Gorlca* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana piwma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopifti dopisov se ne vračajo. TELEFON ät. 201. .Soriea» stane na leto 10 K, za pol let» 6 K. za četrt let* 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tbk ami" ulica Vetturini St. 9. se plačuje exi tvderostopne p etit vrste po 14 vta., xa večkratni oatis primeren popust. PoNamezne ttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gori&kih traitkah Št. 57. V Gorici, v torek dne 18. julija 1911. Leto XIII. K poIožajiL Za včerajšnji dan je bila torej nova poslanska zbornica sklicana k svojemu prvemu zasedanju, ki pa ne bode dolgo trajalo, kajti listi poročajo, da bode to prvo drž*avnozborsko zase- danje uže 29. t. m. odgodjeno. Ministerski predsednik bar. Gautsch je nameraval iz začetka uže v tern za- sedanju rešiti prvo čitanje vojaške pred- loge in pa bančno predlogo. Poklical je k sebi na razgovor zastopnike vseh par- lamentarnih strank in strančic, katerim je lo svojo namero obrazložil. Dočim ni rešitev bančne predloge trčila na splošen upor in ni torej izključeno, da bi ta zadeva ne bila rešena uže v tern kratkem zasedanju, zadel je baron Gauisch glede rešitve prvega čitanja vojaške predloge na taka nasprotstva, da je moral od te namere odstopiti. K sreči mu je priskočila na pomoč, in sicer nehdte, v tem pogledu ogrska po- slanska zbornica, v kateri sejezačela od strani opozicijonalnih strank proti vo- jaški predlogi, o kateri se sedaj v ogrski poslanski zbornici razpravlja, tako živahna obstrukcija, da se sme uže danes z gotovostjo sklepati, da ludi grof Kuhen Medervary v tem poletnem zasedanju ne spravi vojaške predloge pod streho. In prav to dejstvo spravi barona Gautscha iz zadrege tako, da mu ni treba zdaj tolike važnosti pola- gati na rešitev prvega Čitanja vojaške predloge užc v prvem zasedanju nove poslanske zbornice. Sploh pa ostane parlamentarni položaj še vedno nejasen tudi če se posreči baronu Gautschu spraviti sedaj pod streho bančno predlogo. Sicer pa ni nikdo pričakoval, da bi se naš par- lamentarni položaj uže tekom prvega zasedanja poslanske zbornice razjasnil. Saj so oficijozna glasila uže koj po na- stopu barona Gautscha pisala, da nima sklicanje državnega zbora v mesecu juliju drugega namena nego ta, da se isti konstituira. Če se pa uže v tem zasedanju resi bančna predloga, potem bode baron Gautsch več dosegel nego Je nameravaL Do razjasnitve parlamentarnega položaja pa mora priti do jesenskega zasedanja, ki bode baje začelo v drugi polovici meseca septembra. Do tedaj si mora vlada priskrbeti svojo zanesljivo večino, in da si tako večino priskrbi, je pač največ od tega odvisno, ako pride na Češkem med Nemci in Čehi če uže ne do popolne sprave, vsaj pa do ka- kega modus vivendi. In doseči tako spravo, ali vsaj kak modus vivendi to nalogo je prevzel baron Gautsch, ko je postal ministerski predsednik. Ali se mu to posreči, tega danes še nikdo ne ve. Razmere v poslanski zbornici so se po novih volitvah korenito spremenile. V prejšnji poslanski zbornici so nosili prvi zvonec neniski krščanski socialci. V novi zbornici je prešla ta uloga na nemške svobodomiselne stranke, ki so pa glede češko nemškega spora veliko bolj prizadete nego so bili nemški krščanski socialci. Odvisno je torej od treznosti vo- diteljev nemških svobodomiselnih strank, ali postane nova poslanska zbornica d elazmožna ali ne, kajti delazmožnost avstrijske poslanske zbornice je slej kakor prej popolnoma odvisna od tega, kako se reši češko-nemški spor. Da ne bode smel baron Gautsch popolnoma prezirati tudi Jugoslovanov, to je samo- obscbi umevno. Ali tudi Jugoslovanom bi bil vstop v novo parlamentarno ve- čino jako olajšan, ako b: se baronu (iautsclm preprečilo vspostaviti na Ce- škem normalne razmere, in prav to