Poštnina plačan« v gotovim.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Ona	posamezni	številki	Din	1-50.
LIST
Časopis za trgovino, industrijo irt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
Ljubljana, v soboto, dne 16. novembra 1929.
Telefon St. 2552.
ŠTEV. 134.
Ovire telefonskega razvoja.
V zadnjem času se vedno pogosteje ■pojavljajo pritožbe, da interesenti, ki se prijavljajo za zgradbo telefonskih naročniških postaj po deželi in v mestih, prejemajo od poštne uprave negativne odgovore, češ da poštna direkcija ne razpolaga z nikakimi krediti za te svrhe in da zato njihovi prošnji ne more ugoditi niti v primeru, da bi bili pripravljeni sami nositi vse stroške za izgradbo novih naročniških postaj. V Ljubljani se je n. pr. priglasilo mnogo strank in novih tvrdk za poslovne telefone; centrala je tu in razpolaga z zadostnim številom priključkov, istotako tudi kabelska mre-'ža in vendar se radi zgolj formalizma ne more ugoditi prosilcem. To stanje Postaja vedno bolj težko in je škodljivo tudi za poštno upravo, ki bi od novih telefonskih postaj imela povečane prejemke, je pa tudi nevšečno za nove interesente, katerim je posl ovain je brez telefonskih zvez otež-kočeno.
Na mnogobrojne pritožbe interesentov je zato Zbornica za TOI poslala
na postni oddelek ministrstva za ja vina dela spomenico, v kateri prosi, da naj bi se ljubljanski poštni upravi odobrili .naknadni krediti in na ta način omogočila zgradba novih naročniških postaj, kar bo koristno tako za poslovni svet kakor tudi za poštni erar. V svoji vlogi povdarja Zbornica posebno, da odobrenje takega kredita niti najmanj ne obremenjuje državne blagajne, ker je tak kredit samo računskega in formalnega značaja. Poštna uprava prejme od vsakega prijavmika itak že vnaprej instalacijsko takso, ki znaša 1600 ali 1800 Din in druge pristojbine, med njimi naročnino ter razpolaga tako z »zadostnimi sredstvi za zgradbo novih telefonskih zvez. Telefonske naprave so neposredno in takoj rentabilne in se vsi izdatki poštni upravi v naprej izplačajo. Zbornica zato smatra, da bi tudi računski formalizem ne smel ovirati razvoja našega telefonskega prometa 'in trgovskega poslovanja. Prepričani smo, da se bo tej zbornični spomenici ugodilo.
O pritožbah proti odmeri davkov.
Vsak davkoplačevalec, ki je vložil napoved, ima v zmislu čl. 133. zakona o neposrednih davkih pravico vložiti pritožbo iproti odmeri davkov.
Pritožbe, vložene zoper sklepe davčnih odlborov (komisij), rešujejo reklamacijski od bori. Reklamacijski odbori so postavljeni za triletno dobo na sedežu davčnega oblastva druge stopnje. Pri nas obstoja reklamacijski odbor v Ljubljani in Mariboru. Reklamacijski odbor je sestavljen iz predsednika, njegovega namestnika in 8 članov ter 8 namestnikov. Pri vsakem reklamacijskem odboru postavi Generalna direkcija davkov državnega zastopnika-referenta davčnega oblastva pred reklamacijskim odborom. — Predsednik reklamacijskega odbora je starejšina (starejšinov namestnik) dotičnega davčnega oblastva II. stopnje. Polovico članov reklamacijskega odbora in njih namestnike postavi izmed davčnih zavezancev generalna direkcija davkov na predlog davčnega oblastva II. stopnje. Drugo polovico in njih namestnike izvolijo izmed davčnih zavezancev pristojne zbornice sporazumno.
Reklamacijski odbor ocenja vse pritožbe, vložene zoper sklepe davčnega odbora. Reklamacijski odbor mora dovoliti za obrazloženo zahtevo v pritožbi, da sme podati pritožnik tudi ustno svojo obrazložitev v seji, v kateri se rešuje njegova pritožba.
