezgodaj, pa je vendarie že mogoče oceniti, na katero stran se bo nagnila tehtnica. In kot kaže sedaj, bo v kmetijstvu zaradi sedanjih vremenskih razmer nekoliko manjši pridelek. Silvo Prpar, vodja komerciale v Kmetijski zadrugi Trebnje, je povedal. da je plan za letos v koopeia- VELIKO NOVEGA so videle in izvedele kmečke žene, ki sodelujejo s krškim Agrokombinatom. Na le; tno strokovno ekskurzijo jih jMpo-peljalo kar osem avtobusov. Njihov cilj so bile tokrat ljubljanske Mlekarne, ogledale so si eno izmed naprednih poljedelsko-živinorejskih kmetij in več zanimivosti Kamnika in njegove okolice. Aktiv kmečkih žena, organizator izleta, naj bi na splošno željo kaj 'takega pripravil kaj kmalu! DOPOLNILI GRADIVO - Publikacija, ki jo pripravljajo v naši republiki domicilnih enotah že dalj časa, mora biti skrbno pripravljena in podatki najbolj natančno prevetjeni. O gradivu, ki naj bi ga objavili o domicilih Kozjanskemu bataljonu in Okrožnemu odboru aktivistov OF za Kozjansko, so pred dnevi razpravljali na seji v Krškem. Vsaka izmed šestih domicilnih občin je imela dokaj popravkov in dopolnil, ki jih bodo v končnem besedilu vsekakor upoštevali. TAKO KOT LANI - Prva letošnja udeležba mladih iz krške občine je bila na republiški delovni akciji „Kras 80” izredno uspešna. Kot najboljša brigada so prejeli ,,Trak akcije” in vrsto drugih kolektivnih in posamičnih priznanj. Brigada je na Krasu nosila ime Matije Gubca. KRŠKI TEDNIK Vse to seveda zastavlja vprašanje dobave agrotehničnih sredstev. In Prpar je povedal, da jim je uspelo Silvo Prpar- cijski proizvodnji'.okoli 100 milijonov dinarjev, nekaj pa do tudi v lastni kmetijski proizvodnji. Letos naj bi od kmetov odkupili 7.000 ton krompirja, čez pet milijonov litrov mleka, spitali pa naj bi tudi več kot 2.000 glav «ivine. Kot je povedal Prpar, bodo količine mleka nekoliko manjše, obstaja pa tudi bojazen, da bo manjši pridelek krompirja. 2ENE POTUJEJO PO SLOVENIJI Aktivi kmečkih žena pri trebanjski kmetijski zadrugi te dni kot po tekočem traku prirejajo izlete po Sloveniji. Nazadnje sta aktiva kmečkih žena iz Knežje vasi in Dobrniča obiskali Ljubljanske mlekarne, Postojnsko jamo in Lipica Izleta tega aktiva se je udeležilo 46 žena, izlet pa jih je veljal 400 dinarjev. Tudi v ostalih aktivih je za te izlete veliko zanimanja, saj so avtobusi vedno polni. Prostora v vrtcih ni! Tako kot lani je tudi letos v trebanjski občini, zlasti pa v Trebnjem samem, veliko večje povpraševanje po mestih v vrtcih, kot je možnosti. Prijav za jasli je kar preko sto, prostora pa je le za 16 malčkov; ostalih prijav je tudi štirideset, sprejetih pa bi lahko bilo 9 malčkov. Ker denarja za nov vrtec še ne bo tako kmalu, v Trebnjem iščejo druge možnosti, da bi na primeren način preskrbeli prostor za malčke. Zdaj so našli možnost v nekdanji šoli, kjer so že adaptirali prostore za trebanjske SIS." V teh prostorih bodo odprli na novo dva oddelka. i Kljub temu da bo zdaj možno v dveh novih oddelkih vsaj za nekaj časa rešiti to vprašanje, pa ostaja prednostna naloga za prihodnost zgraditev novih vrtcev. Nujnost takega reševanja tega vprašanja, ki je posledica hitrega razvoja trebanjske občine, so sprejeli tudi na nedavi seji konference SZDL dobiti vse predvidene količine gnojil in škropiv, vendar ne zlahka. Se posebno pa jim ni uspelo dobiti tistih sredstev, ki sojih naročili, kar je pri kmetih tu in tam zbudilo nezaupanje. Pomanjkanje je opaziti le pri nekaterih rezervnih deli' za kmetijske stroje ; ne dobe se traktorji, čutiti pa je tudi pomanjkanje gradbenega materiala, kar povzroča zaostajanje gradnej pri kemtijah. Predvsem manjka cementa in železa. Ker je vsako leto največ negotovosti zaradi cen vseh kmetijskih pridelkov, se to vprašanje zastavlja tudi letos. V zadrugi ugotavljajo, da so cene govedi na stroške vedno prenizke, boje pa se tudi, da cene krompirja ne bodo hudo visoke, kar se kaže že pri sedanjih cenah zgodnjega krompirja. Vse to pa kljub obetom, da bo pridelek v okviru predvidevanj, kmetom vendarle povzroča skrbi. Sedanje težave namreč neposredno ogrožajo akumulativno sposobnost kmetijstva, kar pa seveda ni dobro za njegovo prihodnost. J. S. TREBANJSKE IVERI TELEFONSKA ZMEDA - Čeprav se Mirna lahko pohvali z novo pošto, predvsem poslopjem, pa se ne more s kvaliteto telefonskih uslug. Te dni namreč lahko vsi, ki kličejo Mirno, uživajo v vzpostavljanju novih telefonskih znanstev. Pokličejo na primer „Dano”, pa se oglasi 1MV, iili Kolinsko, pa se oglasi „Dana” itd. Žal pa se te zamenjave dogajajo brez pravega reda in smisla, tako da ne dobiš vedno „Dane”, ko kličeš Kolinsko. AH, TA MARLES! - B^e postaja vse bolj očitno, da mariboiskega Marlesa stabilizacija ne bo prizadela, vsaj v trebanjski občini ne. In temu primemo se Marles tudi obnaša, brez bojazni za svojo prihodnost, kajti delo bo, kot kaže, imel zagotovljeno, še posebej, če bo delal tako počasi, kot dela zdaj. Med njegove vrling namreč šteje stalno zamujanje rokov. Doklej? TREBANJSKE NOVICE 24- Julija 1980 DOLENJSKI LIST POD MILIM NEBOM — Da bi ljudem knjigo čim bolj približali, si mladi prodajalci postavijo stojnico tam, kjer hodi