na- logo mora rešiti v presledku med prvim in drugiin zasedanjem poslanske zbor- nice] ako hoče. da bode ista sposobna spraviti se na rešitev velikih političnih in narodno-gospodarskih vprašanj. Polom goriške „Banke Popolare" pred porof- niki. V soboto se je nadaljevala razprava prcti provzročiteljem poloma „Banke Popolare". Koj v začetku je naznanil predsednik sodnega dvora grof Coronini, da so mu došla neka pisma trgovske tvrdke Degengy iz Ljubljane, katera je dal prečitati. V teh pismih trdi imeno- vana tvrdka, da ni res, da bi ista vzela od „Banke Popolare" 100 akcij z na- menom, do bi imela pri banki kake ugodnosti, marveč da jih je kupila po 235 K eno. Predsednik je vprašal Lenassija, ali mu je kaj znano o tem, nakar izpove Lenassi, da mu je znano, da je hotela imeti neka ljubljanska tvrdka nekaj ak- cij, da bi dobila pri banki tekoči račun. Colle pa pravi nato, da če se Le- nassi ne spominja. kako je bilo s to tvrdko. pove on natančno o tem. Uže imenovani ljubljanski trgovec, ki je ku- pil 100 akcij „Banke Popolare", je pri- šel v Gorico, in da bi imel pri „Popo- lare" tekoči račun. je ponudil isti kot garancijo poleg uže kupljenih akcij še zavarovalno polico za 40.000. Lenassi in drugi so bili krivi. da ni stopila ta tvidka z „Banko popolare" v zvezo. Potem je stavil odvetnik dr. Pue- cher razna vprašanja na zatoženca dr. Luzzatta. iz katerih je bilo razvidno, kako so se opravljali posli „Banke' Po poiare" s tvrdko Conforti. Luzzatto je rekel. da so pisma podpisavali razni odbon.iki. Pisma višje vrednosti so pod- pisovali dr. Bader in drugi, on pa ne. V zadevi Confortija so delali vsi člani načelstva. Luzzatto je rekel, da je sma- tral tvrdko Conforti za solidno. Hnako so smatrali to tvrdko za solidno vsi člani načelništva. V zadevi tvrdke Vidmar je izjavil Luzzatto, da če bi „Banka Popolare" dala imenovani tvrdki toliko kredita, kolikor ga je potrebovala, bi se tvrdka Vidmar re- šila, toliko bolj, ker je bila ta tvrdka znana kot soiidna. Luzzatto je rekel, da je prišel ne- koč v „Banko Popolare" nek Cavaliers iz Trsta, ki je hotel poseči v zadevo Confortijevo. Luzzatto da je telefoniral Venuttiju, in le-ta je dal jako dobre in- formacije o Cavalieriju, da pa Lenassi ni hotel o Cavalieriju ničesar sliSati in je bil nasproten, da bi Cavalieri stopil v zvezo z zadevo Conforti. Lenassi je rekel, da je bil zato proti temu, ker pravila „Banke" ne do- voljujejo takih operacij, kakoršne je ho- tel Cavalieri. Nato se je začelo zasliševanje ob- toženca Pianija, uradnika „Banke Po- polare". Le-ta je povedal, kako so ga poslali v Beijak v zadevi Confortija, a se je vrnil v Gorico ter sporočil, naj pošljejo v Beijak h Confortiju koga dru- gega. Potem je pojašnjeval, kako je pri- Sel nekoč Lenassi v „Banko", kako sta revidirala razne račune in opazila razne primanjkljaje. V polovici septembra smo opazili, da račun Coniortijev je bil ve- liko večji kakor se je mislilo. Lenassi da je rekel, da se mora Colleta odstra- niti, a da se ne vzbudi veliko pozornost je rekel, da mora ostati to zaupno. Colle pa da ne sme več prestopiti praga banke. Ako bi kdo vprašal, zakaj ni več Col- leta v banki, naj se reče, da je sam šel preč. NaroČil je, da pisma morem odpirati jaz z Nodusom. Popo'udne istega dne smo z Lenassijem revidirali biagajno in opazili, da manjka 124.000 lir vrednostnih efektov. Nato je prišel še dr. Luzzatto v „Banko" in Lenassi je le temu rekel: „Vidiš, doktor, kje smo začeli? Smo uže našli nekaj. Jaz dam aretirati Colleta*. Potem smo pisaü vsem barikam o Colletu in smo naprosili izvlečke raču- nov. Ko so le-ti prišli, smo konstatirali zgubo 120.000 kron. Med predsednikom Lenassijem, Luzzattom in Collejem je bilo domenjeno, da za vse zgube jamči Colle s svojim imetjem. Jaz se nisem več brigal potem za to reč. Razsfava ročnih del in risanj