Poštnina PLAČANA v gotovim IK l.#t° XIII. 207 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-A7 UPRAVE: 26—67 Id 28—61 POSLOVALNICA CELJE PreSeroova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.40«) Maribor, ponedeljek 11. septembra 1939 NABOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Prodiranje na Poljsko ustavljeno še vedno v poljskih rokah - Boii v varšavski okolici — V teku sta 8 v©lik* bitki v okolici Lodža in na lugu — Na zahodni fronti utrjevanje zasedenih položajev — Nove potopitve trgovskih ladij Shfoi j11* septembra. (Reuter.) J Sobota r,a,a so v noči med petkom ^ie bi|a sllvsali vest v poljskem jeziku, brz°Javno potrjena od t ^hv 6 P0sta^e’ nahajajoče se 15 km ^vo v’ so nemške čete zasedle ‘‘ ‘ . kovorn, ki ga je imel včeraj ^Poslanik grof Raczinski, P® vno dementirana \ ^U°v’10 dementirana ta nemška to vest je dementirala tudi Vf ra*a • _____ t3odrol>a^*C> postaia >z satn€ Varšava Poročila o napredovanju nemških čet na Poljskem je težko dobiti. Boid se bijejo z vso ogorčenostjo. Ena stvar je pa jasna, in to je, da so poljske čete navzlic temu, da se umikaio pred strahovitim napadanjem sovražnika, pokazale odlično moralo in vzorno disciplino Izjava, ki j* je dal maršal Goring v svojem govoru po radiu, dokazuje, da je Nemčija koncentrirala proti Poljski svojih sedemdeset divizij, katerih oprema je taka. da on ne dvomi o tem, da se tem divizijam ne more nihče zoperstaviti. - - - k/ uayivuv v tinju uv mvic milVV i Oici vxw. J^pad na Varšavo odbit 9 DNDON 11 .‘.k hii» Tl. sept. Reuter. Davi ob BUDIMPEŠTA. 11. septembra. Budini Reuter. trdno Davi ob poljskih n . k Pniid, 3 Se ‘rano v poijSKih n hrlnii' P°r°čilo pravi, da so Po-Uce - nemške čete že tudi iz oko- l “tdiku0* 1>0r°^tl0 Pa govori o taktič-, čakanju na pojačanje. 1 Se Pot • sept- Ob II. uri dopol-#i OUie?0 vesti iz Varšave, da je W pa e° v Poljskih rokah. V okolici *ezke M**4© med poljskimi rwi %Vi ©etemi. Po zadnjih vesteh Utrdili svoje pozicije na tro- išb= .seP‘t©mbra. Na južnozaliod- , ve se boji še vedno 8 k^’ .,laihujši boji se pa bijejo okoli lk'"> tiidj ‘fV.en mesta. Pri obrambi so- m| * — w ^ Z i I vi/| dini^i ou žftu ^°ii sv,Vilno Prebivalstvo, celo žen-X , Tako strahoviti, kakor iih 0rai ne pomni. BUDIMPEŠTA, 11. septembra. Budlm-peštanska poštna centrala ima še vedno normalno telefonsko zvezo z Varšavo. Varšavska radiooddajnica je sinoči javila, da se Poljaki hrabro upirajo in da mesta ne bodo prepustili sovražniku. VARŠAVA, 11. sept. V komunikeju št. 10, ki ga je izdalo poljsko vrhovno poveljstvo po radiu, se sporoča, da se nemške čete pod poljskim pritiskom umikajo izpred Varšave. VARŠAVA, 11. sept. Uradno se poroča, da je nemško letalstvo tudi včeraj izvršilo več napadov na Varšavo in na druga poljska mesta. Pri Suvalkih je položaj nespremenjen. Zahodno od Ostrova Mazovjeckega ob reki Bug se bijejo dalje srditi boji. Na varšavski fronti je sovražnik odbit. ^—poročila Maki zavzeli frontne pozicije Skv*0N , ilk ,. afšav’i x sept- Reuter. Davi je ^% s* J? v. Poljskih rokah. Nein-.. na severovzhodu mesta in zaradi poljske va" od 11 va ne ",vo‘a m zaraui poijsite erai urM,i°rel° napredovati. Nemci Izdelki iav‘li* da so motorizi- središče mesta, da ^ h* *a Se r fnei© umakniti. V oko-°Ikov ,sIi sevfV ve,ika bitka* druga S 0hnik Lipins^f^dno od Varšave. Vb>bc Var« prevzeI Povelj- Hk *e v oniS.lVe’ 5e snoročll, da je S V«*h 2Tl r0kah- so Sl?d S- ziutiaf -tkrat naPadia Varij &rn!i Središče le 17 nemških letal L? SfM letaloni ie^Ku’ Po,iska (*bram' V6 ,no ugj| Jf_zb*la 15 letal, le dve e mesta. Poljska obram- UinPllaidS|t*Ka 50 i® ZIJn>]a Nahac našti No i!3! ,etake* kolikor iS Varšavcvi k .uje.tnikk ki so jih k1*0 nisT varšavRkr"‘ “,cin,Ki, ki so jm N £ da sehn^ zajeli, ne oti Fra..-,.. jei° Ml na zahodni C8 <52,? ^njdiji' Davi se W °vKhodno 0(J Var.ave oh >sk * reki Bug velika bitka. Poljaki so se oči-vidno ustavili na dveh črtah: severo- vzhodno in južno od Varšave. Njihova glavna vojska je zbrana na treh glavnih pozicijah: na rekah Narev, Bug in na Visli. Tam se bo bila verjetno glavna bitka. Na južnem bojišču pa so Poljaki organizirali novo obrambno črto proti nemškim četam, ki prodirajo iz Krakova na vzhod. Nemški radio jo sinoči objavil, da morajo sedaj nemške čete najprej izčistiti zaledje ter da bo zaradi tega verjetno nastal manjši zastoj v operacijah. LONDON, 11. septembra. Angleško informacijsko ministrstvo je danes ponoči zavzelo stališče nasproti nemški ugotovitvi, da je Varšava padla v nemške roke. Naravno da je težko dobiti natančnih poročil o resničnih napredkih nemškega napada. Eno pa je jasno, in to je junaški odpor poljske vojske kljub izredno neugodnim okoluostim. Ne more so Še reči, kaj bo z Varšavo v tem začetnem Stadiju vojne. Eno pa je gotovo, da bo poljska armada ostala trdna. cefre čistijo zaledje SW«i P0ve|istvo južne 6 Slezijske fronte: 'rontc: Na Hltre Vnevzdržno proti NchN. so n J* b,Ižal°KOrn]e- rckt, D . ' eKle Jaroslav in 1,44 »anoku. v loku Vi- sle in zahodno od Varšave se tam obkoljene sovražne sile zaman upirajo proti našemu obroču. Tudi severno od Lodža Izkuša sovražnika zaman predreti obkolitev. V prostoru okoli Radoma in severno od Lodža smo ujeli še nadalje več tisoč Poljakov in vplenili veliko množino vsakovrstnega orodja. Izvidniškl letalci so z vso požrtvovalnostjo uspešno podpirali težavno vodstvo armade in prinesli važne podatke za nadaljevanje operacij. Letala so tudi danes posegala uspešno v boje na zemlji in učinkovito obstreljevala vojaške točke pred fronto in v sovražnem zaledju. BERLIN, 11. septembra. Iz fiihrerjeve vrhovne komande poročajo: Vojne operacije v področju koridorja se morejo smatrati z- končane. Nemške čete so v teh osmih dneh zasedle prostor, katerega prehod je za časa svetovne vojne trajal celo leto dni. Zrakoplovstvo, oklopne edi-nice, motorizirane čete in pehota so dosegli rezultate, ki so izgledali neverjetni. Poljska armada je razbita, kar potrjuje dejstvo, da so bili te dni ujeti 3 poljski generali, poveljniki tretje, sedme in devetnajste divizije. Generala poveljnika 19. divizije je zajela z vsem njegovim štabom nemška blindirana edinfca v trenutku, ko je izstopil iz voza, da bi se pridružil svojim četam. Kielce je prenapolnjeno z ujetniki. V področje Radoma je prispelo danes 24.000 poljskih ujethlkov. Fiihrer je letel nad fronto v področju Kielce-Radom, kjer je zapadno od Visle obkoljenih nekaj poljskih divizij. Približno na sredini področja Radoma je neka planota, na kateri je zgrajeno začasno letališče. Tukaj se je fiihrerievo letalo Slovaška poroiila spustilo na zemljo. Potem je fiihrer nadaljeval polet proti Varšavi do kraja, kjer Poljaki poskušajo prebiti fronto obkoljenih divizij zapadno od Varšave. Pred večerom je fiihrer krenil z avionom v svoj glavni stan z istega poljskega letališča, kjer so zdaj nameščeni nemški lovski avioni in bombarderji. BERLIN, 11. septembra. Neko nemško letalo je moralo včeraj za poljsko fronto v Dyskovu pri Tlnszczu zasilno pristaiti. Da prihiti svojim tovarišem v stiski na pomoč, je pristalo drugo letalo iste štafete poleg prvega sredi poljskih vojakov, ki so jih ostala naša letala z metanjem bomb zadrževala. Posadka zasilno pristalega letala je svoje letalo zažgala, da ne bi padlo sovražniku v roke. Na pomoč prihitelemu letalu pa se je posrečilo tri tovariše vzeti na krov, gladko spet startati in z njimi prispeti na lastne letališče. LONDON, 11. sept. Reuter. Okoli polnoči je izdal nemški radio poročilo, v katerem je tudi sledeči stavek: »KAR SE TIČE OPERACIJE NA POLJSKI FRONTI, MORA NEMŠKI NAROD RAZUMETI, DA OD NAŠIH ČET NI MOGOČE PRIČAKOVATI, DA BI ŠE DALJE NA-PREDOAVLE S TAKO NAGLICO. POTREBNO BO UPORABITI VEČ ČASA, DA SE UTRDI NADOBLAST V DOSLEJ ZASEDENEM OZEMLJU.