mimo največ ljudi. V Črnomlju je to ob avtobusnem postajališču. Gotovo bi šle knjige še bolj v prodajo, če bi bile - cenejše. V ISTRI IN BOHINJU Iz črnomaljske občine sc bo 12 mladincev udeležilo MDA Bohinj 80, kjer bodo skupaj z vrstniki iz Novega mesta in Trebnjega sestavljali regijsko Brigado Jožeta Slaka-Silva. V Šmarju pri Kopru pa na MDA Istra sodeluje črnomaljska brigada, v kateri je 41 mladih fantov in deklet, ki ddajo pri gradnji vodovoda. Za to brigado je bilo prijavljenih več mladih, deset od teh je že bilo tudi na zdravniškem pregledu, ko pa je bilo treba na pot, jih enostavno ni bilo. Samo zdravniški pregled za enega brigadirja pa stane 800 dinarjev! Za teh deset je bilo treba odšteti 8 tisočakov. Upajmo, da so vsaj zdravi... r Raje na cesti kot v tovarni Cestar Rožman iz Purge pravi, da asfalt cestarja prerodi — Gramoza je dovolj „Asfaltna cesta je za cestarja pravi blagoslov," trdi Janez Rožman iz Purge in ta njegova trditev ima močno „zaledje“: Rožman je že 26 let cestar, zadnjih osem let skrbi za odsek od gri- r beljake trgovine proti Adleši-čem. „Moj odsek meri 5 kilometrov in pol, od tega je skoraj 2,5 km makadama, pa še ta del bodo slej ali prej asfaltirali," pravi Rožman in doda, da ta makadamski del „požre“ toliko gramoza, da bi se asfalt že samo s tem kmalu izplačal. „Zlasti te dni, ko so po tej cesti vozili težki kamioni asfaltno maso za cesto od Adle-šičev proti Vrhovcem in je bila cesta zaradi stalnega dežja še mehkejša, so jo krepko zdelali. Vendar sedaj vsaj ni težav za gramoz; naročim po telefonu, ga takoj pripeljejo in jaz samo pokažem, kje naj ga tovornjak strese." Dobro se še spominja časov, ko so cestarji sami delali v kamnolomu, tolkli gramoz, ga nakladali in skladali, kar je bilo res težaško delo. „Pa še' 'nikoli ni bilo materiala dovolj in smo se pulili zanj. Danes je lepo delati, človek se na asfaltu kar prerodi. Resje prometa danes veliko več kot pred leti, saj ima že vsaka hiša avto in traktor, so pa stroji, ki cestarju olajšujejo delo," pove f žman in pravi, da ne bi nikoli z-...^njal svoje službe za delo v tovarni. „Tudi s plačo sem za1 dovoljen, sem na zraku, delati pa je treba tam in tukaj. Skratka: zadovoljen sem s svojim delom, poleg tega pa sem tik pred pokojem." A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR SVEČANA ZAOBLJUBA - Jutri bo v črnomaljski garniziji Bela krajina svečana zaobljuba novih vojakov. V kulturnem programu bodo sodelovali tudi črnomaljski mladinci. Nasploh je sodelovanje vojske z mladino zelo plodno, kar velja tudi za sodelovanje garnizona z občani nasploh. DISKO SE STARA - V pomanjkanju zabave ni čudno, da črnomaljski disko ob petkih in sobotah privabi v prostorno grajsko klet staro in mlado. Kaže, da je ta lokal zadnje čase še posebno všeč ne več prav rosno mladi generaciji, saj imajo_ „glavno besedo ‘ prav malo starejši mladeniči. Mladina pa zmajuje z glavo in se čudi, kakšna je današnja starejša generacija. POLN KAMP - Edini kamp v Beli krajini, lepo urejeni prostor ob Kolpi na Vinici, je zadnje dni poln pisanih šotorov. Večina je tujcev, med njimi tudi precej stalnih gostov, ki se na poti na morje ali domov vsako leto za nekaj dni ustavijo na tem prijaznem kraju. Zal, letošnje kilavo poletje ne omogoča prijetnega kopanja v Kolpi. Crnoma/js/ci poroievitee Veliko dela za turistično društvo Novo metliško turistično društvo ga ne bo zmoglo samo, ampak le v tesni povezavi z ribiči, lovci, kultruniki, gostilničarji, Viatorjem in še kom Pred dnevi so Metličani ustanovili turistično društvo, kajti dovolj dolgo je bia občina brez njega, kar je gotovo vplivalo na upad turistične dejavnosti. Novoustanovljeno društvo si je zadalo za obdobje od leta 1981 do 1985 zahteven delovni program, iz katerega bomo izluščii le najpomembnejše. Pozornost bodo posvečali čistoči kraja, javnih prostorov in parkov. O PLAČAH PANIČ Za današnjo sejo vseh zborov občinske skupščine v Metliki so pripravili tudi osnutek dogovora o temeljih družbenega {dana občine Metlika za obdobje 1981—1985. V tem gradivu so tudi materialni okviri družbenoekonomskega razvoja občine v tem obdobju. Tako predvidevajo, da se bo števio prebivalcev povečalo od sedanjih 8.200 na 8.740 v letu 1985, skupna poraba od letošnjih 99,7 milijona dinarjev na 126,7 milijona konec srednjeročnega obdobja. Zadnja rubrika, kjer naj bi prikazali letno stoprgo rasti realnih osebnih dohodkov, pa je ostala prazna. Tega si verjetno tudi kakšen drzen astrolog ne bi upal napovedati ... uredili bodo turistično pomembne objekte, pospeševali bodo razvoj specifičnega belokranjskega gostinstva, urediti nameravajo turstično-informativni biro, informacijske table, zgradili bodo trim objekte, športna igrišča, skrbeli za kultumo-zabavne prireditve, organizirali bodo vodniško službo za turiste in skupine, podpirali bodo razvoj kmečkega turizma, dajali iniciativo za ureditev kampov, za razvoj zimskega turizma in tako naprej. Pri načrtovanju pa tudi niso pozabili na turistično vzgojo občanov in delavcev, ki delajo s turisti, saj je prav človek nemalokrat odločilnega pomena za dobro počutje gostov. Turistično društvo Metlika