učenk zavodov društva „Šolski Dom". (Daljo.) Na veliki (4 m dolgi 1*20 in ši- roki) srednji mizi pa so učenke 5. raz- reda razstavile svoje izdelke. Videl si tu največ ženskega perila. z lepo ve- zenimi imeni, pa tudi razne blazinice in prtiči so te tu vabili na ogled. Ra- zun tega smo še videli razne predmete, izdelane na kongres z raznobarvno svilo n. pr. črez mizne proge, prtiče i. t. d. Na izdelkih, okrašenih s križe- vatim šivom, so se kaj prijetno vje- male barve, prevejale so slovanske. TežKo smo se Iočili od prelepih del, a saj smo vedeli, da nas čaka v višjih nadstropjih še marsikaj zanimi- vega. — V prvem nadstropju je bila raz- stava v treh dvoranah. V oni, ki leži stopnicam nasproti, nam je kazal napis, da so bila ročna dela učenk 2., 3. in 4. razreda „Šolskega doma". Koj na levi so bili tu razstavljeni izdelki naših malih iz 2. razreda. Ko- liko vajenic, jopic, podbradkov in čepic je ležalo tu. Vmes pa si videl tu pa tarn še par lepih kvačkanih čreveljčkov. Sploh je bilo toliko koristmh reči, da ni bilo dovolj miz, ampak so se morale se stene pokriti z raznovrstnimi izdelki, kakor n. pr. z velikimi kvačkanimi ru- tanii, šerpami i. t. d. Ob zadnji steni si videl izdelke, pri katerih je treba največ potrpežlji- vosti in truda, namreč pletene vajenice in nogavice, izdelane od učenk 3. raz- reda. Zanimivo bi bilo premišljevati, koliko Časa in truda stane otroka taka nogavica. In vendar so bile tudi te mize preobložene z izdelki. A ne zadosti to, tudi mnogo gamaš, rokavic in zapestnic si videl tu. Ob steni pa je visela kar cela vrsta pletenih jopic. Na srednji mizi in ob desni in sprednji steni je razstavil 4. razred svoje izdelke. Bile so tu križevate in šivane vajenice, potem nebroj brisač in prtičev izvedenih s križevatim ubodom. Naravnost krasni pa so bili prti, ki so viseli ob stenah in ležali po mizah, ter podokenske preproge in razna stenska opremala. Vse je bilo točno izvedeno, barve tako okusno izbrane, da si je vsak, kdor si je ogledal ta dela, pre- pričal, koliko se je učiteljica trudila in kako je morala učenke izpodbujati k • delu, potrpežljivosti in vztrajnosti, da je dosegla tolik uspeh. Lep napredek smo opazili tudi v sobi, ki leži tej skoraj nasproti. Tam so namreč razstavile učenke 5. in 6. raz- reda „Šolskega doma" svoja ročna dela in sicer ob levi in zadnji steni 5. raz- red, ob ostalih dveh pa šesti. Na mestu določenem 5. razredu si videl ženske srajce, jako okusno izdelane po mo- dernem kroju (reform) in mnogo dru- gega ženskega perila. Razun tega smo videli še mnogo izdelkov šivanja in ve- zenja, kakor podokenskih preprog, bri- salk, prtov, prtičev, blazin, ovratnikov in zapestnic v „Hardanger" delu ter raznih reči kot namizno in kuhinjsko opravo. Posebno naj ornenim le lepe zavese, izvršene na finem kongresu v „Har- danger" delu, ki so se spuščale iznad zadnjega okna in pa krasen antipendij, delan tudi na kongres, toda s križe- vatim ubodom. Res lepi in težavni deli, ki sta zahtevali marsikatero urico truda od strani učenke, še bolj pa od uči- teljice, katera je, kakor je bilo razvidno iz lepo dovršenega dela, prav marljivo navajala učenko k resnemu delu ter ji dajala potrebna navodila pn izvršitvi tako težavnega predmeta. Vsa Cast! Na srednji mizi in ob stenah do- ločenih 6. razredu si videl tudi mnogo lepega n. pr. zastor črez šipe, delan na tul in tak v „Hardanger" delu, dolge zavese iste vrste, prt in 6 prtičev za kavo, prte in stenske preproge v kri- ževatem ubodu. dalje bod in čepice, umetno kvačkane i. t. d. Zraven tega pa celo vrsto moških srajc, katere so bile vse izdelane na roko. V zadnji sobi prvega nadstropja so bile po vseh štirih stenah razstav- Ijene risbe obeli letnikov pripravljalnice za učiteljišča. Tu si videl liste, evetlice, svečnike, razne posode in druge pred- mete v glavnih