« Slovaki utirajo pot Nemcem BRATISLAVA, 11. sept. Slovak Press. Slovaška vojna komanda javlja: V sektorju severovzhodnih Tater je naša vojska z močnim napadom v bok prisilila poljske čete na umik ter s tem olajšala napredovanje nemški vojski. Na vzhodu so naše patrulje prišle 5 km sovražniku za hrbet. Na cesti, ki pelje na Poljsko, se je prevrnil naš avtomobil. Slovaški vojak, ki je ostal na straži, je ujel poljskega podnarednika, ki se je avtomobila približal. Slovaška vojska je ujela veliko poljskih vojakov. Prvi ujetnik je bH neki kapetan. Poljski letalci so poizkušali napasti Poprad, Prešov In druga slovaška | mesta, ali so bili pregnani. Poljaki na I umiku rušijo mostove ter druge komunikacije. Potapljanje trgovskih ladij LONDON, 11. sept. Reuter. Od nem ških podmornic je bil torpediran angleški parnik »Godwood«. Vseh 21 m°rnarjev je bilo rešenih. Potopljen je tudi neki 8640 tonski angleški parnik. Posadka potopljenega »Regent Tigera« je rešena. Holandci polagajo v svojem morju mine. LONDON, 11, septembra. Ministrstvo za informacije je prejelo več poročil o operacijah, ki se vodijo proti nemškim podmornicam. Nekatere so bile uspešne. LONDON, 11. septembra. Da bi zava- rovala svojo nevtralnost, je holandska vlada odredila, da se postavijo mine med Severnim morjem in holandsko obalo. LONDON, 11. septembra. Parnik »Mag-dapur« je naletel na mino hi se potopil. [Število utopljenih še ni znano. LONDON, 11. septembra. Posadka s parnika »Rio Clara«, ki je bil potopljen, se je izkrcala s pomočjo neke holandske ladje na Azorih. Ladja je bila potopljena v noči od 8. na 9. t. m. Sklicanje ameriškega kongresa LONDON, 11. septembra. Kakor Je iz vedel Reuter z merodajne strani, se je predsednik Roosevelt odločil sklicati kongres še ta teden na izredno zasedanje. WASHINGTON, 11, septembra. Roosevelt je umaknil svoj obljubljeni govor IX) radiu povodom zborovanja demokratičnih žena z izjavo, da se za enkrat ne bo udejstvoval kot demokratski stran- karski vodja, ampak samo kot predsednik Zedinjenih držav. Strankarske prepi-»» tre'ba v teh kritičnih časih pokopati. NEW York, 11. septembra. (Stefani.) Po vesteh iz Ottawe je neki narodni poslanec, govoreč v narodni skupščini o objavi vojne med Kanado in Nemčijo, izjavil, da je prepričan, da bodo v kratkem času tudi USA stopile v vojno. ska sodba o Polis ki Nemci so se posiužili iste taktike, kakor leta 1866 in 1870 — Poljaki so se odločili za enak manever, kakor leta 1920 proti sovjetski Rusiji — Doslei so vrgli Poljaki v boj samo pol milijona vojakov, dočlm čakata dva milijona na osrednjih položajih le nekaj nad pol milijona mož. To pome- vršiti in Poljska bi bila izgubljena. Za ni, da sta dva milijona vojakov priprav- enkrat za to še ni trdnih dokazov. Treba ljena za fronto na terenu, kjer se bo zde- je počakati na nadaljnji razvoj dogodkov, lo Poljakom najprikladnejše ustvariti po- predvsem pa na to, kdaj in kje bo in če zicijsko vojno. Ako bi pa disciplina in morala poljskega vojaštva popustila, potem se ta načrt seveda ne bi dal več iz- RIM, 11. septembra. Kakor tolmačijo italijanski vojaški strokovnjaki, so se iemci posiužili na Poljskem iste taktike, š akor 1. 1866. Moltke v prusKo-avstrijski vojni in Bismarck v nemško-francoski vojni leta 1870. Nemci so se posiužili bliskovite taktike napada s treh strani in cilj vseh treh operacij je bila Varšava. Na enak način so leta 1866. pruske čete prodrle v Avstrijo, leta 1870. pa nemške na Francosko v Alzacijo in Loreno. Italijanski strokovnjaki menijo, da bi bila mogla samo napoleonska taktika preprečiti uspeh tega nemškega manevra, toda za tako taktiko je treba silno veliko smelosti in naglice, ker bi samo genialna br-zina kakega vojskovodje mogla prisiliti prodirajočega sovražnika k boju na zanj neugodnem terenu. S presekanjem od strani bi se bile dale vse tri nemške vojske odrezati od zaledja in uničiti, še preden bi dosegle določeno skupno stikall-šče. Poljsko vrhovno poveljstvo se iz več razlogov ni moglo poslužiti te taktike, ampak je, kakor se zdi, sklenilo zbrati svoje čete na obrambni črti, ki jo je pripravilo od severa do juga čez Varšavo. General Carlo Romani piše v listu »Gaz-zetta del Popolo«, da so se Poljak? po-služili tudi sedaj istega manevra, kakor leta 1920. v vojni s sovjetsko Rusijo. Poljska ima dva milijona in pol dobre frontne vojske, a je doslej vrgla v boje bo nemško prodiranje ustavljeno. Šele kadar bo ustavljeno, bo nastala nova situacija. Dvanajst držav v vojni z Nemčijo LONDON, 11. sept. Kanadska vlada je sklenila pridružiti se Veliki Britaniji in je Kanada od včeraj dalje v vojnem stanju z Nemčijo. Doslej so v vojni z Nemčijo sledeče države in dominioni: Poljska, Anglija, Francija, Kanada, Južna Afrika, Avstralija, Indija. Novi Zeland, Irak, Libanon, Sirija in Egipt. Prebivalstvo vseh teh držav in dominionov šteje nad 500 milijonov duš. CANBERRA, 11. sept. Predsednik avstralske vlade Menzies ie izjavil, da so že izdelani načrti, kako bo Avstralija prestala dolgo vojno. Posebno natančni so organizacijski načrti za finance. Z vstopom Kanade v vojno je enotnost imperija kompletna: če je kralj v vojni, je tudi imperij v volni. LONDON. 11. sept. (Reuter.) »El Fala-.stin«. eden najvplivnejših arabskih listov v Palestini, poziva vse Arabce, naj se izrečejo za Veliko Britanijo. Vojno stanje je postavilo vse odnošaie na drugo podlago, pravd list. Mi prehajamo zdaj v veliko bolj resne probleme, kakor pa so naši. Tudi Irak in Egipt sta napovedala voino Nemčiji. Muslimanske dežele v Indiji so svoja bogastva stavile v službo velikim demokracijam. Arabci v Palestini so izjavili svojo lojalnost Veliki Britaniji. List končuje svoj poziv: Vsak Arabec, ki hoče svoji domovini dobro, se bo postavil na stran Velike Britanije. SIMLA, 11. sept. Lord Llinlathgmv, indijski podkralj, je davi prečrtal kraljevo poslanico Indijcem. Kralj pravd v poslanici. da je zelo zadovoljeni s podporo indijskih princev in narodov. Vem. je dejal kralj, da imam v tej neizzvani borbi na svoii strani simpatije in podporo vse Indiie. Mi se r.: borimo za sebične cilje, mi se borimo za principe, po katerih se odnošaii med državami in narodi ne urejujejo z nasiljem, marveč s pametjo in zakonom. Protiofenziva na zahodni fronti zavrnjena PARIZ, 11. sept Objava vrhovne komande od 10. septembra zvečer: Na fronti smo z vrsto metodičnih akcij napredovali med Saro ln Vogezi. Sovražnik je razvijal ofenzivno kretanje neposredno vzhodno Mosele ln v prostoru severovzhodno od Sierka. Francoske in angleške bojne ladje so v področjih kanala In v Severnem morju položile minske verige. Naši izvidniškl letalci so v teku dneva nadaljevali s svojo delavnostjo. PARIZ, 11. sept. Havas. Francoske čete konsolidirajo svoje pozicije, ki so jih v zadnjih dnevih zavzele. V zasedenem zaledju gradijo komunikacije. PARIZ, 11. sept. Komunike vrhovnega poveljstva javlja novo napredovanje v Posaarju. Nasprotnikova protiofenziva je bila odbita. Nemški napad je šel ob luksemburški meji proti francoskemu kraju Sierck. Na morju polagajo francoske ladje skupaj z angleškimi v Kanalu in v Severnem morju mine. Volna bo trajala dolgo LONDON, II. septembra. »Daiiy Tele-graph« piše v svojih komentarjih o dogodkih na bojiščih, da je Nemčija s svojim naglim napadom na Poljsko res dosegla velike uspehe, toda ves svet ve, da se vojna komaj pričenja. Vsi angleški držav liani si morajo biti o tem na jasnem. Velika Britanija si je dobro zapomnila izkušnje iz svetovne vojne. PARIZ, 11. septembra. Jutrnji listi razpravljajo o položaju na francoski in poljski fronti. »Petit Journal« je mnenja, da nekaj dni še ni pričakovati velikih dogodkov. Vrhovna komanda noče trošiti francoskih sil v bojih, ki bi bili slabo pripravljeni. Gre za to, da se vojna dobi, pri tem Pa kolikor mogoče štetji s človeškimi življenji, »Matin« piše: Vsi napadi se vodijo preudarno in metodično. General Gamelin se briga, da ne troši po nepotrebnem francoske krvi. Vse ofenzive so modro priprav Ijene. »Epoque« pravi: Vojna bo dolga, kar je potrebno, če hočemo štediti francoska prsa. Nemčija pa forsira kratkotrajno vojno. Glede na položaj na poljski fronti ugotavljajo listi, da položaj ni brezupen. Podoba je, da Poljaki na novo ustvarjajo svoje linije. Poljska vojska se ni umikala v neredu. Poljaki se zdaj zbirajo in so na svoji Marni. O govoru generala Goringa piše »Petit Parisien«; Goring se je zmotil. Njegove besede ne bodo našle odmeva v vesti Francoza. Nemčija je zašla v slepo ulico, iz katere je samo en izhod, to je umik nemških čet iz Poljske. NEMCI UPORABLJAJO POLJSKE RADIJSKE DOLŽINE LWOW, u. sept. PAT. Poljska radijska oddajna postaja v Lwowu Je javila, Nemcl začeli uporabljati valovne dolžine poljskih radijskih postaj Varšave l. m II., Lwowa in WHna. Prilastili so sl tudi signale teh postaj ter s tem prekršili ženevsko konvencijo. Sinoči je nemški radio pod imenom Varšava I. oddajal ka-£Uško službo božjo ter pridigo v poljščini. Pridigarju se je videlo, da ne zna poljski. BIVŠI KRALJ EDVARD SE JE VRNIL DOMOV LONDON, U. septembra. Vojvoda in vojvodinja Windsorska sta prispela davi semkaj. Nastanila se bosta v gradiču Bel-vedere. OBRAMBA ANGLIJE DOVRŠENA LONDON, 11. sept. Vojno minishstvo sporoča, da sta tako zračna kakor obrežna obramba zdaj za vsak resen primer popolnoma pripravljeni. NEMCI ZASIPAVAJO POLJSKO BANKOVCI VARŠAVA, L. sept. PAT. Neko nemško letalo je vrglo na ulice veliko število poljskih bankovcev. To je bilo storjeno z namenom, da se uniči vrednost poljske valute. Teh metod se je posluževala v prvi svetovni vojni avstrijska avlacija, ki je nad italijanskimi mesti metala velike količine italijanskega denarja. LIPSKI NA LETONSKEM RIGA, 11. septembra. (Stefani), Bivši poljski veleposlanik v Berlinu, Lipski, je odpotoval na letonsko-poljsko mejo, koder se bo podal v Lublin. od- RUžDI ARAS V LONDONU LONDON, 11. sept. Turški veleposlanik Ruždi Aras je dospel semkaj iz Ankare. ZOGU V LONDONU LONDON, 11. sept. Bivši albanski kralj Zogu je prispel s spremstvom v London. AVSTRIJSKA LEGIJA V PARIZU LONDON, 11. septembra. Reuter. Ustanovljeni so posebni rekrutnl odbori za tujce v Franciji in Angliji. Od 4000 Cehov, ki so sposobni služiti vojake, se jih je v Londonu prijavilo v legijo 1000. Prav tako je ustanovljena poljska legija. V nekaj dneh bo v Parizu formirana tudi avstrijska legija. PREPOVED IZVOZA IZ ŠVEDSKE IN DANSKE STOCKHOLM, 11. sept. švedska vlada je s posebnim odlokom prepovedala izvoz raznih izdelkov, brez posebnega dovoljenja. Pod prepoved spadajo zlasti rude, železniške tračnice in jeklena pločevina. KODANJ, 11. sept. (DNB.) Dansko ministrstvo za trgovino je vnovič prepovedalo izvoz cele vrste proizvodov, med temi tudi konserv vseh vrst. SKRB ŠVICE ZA PREHRANO BASEL, 11. sept. Da poveča možnost preskrbe z živežem iz lastnih sredstev, namerava Švica na jesen in na pomlad obdelati še 20.000 kektarov zemlje. Okoli dve tretjini te površine bosta posejani z žitom. OBNOVITEV LETALSKEGA PROMETA RIGA, 11. septembra. (Stefani.) Predvideno je, da bo v kratkem upeljana redna letalska služba Riga—Stockholm— London. Francij® Važnost petroleja xa Medtem, ko so 1. 