bo moralo orati ledino pri svojem delu ali bolje rečeno: popravljati bo moralo zamujeno, v preteklosti zanemarjeno, to pa bo vse prej kot lahko dela Samo ga ne bo zmoglo, če se jim pri naprezanju ne bodo pridružili ribiči, lovci, Zveza kulturnih organizacij, telesnokul turna skupnost, zasebni gostilničarji, Viatoi, ki ima v upravljanju belokranjske hotele, gostišča in kopališča, skupščina občine pa še kdo. Letos ni pričakovati vidnejših rezultatov, saj je turistična sezona na višku, če že ne v zatonu, zato pa bo treba trezno misliti na prihajajoče 1981. leta In to kaj kmalu, da ne bomo naslednjega julija spet začudeni strmeli v reko avtomobilov, ki se vsakodnevno vali skozi naše mesto, ne meneč se naše pomanjkljivosti, težave in načrte. Zapisane načrte, smernice bo treba čimprej spraviti v življenje, sicer bo vse skupaj odnesla najčistejša slovenska reka Kolpa. TONI GASPERIC SPREHOD PO METLIKI ZA BOLJŠO ELEKTRIKO — V Metliki pripravljajo zemljišče za začetek gradnje nove transformatorske postaje in stavbe Elektia; sedaj metliški električarji gostujejo v zasebni hiši. 20 DOLENJSKI LIST 2E NEKAJKRAT SMO na tem mestu zapisali, kako vestno vodijo mladi kinopodjetje, kako skrbijo za kvaliteten izbor filmov, za red in disciplono; vendar se med gledalci še vedno najdejo nevzgojenci, ki zabrišejo cigaretni ogorek kar po tapiso-nu v predprostoru dvorane, ga pohodijo v dobri veri, da ne more biti drugače. Pa je lahko, tovariši kadilci! Ciki sodijo v pepelnike, posamezniki, ki tega ne vedo, pa zaslužijo, da bi jim kdo pošteno nategnil ušesa. TUJCI, KI POTUJEJO SKOZI METLIKO NA PLITVICE in dalje E roti morju, se radi ustavljajo v [otelu Bela krajina, kjer jim ne dajo prilike, da bi zabavljali čez slabo postrežbo, toplo pijačo in majhne porcije. Gostje sc v hotelu dobro počutijo, radi pohvalijo prijaznost strežnega osebja, nemalo pa jih daje komplimente tudi kuharicam. To pa je že nekaj, in če bi temu dodali še vse tisto, česar ni, bi marsikateri popotnik ostal za dalj časa v našem prijaznem mestecu. Tako pa ..,. metliški tednik Novo iz Dragarske doline Priključevanje telefonov — Dograditev zdravstvene postaje odvisna od Marlesa — Bencin le za gozdarje? Zdravstveni dom, odprli, se ne ve; to je odvisno od izvajalca Ljudje iz oddaljene Dragarske doline zlagoma dobivajo stvari, ki so v krajih blizu mestnih središč tako rekoč samoumevne. Ze dlje časa je v Dragi dograjena pošta, nameščena je tudi telefonska centrala, preostane torej samo še priključitev na omrežje, kar bodo izvedli poštni delavci. Na centralo je moč priključiti 160 telefonov, lahko pa jo bodo tudi razširili. Dela na glavnem vodu Lazeč - Stari kot - Novi kot so končana, glede na raztresenost hiš, ki bodo dobile telefon, pa se bo priključevanje zavleklo. Vojaki iz Ribnice pomagajo pri napeljavi kabla do vasi Pungert. Vaščani Podplanine pa že dve leti prosijo za telefonsko povezavo s Cabrom, saj bi bila to zanje najkrajša in denarno najugodnejša rešitev. Kaže, da si zaman prizadevajo, saj so jim poštarji že drugič zavrnili prošnjo za izdajo soglasja; vztrajajo pri tem, da se mora Podplanina povezati s centralo v Dragi. V Dragi napreduje tudi gradnja zdravstvene postaje. Kletni prostori stavbe bodo v kratkem nared, saj so že napeljali vodo in elektriko. Kdaj bodo postajo, katere investitor je kočevski del Marlesa, okolico pa bodo s prostovoljnim delom uredili krajani. Dokaj pomanjkliv namen pa ima nova bencinska črpalka v Dragi. Znaki ob cesti jo napovedujejo, gorivo pa na njej dobijo samo gozdarji. Krajani zahtevajo, naj črpalko preuredijo za potrebe vseh, saj ni prav nič varčno, da morajo lastniki osebnih avtov po bencin v zelo oddaljeni Čabar ali Žlebič. obfian vpraftuja odgovarja - Kaj te je v mladinski delovni brigadi najbolj razoča* ralo? - To, da imamo tako vodstvo, ki ne razume, da bi tudi mladoletni brigadirji ram sikali pivo, sem ter tja pa * kaj bolj krepkega. DROBNE IZ KOČEVJA TRAK AKCIJE ZA MDB »KOČEVSKI ZBOR” FRANC KAL1Č z NASTAJANJEM NOVIH SOSESK se Kočevje nenehno šifl,s g novanjsko stisko pa z gra^J0 rešujejo tudi posamezniki. Ste™ letni dopust izkoristijo za z‘dan£\1 zdajšnjem času je namreč na v~! koncih Kočevja opaziti tovrstna p _ zadevanja, graditelje tudi sla vreme ne prežene s t l parcel, v težav jim povzroča letanje za g® benim materialom, saj so trg0VJ zvečine prazne in pravcato srečo t pa zveze in poznanstva) moraš trn ti, da »uloviš” cement, stavbno poj hištvo itd. Težko je dobiti tu priložnostne delavce. Dodajmo to, da v središču Kočevje urejj) več stavbnih pročelij in posoda®J jo notranjost starejših hiš. DOPUSTNIKI, KI JIH NE TA- - ze Štirideset brigadirjev MDB ,,Kočevski zbor” se je pred kratkim vrnilo z akcije „Istra 80”. V Šmarjah pri Kopru so bili najboljša brigada prve izmene. Za požrtvovalno udarniško delo so dobili vsa možna priznanja, tako tudi trak akcije, s katerim se lahko ponaša malo brigad. POPISUJEJO AKTIVISTE OF Do začetka septembra bo v krajevnih skupnostih kočevske občine tekla akcija popisovanja aktivistov Osvobodilne fronte. Podatki o tistih (bodisi še živih ali že pokojnih), ki so med zadnjo vojno delovali v OF