potezah risane po na- ravi in enolično barvane. Na levi in zadnji steni te dvorane pa so razsta- vile učenke drugega letnika svoje risbe, deloma po naravi, deloma po predlogah risane, predstavljajoče razne predmete. Posebno lepe so bile nekatere pokra- jine. Od daleč bi bil človek sodil, da je to slikanje na olje, ker so se barve lepo s primerno senco družile. Pa tudi prve poskuse perspektivnega risanja si videl tu. Dasi je to za učenke precej težko, je bilo vse precizno izdelano, za kar gre pohvala v prvi vrsti učiteljstvu. (Konec pride.) Prve dni aprila I. 1909 pride dr. LuEzatto v „Banko" in reče, da je sli- Sal jako neprijefne glasove o „Banki* in to od takrat, ko je Colle zapustil »Banko*. Zato je nasvetoval, naj se ob- javi biianca za I. 1908. Jaz sem mu re- kef, da je to težko storiti, ker razne banke nam niso še poslale računskih izvlečkov. — Za nekaj dni kasneje je prise! dr. Luzzatto spet v „Banko" s to zahtevo ter rekel: Slabi glasovi o naši banki se jako širijo po mestu in je ne- obhodno potrebno, da se biianca za 1. 1908 objavi. Jaz sem mu spet tako odgovoril kakor poprej. A Luzzatto mi je rekel: „Vse, kar spada za I. 1908 de- nite y bilanco, za I. 1909 bomo uže na- redili." Bilanco sem napravil. Izkazovala je 27.000 K dobička. Pokazal sem jo predsedniku Lenassiju, nakar sva šla k Luzzattu. Medpotoma sem mu rekel, da dividenda ne bo .tako visoka kakor druga leta. Ko je Luzzatto slišal iz naših ust, da bo dividenda manjša kakor druga leta, je rekel: Moramo na vsak način tako napraviti, da bo dividenda vsaj tako visoka, kakor druga leta, ako ho- Čemo zatreti slabe glasove, ki se širijo o banki. In tako smo napravili bilanco ter jo predložili računskim pregledovalcern, kateri ne vem, ali so jo dobro pregle- dali. Moje delo je bilo s tern končano. Sam ne vem. kako sem prišel do tega, da sedim danes na zatožni klopi in za- kaj se me obdolžuje, da sem bilanco falsificiral. Saj za mene je bila stvar rešena, ko sem doznal, da zgubo pri banki krije Colle s svojim premože- njem. Bilanco na podlagi tega nisem falsificiral. Pa saj so mi drugi nareko- vali, kako naj bilanco sestavim. Kakor podložen uradnik se nisem mogel vpi- rati ukazom svojih predstojnikov. Nato je začel predsednik sodnega dvora izpraševati Pianija, ali je opazil v banki za časa Colleta kak nered, na- kar je odgovoril Piani, da je opazil ne- red, a. se za to ni brigal, ker je vse vodil Colie. Sicer se je mnogo govorilo po kavarnah, in ako bi ne bilo slabih \ezikov, bi se „Banka" dala rešiti. Jaz sem pisal pismo uradnemu komisarju Gasserju. Koncept je napravil Luzzatto. Vsebina pisma mi ni ugajala, ker ni bila resnična. Drž. pratfdnik predlaga, naj se pre- čitajo izjave Pianijeve pred preiskoval- nim sodnikom, kar je sodni dvor odbil. Potem so se prečitale razne obvez- nosti Colletove napram „Banki". Piani izjavlja, da je vedel, da Colle igra, ne ve pa ali za se ali za banko. Najbrže da je igral tudi za druge. Ve- deli smo, da v „Banki" manjka denar. Jaz sem opravljal manj važne zadeve. Potem, ko je bil Colle odstranjen, sem opravljai važnejša opravila. 16. febru- . varja 1909 se je govorilo, da manjka 600.000 K, in šele v aprilu se je konsta- tiralo, da manjka 950.000 K. Potem je čital Luzzatto nek za- pisnik „Banke", iz katerega je posneti, da so sklenili najeti za 15.000 delnic ' gor. tramvaja. ür. Bader da je bil zato, med tern ko Lenassi se je temu pro- tivil. Nato se je obravnava prekinila in se je nadaljevala v pondeljek. V pondeljek se je razprava nada- ljevala. Predsednik je v začetku nazna- niil, da je dobil od itaiijanskih oblasti pismo, v katerem je rečeno, da ne vedo, kje se sedaj nahaja vitez Marina, ki naj bi se zaslišal kot priča. — Druge price, ki se bile klicane za ta dan, je pred- sednik poslal domov ter rekel, naj pri- dejo v petek. Potem je zahteval