Rok za vložitev pritožbe proti zgra-darini, pridobnini in prometnem davku je 30 dni ofl dneva, ki sledi prejemu pismenega, obvestila, odnosno plačilnega naloga. Pritožba se more vložiti pri pristojni davčni upravi (državnem davčnem uradu). Po al. 3 čl. 4. zakona o neposrednih davkih se more podaljšati rok za vložitev pritožbe i največ za 15 dni, vendar pa se mora v pritožbi navesti itehtne razloge, ki so zavirali njeno pravočasno vložitev. V zmislu čl. 133. davčnega zakona imajo davčni zavezanci, dokler teče pritožbeni roik ali pritožbeno postopanje ali rok za tožbo na upravno sodišče, pravico vpogledati in prepisati akte, v kolikor ne gre za akte, v katere je vpogled iz javnih razlogov sploh prepovedan.
Pritožbe je treba kolekovati s kolek om 20 Din in vsako prilogo z 2 Din.
Pritožbe proti zgradarini je vlagati pri davčni upravi in morajo biti naslovljene na Finančno direkcijo potom davčne uprave.
Pritožbe piroti pridobnini in prometnemu davku morajo biti naslovljene: »Reklamacijski odbor potom davčne uprave« in vložene prti davčni upravi.
Vsa podrobnejša pojasnila glede sestavljanja in vlaganja pritožb daje Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino v Ljubljani.
ZA ZOPETNO POSTAVITEV GLAVNE CARINARNICE V GEDE-ROVCIH.
Glavna carinarnica II. reda v Ge-derovcih je bila 1. oktobra t. 1. ukinjena in se je tam osnoval carinski Oddelek, ki more cariniti blago le v potniškem prometu.
S tem so nastale glede carinjenja -blaga trgovcem, ki dobavljajo blago iz inozemstva, zlasti iz Avstrije in Madžarske, velike nepnilike, ker sedaj v celem murskosoboškem in velikem delu dolnjelendavskega sreza ni carinarnice, ki bi carinila tudi tovorno blago. — Prekmurskim gospodarskim krogom pa bi bilo najbolj ustreženo s postavitvijo carinarnice v Murski Soboti.
Gremij trgovcev v Murski Soboti in Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino v Ljubljani sita intervenirala pri ministrstvu financ, Generalni direkciji carin v Beogradu, da bi se zopet upostavila glavna carinarnica
II.	reda v Gederovcih, odnosno, da bi se proučilo vprašanje postavitve glavne carinarnice v Murski Soboti.
16 NAUKOV 0 POSLOVNEM USPEHU.
V prihodnji številki začnemo priobčevati izredno interesantno jn, .poučno delo Herberta N.i Cassona: 16 naukov o poslovnem uspehu, na kar opozarjamo že danes vse naše čjta-telje.
Nova praksa carinjenja.
Kakor smo zaznali, namerava uprava Glavne carinarnice v Ljubljani po izjavi carinskih organov, pričenši s pondeljkom, dne 18. novembra t. 1. ukiniti do nadaljnega sedanjo prakso, po kateri se je dopuščalo tvrdkam, ki same carinijo blago, da so jih pri pre. gledu blaga, kakor tudi pri ostalih manipulativnih poslih, ki so v zvezi s carinjenjem blaga zastopali pooblaščenci, opremljeni s pismenim polnomočjem, ki jim ga je izdala tvrdka, odnosno lastniki robe.
Nikakor si ne moremo tolmačiti, kaj bi moglo dati Glavni carinarnici povod, da izda tak ukrep in ukine prakso, ki je že vsa povojna leta pri nas obstojala in ki po naši vednosti ni povzročala nikakih neprilik carinski upravi, za poslovni svet pa je bila edino mogoča. Popolnoma izključeno je, da bi lastniki veletvrdk, ki prejemajo vsak dan carinske pošiljatve, mogli prisostvovati osebno vsem carinskim manipulacijam.
Toda ne glede na to, skoro ne moremo verjeti, da obstoja resen namen izdati take odredbe, ker bi taka praksa po našem mnenju niti ne bila v skladu s pozitivnimi odločbami državnega sveta, ki jasno tolmačijo ca-
rinski zakon v tem zmislu, da se namesto vlagatelja deklaracije pripušča k prisostvovanju pri pregledu blaga in carinjenju robe od lastnika pooblaščena oseba.