1917. p0trf^ueja. i* Franciji okoli 1 milijon ton Pe 1$ poraba stalno rastla: danes S |et0i-že čez 5 in pol milijona ton n ^ Francoski eksperti računajo, da ^ je Francija v primeru vojne 1- je Ji lijonov ton letno. Evropske drz ^ g. bile v vojni, bi potrebovale 60 .u, lijonov ton petroleja letno, m m je I. 1935. dobivala iz Iraka sam k odstotka petroleja, ki ga saffl ^ dobiva sedaj že čez 60% iraške? ^ leja. NOVA POT ZA NAŠO poUT|!(0 vč*" BEOGRAD, 11. septembra. rajšnje nedelje je bilo po vsej <* # političnih zborovanj. Na zborov*®! šu je imel govor pravosodni m Markovič, v katerem je poudaril J- 1» usti- men sporazuma s Hrvati. S tem J ,^0, jena nova pot za našo notranjo ^ ^ ki se bo pričela posebno po vih volitvah. V Sarajevu je f nančni minister in naglasil voru isto RAZPUST VODSTVA FAl BURGOS, 11. septembra. Gen« co je izdal naredbo o razpustu nega sveta španske falange. > bodo imenovani novi člani teg8 $ , An ie °v Je političnih krogih izjavljajo, d8rjp0 sklepa prišlo iz razloga, ker ve‘ 8Vi stavnikov falangističnih krajevtl1.. ni bilo zastopanih v tej organ izacij«- ALARM V pAR 1 NOV LETALSKI PARIZ, 11. septembra, po 4. uri zjutraj so sirene pre rižane, ki že dve noči v svojem t niso bili vznemirjevani. Pret>lV ri' v. sept- n* hl stroila ukrepe, da tuji e u več obstreljevali danskega e, ^ noči bodo razne vaZ.n . razsve > fo- na. Jtitlandu in Bornholnhh Mariborska napoved. hi!3 jasno in toplo vreme- ^ višja toplota 25.5, dan opoldne pa 25 stopinj. - p Spomnite *e Angleži vztrajajo pri svoje"1 LONDON, 11. septembra. (Havas.) K razkritjem lista »DaUy Telegraph« od 30. avgusta Izjavlja angleško informaUSsko ministrstvo, da so kih 30. avgusta popoldne čali tako, kokor so tem času ni nihče ne v Angliji ne na Polj skem in tudi ne v Nemčiji, izvzemšl Hit- lerjevo okolico, niče981", zahtevah, ld jih je Pr'^ n0 zv— tropp 30. avg«.« !»'£, zVefief I#' koga drugega noi benih šne Informacije spj Qo\n* gospodarski položaj na podeželju Dohičkaželjnš špekulanti izrabljajo trenutno stisko slovenskega kmeta Jolie m QV™c>reiski kraji kakor Mursko lijj J rekmurje, so letos doživeli ve-za^6?-’ ^r,rne 23 živino ni. Seno je Dobom dezevja 'n poplav skoraj po-iočjni a uni^eni°i blatno'in neuporabno, Nsti fVa zara^ suše ni mogla tako - 0 ,v normalnih, z dežjem blago- Dijjih16^.1 *e^'h. Že sedaj pasejo po trav-ivino, ki se mora največkrat za- V - te i 6 S 13330 • bo suša še naprej siko 'st tn’ kakor k sedaj, bo še paša ' liaš ?etl° 311 otavo, katero si je ® ki '• ln?re'i®c še mogel spraviti domov ..itio 7'n Se • uporabljiva, hrani za zi-Siihil n ,naive,eio silo, da bo lahko pre- Ker k Živine' i;%vke ra^*-' ktnelc>valec sedaj denar za BbščinZa-80110 za razne zimske pojedo te,un ker mu drugi pridelki Živino t 0 v denar, je začel prodajati kočo '7 U le spet naletel na drugo tež-W Pomanjkanja krme in izred- • rvnl v • niiuv XII IZ/IVU- ^kupč 0zaia v Evropi so razni živinski žaj j,, 7, cl Pričeli izko-riščavati polo-Me ?, 0 kmeta. Cene živini so pri-kšttetu a Padati in sedaj obljubljajo ^din Ap Z*Ve teže komaj 2.50 do *VkmVe to ce;'na 23 živino, katero Vt}°vči? Cp °lgo rediti, predno jo lahko , ro11 takim izkoriščevalcem kmetove zadrege bi morala na- stopiti oblast z vsemi sredstvi, ravno tako kakor proti navijalcem drugih cen. Zakaj bi ravno kmet moral biti žrtev vseh položajev in situacij, v katerih se znajdemo in zakaj bi drugi na njegov račun obogateli? Za živino ponujajo smešno nizke cene, cene mesu pa niso popustile, ponekod so celo narasle. Sedaj so pa kmetje proti takemu postopanju posegli po samoobrambi. Vsako soboto in pred vsakim praznikom koljejo doma živino. V vsaki vasi kolje eden. Zakoljejo kravo, ah tele in prodajajo meso. Teletino prodajajo po 8 din kg, go- vedino pa po 7. Na ta način dobijo za meso mnogo več, kakor pa obljubljajo mesarji in razni prekupčevalci. Poleg tega pa prodajo tudi kože, ki so sedaj Še dokaj drage. Ljudem pa je na ta način tudi ustreženo, ker pridejo do cenenega mesa, tako da si ga lahko vsak privošči. Tako samoobrambo smatrajo vsi bot opravičljivo, ker vsi vedo, da je kmet steber države in glavni davkoplačevalec. Davke in druge obveznosti pa bo plačeval le takrat, če bo imel denar. Obenem pa se s tem bori proti izkoriščavanju svojih žuljev. Slovenski obrtnik vsepovsod upoštevan Sloves slovenskega obrtnika je znan vsepovsod. Njegovo strokovnjaško delo je povsod visoko cenjeno. Ta trditev velja zlasti za mizarsko obrt, ker je znano, da so slovenski mizarji najboljši v državi. Kljub temu pa sem bil prijetno presenečen, ko sem v mali savinjski vasi Polzeli naletel na uglednega a skromnega mizarskega mojstra g. Ivana Sorčana, ki ima zelo moderno urejeno delavnico. Njegovo delo poznajo vse do Zagreba in Ljubljane in celo v Beogradu. Pravkar je g. Sorčan poslal pomočnike v Beograd, kjer opravlja tamkajšnjim Sloven- cem stavbena mizarska dela. Kako je prišel do Beograda, sem ga vprašal. Beograjski Slovenci kupujejo les za stavbe v Savinjski dolini, kjer je cenejši in je tudi prevoz ugodnejši. Tako se je g. Sorčan seznanil z Beograjčani, ki so ga povabili, naj jim opravi mizarska dela. In sedaj ima tam dela za več tednov. Vsekakor ni to samo priznanje njemu, marveč celemu obrtniškemu stanu. Ljudje se ne ustrašijo stroškov, ker vedo, da je slovenski obrtnik strokovnjak, vesten in pošten delavec. | Stroge kazni za špekulante S°Aa!'CiLCEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN SE BO KAZNOVALO S PREGONOM, S KAZNIJO D O POL LETA, S 50.000 DIN DENARNE KAZNI IN Z ZAPLEM BO VSEGA BLAGA Vabio$ti ternu da I™ nas nobenih ne-!?%ebšči Zaradi pomanjkanja življenjskih jMlj j2raT.,’so začeli nekateri trgovci z + zapleteno mednarodno si-brez potrebe navijati cene -M prjJ?.1 Potrebščinam. Množijo se . ° Pomanjkanju sladkorja, 111 drugih živil. Nekateremu ^agu se tudi po nepotreb-in^ *** Cene' Ob tej priliki opozar-®0vsk€ špekulante na zakon k' A- 23 ^vreevanje zakona o po-dI- življenjskih potrebščin, d,H k^je za take špekulante sodni to 6 mesecev zapora, 50.000 n? ln zaplembo vsega bla- tak^irip0 Veliaven 23 vse življenjske is t>a ?C’ *udl' 2a ied in pijačo, prav ta.°blelj0 a 7so živalsko hrano, nadalje iti ^lskl ° utev’ kiurjavo, razsvetljavo, SM‘’ Priprave, poljedelsko orodje C° Ik)tTPk„ r 56 smatra v življenju za V- fdaj 7, • m«d zadnje se šteje tudi Prod ■ , lavo 'a ureditev zgradb, talec mora imeti na prodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Nakupovalci, ki kakšnega življenjsko potrebnega blaga ne dobijo, naj prijavijo takoj pristojnemu tržnemu uradu. O PRODAJI GROZDJA Da se številne tatvine grozdja omeje, je banska uprava odredila, da se ima od nepoznanih prodajalcev grozdja zahtevati dokaze (po možnosti uradno potrdilo od občine) ,da so prodajalci lastniki vino-gradv oziroma upravičeni prodajati grozdje. Za grozdje, dobavljeno izven banovine, zadostujejo tudi železniške vozovnice ali potrdila prevoznim podjetnikom. Sumljivo grozdje se bo zaplenilo in prodalo. Prodajalci takega grozdja se bodo zasledovali in po zakonu kaznovali. Organi mestne policije in tržnega nadzorstva imajo nalog strogo nadzirati, da se bo ta odredba upoštevala ne samo na tržišču, temveč tudi v trgovinah, ki se pečajo s prodajo grozdja. Ni P&tek K> objfe. Seir>t‘ t- k, se je vršilo pri Caov^mo kletno žesrnanje - 80,(1 ob takih raznih vasi pri Žrtev fantovske podivjanosti !iLat Dorah, i j 7 k'!1 Prilikah, so tudi & ^ rtied..,u tle >2 raznih vasi pri- &retf0vrašte„ obračunavanje sta- -c J)a- Pač n'n ^eS°vi ni prišlo do %*°dale v vse fantovske druž- ,\i , Vrhu, lznjl vinotoč na Ivanjšev- že°Je bil° °d popoldnevnega korajžti!Ji in so ko< ^ p. ko io"M^e;.da svoje junaštvo po- k n/atice SkpH ' uri Prišel v vino-esl°vec Cc’ ."dinarski pomočnik r Prisedel v eno izmed ojo s Sv fantovskih družb, se je takoj vnel n red njim in Bračič Rudolfom prepir, v katerega so posegli tudi ostali fantje in razvila se je nato pravcata bitka, tekom katere je Bračič zasadil nož Škerlecu naravnost v prša. Povzročil mu je veliko rano, ranil pa mu je tudi srce, da je Šker-lec obležal na tleh mrtev, medtem ko je junak noža izginil v temni noči ter se še sedaj skriva roki pravice. Pokojni Škeriec je bil prenešen v mrtvašnico sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je bil v soboto zvečer obdueiran in v nedeljo pokopan. sSSo,1*ho V!