državni pravd- nik dr. Marinaz, naj se izkljuCi iz vrste porotnikov porotnik Leopold Toroš iz Medane, češ, da se je izjavil v restav- raciji „Pri Jelenu" dne 13. t. m. zvečer: „Ali tisočaki ali milijoni, obtoženci bodo oproščeni". Ta zahteva je bila odbita. Nato se je prešlo k zaslišanju C o n f o r t i j a, ki se ne smatra krivega. L. 1906 je poskušal srečo s trgovino z esom Z izvajali Stirjc roko- borci. ~ Okoli 7. tire zvečer je obdrža- val mal govor g. dr. Brecel: iz (jorice. v katerem je povdarjal mladinsko organi- zacijo. — Potem se je vrsila lotcrija, nakar se je razvila nadvorisču inv go- stilniskih prostorih neprisiljena prost", zabava ob sviranju godbe in ob petju raznih pevskili zborov. Omeniti moramo posebno kozanski mešani zbor, kl je res lepo pel in žcl obilo pohvalc. — Pri veselici smo opazili več ČČ. gg. dtihov- nikov in sicer, mortsig. l:iiipiča. ?.npn:kc Mariniča, Blažkota. vikarja Piriha.Trpina. kaplana BrezavSčeka itd. Nadalje jo bil navzoč tudi dr. l'abris in več drugih. Števerjan Se ni videl take slavnosti. Cast prirediteljem! Za „Narodni muzej" so darovall: G. I. Balič. Vrh, (11 dar) 1. llasl, Ta post 1. 1770, 2. Sv. Maša I. 1SÜ8. 3. Fröhlich, Slawischer Sprachenatlas. 4. Pohl. Poljska slovnica, 5. Fuchs, Rusk a slovnica. 6. Schmidt, Rusko - francoski slovar. 7. Pesmi Kranjskega naroda 1839,41. (4 zv.). (i. Vičič St. učitelj sv. TomaŽ, 1 nožnica, izkopana na Taboru. (i. Jos. Prijatelj, c. kr. učit. Kobarid na- bral na Kobariškem in sicer so dali: 1. Volarič Lud. Robič, 3 petrefakte, 1 zob, 2 stari lampi, 1 ročaj, 1 vrečico starih utežev, 35 novcev. 2. Anton Uršič, Kobarid 1 solnčno uro, 1 škatljo starih utežev. 3. Milan üruntar, učitelj Vrsno, 1 suiico, 2 podkve. 4. Frandolič, Koba- rid, 1 pop. 5 fl. novec 1866. 5. Umek, Kobarid, 15 novcev, 1 star redek denar. 6. G. učitelj Matelič in Janko üruntar 13 novcev. 7. Gruntar učitelj, 1 beneški noveč, 1 sliko na steklu. 8. G. Miklav- čič, učit., Kobarid, 1 staro ključavnico. 9. Učenci c. kr. prip. v Kobaridu (Con- stantini, Uršič, Grahii, Mašera): 2 stari ključavnici, 1 vsekovalec za sveče, 1 bronasto iglo in zmet, 31 raznih novcev in nekaj starih izkopanin. 10. G. Uršič, Kobarid, 1 staro sliko na lest. 11. G. I. Prijatelj sam 1 pergament 1. 1681, 1 pi- ruh z narod. okraski. Fr. Gorja-nc, dijak 3 novce. G. Luka Dugar, Gorica, 1 srebr. gold. 1. 1822. Fr. Miklavčič, IV. tečaj, l staro pištolo enocevko. Gospod Župan Gruntar iz Kobarida je obljubil več lepih predmetov. Odbor. Hrvaško učlteljlšče v Kastvu. — Italijanski listi pišejo zadnje dni, da se hrvaško učiteljlšče premesti iz Kastva kam drugam. Najprej so pisali, da se premesti omenjeno učiteljišče v Pazin, zdaj pa hoče „Piccolo" vedeti, da se bode učiteljišče premestilo najbrže v Pulj, češ, da v Pazinu nimajo prostorov zanje in da bi tudi gojenci ne mogli dobiti v Pazinu stanovanj. Tako pišejo, pravimo, italijanski listi. Kaj je na vsem tern resnice, pokazala bode bližnja bo- dočnost. Vojaki v AJdovščint Govori se, da je uže gotovo, da se nastani v Ajdov- ščini en oddelek topničarjev, in sicer se bodo v ta namen porabili prostori nek- danjega mlina v Palih. Konjske dirks častnikov in pod- častnikov goriškega dragonskega polka so se vršile minulo soboto od 7. ure zjutraj do 4. ure popoludne in sicer na Velikih Rojah. Pri dirki so bili navzoči večinoma častniki i njih družinarni. Svi- rala je vojaška godba. V Oradežu je še precej vil praz- nih, a je upati, da se bodo v kratkem oddale. Pravijo. da je se precej kopa- liščnikov odvrnil letos od (iradeža strah pred kolero v Benctkah. Ta govorica je mnogo škodovala liradežu. — Blasen öln fln&ačooga itražnika. — Poročali smo„ da se je v Strasoldu ustrelil te dni nek finančni stražnik in sicer v sence. Sedaj nam poročajo, da predno se je ustrelil, je hotel ustreliti