Za poduk iu kratek oas. Kako obhajajo ogerski Slovenci primicijo. (Konec.) Na domači veselici smo se gostili in veselili prav po slovenski in ni manjkalo tudi običajnih napitnic in navduševalnih govorov. Najprej je č. g. dr. .ložef Ivanoczv, dekan tišinski, ki je zavoljo svoje učenosti pa tudi ljudomilosti in prijaznosti tukaj pri vseh zelo priljubljen, v prelepem govoru častital primicijanlu in izrekel željo, da bi naj bil on vsaki čas dika sv. cerkve in dober pastir Ijudstva slovenskega, na kar se je gosp. primicijant v posebnem govoru zahvalil. Gosp. častni dekan v Cankovi, Jožef Borovnjak, pa je napil primicijantovim starišem in vsem navzočim Sloveneem in jih v navdušenem govoru opominjal, naj bi se vedno zvesto držali jezika materinskega; kajti kdor jezik materin zaničuje in se v njem govoriti sramuje, ni in ne more biti poSten človek, ne dober kri&jan, niti zvest državljan. Nadučitelj v bližnjih Gedurovcih, ki je postal iz Nemca Harlmanna vsled prevelike ljubezni do Madjarije za 50 kr. trd Madjar Hunvadi, je v madjarskem jeziku napil Ogerski, na kar so navzoei Madjari zapeli, mislim da, ogersko (-esarsko pesem, na to pa v slovenskem navzočim duhovnikom. Drug govornik, večleten prijatelj gosp. primicijanta, pa je v svoji napitnici želel, naj bi gosp. novomašnik deloval z vso gorečnostjo, kakor za versko, tako tudi za narodno probujo in povzdigo ogerskih Slovencev, da se ta dragocena veja ohrani čvrsta na deblu slovenskega naroda. Spominjali smo se tudi sv. očeta, dobrega in pobožnega mil. škofa Kornelija Hidašija, presvetlega kralja in ogerske domovine naše in po raznih napitnicah je to dobro ljudstvo tako navdušeno postalo za milo našo slovenščino, da je vsak rekel: Da, Slovenci smo in ostanemo zvesti sv. cerkvi, slovenskemu narodu in svojemu kralju Ferenc-.fožefu! Belotinski »muzikaši« so prav pridno igrali tudi naše slov. pesrni iz Mohorjeve pesmarice, posebno mnogokrat našo vseslovensko koračnico »Naprej zastava Slave!« in zaslužijo kot vrli Slovenci vso pohvalo. Le tako naprej! Naj se mili glasovi dražestne slov. pesmi razlegajo po celi ogerski Sloveniji. Ljudstvo pa je vneto popevalo lepe pobožne in ludi posvetne popevke, da ga je bilo veselje poslušali. — Iz tega popisa je razvidno, da se drami tudi naše slovensko Ijudstvo na Ogerskem. Daj mu Bog le- mnogo domačih dušnib paslirjev po božji volji in njegovem srcu, pa se nam ni treba bati, da bi izginil v morju madjarstva ta zadnji ostanek nekdanjih panonskih Slo- vencev, katere sta sv. brata Ciril in Metod krstila in v sv. veri podučila. Gosp. novomašniku, sedaj kaplanu v rojstni župniji tišinski, ki Ijubi svoje Ijudstvo in mu želi pomagati, pa kličem iz dna srca: Naj bo za vcro ali narod, Stopinjo vsako Tvojih nog In Tvojili ust besedo vsako Nebeški blagoslovi Bog! Giriljev. Sniešnica. Kmetič pride v lekarno ter reče : »Vaš strup zoper podgane, ki ste mi ga pred tednom prodali, ni za nič«. — Lekarnar: »Ali ste ga namazali na frišni kruh?« — »Da!« — »Ali ste mazali z leseno žlico?« — »Da!« — »No, reče lekarnar, potem so pa vaše podgane za nič!«