%a »te seno umoril radi ljubosumnosti 1»:*,, s. —**'— za noz ,j ga nasadil v prsi, nato pa še sam sebe trikrat zabodel in se onesvestil. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer je žena naslednjega dne umrla. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je Vovk storil dejanje v afektu in da ga je njegova žena res varala celili Ib let. Obsojen je bil na dve leti robije. uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko, bo moral dokazati s sprejemnim izpitom, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 16 in nad 21 let, sc bodo sprejemali le izjemno, šola je združena z internatom in je mesečna oskrbnina 500 din. Pridnim iii siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložili najkasneje do 30. t. m, pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. POŽIVLJENJE HMELJSKE TRGOVINE Po skoraj desetdnevnem zastoju se je v soboto ponovno pričelo nakupovanje hmelju v Savinjski dolini. Pri hmeljarjih se zopet oglašajo kupci, ki kupujejo tudi večje količine letošnjega hmelja. Na cestah so zopet vozovi naloženi z velikimi balami zelenega zlata. Hmelj kupujejo največ po 35 in le nekaj po 40 dinarjev kilogram. KOLAVDACIJA NOVE CESTE Okrajni cestni odbor v Celju je pred meseci pričel graditi novo cesto Griški most—Vrbje—Goto vi je—Sv. Peter v Savinjski dolini. Ta cesta je bila prej občinska in so jo sedaj preuredili v banovinsko. Nova cesta je 5 km dolga in 5 m široka. Gradbeni stroški so znašali din 320.000. Kril jih je celjski okrajni cestni odbor s pomočjo banovine. V soboto popoldne je bila koilavjjfioija no^e ceste, katere se je udeležiltudi načelnik okrajnega cestnega odbora g. Mihelčič iz Celja. K. -a r ok-Jie 80 Je pred PPtčlan- V]>hava sodišča v Cell« N*r "efa Vovk,,0 J-tetnemu posest-i 'kjp dci1- Vovk ■ , n- Doliča pri Slo- Slei v Svojo Mffia t. 1. usmrtil r'znal >n h’ečer 1|13 njegova žena na ni«g()vimIia<3cu ter briši« šele n Striceni 6,-!etaini * ' ,ie irneP, rrUK1 dan je Pačniioškodbe na hrbtenici in levi nogi, Pšenič pa se je občutno poškodoval po glavi, rokah in nogah. Z rešilnim vozom so oba prepeljali v celjsko bolnišnico. c. Sadna sušilnica v Medlogu bo te dni dokončana. Veljala je 13.000 din in jo jc zgradila mestna občina celjska. c. Zadušil se je na Ponikvi 5 mesečni sin posestnika Aniona Arha. — Na Brezju ob Slomu se je v duševni zmedenosti obesil posestnik Franc Mihelič. Obešenega so našn na svislih. Oba so pokopali ob veliki udeležbi. c. Tatvina. Aretirana je bila v Celju 39 letna postrcžnica Marija T. Šiviljski vajenki Mariji Semetovi Za kresijo je ukradla 400 din gotovine. Nadaljnja preiskava je dognala, da jc Marija T. pokradla pri raznih strankah, kjer jc bila zaposlena kot postrežnica, raznega perila in drugega blaga za nekaj 1000 din. En del blaga jc razdelila, nekaj prodala, ostalo so našli še, eri. njej. Nekatere stranke lahko blago dobijo nazaj pri celjski policiji. Pdnesel drveči motocikel, huhrerje obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer p k je tež-kim poškodbam kmalu podlegel, p. Včeraj popoldne jo bilo naše mesto .lzPraznjeno. Ptujčani izkoriščajo sonaic ^ jesenske nedelje za izlete v Haloze ®°.r' ,?• 31 sc dodobra naužijejo sladkega grozdja m sočnega sadja. Vrhu' nj|aJn1 ^ SC prcskrbii° zaloge za prihod- Velik uspeh »Pohorskih pavrov" v Rušah Včerajšnja izredno lepa nedelja je privabila na ruško letno gledališče okrog 1500 gledalcev, ki so vseskozi z zanimanjem sledili na novo naštudirani Jankovi ljudski igri »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet«. Igra je bila že večkrat vprizorjena na letnem gledališču v Rušah, zadnja izvedba pa je bila ena izmed najboljših. Pri tej priliki samo omenjamo dovršeno kreacijo avtorja Vekoslava Janka kot kmeta Hribarja, Fridla Janka kot oglarja, Franca Sornika kot krojača Igliča, Olge Mdku.ševe kot krojačeve žene, Angele Friceve kot dekle, Toma S t a n .i j a kot župnika, Manice O zimo v e kot kmetove žene, Fričeka Janka kpt kmetovega sina, P o d 1 e s k a kot kmeta Lešnika, Medved a kot lovca, Juga kot učitelja, B u-carjeve kot Katice in ostale. Dovršena igra je od začetka do konca izredno navdušila številno priliko. Maribor Jadran" in „Nanos" odslej eno društvo n V Mariboru se je že dalje časa pripravljala spojitev dveh močnih emigrantskih društev »Jadrana« in »Nanosa«. Pred gotovini časom je bil izvoljen 'že pripravljalni odbor za spojitev obeh društev, ki je pripravil vse potrebno ter sklical za včerajšnjo nedeljo občni zbor obeh društev, ki je postal obenem ustanovni občni zbor novega društva »ja-dran-Nanos«. Občni zbor se je vršil v dvorani Narodnega doma, ki je bila za to priliko slavnostno otkrašena. Otvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora za spojitev dr. C e r k v e n i č, ki je v kratkih besedah naglasil potrebnost združenja obeh emigrantskih društev ter pozdravil med drugimi dr. čoka kot predsednika Emigrantske zveze, dr. Čermelja kot predsednika zveznega propagandnega odseka ter zastopnika emigrantskega starešinstva, delegate celjske »Soče«, ljubljanskega »Tabora«, ptujske »Gorice«, predstavnike mariborskih nacionalnih organizacij kot dr. Fornazariča za sokolstvo, prof. Mravljaka za CMD, Guština in Cimermana za Zvezo Maistrovih borcev, Vokača za UJNŽB in »Dravo«, Bajta za »Branibor«, prof. Mirka in Trstenjaka za »Ipavčevo pevsko župo«. Za dr. Cerkve ni čem sta spregovorila dosedanji predsednik »Jadrana« g. Kralj in »Nanosa« g. prof. Bizjak. Sledilo je črtanje novih pravil ter volitve, na katerih je bil izvoljen odbor združenega društva. Izvoljeni so bili: za predsednika dr. Rapotec, za podpredsednika Kralj in prof. Bizjak, za taj- nika G r m e k in H u m a r, za blagajnika Povh in K a 1 c, za gospodarja Koršič in Gulič, za knjižničarja Logar in Mušič, za načelnika pevskega odseka Rojc, za njegovega namestnika Žnideršič, za načelnika socialnega odseka L a v r e n č i č, za načelnika omladinske-ga odseka Novak, za njegovega namestnika Turk, na hačelnico ženskega odseka P i n t e r j e v a, za načelnika veseličnega odseka Ambrožič, za njegovega namestnika Prunk, za načelnika prosvetnega odseka Kralj, za njegovega namestnika pa Bizjak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni za'predsednika dr. Fornazarič, dočim tvorijo ostali nadzorni odbor še dr. Bergoč, Golouh, Bratoš in Dolenc. Po izvolitvi so delegati številnih navzočih društev čestitali k spojitvi novega društva ter mu želeli najboljših uspehov. • Sledilo je poročilo g. Žiberna o socialni akciji, nakar'je'bivši predsednik »Jadrana« g. Kralj predlagal zaslužnega zborovodjo g. Jožeta-L a ha za začasnega pevovodja, kar je občni zbor soglasno sprejel, prof. Bizjak pa se je spomnil zaslug, notarja g.’ Ko.g.eja. Občni zbor je bil zaključen s pevskimi točkami, ki jih je. zapel pod • vodstvom prof. Vrabca pevski zbor na novo spojenega društva »Jadran-Nanos«, ki bo prinesel novo- poživljenje v kulturnem in prosvetnem delu mariborskih emigrantov; pevci so zapeli pesmi »Soča bela«, »Slovan, na dan« m ;,Hej Slovani«.- Dva nova prapora Sokola I. Na včerajšnjo nedeljo je Pivkova sokolska družina razvila naraščajniški in društveni prapor. Že predpoldne je bila na letnem telovadišču skupna vaja vseh nastopajočih sokolskih edink;, popoldne pa se je slovesno otvorila z zborom vseh nastopajočih in.