finančnega postajevodjo in je nanj uže nameril z nabasano puSko. Le z veliko tezavo so nesrečo preprečili. Kmalu nato pa se je sam ustrelil. Vzrok temu blaz- nemu činu je do danes §e neznan. Naj- brže se m» je duh omračil. UJet tlöek. — Svoj čas smo poro- čati, da je nek neznani nepridiprav na- padel na cesli nied Zagrajen in Zdrav- sčino neko žensko, jo vrgel na tla in jo okradel ter zginil. Ženica je nalo vso reč ovadila orožnistvu. ki pa je zastonj zasledovalo napadovatca. — V soboto pa je ravno ista ?.enica bila po opravku v Gradišču ob Soči in zagledala napa- dovalca, ki je v roki petjal dvokolo. Zasledovala ga je. Mladi tiček je šel s kolesom v trgovino koles in pustil tarn dvokolo z naročilom. naj ga popravijo, da se kmalu vrnc. Čenica — ne bodi lena ~ je sla med tem časom po orož- nika. Le-ta ga je čakal v trgovini koles. Ko je prišel. ga je seveda aretiral in od- vedel v zapor. Potem se je izkazalo. da je ta mladi tičck, ki je star šele 19 let. ukradel ono dvokolo, katero je pripeljal v popravo. Pravijo. da ima ta mladi člo- vt'k uJ.e mnogo grehov na svoji vesti. Skrajni čas je torej, da je prisel pra vici v roke. Kako se imenuje, nismo mogli izvedeti. 400 K je zgubil v Gorici nek mal posestnik iz Rihenberga in sicer uže dne 3. julija. Sicer sam ne ve, ali mu je bi! denar ukraden, ali pa ga je zgubil. De- nar je vzel pri „Banki agricola" v Go- sposki ulici. Posten najditeij naj se pri nas oglasi. V Soöl se kopljejo ljudje kar od kraja, mladi in stari. Minulo nedeljo popoludne je bilo jako živahno ob Soči. Pripomniti pa moramo, da nekateri ni- majo dostojne obleke. Le-te bi se mo- ralo kaznovati. Hribolazcev je videti v našem mestu še precej. Večinoma so Nemci. Roko sl je zlomll minuli teden v Sovodnjah 20 letni mladenič in sicer ko je nakladal plesne podove (brejarje) na voz. Prepeljali so ga v goriško bol- nišnico. Nogo sl Je zlomilo mlado dekle iz Loga pod Mangartom. Padel ji je na nogo težak tram. Nogo so ji hoteli v goriški bolni^ici odrezati, a stariši niso tega dopustili. Sicer je malo upanja, da se ji noga tako zarase, da bo mogla hoditi. Toöa. S Krusa nam poročajo, da je padala v soboto zvečer v Štorjah in v Kazljah še precej debela toča, ki je napravila na polju, posebno pa na trtah še precej veliko škodo. Suša je začela pritiskati v goriški okolici. Polje je čez dan ovenelo. Ze- lenjad mörajo zalivati. Danes pop. je bil velik naliv. Kromplr ima še vedno visoko ceno. Cena je 8 K kvintal. V goriški okolici ga ni več mnogo. Sladfee angnrje In melool se tud i letos ne bodo smele prodajati in sicer iz zdravstvenih ozirov. Meloni sicer se bodo smeli prodajati pa le celi, ne v rezanih kosih. Umrll so v Gorici od 30. junija do 8. julija: Kopač Ivan iz Medyod, star 15 dni; Leban Marija iz Gorice, stara 93 let; Krali Rozalija iz GutŠtajna, star a 62 let; Prinčič Anton iz Kozane, star 70 let; Batič Terezija, služabnica, stara 90 let; Soban Lucija iz Lokavca, stara 44 let; Planiscig Albert, uradnik v p.; Soudat FrančiSka iz Bovca, stara 32 let — V mo Ški bolnišnici: Kotnik Franc iz Konjic star 54 let; Caligaris Franc in Foljana star 63 let. Vženski bolnišnici: Grego- rič Viktor iz Rudolfovega, star 1 leto. V sedtnih arah i Dnnaja v Trst. — Prctekli pondeljek so poizkusali na južni železnici vožnjo z lokomotivami, ki dosežejo na uro 100 km brzine. Do- slej niso vozile lokomotive južne želez- nice preko 80 kilomelrov na uro. Vož- nja po progi Dunaj—Trst bo skrajšana i novimi lokomoiivami za 5 ur. Med tern, ko se sedaj vozi dobrih 12 ur, bo inogofc že v prihodnjem letu prevoziti 560 km dolgo progo v sedmih urah. Največja zapreka nagli vožnji je Se- mernik. Za vožnjo preko Seniernika bodo zgradili posebno pomožno loko- motivo. Pri ponedeljkovih poizkusnih vožnjaii je bilo navzočih kakih 35 oseb. inženirjev in raznih železniSkih