ali v organizacijah, povezanih s predhodnico Socialistične zveze, bodo služili zgodovinopisju, ustanovili bodo tudi kočevski pododbor aktivistov OF, konec jeseni pa bo v Travi srečanje aktivistov v okviru odbora aktivistov OF Barje-Kolpa. DISKO PLESI BREZ „PANK ROKERJEV” Da zlasti poleti nimajo pravih možnosti za družabna snidenja - o tem so pogosto tarnali mladi Kočevci. Ta pomanjkljivost je zadnje čase deloma omiljena, saj center za klubsko dejavnost pri OK ZSMS ob petkih pripravlja disko ples v kočevskem gostišču Rog. Posebne reklame prireditev ne potrebuje, prostore celo zmanjkuje, do morebitnih izgredov pa ne prihaja, saj v Kočevju pravijo, da so L i. „pankrokerje“ že zatrli spet glavno mihu. ------------ .. so se sami odpravili v h os te, dov°«J pa jih je tudi na prodaj. Količina1" omejena. Težje pa je priti do premoga in plinskega olja. ZADNJA PODRAŽITEV BENCINA in drugih goriv za motoma vozila je že nekoliko razredčila kolone avtov na kočevskih cestah, čedalje več pa je kolesarjev. Upa“° je tudi zanimanje za opravljanj* vozniških izpitov, o čemer smo pisali, tokrat pa dodajmo, da bodo izpiti iz teorije 11. in 25. avgus«-izpiti iz vožnje pa bodo od avgusta dalje po razporedu, ki f3 bodo naredili v tajništvu AMD čevje.- KOČEVSKE KOVICE Otroci spet v Savudrijo 80 otrok iz ribniške občine bo v koloniji letovalo v Savudriji — Starši prispevajo le del sredstev □ bččin P ^ vprašuje Y i f-i. «/ Odbor za letovanje otrok pri Društvu prijateljev mladine v Ribnici bo tudi letos organiziral letovanje otrok iz ribniške občine. Od 23. julija do 6. avgusta bo v Savudriji na letovanju skupina 80 otrok, 65 šolarjev in 15 predšolskih otrok, za njiho- NIČ VEČ PREK BONCARJA Ribniško in cerkniško občino povezuje kratka, a izredno slaba makadamska cesta prek hriba Bone ar. Z ribniške strani so že pred časom posodobili nekaj kilometrov ceste od Sodražice proti Novi vasi zdaj pa preurejajo še odsek te republiške ceste od Podldanca do Rudarskega. Cesta bo imela mestoma tudi novo traso in tako se voznikom ne bo treba vzpenjati in spuščati prek Boncarja. Denar za gradijo je v glavnem zagotovljen, zato računajo, da bo posodobljena cesta odprta na dan republike. vo varnost in dobro počutje pa bo skrbelo potrebno število vzgojiteljic in tovarišic. V skupini bo 25 učencev iz osnovne šole Ribnica, po 20 iz osnovnih šol Sodražica in Loški potok, 10 malčkov iz VVZ Ribnica in 5 otrok iz VVZ Sodražica. Pri izboru otrok za letovanje so upoštevali predvsem zdravstveno in socialno stanje, prednost pa to dali tudi kmečkim otrokom in tistim, ki nimajo možnosti letovati s svojimi starši V Ribnici posvečajo takim skupnim kolonijam posebno pozornost, saj se zavedajo pomena za razvoj otroka tako iz zdravstvenih kot pedagoško izobraževalnih razlogov. Otroku življenje s svojimi vratniki daleč od doma in pod skrbnim varstvom vzgojiteljic namreč v marsičem koristi Stroške za letovanje bodo prispevali deloma starši - od 900 do ly200 dinarjev glede na osebne dohodke - pa občinska izobraževalna skupnost ter skupnost otroškega in skupnost socialnega in zdravstvenega varstva. M. GLAVONJlC V v/ .“j , \' /medve® ia odgovarl' - Zakaj trdiš, da v p dnjih petih letih v naši ob^V ne bomo mogli zaposliti po 6>j: odst novih delavcev na W°- - Ker smo preleni, da bi ko dosegli tako visok narod® prirastek. DENAR ZA DEDKA MRAZA BO! Več ko pol delovnih organizacij v ribniški občini je že podpisalo upravni sporazum o združevanj^ sredstev za novoletno obdantev rok. Vsak zaposleni bo po teff v mm icru • * v X sporazumu prispeval 40 dmMje , denarjem, ki se bo zbral pri D“M^“ bodo kupili darila za vse oouo Kupui a aru a za - i. stare od enega do približno f* .. stih let (obdarjeni bodo namreč osmošolci). Lu-MFiarm TE DNI SO ZACELI UDARNIŠKO DO NOVE CESTE - 36 brigadirjev MDB »Majde Sile na lokalni MDA »Velike poljane 80 in delavci ZKGP iz Kočevja zaključujejo dela pri gradnji nove ceste Ortnek-Velke Poljane v dolžini 1.300 metrov. Cesta bo velika pridobitev za krajane, saj bo vožnja zaradi zmanjšanega vzpona predvsem pozimi veliko lažja. Do zdaj so brigadirji izkopali obcestne jarke in uredili robnike, čaka pa jih še polaganje cestnih korit, tako da bo cesta pripravljena za asfaltiranje. (Foto: M. Glavanjič) zelenice okoli ribniške^ ce pretirano je reči, da t(Ltriči-zaradi 900-letnice mesta To častitljivo starost bodo P šele čez dve leti, doprsij .kovni-tumikov in kiparska dere ^lokov, ki so ustvarjali v letosnj niji »Janko Trošt , pa gotovo* žijo polepšano okolje. DEVET PEVK, KI d> }\ JO ribniški nonet Vitra . i0 Bernarda Kogovšek), rak° jstaVj priložnost, da se lahko P* p*d tudi ribniškemu občil® y jjo kratkim so pevke nastop . J Štifti, v tamkajšnji t£ akustično zelo pnme^* s0 tv?®' koncerte. Spored Koncert ^go renesančne skladbe f,*ls?,petv težkih trenutkih stali ob strani, drago Mamo spremili na zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja, {“osebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka splošne P^nišnice v Novem mestu za zdravljenje v času njene bolezni, *-Jubljanski banki TDB Novo mesto in varnost Novo mesto za Podarjeno cvetje, tov. Drobničevi za ganljive poslovilne besede, Pevskemu zboru za zapete žalostinke in župniku za zadnje plemstvo. Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin na naso Mamo, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sin Franci z družino, hčeiki Angelca in Marica 2 družinama, sestra Lojzka z družino, nečaki in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano še poln volje do življenja nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric VIKTOR BRADAČ iz Loške vasi in » no Se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem jofe?ancem* s° nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli Drp-T t*arovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji in ta Č? nj’ P°ti- Zahvalo smo dolžni osnovni organizaciji sindika- 0OS Snc ern Novolesa tozd TPI in Žagi Soteska, Tozd TSP, Dorto SS, njegovim sodelavcem in tovarni obutve Bor za nev„v?ene vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi 0n_ ?.mi? zboru za zapete žalostinke ter duhovnikom za lepo * vlJeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. žena Jožfca, hčerki Jožica in Marinka z 'uu*»nama, sin Andrej, hči Cirila, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo W A ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, teta in svakinja PEPCA OMERZEL iz Gradca v Bdi krajini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zn zrncem, ki so jo do poslednjega trenutka obiskovali v Domu upokojencev v Metliki, ji darovali cvetje in vence, ko je preminila ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo kolektivu Doma upokojencev, kjer je bua s strani dr. Dukičeve, medicinskih sester in ostalega strežnega osebja deležna polne pozornosti in nege. Zahvaljujemo se tudi duhovniku Ovničku iz Podzemlja za opravljeni obred ter tov. Ani Malnarič za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Tone in hčerka Cvetka z družinama, sestre Ankica, Milka, Micka, brat Martin in drugo sorodstvo ZAHVALA Tragičen in boleč je spomin na 19. junij, ko nas je v 49. letu starosti za vedno zapustila nadvse dobra in skrbna mama, žena, sestra in teta KAROLINA ZORKO iz Gote pri Krškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ddbvnim organizacijam Djuro Salaj Krško, SOP Krško, tozd Lisca Senovo, osnovni soli Jurij Dalmatin in OO ZSMS Gora za darovane vence in duhovniku za poslovilne besede ter opravljeni obred. Ždujoči: mož Martin, sin Martin, hčerki Dragica in Jožica z Matjanom ter drugo somlstvo ZAHVALA Ob tragični, prerani smrti našega ljubljenega JANKA ZUPANČIČA iz Vrhka pri Tržišču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas ob krutem udarcu usode tolažili, nam bili v pomoč. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje. Srčna hvala sosedom za nesebično pomoč, za pozornost, zahvaljujemo se delovnemu kolektivu Metalne Krmelj, GD Tržišče, sindikalni podružnici Metalne. Hvala tudi pevcem in godbi za žalostinke, govornikoma Alojzu Kostrevcu in Francu Selvšeku za tople besede slovesa in župniku za obred. Žalujoči: Anica, bratje Ciril, Rudi, Rarko, sestre Fani, Angela z družinami in ostalo sorodstvo Solza tako pogosto ne bi lila, če tebe ne bi gomila krila V SPOMIN 15. julna je minilo žalostno leto, odkar je v 18. letu v prometni nesreči umila naša draga hčerka, sestra, teta, nečakinja in vnukinja MAJDA GORJANC iz Kukenberka pri Veliki Loki Vedno nam bodo ostali v spominu tisti težki dnevi, ko smo se poslovili od tebe. Tvoj grob ni osamljen. Vsem, ki obiskujete njen prezgodnji, zadnji dom, prinašate cvetje in prižigate sveče, se lepo zahvaljujemo. Prav tako se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste pred letom dni kakorkoli pomagali in se od naše ljubljene Majde poslovili v tako velikem številu. Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI UST I Donosnost skozi nafto ! Medtem ko je lani kmete pestila dolgotrajna suša, jim narava letos nagega s pretiranim dežjem. Seveda ne eno ne drugo v pretiranih količinah ni dobro, zato je tudi letošnja zaskrbljenost, kakšna bo letina, nadvse upravičena. Še posebej pa kmetje negodujejo, ker vsako tako pretiravanje narave precej velja, saj je treba v takih primerih porabiti veliko več škropiv in ostalih sredstev, kar pa pridelovanje poljščin, mesa in mleka še dodatno drži Da bi bila zagata še večja, se cene kmetijskih pridelkov ne draže enako hitro, kot se draži reprodukcijski material S In če je položaj tak, potem začetek razgovora s kmetom prav gotovo ne more biti kdove kako spodbuden. Tudi Jože Kafol iz Trstenika pri Mirni ni nič kaj rad pristal na razgovor, saj je rekel, da hvaliti nima kaj, grajal pa tudi ne bi preveč rad, ker to počno že drugi Potem pa se pomenek ob požirku domačega vina, to pa je poleg živine edini domači pridelek, saj Kafol kot specializiran kmet vsako stvar kupi v trgovini, le razveže JLetošnja moča me bo kar precej prizadela," pravi Kafol. „Zaradi nje je trava previsoko zrasla in za delo porabim veliko več nafte, kot bi je sicer. Kar dvakrat več strojnih ur porabim za tono sena, cena živine, mojega osnovnega pridelka pa bo ostala po vsej verjetnosti enaka. Če ne bi imeli silosa, bi zdaj ostali brez krme. Zdaj