članstva v• kroju. Telovadni nastop je bil izveden zelo strumno. Prireditvi so prisostvovale mariborske in okoliške sokolske edinice. Med navzočimi je bil tudi zastopnik mestnega komandanta podpolkovnik M a s 1 a č, .starosta mariborske sokolske, župe dr. Gorišek in drugi. Članski in nato nara-ščajski prapor je razvil po narodnostno poudarjenem nagovoru društveni staro- sta br. Mohorko. Članski prapor je podaril članom br. Albin Ambrožič v spomin na svojega pokojnega brata Mirka, ki je bil praporščak ljubljanskega Sokola, naraščajniški prapor pa je bil delo naraščajnikov samih. Prvemu praporu je kumovala s, M o h o r k o v a, drugemu pa naraščajnice. Članski prapor je prevzel v-svoje varstvo brat Ivan O r e-š ič, naraščajniškega pa br. Kato 1. Tako je. Pivkova sokolska družina na svečan in dostojen način proslavila spomin svojega rajnega brata Ljudevita Pivka in tako na lep. način zaključila svoj program Petrove, petletke. Prireditev je bila zaključena z družabno veselico. Lepa sončna nedelja Sediš v kavarni, v gostilni, v moški, gotovih gesel in izrazov. Namen te skrite ženski ah mešani družbi ali prisluhneš razgovoru na cesti, promenadi ali kjer koli, povsod isti pogovor, ista vprašanja in ugibanja. Umevno, da nas dogodki zanimajo in mnoge popolnoma neutemeljeno zaskrb-Ijajo. Nepoučeni zelo radi nasedajo »bombam«, ki jih namenoma širi podtalna propaganda ,ki mora biti zelo delavna in enotnega programa, kar je razvidno iz propagande je demibiraliziranje nepoučenih množic. Opozarjamo na to ono naše ljudstvo, ki preveč rado veruje plačancem, da so razne novice, ki jih ti trosijo med nje, zloba in sovraštvo do našega naroda, nele do »totih- Serbov« in »Čičev«. V njihovem lastnem in splošnem interesu je, da take svetohlinske rovarje naženejo, ker so volkovi v ovčji koži. POSKUŠEN SAMOMOR V Košakih je izpil v samomorilnem namenu večjo količino ocetne kisline 27-let-ni slikarski pomočnik Miroslav Kožuh. Svoje mlado, življenje je hotel končati, ker so ga obdolžili, da je ukradel motor. Njegovo, stanje je resno, vendar upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Na duševno stanje mladeniča je gotovo vplivala tudi brezposelnost. AVTO UBIL KONJA V bližini Pragerskega je zavozil neki tovorni avtomobil v voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Karambod je bil zelo hud ter je tovorni avto enega konja docela raznjesaril. Posestnik Matija Kotnik, čigar last je bila vprega, trpi okrog 5000 din škode. PREJEMKI ZA ČASA OROŽNIH VAJ Delavska zbornica v Ljubljani objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev. Po § 221. obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj pravico na svojo plačo in sicer največ za dobo 4 tednov, Za prvi teden orožnih vai^ ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti mkakega zneska. Za nadaljnji čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države. Opozarjamo na te določbe vse gg. delodajalce, da jih blagovolijo striktno upoštevati in po končanih orožnih vajah prizadete zopet sprejeti nazaj v službo, ker v smislu določb § 221 o. z. z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane. Ne pozabi naročnine! Pomanjkanje surovin Sedanji svetovni dogodki imajo za posledico veliko pomanjkanje tekstilnih surovin tudi v Savinjski dolini. Celjske tekstilne tovarne imajo samo še malenkostne zaloge, zato bodo morale obrat zmanjšati. Tovarna nogavic v Polzeli v Savinjski dolini je porabila skoraj že vse surovine in je zaradi tega 300 delavcev v skrbeh za svoj življenjski obstoj. Prav tako je v tekstilni tovarni pri Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini, kjer imajo baje samo še za krajšo dobo surovin. Tudi tam se večina prebivalstva preživlja od dela v tovarni. Obratovanje je omejeno samo še na delo proti gotovemu plačilu, kreditno dobavljanje tekstilnih izdelkov trgovcem je ustavljeno. Vsi pričakujejo takojšnjo odpomoč v vprašanju surovin. m. Lanski gledališki abonenti, ki želijo obdržati svoje stare sedeže; so na-prošeni, da se prijavijo d« sobote, 16. f. m., pri gledališki blagajni. Po lem roku bodo vsi sedeži novini abonentom na razpolago. m. V Mariboru že znani goslač abitu-rient Zvonko Devide jc napravil z odličnim uspehom sprejemni izpit na ,,Muzički akademiji** v Zagrebu. m. Tatvina. V Jezdarski ulici je nekdo odnesel drvarskemu slugi Antonu Knupležu večjo količino masti in več obleke. Knuplež je oškodovan za 300 din. m. Kolo jo bilo ukradeno zidarskemu pomočniku Antonu Brencu iz Smetanove ulice. Kolo ji- znamke „Styria“ ter ima c v. štev. 2-23722. m. brezobzirno kolesarjenje. Neki kolesar Sc je zaletel v Studencih v železničarjevo ženo Ivano Pajtlerjevo. Pajllerjeva je zadobila pri padGU težke- notranje poškodbe. m. Z drevesa je padel pri obiranju sadja 60 letni upokojeni poštni zvaničnik Josip Mavrenčič i/. Meljske ceste. Zlomil si je ključnico. m. Usoden prepir. Nevarno si je porezal kite. na roki 43 letni čevljarski mojster iz Zerkovc v Pobrežju, ko je udaril med prepirom doma po steklenih vralih. Prepeljali so ga v bolnišnico, m. Pločnik na Aleksandrovi oesii od Tomšičevega drevoreda naprej bi že lahko popravili. Poln je lukenj kakor emendol-ski sir* tako da si lahko ponoči nogo zlomiš. m. V Mariboru je umrla ga. Julijana Friedl, vdova po učitelju. Pogreb bo v sredo ob. 16. na Pobrežju. N. p. v m.! m. Cene so začeli navijati špekulanti pri Treh ribnikih. Neka gostilna toči kislico, ki ji pravi vino, po 16 in 20 din; cenejše, pravi, da nima. Oblast bi takim oderuhom morala stopiti na prste. Na Gorenjskem -prodajajo klobaso po 7 din in brizganec po -1 din. m. Odlikovan je bil za vestno službovanje s srebrno kolajno orožniški narednik g. Franc M. Mirnik, pri štabu mariborske orožniške čete. m. Drzna tatvina motornega kolesa. Doslej še neizsleden tat je odpeljal izpred kavarne „Orient" 6.000 din vredno motorno kolo znamke DKW. trgovskemu potniku Leopoldu Burjami, Po tatvini si je tat napol-nrl motorno kolo z benžinbm pri črpalki na Tržaški cesti ter se odpeljal z njim v smeri proti Slov. Bistrici. m. Tatvina kolesa. Izpred neke trgovine na Glavnem trgu je bilo ukradeno šivilji Ivani Miličevi 1.000 din vredno kolo znamke NSU« m. Tatvina in vlom. V nekem .y skem hotelu je bil ukraden sveilorj natakarju Francu Jarebu, iz . rf>nbarjeve nice žagarja Antona Jereba iz ' wjzar-ulice, pa je neznan tat odnesel v skega orodja. ^novlj«"0 * Društvo .,Jadran-Nanos. -jjatelj6-preLeklo nedeljo, vani vse svoje P^pijo ki imajo veselje, do petja, .1^^ v pevski zbor. Vsi oni, ki so u • f Baj koli vzroka stali do sedaj ob s Jetik« s pristopom v zbor pomagajo . rj^jo ■združenega društva. Prijave se sp-vsak torek in petek zvečer v a v. prostorih v Narodnem dotnil. ■ . * V knjigarni Koren, Gosposka te šolske knjige 111 potrebščine. /JBf Kan© zna- * Grajski kino. Antonio Adverso^ r ^ menitem romanu Harnay Alten- r“ j^trija boljših filmov ameriške filmske u * Kino Esplanade. Najboljši in ,,n gaD* češki film „2upnikov križev pot • Vitova, Zdenek Stepanek. - * Union kino. Do vključno torki« reke”', muzikalna drama amerisks z Ireno Dunne. Radio Torek, 12. septembra ^ Ljubljana: 12. Uverture (PlošSj» $ Harmonika solo; 18. Operetna 8: Uif 18.40 O zaščiti pred socialnimi mi; 19.30 Deset minut zabave; J* nec, Nove smeri v slovenski op61’ Iz- Bolgarije (plošče); 20.30 Konc« ne glasbe; 22.15 .Klavir in harmoMJCjter mentalni dueti). — Zagreb: 2U. jutra' Aleksandra Griffa.. — Beograd: •. juliji koncert. - Sofija: 20..Kon®£ jl.4« cert; 20.30 Večer ruskih rom^p# __ Rim Lahka in plesna glasba, Riccitellieva opera „1 Coj Bartokova opera „Dvorec kneza m." ca”. — Praga: 23. Dvorakov I® gjj; -Budimpešta: 17.10 Ciganska kape18, .• Nočni orkestralni koncert )TeA DRŽAVNA RAZREDNA LOT ^ Dne 9. t. m. so bili izžrebani s^e dobitki: - • Din 2,000.000.—: 91760 Din 1,000.000.—: 97974 Din 500.000.—: 40563 60.000.—: 164 50.000.—: S1396 24.000.—: 24276 94235 ,l7 5$ 20.000.—: 30469 49990 16.000.—: 6109 10025 29° 12.000.—: 92184 95906 Din Din Din Din Din Din Din 10.000.—; ^ 913» 6402 10093 38330 43777 50437 :: 57475 Din 8000.—: 3410 23628 34861 54501 54931 73167 78157 78332 82245 83834 Din 6000.—: ^ 6903 13752 25078 39196 51131 ** 84700 54751 Din 5000.—: ^ 77 42363 72670 40563 34325 4* Din 4000.-: ^ J3gj 3232 6092 6845 6234 6338 ^ 17974 20485 30618 37780 3901» ^3 44828 44987 44611 45515 59032 Vfag V 70646 71247 74789 74981 76528 “ 84848 86189 Pooblaščena glavna kolektura fLufr loteriie bančna poslovalnica ribor. Gosposka ulica ■ Problemi tržnega nadiors^ Vprašanje mariborske tržnice je napolnilo že precetj stolpcev našega časopisja in je odveč še pisati o n epripravnosti sedanje razmestitve. Že samo stranišče na Vodnikovem trgu mora presenetiti kritičnega opazovalca: s čevlji se morejo od tod prenesti klice griže in tifusa m trg, kjer polagajo po tleh kmetice svoje pridelke. Pa ni le nepriipraivrcost tržnice — pomanjkljivo je tudi sedanje občinsko tržno nad zorni štvo, v katerega delokrog spada pregledovanje pro-sitofov, delavnic in prodajaln z živilskimi potrebščinami, torej predvsem nadzorovanje trga, trgovin s špecerijo, mesarij, pekarn, zajutnkovalnic in gostiln. Tej skrbi posvečajo »merodajni'; mnogo premalo pažnje, čeprav dona-šajo tržne, pristojbine dovolj dohodkov. Oddelek trzneta nadzorstva vodi inženir, zaposleni..so tu še zdravstveni pomočnik kot kvalificirani tržni nadzornik, dva tržnii revizorja (brez kvalifikacije in eden že v 63, letu) ter sluga. (V Zagrebu ima n. pr. tržno nadzorništvo 32 moča in se njih število še množi, saj ima vsak •mestni okraj in vsaka majhna tržnica svojega nad zamika.) V Mariboru bi bila potrebna na trgu dva kvalificirana nadzornika in dva bi imela dovolj dela, s pregledovanjem trgovin, gostiln, mesnic itd. Zdaj bo občina tej potrebi lahko zadostila, ko bosta' Soli ža zdravstvene pomočnike v Zagrebu in Beogradu producirali več Slovencev s kvalifikacij®’ pisuje ministrstvo. & Skrb za zdravje prebivate* pti rekuje večjio pažnjo za hisie ^ tam, kjer se trguje z živili- v ^ ^ sode za mleko, okuženo sa '^’eni .