Ker interesirane tvrdke niso prejele nikakega pismenega obvestila o gornjem ukrepu in ni bilo mogoče kontrolirati točnosti prejete informacije, se je Zbornica za TOI, kakor čujemo, obrnila na upravo Glavne carinarnice za pojasnilo in s prošnjo, da bi naj pri carinjenju blaga ostalo pri dosedanji praksi. V svojem dopisu opozarja zbornica upravo carinarnice na odlok državnega sveta, ki jasno dokazuje, da je zastopanje pri carinjenju blaga po pooblaščeni osebi dopustno in pravilno ter v skladu z odredbami in duhom carinskega zakona. Zbornica prosi v svojem dopisu, da uprava carinarnice ta odlok državnega sveta upošteva in dosedanje ter edino mogoče prakse pri carinjenju blaga ne izpremeni.
Za primer, da se vesti uresničijo in da uprava carinarnice intervencijo pooblaščencev pri carinjenju blaga prepove, bo, kakor čujemo, zastopnik zbornice v zadevi osebno interveniral pri merodajnih faktorjih v Beogradu.
INDUSTRIJCI IN REVIZIJA SOCIJALNE ZAKONODAJE.
Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je izročila ministru socialne politike obširno spomenico o stališču industrije k reviziji socialne zakonodaje v naši državi. Spomenica je sestavljena na podlagi predlogov in elaboratov, ki so jih dostavile centrali industrijskih korporacij pokrajinske zveze industrijcev. V svoji spomenici naglasa centrala industrijskih korporacij, da industrija spoštuje mednarodne principe in obveze, ki j;h je prevzela naša država z mednarodnimi pogodbami in konvencijami glede delavskega zavarovanja in socialnih ustanov, zahteva pa, da se administracija socialnih institucij poenostavi in poceni in zmanjšajo režijski stroški socialnega zavarovanja. Tudi naj se omogoči svobodnejša interpretacija zakona o zaščiti delavstva, na drugi strani pa poostri kontrola nad izkoriščevalci socialnega zavarovanja, da se bodo mogle na ta način zvišati dajatve potrebnim brez novega zvišanja socialnih dajatev.
j*	•
ZVIŠANJE ITALIJANSKIH UVOZNIH CARIN.
italijanski listi poročajo, da namerava italijanska vlada z novim letom v ®Yrho zboljšanja državnih financ in zaščite domače industrije, ki se bori z velikimi težkočami, povišati carine, v kolikor to dopuščajo trgovinske pogodbe. Vsekakor pričakuje italijanska vlada, da bo povišanje carin prineslo okrog 1 milijardo več dohodkov.
ZA POSTAVITEV JAVNE GOVORILNICE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V RIBNICI.
Lesni trgovci v Ribnici so prosili, da se postavi na železniški postaji v Ribnici javna telefonska govorilnica, ki naj se zveže s telefonskim uradom v trgu.
Zveza trgovskih grem jev za Dravsko banovino v Ljubljani je intervenirala pri Poštno-telegrafski upravi v Ljubljani, da se tej želji lesnih itrgovcev v Ribnici ugodi.
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA BLED—HOFGASTEIN.
■Po odloku ministrstva štev. 116.861 od novembra t. 1 se otvori 16. novembra t. 1. telefonski promet med centralama .Bled in Hofgastein po progi Maribor—Celovec. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je 3 45 zl. fr. ali 37-95 Din, za pozivnico pa je enaka tretjini tega zneska.
ANGLEŠKI KAPITAL V JUŽNI SRBIJI.
V zadnjem času so bile ustanovljene v Angliji štiri družbe, kojih namen je izkoriščanje južnosrbskih rudnih najdišč. Najveoja med njimi je Selection Trust Co. v Londonu. Za rudne jame pri Kosovsiki Mitroviči, kjer se nahaja svinec, srebro in cink, ije investirala ta družba milijon funtov. Dalje poseduje ta družba tri druga rudna nahajališča in je investirala vanje doslej 100.000 funtov. Veliko je podjetje družbe Standard Mine v Trepči z donosom dveh milijonov ton rude, ki vsebuje 11-5% svinca, 10-3% cinska in tri unce srebra pri toni (1 unca = 28 35 gramov).