pa, ko vidim, kakšne prednosti ima silos, bi rad postavil še enega, pa ne dobim cementa. Tako pa je tudi z ostalimi materiali, ki jih potrebujem na kmetiji. Zdaj ni tega ali onega dela za kmetijske stroje, čeprav jih dela domači proizvajalec, potem je treba stalno tekati za gnojili ali škropivi. Vse to pa stane, saj se moram za vsak tak opravek odpeljati v bližnje središče, namesto da bi to opravil po telefonu. Vendar telefona ne morem imeti, ker je naša vas predaleč. Tako vidim, da se mi sploh ne splača voditi knjigovodstva, saj mi ob drugih opravkih za to zmanjkanje časa, poleg tega pa bi se lahko izkazalo, da ob vsem vloženem delu ure nimam plačane niti dva dinarja. “ Kljub temu da ima Kafol veliko mehanizacije, ki pa se na hribovitem predelu, kjer ima kmetijo, tudi hitro kvari, je dela na 14 hektarov veliki kmetiji za ves dan dovolj. V hlevu je namreč kar 78 glav živine, katero Kafol redi skoraj vso v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo Trebnje. Zraven redi še kakšnih dvajset ovac, po katerih je v zadnjem času vse večje popraševanje. Da je vse to dosegel, je moral v kmetijo veliko vlagati, vendar odplačevanje posojil zanj ni prevelika težava, saj pravi, da je inflacija koristila tudi njemu Pritožuje se le nad veliko dela, pa nad še vedno omalovažujočim odnosom do kmetov. * ,Moj sin je zdaj končal osemletko in po vsej verjetnosti bo ostal doma in nadaljeval moje dela Vendar mu ob koncu šolskega leta nihče ni zaželel uspešnega dela na kmetiji Uspeh so želeli le tistim, ki bodo nadaljevali šolanje. Vse to pa je odraz našega odnosa do kmetijstva, ki ga mladi še predobro čutijo. In bojim se, ali bodo hoteli ob takih pogojih nadaljevati naše delo," je rekel Kafol. JOŽE SIMO C Konec vročega kruha Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto je sklicala sestanek, ki so se ga poleg inšpektoijev udeležili tudi dipl. ing. Bogomir Kralj, direktor novomeške Pekarne, ter predstavniki tigov-skih podjetij KZ Kika, Dolenjka in Mercator. Dogovorili so se, da v Novem mestu, oziroma na območju, ki ga oskrbuje s kruhom novomeška Pekama, v prihodnje ne bodo več prodajali toplega kruha. Tak ukrep narekuje pravilnik o kvaliteti kruha in peciva. Razlogov je več, poleg zdravstvenih je važna predvsem tržna plat Sveže pečen kruh je težji, možne so zlorabe, topel kruh se v košarah mečka itd. No, pravilnik je pravilnik. Novomeška praksa je * posebno v osrednji prodajalni kruha na Glavnem trgu — da večina gospodinj (zlasti ob sobotah) v vrsti čaka na pošiljko sv"že pečenega vročega kruha, kruh. peča- zjutraj ali pesteči, ; morajo zavreči. ,,Slavno“ novo’ iško čakanje na sveži kruh so zlorabili tudi v tujem tisku. Pod fotog 'fijo je se'rda pie io, da pri nas ni kruha čet .a v vsi vemp, da ga je vsa osci’ vrst., če p riv niti ne štejem . Zdaj je določeno (ne zaradi tujega tiska), da bo novomeška Pekarna vozila ohlajen kruh v prodajalne vsaki dve uri, poseben posluh bo morala imeti za čas od 10. do 12. ure, ko ljudje kruh največ kup ujej a Novomeški Pekarni je bilo rečeno, da mora izboljšati tudi preskrbo s kruhom v Žužemberku, Šentjerneju in še nekaterih krajih, kjer pred deseto ni kruha, ob drugi uri, ko gredo ljudje iz služb in po nakupih, pa ga že zmanjka. Po besedah inšpektorjev v novomeški Pekami, ki je tozd ljubljanskega Žita, nad novostmi s kruhom niso bili preveč navdušeni, saj terjajo dodatno delo in tudi razmišljanja. „Da se to ne da,“ je bflo rečeno, „da je nemogoče." Inšpekcija je dala Pekarni v mirnem tonu vedeti, da je predpis predpis, če se ne' bo upošteval, bodo sledili ukrepi. Najprej poročilo novomeškemu izvršnemu svetu, ob vsakem času pa je mogoč tudi predlog samoupravnim organom Pekarne. V predlogu lahko piše, uaj razpravljajo o zamenjavi poslovodnih organov, s Novomeškim pekom je bilo obenem dano vedet', da Novomeščani v bližnji prihodnosti pričakujejo od njih tud; s celofansko prevleko zaščiten kruh, vsakdanji kruh, ki bo dlje ostal svež itd. M. B ■* ✓v*.,** POČASTITEV OBLETNIC. Hkrati z jubilejem Kapelske godbe so občani Brežic v nedeljo prcdavfli dan vstaje, 354etnico svobode in vrnitev iz izgnanstva ter 304etnico samoupravljanja. Posnetek je z zaključne slovesnosti, na kateri je sodelovalo deset pihalnih godb. (Foto: Jožica Teppey) Bakterije v šolski restavraciji V novomeškem Gostinskem centru ni vladala pretirana snaga — Najslabše se je odrezala slaščičarna — Alarm zaradi cmokov — Začasen ukrep prepovedi obratovanja Novomeška sanitarna inšpektoija sta se 8. julija službeno mudila v prostorih restavracije, okrepčevalnice in slaščičarne šolskega centra za gostinstvo na Glavnem trgu v Novem mestu. Med dmgim sta odvzela 20 brisov na čistočo. Brise je preučil novomeški Zavod za socialno medicino in higieno dela. Analiza ni dela rezultatov, ki bi vzbujali ješčnost. Izkazalo se je namreč, da v Šolskem gostinskem centru ne vlada pretirana snaga. Kot nesnažni so po mnenju magistra veterine Vladimiija Bulovca v restavraciji in okrepčevalnici obveljali nož za rezanje mesa, pladenj, krožnik s samopostrežnega pulta; več kot 1000 bakterij na kvadratni centimeter so našli v brisu leve roke servirke Katice Cengija, 200 manj v brisu leve roke kuharice Marije Ilc. Nesnažna sta bila tudj vrč JAVNOST NE SME BITI IZKLJUČENA Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je 17. julija obravnaval osnutek zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in ukrepi za varnost jedrskih objektov. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi bila republiška komisija za jedrsko varnost pri komiteju za energetiko (ta naj bi namreč opravljal administrativno tehnične naloge), ker zanjo taka vez že lahko pomeni odvisnost. Razen tega je svet predlagal, da bi v komisiji moral biti predstavnik prizadetega območja, v tem primeru Posavja, ki bo zaradi jedrske elektrarne najbolj izpostavljeno morebitni nevarnosti. Svet je imel tudi pripombo" na to, da osnutek zakona ne zajema toplotnega onesnaževanja vode in ozračja. Stališča do osnutka bo svet posredoval občinski skupščini, ki bo o njem razpravljala na seji 30. julija. za pivo in odcejalnik za kozarce, skodelica za kavo pa je imela samo 38 bakterij na kvadratni centimeter. Poglavje zase je bila slaščičarna. Nesnažna je bila delovna površina, na kateri se dokončujejo biskviti in torte, prav taka sta bUa tudi krpa za brisanje črne posode in metlica za pometanje moke s testa. V brisu leve roke Vesne Schwener, ki dokončno obdeluje torte, so našli več kot 1000 bakterij na' kvadratni centimeter, približno toliko teh bitij pa je mrgolelo tudi na centimetru pladnja s tortami na pultu slašičame. Od dvajsetih vzorcev, ki sta jih poslala v analizo sanitarna inšpek-toija, jih je bilo 12 nesnažnih. Magister Bulovec je zapisal oceno, da je obrat „nesnažen in fekalno kontaminiran, zlasti slaščičarna". Petnajstega julija pa je nekdo po telefonu sporočil, da prodajajo v restavraciji Šolskega centra za gostinstvo premalo kuhane cmoke v omaki. Cmokov inšpektorji niso videli, ker jih je ljudstvo že použilo; pač pa so v navzočnosti vodje kuhinje Betke Vrščaj in predstojnika šolskih gostinskih obratov Ludvika Bencika med drugim ugotovili, daje v restavracijski kuhinji velik nered, slaba higiena, krožniki in skodelice slabo pomiti. Posoda se je pomivala v stoječi vodi! Naprej ne bi naštevali, ker bi bilo žalostna Zapisniki seveda so. Šolskemu centru za gostinstvo Novo mesto so naročili, da mora odpraviti higienske nepravilnosti in pomanjkljivosti v teku dneva. Sicer bo treba „štacuno“ zapreti! Dan kasneje (16. julija) so se inšpektorji spet oglasili na izrednem pregledu. Medtem so prispele tudi že omenjene analize brisov. Še nekaj drugih podrobnosti: v hladilniku okrepčevalnice je skupaj s cigaretami ležalo meso za pleskavice in smetana. Stranišča za goste niso imela najnujnejše toaletne opreme. Snažilke ni bilo na delovnem mestu. Glede na vse omenjeno so inšpektorji izrekli začasni ukrep o prepovedi obratovanja slaščičarske kuhinje in okrepčevalnice, pregled kuhinje pa je pokazal, da se je stanje izboljšalo. Komentar? Ga ni Čisto dovolj je dejstvo, da se je vse omenjeno in še malo več dogajalo v gostinski ustanovi, ki se imenuje Šolski center za gostinstvo - Restavracija na trgu v Novem mestu. Poudarek je na šolski. M. B. Struška šola ne sameva Brigadirki D. Magerl in M. UrSič imata v varstvu 26 otrok — Začetno nesproščenost so pregnale igre ... Kapelcem zahvala za domačnost Na počastitvi 130-letni-ce Kapelske godbe 4000 gostov — Sodelovalo je 10 prijateljskih godb Sklepno slavje ob 130-jetnict Kapelske godbe je v nedeljo, 20. julija, privabilo v Kapele blizu 4.000 obiskovalcev iz Slovenije Hrvaške. Dopoldne so ali in koncerti po vaseh, tam podlipft tam pod kozolcem, drugod spet v hladni senci sadovnjaka, vaščani so godbe prisrčno P9f®" stili, skupaj z njimi posedeli m pokramljali, tako da gostje niso mogli prehvaliti domačnost)' kakršne so sicer le redko delež®. Svojim gostiteljem so z veselje® zaigrali in jim izkazali hvaležnost za toplino in prisrčnost. Na praznovanje je prišlo dese godb, ki jih vežejo s Kapele trdne prijateljske vezi: Pihal® orkester Godbenega društva P®" sek-Kontovel s Tržaškega, godba iz Metlike, ki je dobrih ** dni prej prav tako slavila -J »tov™ --- , , nico, godba Tovarne Djuro 3»“! Krškega, pihalni injeg-, . iz Sevnice ter iz -Dubiavice ® iz Krškega, pihalni orkestii Senovega in Trebnjega, iz L°r’ Samobora na Hrvaškem. Na popoldanski slovesnosti s® gostujoče godbe nastopile paj s Kapclci in njihovi veso zvoki so daleč po Obsoteljun*" znanjali kapelski veliki dan" Jubilantom je zaželel uspe®® nadaljevanje glasbene tradicij® govornik Jože Humer, podpre®" sednik npubliškega komiteja z* kulturo in znanost SRS, Stank® Rebernik pa je godbi izroc® Klake to za njeno , 130-letnk® led slavjem so kapelskim g®®] benikom izročili tudi no« *T strumente kot priznanje in spo®" budo občanov, združenega del®’ občinske in republiške kultu®® skupnosti. Trajno obeležje njihovemu j® bileju daje tudi preurejeni ve®' namenski Dom v Zupelevcjj1’ kjer bodo godbeniki poslej lahK® nemoteno vadili v udobnejše® in lepšem prostoru. , Kapelska godba je na P®®" večer obletnice navdušila obč®" stvo s svečanim koncertom- Z® ta nastop se je pripravljala o® zime dalje. Obiskovalce