*° ne krpe zavit sir, prahu in ^ izpostavljeno meso, led, ki, temveč nalomljen v ribniku 1 • s#0^ more prenašati kužne inseK ^ rišče kužnih klic' in nevidno staja. Prav posebno je treha več * čino še na potrebo, da miz (in te naj se tudi fecr rA,0ji:h f ne bodo polagali prodaja^1 • kov in sadja po tleli. Kolikor je tržno nadzor^tjjo. stvo trgovin z živih na M V sivo Trgovin z ztvu ^ zgodi včasih, mnogokrat A * pO' privatnika, da pokvarjeno klobaso. 1a K V' r„ r :,.ui:_______ UiB.r iO V privatmika, da zapleni pokvarjeno klobaso. T> tem v Ljubljano, kjer Jo,v W vodu preiščejo in vrnejo govec mora. pa plačati P zen, če se je izkaizailo, ® kvarjena. •. st^ne^tf®^ S potrebo po redmetn zoro vanju živil je viJV ne g# po lastnem laboratorij«* “^31^ $ pošiljati vsake klobase bag v ški za tak laboratorij bi biilii kmalu jKupla^3'1?1’ va v L j ubljan:.) 180 din. * »JIM*riboru dne 11. IX. 1939. Iggrj ” Lončarič, Gujznik in Oroszy državni oou«, prvaki 1939 1 Uspehi mariborskih atletov v beogradu »V e S e r n i S« Stran 5. m: Novaki KUng (BSK) 23.8; SCHMIEDERER JE ZASEDEL ENO DRUGO IN ENO TRETJE MESTO. 10.000 m: Kvas (Ilirija) 34:17; Skok v dalj.: Lončarič (Maraton, Maribor) 6.32; Skok v viš.: živkovič (Vojvodina) 175; 100 m: Kling (BSK) 11.4; 110 m, zapreke: Lončarič (Maraton, Maribor) 17.2; 5000 m: Kvas (Ilirija) 16:45.2; 400 m: Skušek (Primorje) 51.5; 1500 m: Košir (Planina) 4:16.2, 2. Schmie-derer (Rapid, Maribor); Disk: Smejda (Ruski) 38.92; Kladivo: Gujznik (železničar, Maribor) 42.31; Troskok: Gal (Zrinjski, Osijek) i.3.53; Skok ob palici: Oroszv (Rapid, Maribor) 3.40; Štafeta 4 100 m: 1. Jugoslavija 45.2, 2. BSK, 3. štafeta vseh slovenskih klubov (izven konkurence). V Be iavno ie bilo v soboto in nedeljo dr-kali so si-n ° Poefiincev v atletiki. Manj-slahn , Concordije, Primorje je los« kopano, ter so bili tako radi od-Prečni rezlm^1 naJboUših doseženi le pov-'Jaribor.vi Z?1’. odlično pa so se uveljavili ^ s štirih- ’ ^ se bodo vrnili v Maribor ^ je dnfJH1inas3ov* državn. prvaka. Lonča-«v teku iin prvo mesto v skoku v daljino * v meti. w i? z zaPrekami, Gujznik je pr- Naj ob 0roszy pa je zma8al v ‘udi Schmi^T ' Prav dobro se je uveljavil 51 Iretie i„ 7er’ 3 ie dosegel po eno drugo tjjj. mesto. Novi državni prvaki so sle- ovič (Maraton, Zagreb) ,800 1‘. Smejda (Ruski, Beograd) 55.48; Lederer ?Dr . jPlanina- Li- (2:02.4, 3. r (Rapid, M.) 2:03.4; ^ Nogometno prvenstvo LNP-a N SPORED V MARIBORU IN LJUBLJANI - ODPOVEDANE TEKME V _ CELJU LNP-a sc je včeraj odigral v i>iZ ki Sa ie .Sporedu eQakm tekma Je bila borba dveh pri-V '4S eduih nasprotnikov, ki pa žal dru skor° ves čas odprta, okoli klimi? Polovice je prešel Zelezni-he A10 terensko premoč, ki bi jSlm , Prinesla zmage, da ni po-je Jtol . v 38 min prve polovice oalo-Jirejj lal Ji je dosegel Stalekar, kateri k. fiJk i^ko, podano iz ind. prostega Solom, neubranljivo v mrc-«di do jenski poizkusi, spremeniti re-fieksi diw°nca niso prinesli uspeha ne '%»(eBiK V stranki, čeprav je bilo za to fazbii^’ ki pa jik Je uničila prc-bilQ rjonost. Kombinacijskih poti1 dhV dolom611 iako ma,°> ž°8a j° P° Ni,. 8o Pasovih prea,jahla iz ene N Po aiovJco igrišča. Železničar je j* u *4hri nsozenem golu igro več ali ■\ 14 dekv 2kD °neSa dela tekme, ko ^te ^loviČ.3 Casa usidral na nasprotni-. Zej' °> ter tako preprečil izena-?veftHifiar .-tim *> ki ^ ic. tsiko priboril jako važni \vHu t„P|n ph ni mogoče osporavati. , n Pa bi menda veliko bolj V* ["Odločen rezultat. V dil Ljubljančan g. Maco- ^sivenl predigri je rezervno mo- štvo SK Železničarja, sestavljeno po večini iz starih mariborskih ,,zvezdnikov" porazilo močno pomlajeno rezervo Maribora s 6:1 (2:1). Sodnik g. Nemec. ČŠK- MURA 5:2 (4:0) SK Mura iz Murske Sobote je včeraj izgubil v Čakovcu z visokim rezultatom, ki pa je deloma razumljiv, če pomislimo, da sta Muri manjkala dva najboljša, vratar Jandl in srednji krilec Kukanja. Č5K je že v prvi polovici dosegel naskok 4 |o- lov. Rezultat druge polovice je sicer za ro pozitiven, vendar sta obe točki ostali v Čakovcu. Tekmo je sodil mariborski sodnik g. Konic. LJUBLJANSKI PRVI RAZRED V ljubljanski skupini se je odigralo popolno kolo. Doseženi so bili sledeči rezultati: Jadran—Kranj 1:2 (1:0), Mars—Svoboda 2:1 (IH)), Bratstvo—Hermes 3:2 (2:1). Rezultat tekme Disk—Reka nam trenutno še manjka. Slovensko»hrvatska liga Ljubljana je dobila prvo točko Včeraj se je odigralo popolno tretje kolo v slovensko-hrvatski ligi, ki je prineslo Ljubljani v tekmi proti Sašku na domačih tleh prvo točko, lahko pa bi bila dosegla zmago. Včerajšnji rezultati, ki ne predstavljajo nikakih presenečenj, so sledeči: Ljubljana : Sašk 2:2 (2:1) Hašk : Concordla 6:2 (4:0) Hajduk ;Sla\1ja (O) 6:2 (1:1) Slavija (V) : Split 0:1 (0:1) Bačka : Gradjanski Odi (0:3) Na ligaški tablici vodita s po 6 točkami Gradjanski in Hašk, sledi Sašk s 5, Hajduk in Slavija (O) s po 3, Split in Bačka s po 2 ter Concordia, Ljubljana in Slavij a (V) s po 1 točko. JUNIORSKO PRVENSTVO Rapid—železničar 1:4 (1:1) Mariborsko juniorsko prvenstvo se je nadaljevalo s tekmo Rapid—Železničar, ki se je končala z zasluženo zmago Železničarja. Rapid je nastopil le z 9 igralci ter se je dolgo časa uveljavljal kot skoro enakovreden partner, proti koncu _pa _ je moštvo omagalo. Sodil je ss. g. Kopic. ŽELEZNIČARJEVI ATLETI V ZAGREBU Atleti SK. Železničarja, seniorji, so povabljeni v Zagreb na dvoboj s SK Maratonom Kot termin sta predlagana 17. in 24. september. Skoro siguno je, da se bodo Železničar;! odločili za drugo predlagani termin. SK JUGOSLAVIJA V SOFIJI. Beograjska Jugoslavija je gostovala dva dni Sofiji. Prvi dan je premagala bolgarskega prvaka SK Slavijo s 4:2 (4:0). Igra je bila malo pred koncem druge polovice radi incidenta prekinjena. Drugi dan je Jugoslavija vendarle nastopila proti bolgarski reprezentanci ter izgubila z 0:1. s. Poverjeništvo SOLNP (službeno). Nadaljevanje tečaja bo jutri. s. Smerdu je na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Blatnega jezera v finalu premagal Lasla s 6.-0, 6:4. Zmagal je tudi v moškem doublu, dočim je v mešanem finalu izgubil. Sedaj bo tekmoval na turnirju v V. Kaniži. s. V Ilgl JNS-a je sarajevska Slavija premagala Vojvodino iz Novega Sada s 5:1 (3:1). Ostali ligaši so počivali, s. BSK je v prijateljski tekmi premagal Baska s 4:2 (2:1). s. V Subotici se je ustanovil na iniciativo SK Bačke „Bački nogometni podsavez , h kateremu je pristopilo že 6 klubov iz Subotice. s. Tikan Pavlovič je premagal v 10. kolih po točkah Dimiča v Beogradu. Kultura Uspehi dramatika Pavla Sebešcena Mariborski drugi razred Slavija:Ptuj 5:3 (2:2) Včeraj se ie odigrala drugorazredna prvenstvena tekma Slavija—Ptuj, o kateri smo že poročali, da jo je na praznik dobila s 3:0 p. f. pobreška Slavija. V pogajanjih glede preložitve tekme je prišlo med obema kluboma do nesporazuma, sedaj bo na LNP, da odloči, kateri rezultat bo štel za prvenstvo. Včeraj je zmagala Slavija, ki je zlomila odpor gostov šele v drugi polovica, obe stranki sta nudili slab nogomet. Strelci za Slavijo so bili Zelenko 2, Jan, Prah, Mahajnc po. 1, za goste pa je Matel trikrat stresel mrežo Slavije. Sodnik je bil sod. kand. g, Jenko. Drava—Lendava 3:2 (1:1) V tekmi na Ptuju je SK Lendava iz Dolnje Lendave tesno izgubila proti ptujski Dravi, dasi so gostje predstavljali brez dvoma tehnično precej boljšo enajsterico. Drava je pomanjkanje tehničnega znanja nadomestila z veliko požrtvovalnostjo. Igra se na malem igrišču mi mogla prav razvili. Sodnik je bil Mariborčan g. Franki. Južnoslovanski dramski avtorji si težko utro pot na odre velikega sveta. Ne morda ker bi bila njihova dela slabša od mnogih sodobnih tujih, ampak zaradi predsodkov in pomanjkanja zvez. Vendar se je nekaterim Slovencem, Hrvatom in Srbom že posrečilo, da so spravili svoja dela na tuje odre. Toda primer Pavla Sebešcena iz Sombora v Vojvodini je kljub temu osamljen v naši dosedanji književni zgodovini. V času, ko je doma še skoraj docela neznan, so igrali njegovo komedijo »Večna mladost« na enem največjih pariških odrov, in to s takim uspehom, kakor ga doživi malo-katero delo kaikega znanega in slavnega avtorja. Pavel Sebeščen je napisal najprej komedijo »Evica v mestu«, ki jo je sprejelo novosadsko gledališče in jo vprizorilo. To je napotilo pisatelja, da je napisal novo delo, komedijo »Večna mladost«, katero