funk- cionarjev. Volika vročina. — Kakor smo uže poročali vlada v Ameriki straSna vro- čina, ki je zahtevala uže vsepolna člo- veskih žrtev. Zdaj pa poročajo listi, da je tudi v Londonu nastala zadnje dni grozna vročina, ki je zahtevala v soboto 8 človeSkih žrtev. \* Londonu niso imeli uže kake tri tedne dežja. Istotako poro- čajo o hudi vročini iz Berolina, Argentlosko meso. - Iz Buenos- Aires brzojavljajo. da je 12. julija od- plul parnik „Atlant" družbe „Austro- America.na" s 500 tonami zmrzlega mesa iz Buenos Aires v Trst. Parnik bo dospel 8. avgusta t. I. v Trst. V drugi polovici avgusta bo priplul v Trst par- nik „Sofia Hohenberg" z drugo pa- šiljatvijo argentinskega mesa. Prepovedan avoz argentinskega mesa. Danasnjeinu „Piccoliu" brzojav- ljajo z Dunaja. da je poljedelsko mini" sterstvo prepovedalo nadaljni uvoz ar- gentinskega mesa v našo državo. Velik?i mednarodna plavalna dirka na Bledu bo 20. avgusta in kakor kaže zanimanje med §portnimi krogi, ena največjih letošnjih serij. Nemški, ma- žarski, češki. hrvaški klubi bodo po- slali mojstre prve vrste. Natančna po- ročila so nam obljubijena. Hotol „Riviera" v.Pulju in isto- imenski hotel v Poreču sta prešla v če- ške roke. Bosansko - bercegovska poštna hranllnlca bila je v pondeljek slovesno otvorjena. Ta dan so pričeli sprejemati hranilne vloge, plačevanje po položnicah in v čekovnem prometu vsi poštni uradi. Blagajna poštne hranilnice v Sarajevem pa deluje že od 3. t. m. Potres v Eeökemetn na Ogerskem se je včeraj zopet ponovil. Poškodova- nih je bilo več poslopij. Stroge ženske. — V amerišketn mestu Hunneville, v državi Kansas, so si pred nekaj leti priborile tamošnje ženske aktivno in pesivno volilno pra- vico. V kratkem času se je posrečilo ženskam, da so popolnoma izpodrtnile iz občinskega sveta moške. Na če!o mestne uprave je bila izvoljena neka Ellen Wilton, ki slovi vsled svojih go- vorniških napadov na moške. Za poli- cijskega ravnatelja je imenovala svojo prijateljico Osborne, zelo energično da-* mo, ki je takoj prvi dan svojega ura- dov?nja priredila s policijo pohod po vseh lokalih in kavarnah, kjer moski preganjajo svoj prosti čas pri igri in pijači, ter je razkropila lahkomiselneji>c člane nekdaj močnega spola, ki jih jc zalotila na prepovedanih potih. V zlatu obit- — iz San Francisco poročajo: S. Williams, ki je uradnik državni kovarni zlata, je 25. junija za- §el med vreče zlata, ki so se prevrnile nanj in ga zadušile. Nanj je padio za devel milijonov dolarjev zlata. Loterljske števllke. 15. julija Trst.....1 . 17 12 41 84 Line.......84 11 49 64 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico « 60Ria ulica della Croce stev. 6. Klobučar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščinL Postrežba strogo poštena. Restavracija Brezje pri fflarlji PomagaJ p. RadovIJica. Podpisan^e toplo priporoča velec romarjem in dru%im obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". ToČim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivai Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c - v Podgori ™== u nili železnišiep nita (ma cesti, ki Pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste gred<\ trarnove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 33 od 3—12 colov debele. ZflHVfllfl. Čutim se dolžnega izreči svojo srčno zahvalo gg. zdravni- koma dr. Erženu in dr. Defranceschiju, ki sta me po dol- gem in napornem trudu rešila hude zobne bolezni, na kateri sem trpel neznosne bolečine mnogo časa. Rubije, 15. julija 1911. Jožef Tomsič. D " l/il podpirajte riOJaKlS SlOV. ŠOlstVO Z2 v Gorici! zz ^» ¦*• ¦«¦ ^— ^i— fliAQnnHirnsi i7 let stara» vešča VUOpOaitRa slov, ital. in nem- škega jezika išče službo pri kaki Ivrdki kot blagajniCarka ali pa v kaki pisarni, Več se izve v „Narodni tiskarni*. „CENTRÄLNA POSOJILNKA" SEfilStROWHW ZADRUGfl Z OTPEJCnO ZAVCZO ++¦¦¦+. v GORICI ++++++ obrestuje hranilne vloge po 412°|O. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5l4°0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hisi GorSO GluS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. | Za one, ki trpijo na želodcu! I Ysem onim, ki so si s prehlajenjem ali s preoblozenjem želodea, z zaužitjem slabi'n. za prebavo težkih, premrzlih ali prevroßih jodi ali z nezmernira življonjem i.akopali kako želodčno bolezen, kakor: aelodlni katar, krče v selodcu, boleline v šelodcu. tezko prebavo ali saslišsenje, se priporoča teni potorn dobro doiuače sredstvo, čegar dobrodelm vpliv se je preiskusil 2e ve<5 let. In to je IMF* Hubert Ullrlch-ovo želiščno vino, ^f I To zeliščno vino je izdelano »z izvrstnih. zdravilnih zeli.38 in iz vina ter ojaoi in oživi prebavne organe človeka. Zeiiščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo lelodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sine obotavljati pri tporabi. Simptomi, kakor • glavobol, kolcanje. žganje, napihnjenoät, bljuvanje, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojenjajo veökrat po par požirkih teg2 vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranjc krvi v jetrah. v siezeni in hemoroidne bolečine se odstrauijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebnc stvari in želodca in črevcs s tern, da pospešuje stoi. I Suho in biedo obličje. pomanjka-je krvi, olohncf so P° navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in OldUUol bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozuo oslabljeni in so ozlovoljeni, ki trpijo na glavobolu, so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. Zeliačno j vino daje oslabjjenemo življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši I prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene i Živce iu ystvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zah'.ale spri- čujejo to, — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin. Gradišče. Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič, Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin, Kanal, Videm, Palma. Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana. Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- riško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. _______Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno ¦V Hubert Ulrich • ovo -«¦ ZeMŠČno lino. I Moje zeliščno vino ni nobeno tajno srcdstvo; ujegove sestavine so: vino malaga I 450.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, čmo vino 24O.0, sok jerebike 150.0, I črešnjev sok 320.0, aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. üstanovljena leta 1Ö10. — - — Ustanovljcna leta 1Ö10. Nujstarejsa slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predraete po jako zmernih cenah: paramento, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlaöene keliho, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. dene brez konkurence In 30% nlžje kot drugod. iW* Polilja cenike na aahtevo breaplačno in poštnine prosto. "1*1 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z oniejtmo zavezo pcsreflojE pri natnpn tiidijskih potrubšcin m pri prodaj] ^ *^ ^^ imelijsliii priiellov. «o^ "v ^x^ Zaloga je v hiii „CENTRALNE POSOJILNICE' v Sorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ST. 32. S^iLj Kdo „e pozna Ivrdke Bl2^1 Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GO RIG I štev. 9? V&akdo (>o/.na to tvrdko, kt r in>a !ta prudaj Original Victuria štivalne ntrujf, ki so naj- bo!J3i, najcrnejAi, najtrpolnejii, uajlaiji, ki dv- lajo ši' po 10-lctni uporabt bn-ziunino, hitro irt to^no. Original Virturia ttUalni htrujl s<> «•¦ i vseni šiviijant, krojaOcin in drufdni inočno pri k ljubili. Vsakdo naj si op I c da pred nakupom iival- I -- ti»'j