četrti družabni večer Trgovskega društva »Merkur«, v Ljubljani bo prihodnjo sredo dne 20. novembra ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih Zvezde. Na vrsto pride izredno, zanimivo in aktualno predavanje o predmetu »Radio in naprave za radio«. Udeležnikom se nudi izredna prilika čuti o tem vprašanju nagega prvovrstnega Strokovnjaka na tem polju, ki je stvaritelj naprave v Domžalah. Predavanje f bo imel gospod ing. Mario Osana, vseučiliški profesor v Ljubljani. Po končanem predavanju je petje in godba. Družabni večeri so se hitro priljubili. Na zadnjem družabnem večeru je bila jako živahna udeležba in je pel Završanov kvartet, ki je očaral poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje dobrodošli!
in Nemčija.
boksilni Irust v Zurichu ustanovil v juliju v Zagrebu »Boksitno Kontinentalno d. d.«; in v trustu ima Nemčija v finančnem in industrijskem oziru preko Ve-rernigte Alumiroiumvverke d. d. vodilni vpliv. Dalje se vršijo sedaj pogajanja ene največjih naših zapadno-nemških jeklarn z Jugoslavijo glede pravice izkoriščanja velikih železnih in premogovnih nahajališč iv Bosni in Crni gori, za katera se potegajo hkrati tudi češki in ameriški interesenti.
S tem je praksa pravzaprav že v pozitivnem smislu rešila vprašanje, v koliko je Nemčija sorazmerno jugoslovanskim željam mteresirana na izgradbi medsebojnih trgovskih stikov. Nemško-jugosloivanska trgovska pogodba je preko tega tudi gospodarsikopolitično zasigurala temelje nadaljnega razvoja. Ne najmanj pa pomeni naše gospodarsko udejstvovanje v Jugoslaviji tudi pionirsko delo za nemško znanost in tehniko in s tem ojačenje najvažnejših faktorjev našega notranjega in zunanjega obnovitvenega dela.
Split — produkcijska baza Forda v Evropi.
Poročilo iz Beograda pravi: Henry Fond je vložil po svojem zastopniku pri jugoslovanski vladi prošnjo za dovoljenje, da zgradi pri Siplitu tovarno avtomobilov. Tovarna naj krije avtomobilno potrebo Forda v Evrop'. Split je za tako tovarno zato pripraven, ker pride v prvi vrsti v poštev Balkan, ki je glavni Fordov odjemalec, dalje ker ima Split pristanišče s cenenimi delovnimi močmi in ker je končna točka Jadranske železnice. — V prvi vrsti gre za severno splitsko pristanišče, ker ima dosti sveta in tudi sicer vse predpogoje za razvoj trgovskega in industrijskega središča. Kot interesne sfere za nove naprave bi prišle prod vsem v poštev balkanske dežele, del Srednje Evrope, Mala Azija in Severna Afrika. Poleg avtomobilov bo izdeloval Ford tudi traktorje, polje-i delske stroje iin druge predmete. Delovne moči bodo vzeli iz domačega prebivalstva, potrebne strokovnjake seveda iz Amerike, vsaj za začetek. Za našo Dalmacijo bi pomenila nova tovarna seveda ogromen gospodarski plus.
JUGOSLAVIJA PRODAJA CEMENT V GRČIJO.
Kljub vel ki lastni produkciji cementa mora Grčija v kritje svoje potrebe uvažati velike množine iz inozemstva. Prva njena dobaviteljica je Belgija, za njo pride Jugoslavija, za to Rusija. Francija in Italija prodasta le neznatne množine. * * *
BASEL - SEDEŽ MEDNARODNE BANKE, ŠVICARKI FRANK - EVROPSKI DOLAR.
Organizacijski odbor za Mednarodno banko je na svoji zadnji seji sklenil, da bo sedež banke Basel. To pa zato, ker ima Basel v prometnotehnišlkem oziru prednost pred Ziirichom. Gotovo je že danes, da bo Švicarska Narodna banka pri novi banki sodelovala. Opozarjajo na vrednotnopolitični pomen izvolitve Basela za švicarski frank in ga označajo kot novi evropski dolar. Deleži nove banke se bodo glasili na švicarski frank in vse drugo tudi.
Izdelki nove Slovenske industrije v uspešni konkurenci na svetovnem trgu.