je nekako za zabavo in vajo prevedel v francoščino še preden je bila vprizorjena v domovini. Ko je odšel lani v Pariz, je odnesel rokopis s seboj in ga izročil brez posebnih namenov režiserju in igralcu Charlesu de Rochefortu, s katerim se je po naključju seznanil. Toda Rocheforta je delo tako navdušilo, da ga je takoj postavil na repertoar, sam zrežiral in igral tudi glavno ylogo. Tako je komedija neznanega jugoslovanskega avtorja Pavla Sebešcena doživela pod naslovom »La dermere oomedie« svojo krstno predstavo namesto v Novem Sadu — v velikem Parizu. Komedija je zajeta §z gledališkega življenja in njeno dejanje se odigrava za gledališkimi kulisami. Osebe so dobro karakterizirane in dejanje se gladko od igrava. Vmes je več duhovitih domislic. Pariška kritika, ki ni posebno prizanesljiva, je sprejela Sebeščenovo komedijo naravnost z navdušenjem in priznala avtorju velik talent. S tem je Sebešcenu že fta začetku pisateljske poti odprt tudi veliki zahodni evropski svet. Komedija »Večna mladost« pa bo vprizorjena v Jugoslaviji prvič šele v pričenjajoči se sezoni, torej po pariški krstni predstavi! Morda bi jo vprizorHi lahko tudi pri nas v Marboru? -r. k Tolstoj o Gorkem in Čehovu- V moskovski reviji »Literatumaja Gazeta« so izšli. A. Tihonovi spomini iz razgovorov s Tolstojem. Med izreki, ki so ponekod močno v nasprotju z naziranjem sovjetskih pogledov na svet, najdemo tudi nekaj Tolstojevih zanimivih mnenj o ruskih pisateljih. »Maksima Gorkega imam rad. Naravno piše, pa tudi čuti in gleda dobro... Pravi proletarec... Kulturo vleče, na plečih. Težka je, ali vleče jo. Ali zakaj? Brez kulture bi bil zdaleka boljši.« O Čehovu: »Kako skromen in mil človek je to, in kako lepo piše! Pri njem in pri Puškimi bo vsakdo našel kaj za sebe. Škoda je le, da je ateist. Vkljub temu pa se jaz često menim z njim o Bogu. Vendar se lahko človek pravilno o Boigu razgovori samo z ateisti!« Rešitev križanke št. 44. Vodoravno: perunika, ep, rival, tiranija, eden, car, lev, maki, imava, Nil, ker, Bakar, Samarija, lipan, Marija. Navpično: petelin, som, epidemija, Reval, Uran, Bali, Nin, Makarij, Ivica, ekipa, kajak, raja, Alarik, rana. Darujte za azilni sklad PTLI ^re'Stacpoole LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN 5^ So n w ii na parnik Neilsso-• ' v smpr. 1 blul proti otoku Yaku, 12 v snWi~‘ *"U1 prcw 0t0KU YaKU> C ® za 0ho Simi POPrav’ t^tti s 3ab°nsko vlado. Str v T0lLVrrul čez Pesoadore in 1 OdMtlinS« £ ,g' Tu ie °stal »Preži- 1 i^Usta )Me bil Ericson vrnil s svo El«' “»">*. i' Ml»- Nsr. da bi ni nillče Prišel L°trt; j Ve5krat pr’ietcr>- Kdaj S *VrŠevai f da Je t>rez razloga 5 L .vtOhiat ; sv°k de'° mehanično neOpa™ tH>gosto’ kadar je miri ke,, az CLna težak *rek ali n' ^k^ vasiVsIaŠal 0 Plazovi pusto-Cfiiat lytil h, 3e. razdražil, in Ma-e,iu nek„.Sc ie moralo njegove-Kaj Pripetiti. Pozneje, v Tongkingu in Manili, je Magnus opazil še nekaj drugega. Ericsson, ljubitelj ženskega spola, je začel ne-je voljen godrnjati, kadar je slišal besedo »dekle«, in nekoč se je pri kosilu tako spozabil, da je proti svoji navadi bruhnil v divje zmerjanje žensk, tako da ga je Johansson, ki je bil poročen in oče, ostro zavrnil. Krmarja in boje št. 5 ni mogel videti, kajti zdelo se mu je, da sta oba pripomogla do tragedije v tisti noči na kopnem — tragedije, ki jo je Magnus slutil, katere daljnosežnost pa mu je postala jasna šele mnogo pozneje. Iz Manile je odplul parnik mirno Lab-nana v Rdeče in Sredozemsko morje ter se zasidral v Marsellleu. Tu je dobil povelje, naj sc vrne v Kopenhagen. Ob razhajanju mornarjev je bil Magnus tako ganjen, da je plačeval za pijačo kakor nor in je tudi sam toliko pil, da je postal končno jokav in sentimentalen in je hotel objeti ves svet. I Ericsson je ostal pri njem, varujoč ga pred izkoriščevalci, in ga je nazadnje odvedel na svež zrak v pristanišče. Tu “je bila poleg praznega »Prezidenta Girlinga« zasidrana rdeča »Bosnia«, ki bo jutri odplula proti Leithi in Islandu. Ob pogledu nanjo se je Magnus razplamtel. Če že hočeta oba vsekakor nazaj na Island -1- zakaj bi ne šla še danes? V pijanosti je bil strašno nestrpen. Ko je šel Ericsson v pisarno paroplov-ne družbe, da bi dobil vozne karte, je srečal Helgija Olssena v družbi s tuca-tom mornarjev. »No, kako je s funtom tobaka in parom novih čevljev, ki ti jih moram kupiti, ko se vrnemo v Reykjavik?« je vprašal. Erisson se je obrnil in odšel brez besede. * Pluli so proti Islandu. Bila je čudovita pomlad, in ko so se približevali obali, je ležalo pred njimi morje v tisti tišini in gladini, ki je drugače navadno samo v poznem poletju. Zrak je bil topel in rahla meglica je zastirala obzorje. Morske ptice so se potapljale za plenom. \ Island se je odražal v vedno jasnejših črtah pred njimi. Pluli so mimo Westma-novik otokov, katerih bazaltne čeri so štrlele iz morja kakor zobje in katerih edino zeleno pristanišče je ležalo v varstvu skal, naseljenih z neštetimi galebi. Bilo jih je na tisoče in tisoče in kričali so, kakor da bi se oglašali vsi duhovi pokrajine. Sledili so jim do otoka Puglasker, po katerem je Magnus toliko hrepenel; dvi gal se je iz oceana kakor stolp. Na vsem svetu je ni dežele kakor je Island. Južna obala z griči in skalami in širokimi visoravnmi je cela kakor brezupna puščava? neobdelana je in nikdar ne stopi na te gore človeška noga. Nikjer ne raste drevo — povsod sam pesek. Ponekod se dvigajo v zrak stebri dima — pare vročih vrelcev, ki vrejo med skalami. Toda vprav brezupnost te pokrajine vPhva čarobno, in njene sive, zamolklo vijoličaste in purpurno rdeče barve se gledalcu neizbrisno vtisnejo v spomin. Proti večeru so se zasidrali in množica čolnov je obdala parnik. Magnus se je v divjem razburjenju nagibal čez ograjo in rjovel k svojim prijateljem v čolnih, in tudi Ericsson je bil vznemirjen. »Tole je čoln Bjarni Olssena!« kriči Magnus. »He, halo, Olssen! Kaj me ne poznaš? Vzemi naju s seboj. Ericsson je tu.« (Dalje jutri.) Prva žrtev zrakoplovstva pred 154 leti Danes si moremo komaj predstavljati, kakšna senzacija je bila za človeštvo, ko sta leta 1782. brata Montgolfier iznašla zrakoplov. Nekoliko mesecev poprej se je izrazil -neki slavni zvezdoslovec, katerega izjava je veljala kot zelo avtoritativna: »da je nemogoče, da bi se mogel človek dvigniti v zrak in se celo v njem obdržati... Samo norec more misliti na uresničenje takšnih fantastičnih idej«. Razlagal je nadalje, da se je tudi s pomočjo kril nemogoče dvigniti v zrak tako tudi ne z olajšanim brezzračnim telesom. Ne dolgo potem so se nenadoma izpolnile sanje človeštva: zračno morje je bilo osvojeno. Seveda so ti prvi poizkusi s toplim zrakom in pozneje s s plinom polnjenimi baloni bili še igrača. Kakšen pomen naj bi imeli veliki baloni, Jci se sicer dvignejo v zrak, toda so potem prepuščeni igri vetrov, so se vpraševali ljudje. Benjamin Franklin je na to zelo daleko-vi-dno in duhovito odgovoril: »Čemu nam Da služi majhen otrok?« Prvi poizkus dviga z balonom, polnjenim z vročim zrakom in plinom, brez človeka, se je posrečil v Parizu pred veliko množico ljudstva. Prvi potniki velikega balona, ki sta ga dvignila leta 1783. brata Montgolfier, so bili — oven, kokoš in petelin, ki so po sedemminutnem 'letu srečno pristali. Mlad, neustrašen lekarnar J. F. Pilatre de Rozier je bil pripravljen, peljati se izpred pariške Akademije znanosti s prostim balonom, toda Montgolfier se je zbal odgovornosti in ni privolil. Tvegan poizkus je prepovedal tudi Ludvik XVI., na razpolago je pa dal dva na smrt obsojena zločinca, ki naj bi se prostovoljno dvignila z balonom v zrak. Če ostaneta živa, bosta pormloščena. Toda Pilatre de Ro-zier se je upiral tej misli, češ da ne bodo zločinci deležni časti, da bi se prvi s prostim balonom dvignili v zrak. Z markizom d’Arlandes sta dobila dovoljenje za dvig v privezanem balonu. Dne 21. novembra 1783. sta se dvignila pri gradu La Muette in odletela 10 km daleč od Pariza. Balon je letel 25 minut in tako dokazal možnost in relativno varnost vož nje z balonom. Polet je bil tedaj odvisen od smeri vetra. Poizkušali so, kako bi se balon lahko vodil v zraku. Montgolfier je imel sredi gondole pod balonom kurilno napravo, s katero je lahko poljubno proizvajal več ali manj toplega zraka, kar mu je dalo možnost, da se je lahko dvigal ali padal, kakor je želel. Pilatre de Rozier se ni zadovoljil s sla vo, da se je kot prvi človek dvignil : balonom v zrak. Od septembra 1784. dalje je koval načrt, kako bi tudi prvi preletel kanal med Francijo in Anglijo. Za ta po- Težka avtomobilska nesreča Celje, 11. septembra. Sinoči okoli 10. ure se je peljal ceJjski trgovec Šumer s svojim osebnim avtomobilom po cesti v smeri od Št. Petra proti Žalcu. Blizu Žalca je na cesti srečal daljšo vojaško kolono, ki se je umaknila an desno stran ceste. Nekaj vojakov