kapel' & ega slavja je tisti večer naslednji dan pritegnila razstav® filatelistov, na kateri so prikazali privlačne zbirke znamk na tefflf ..Glasba, gTasb3a iri glasbeniki JOŽICA TEPPE* Uspešna izmena Medtem, ko je v drugi izmeni mladinske delovne akcije „Bela krajina 80“ delalo 91 brigadirjev iz Ljubljane-Siške in Raven na Koroškem, je tretja izmena sestavljena iz dveh številčno nepopolnih brigad iz Maribora in Sežane. V naselje v Kotu pri Semiču je prišlo le 55 brigadirjev, moralo pa bi jih biti 80, Druga izmena je kljub tčžavam zaradi slabega vremena in nepravočasno pripravljenega delovišča pri gradnji vodovoda v Adlešičih dosegla lepe delovne uspehe, saj so brigadirji presegli normo povprečno za 40 odstotkov. Zaključno prireditev je druga izmena imela v Adlešičih, kjer so ji domači mladinci pripravili kulturni program. Seveda ni manjkalo tudi zabave, poleg tega pa so se brigadirji in mladi iz Adlešičev pomerili na športnem polju. Že četrto leto zapored deluje v sklopu mladinske delovne akcije Suha krajina brigada Rdečega križa. Tokratno, ki nosi ime „Dr. Pavel Lunaček-Igor", sestavlja šestnajst deklet, ki Krajinčanom pomagajo reševati socialna in vzgojno-izobraževalna vprašanja, opravljajo sosedsko pomoč, šest brigadirk pa se ukvarja z otroškim varstvom. Po dve vodita priložnostni vrtec v Šmihelu pri Žužemberku, Prevolah in Strugah. Za 26 predšolskih otrok iz Strug bosta od 6. julija do 2. avgusta skrbeli Dušanka Magerl iz Zreč (maturantka vzgojiteljskega oddelka celjskega PŠC) in Marija Uršič iz Klečeta pri Žužemberku (maturantka ljubljanske Vzgojiteljske šole), gojiteljsf spremljavi flavte in harmonija učijo pesmic. Struška šola tako tudi med počitnicami ne sameva, brigadirski vzgojiteljici se tjakaj vozita iz Prevol, pot pa ju ne utruja, saj sta radi z otroki, tile iz Strug pa so se jima že na moč prikupili. „Delo z njimi je za naju izvrstna šola," pravi Magerlova. D. R. NA PLES V VINICO dopustov je dodobra izpraznil C®^ melj, kar se vidi še posebno . sobotah in nedeljah. Letos je 0*^ na počitniške domove in prik®®j ob morju zelo velik, saj bi vsak y dobil svoj košček pravega poletij Črnomlju je kot vsako poletje t0 slabo poskrbljeno za zabavo, ob sobotah zlasti mladi radi c^jli-jo na ples v Vinico, kjer na »‘Jjbel igra priljubljeni »Samorastniki". ans»®[' Vzgojiteljsko delo v’ brigadi je za njiju praktično utrjevanje znanja, ki sta ge že pridobili v šoli, pravita, da šele zdaj podrobno spoznavata, za kakšen poklic sta se odločili. V veliko oporo jima je vzgojiteljfca, ki pogosto prihaja v Kočevje. ,,Sprva naju je presenetila zaprtost tukajšnjih otrok, ki bivanja v skupini niso vajeni. Nekaj dni so bili kar izgubljeni, nato pa so se razživeli,' pravi Uršičeva. To so kmečki otroci, ki so zvečine prvikrat v vrtcu, zato morata biti mladi vzgojiteljici še toliko bolj spretni, da jih navdušila za skupinsko dela Zdaj se že brez zadreg igrajo, spo- znavajo barve in rišejo, telovadijo z obroči, uživajo v urah pravljic, se ob V STRUŠKEM VRTCU - Tisto, česar so mestni otroci ^ ^ deležni čez vse leto, nudita brigadirki stniškim otroko počitnicami. (Foto: D. R.) r MEA CULPA, MEA MAXIMA CULPA Priznam. Vse do nedavna sem mislil, da sem pošten, delaven, vesten krajan. V službo sem prihajal vedno nekaj minut pred šesto, med šihtom nisem sk- kal po občinskih pisarnah, iščoč potrebne dokumente, in tudi na zborih delovnih ljudi nisem robantil zoper včasih vsiljene in nepremišljene sklepe. Soseda lahko pritrdi, da sem sc udeležil vseh referen- dumov za uvedbo krajevnega samoprispevka, sam pa jamčim s čuio-belim televizorjem in z Zastavo 101, kupljeno na kredit, da mm vedno obk’ožil na glasovalnem listku ZA. Eno mandatno obdobje sem bil član samoupravne delavske kontrole, ki je odkrila obračunsko napako v znesku dvajset dinarjev in, verjamete ali ne, uvožena kava ni zastrupila mojega organizma. Od carinskih predpisov sem vedel samo to,, da lahko prenesem čez mejo tisoč petsto dinarjev, ne da bi s tem varal državo, in nikoli nisem nesel iz Trsta ali Gorice več kot dvoje kavbojk. V mojem solidarnostnem stanovanju so izdelki domačih tovarn in metle sem navadno kupoval na sejmih. Vedno mi jih je prodala Nuza iz Gornje ftpičeve drage, tista, ki se ji vsa okolica smeje, ker še vedno goji sirek in lan. sem tudi jaz krivec, ^.0yt manjkuje kave, da m P pada se z zdravili ne mor , hati, da imamo de*^isifati manjkljaj, da ni m«*1 uvažaii limon v čaj, da sm^_ V življenju sem bil bolan le enkrat, resneje mislim, in še takrat sem se pozdravil s čaji in z medom.. Priznam: hotel sem k zdravniku, a je bilo v čakalnici toliko ljudi, da se mi je ob pogledu nanje in ob misli na čakanje dvignila telesna temperatura za najmanj eno Celzijevo stopinjo limon v čaj, da smo o(f0. kislo zelje, slamo, p® ’ ja Ske igrače, metle\ Pllj, smo močno zadolži da smo se zainvestirah m naprej napre>- , dvigu- Lage in dlake se m j ^ jejo ob moji krivdi. tuCj] ini.-m ti na mi ® j„i jejo ob moji krivdi, r^g tujj krjvdi, hkrati pa i^'Uvedel,, ponos, saj nikoli ni](()li človek sem — Vse to pišem zato, ker sem zvedel iz časopisov, radijskih in televizijskih poročil, kako v_