mitraljezcev pa se ni takoj umaknilo, kar je izzvalo težko nesrečo. Šumar je zavozil z vso silo v skupino 7 mitraljezcev in jih podrl. Pri kairambolu so bili težko tanjeni 35-letni Par Edmund iz Remšnika pri Slovengradcu, ki si je zlomil nogo, 29-letnd Adam Franc iz Kaplje pri Dravogradu, ki si je prav tako zlomil nogo, 30-letni Zupančič Janez iz Škofje Loke in 29-letni G a šipar Franc od Sv. Antona na Pohorju, ki sta si zlomila nosni kosti. Laže ranjeni pa so bili še ostali trije vojaki. Ponesrečence so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Tri laže ranjene so obvezali in nato odpustili, štiri teže ranjene pa so obdržali v bolnišnici. Vzrok težke nesreče bo pojasnila posebna komisija. Samomor iz strahu pred slabimi časi V svojem stanovanju na Krekovi cesti v Celju se je ustrelil 29-letni davčni izvrševalec pri celjski davčni upravi Jože Gerkman, rodom iz Šuine pri Kamniku. Kroglo si je pognal v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Večkrat je zadnje dni govoril, da ga je strah pred sedanjimi zmedenimi časi. Obupno dejanje je izvršil gotovo v duševni zmedenosti. Strahotna noč v vasici nad Grosupljem V noči od sobote na nedeljo je prebudilo prebivalce v imajimii ivasici Blato nad Grosupljem klicanje in jokanje 12-letnega fantka. Vaščanom, ki so prišli iz hiš, je prestrašeni fantek, ki ga je imel v reji posestnik Janez Nučič, pripovedoval, kako 90 pri njih vdrli roparji, Ubili posestnika in posestnico ter posestnikovo sestrfo. Vaščani so odhiteli na Nuči-čevo stanovanje, kjer se jim je nudil strahoten prizor. Na postelji sta ležala že mrtva oba Nučičeva, dočim se je Nu-čičeva sestra Marija borila s smrtjo. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko bolnišni-oo, vendar je malo upanja, da bi ostala 'Pri življenju. Komisija je ugotovila, da so roparji prevrgli vse pohištvo ter odnesli okrog 2000 din gotovine. Prestrašeno prebivalstvo upa, da se bo orožnikom posrečilo zločinske roparje kmalu zajeti. let je izdelal posebno kombinacijo balona na plin in vroč zrak. Povezal je prednosti plinskega balona, ki je pripravnejši za stalni let z prednostjo drugega na vroč zrak, da lahko višino naglo in poljubno menjuje, da tako poišče za let najugodnejše zračne tokove. Drugi so menili, da je zelo nevarno, imeti poleg plinskega balona še peč na oglje za segrevanje zraka. Toda lekarnar, vajen kemičnih eksperi-metnov, se opominov ni ustrašil. Za svoj podvig je pridobil še duhovitega pomočnika in spremljevalca P. A. Romaina. Balon je izgotovil v Parizu in decembra 1784. ga je pripeljal v Boulogne. Dan poleta je določil za 1. januar 1785. Vreme je bilo zelo neugodno, balon se mu je prevrnil že na travniku. Teden kasneje ga je prehitel Blanchaird in preletel Kanal s plinskim balonom. Pilatrov načrt se je zapozni! do 15. junija 1785. Končno je le prišel do tega, da se je povzpel s svojim spremljevalcem v gondolo ob 7. uri zjutraj. Toda ni poteklo niti pol ure, ko se je zgodila nepričakovana nesreča. Pravijo, da se je nenadoma na gornjem delu balona, ko je dosegel približno višino 500 m, P® je. dim in plamen, ki je trajal sarno kund. Istočasno je dobival obliko, začel je padati sPrva. a%o]je. potem pa s čedalje večjo brzino n komaj 3 km proč od Boulogne3. ^ de Rozier je bil takoj mrtcv.J^ * jj je še kazal slabotne znake živil® ' \\ minut po padcu je umrl. c Očividci so bili različnega Vfi.M vzrokih nesreče. Nekdo je P°r ^ »Journal de Pariš«, da ni opazil P ^ ^ ampak da se je zgodila nesreča za se je poleg ventila pretrgala tka. ^ je plin odtekel. Drugi so bili nl"e .ječi se je odtekajoči plin vnel na o>gUe pod gondolo in eksplodiral. . Montgolfier sam je poročal PMn Aj. je dognal na ostankih ponesrečene^ Iona za ped veliko, ožgano vrhu plinskega balona, torej tani. ,»jg| opazili vnetje plina. Mnenje je, ni niso vneli na ogljeni peči v bližini balona so namreč ,takrat ^ oblak. Možno je, da je skočila električna iskra in vnela plin. r je tudi. da je nastala v svili je odtekal in se vnel, kar je ^ } m i1 širilo, povečalo odtok plina rn ° ^ začel padati. Močan prepih je ogeffl sil. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V m»lib oglasih stane vsaka beseda 50 par- nalmaSlia Prl otlase le din S— Dražbe, oreklici. donlsovanla in ženitovanlskl oglasi din I.— do bes ' Ji"’ » inesak za te oglase le din to—. Debelo tiskane besede se rainnalo d vol no. <** enkratno oblavo znaSa din J— Znesek za male oglase se nlačule takol Drl naročilu “ v vooslatl v oismu skuoaj z naroiilora ali oa oo ooStnl ooloinicl na Sekovnl račun »>■ £ pismene odgovore glede malib oglasov se mora oriložitl znamka za 3 din. Razno »KAVALIR« se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«. Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Spccialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna In ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi naicenele Medaroa Ljubljana. Židovska ul 6. 7710-1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 ŽELEZNIČARSKA VDOVA vzame penzionista na hrano. Naslov v upravi. 8655—1 KONCERT MALIH HARMONIKARJEV NA ZGORNJI POLSKAVI Včeraj popoldan so priredili mali harmonikarji iz Pragerskega, Zgornje Polskave in Konjic v dvorani g. Cizela koncert. Prireditev je uspela zelo lepo, saj so naši malčki pokazali zelo mnogo veselja in sposobnosti do glasbe. Škoda je bila le ta, da koncert naših malčkov ni bil obiskan tako kot so ga pričakovali. SEZONSKI DELAVCI IZ FRANCIJE SE VRAČAJO Sezonski delavci, ki so šli spomladi na delo v Francijo, se trumoma vračajo. Govoril sem v Pragerskem s temi ljudmi, ki so ml z nasmehom pripovedovati, kako srečni so sedaj, ko stojijo na domačih tleh. Pripovedovali so ml, da je delo v tujini vse drugačno m kruh mnogo gren-kejši kot doma. Gledal sem, ko so stopili na vlak, ki jih pelje v Prekmurje In videl sem vesele obraze, ki so nestrpno čakali ure, ko bo postal vlak na domačem kolodvoru #n da bodo stopiti v domačo hišo. LOVEC OBSTRELIL GONJAČA • V obsežnem lovišču Jožefa Hamler v Orehovcih pri Gornji Radgoni se je vršil minuli petek prvi večji lov letošnje sezone. Med gonjači je bil tudi 18-Ietni posestnikov sin Anton Paulič iz Orehov-skega vrha. Ker je bil že precej utrujen, je ob nekem postanku sedel v travo, ki je bila v tem delu gozda precej visoka. Ko se je čez nekaj časa lov zopet nadaljeval, se je hotel tudi Paulič dvigniti iz visoke trave, kar je spravilo lovca, ki je bil zadaj oddaljen kakih 20 metrov, v zmoto. Lovec je bil mnenja, da se mu med gibanjem trave približuje lisica ter je sprožil svojo puško, pri čemer je zadel Pauiliča v glavo in desno ramo, nekaj izstrelkov pa je dobili tudi v nogo, da se je zgnidil na tla. Poklicani zdravnik dr. Vinko Čremošnik iz Gornje Radgone je poškodovanega Pauliča obvezal ter s svojim avtom prepeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Spomnite se CMD1 VPISOVANJE v obrtno in gospodinisko šol0 »Vesne« v Mariboru se vrši 13. t. m, od 9—12. in od 15.—17. uro. 8656—1 Prodam VELIKA STISKALNICA za sadje skoraj nova, se Dro da. Pelikan, Gosposka ul 25. 8653—4 Stanovanle STANOVANJE predsoba, soba in kuhinja se odda odraslim osebam za 1-oktober. Stritarjeva 29, Kocmut. 8658—5 Sobo odda OPREMLJENO SOBICO želi samoupravni uslužbenec blizu nove delavnice Drž. že* leznic v Studencih. Pod šifro »Točen plačnik« na upravo. ___________________8649—7 Sveti' OPREMLJENA SOBA se odda. Trubarjeva 4. pritlič je desno. 8652—7 Službo dobi SLUŽKINJA za vse do 14. Sept. se sprejme; samo starejše. Meljska c. 42. 8646—9 SLUŽKINJA samostojna za kuho in vsa hišna dela. spretna in snažna, se sprejme. Naslov v upravi. 8647—9 POSTREZ^a, f srednje starosti, sprejme takoj či celodnevno. * * :4v*« med 4.-6. Naslov «pg65p. ZgubljeHi. ZGUBILA SEM jjjjjf v soboto zvečer n ulici med %9. jj* vri>*» ditelj se Pr0si,1j?rjbc>rSl!i ti nagradi v karni. Dopis* JAN#"' 5. t. m. sestanek Pridite 15. t. m mesto. NEMŠČINA, (fl&for ŠČINA, FKAe>. > po lahki, hitri me Sef” A.ek°sUana^- levo. Zupan, mesarija, sprejme VAJENCA Brezje 82. 8648—9 Potrti globoke žalosti naznanjam0^ je sorodnikom, prijateljem in znancem, S| naša dobrosrčna in iskreno ljubljena stara mama, tašča, gospa i. VerdnN lulijana Friedl, n«. vdova učitelja ^ pp v ponedeljek dne 11. septembra, ob vere, v daljši bolezni, previdena s tolažili sv. ^ 80. letu starosti, mirno v Gospodu Pogreb predrage pokojnice bo v sre 13. septembra, ob 16. uri, iz niestne breŽJa nice na magdalensko pokopališče v Sv. Jernej, Maribor Franc, sin, In ostalo sor' odstv0. ................... — _——— i>IW Mal’ položi dar doinu *!?/ Diiaki, dijakinje! Vse šolske potrebitlne v pite naieenmle v knjigarni I" p <| »Tiskovne zadrug Maribor, Aleksandrova c. f3 Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceil^xul, štev no vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni r° - Rok i