Galanterijski izlitki mehkih kovin, ki so prišli in še pridejo kol visokovredne umetnine iz tujine na naš trg, se danes proizvajajo v isti, če ne boljši kakovosti in umetninski dovršenosti doma, iz domačih sirovin, po izvirnih »lastnih motiv h, in to mnogo cenejše, gotovo pa solidnejše kakor nam jih vsiljuje tuja konkurenca.
Metod kričeče reklame naš podjetnik ni vajen, brez teh modernih pospeševalnih sredstev pa je tekmovalni uspeh dandanes več kot dvomljiv.
Skromni začetki še danes širom države premalo znanega podjetja »Ruda« v Mariboru pač niso upravičevali upanja, da bi si njegovi izdelki izvojevali vsaj domači trg; toda spretna roka umetniškega oblikovalca in neumorna delavnost osnoviteljev je v prvih izdel-kh že pritegnila pozornost širše javnosti. Med uvoženimi, z visoko carino in občutnimi stroški obremenjenimi umotvori iitokovinske industrije ter iz-l delki domače firme ni bilo kvalitetnih razlik, pač pa je odločevala cena v prid Mariborske »Rude«.
Najvažnejši in najdražjii pripomoček v izdelavi izlitkov so modeli, izklesani v kovini; teh je po obliki osnutka včasih potrebno več komadov; naravno torej, da se fabriikacija izplača samo v viisokih nakladah, iki jih pa kapaciteta domačega trga ne premore.
Tovrstna nemška in angleška industrija je bila v Evropi in Ameriki že precej trdno zasidrana, ampak trgovina ne pozna ozkosrčnih političnih mentalitet, ter je kmalu izsledila neoporečene izdelke mariborske delavnice, koje vzorci so se odlikoval po svoji umetniški dovršenosti, pred vsem pa po ugodnih cenah. Prišli so polagoma naši bližji severni sosedi: v razkošnih izložbah dunajskih veletrgovin se je pojavil pristen slovenski izdelek, seveda s prikritim izvorom, da roba ne izgubi na ugledu.
Kmalu so Angleži iztakniti sijajno priliko se znebiti nemške konkurence ter so se začeli zanimati za kakovostno prvorazredne mariborske izlitke. Preko angleškega trga so izdelki »Rude« kmalu našli pot čez Atlantik; v Ameriki pa ni bilo več težav si prisvojiti trga kvalitetno brezkonkurenčni robi, ki je nudila tamošnjim trgovcem v neobičajno nizkih dobavnih cenah čeden zaslužek. Pridobitev prekomorskega tržišča je omogočila »Rudi« gospodarski razmah, naročila na stotisoče komadov enega modela je vpostavilo ravnovesje v bilanci in utrdilo samozavest podjetnikov, da ije uspeh zagotovljen in da bodo izdelki te vrste slovenskega izvora uvrščeni med prvorazredne proizvode industrijskih držav na svetovnem trgu.
Umetniško dovršeni, v presenetljivi preciznosti posneti motivi krasijo izlitke kot podstavke za električne svetilj-ke, pepelnike, namizne kipe, reliefe in podobne predmete, ki jih proizvaja naša »Ruda« v Mariboru.
Če ti predložim istovrstne predmete domačega in tujega izvora v izbiro — ne da bi vedel za njih provin;enco — boš segel po domačem izdelku, če kritično primerjaš blago, in strogi kritiki so trgovci v inozemstvu, katere je kulturni napredek razvadil.
Naša ožja domovina pa s ponosom lahko beleži uspeh v panogi, ki je bila doslej izključna domena tujine.
(K. Tiefengruber.)
Jugoslavija
V berlinskem »Lokal-Anzeigerju« piše njegov beograjski dopisnik Heinz Ludwig o gospodarskih sikih med Jugoslavijo in Nemčijo. Piše z nemškega stališča, in je seveda zelo važno, da tudi io poznamo.
»Politične reforme v Jugoslaviji so zanimanje nemške javnosti v povečani izmeri obrn le na to državo. Pri tem se pa polaga premajhna važnost na ocenjevanje čisto gospodarskih stikov med obema deželama; to nas preseneti tembolj, ker imajo sedaj nemško-jugo-slovanski stiki vrednost in izgled na razvoj uprav na bazi medsebojne izmenjave blaga oziroma ojačenja našega izvoza. Tu v Beogradu se odvisnosti od nemškega blagovnega importa tudi popolnoma zavedajo. Ne vodi jih pri tem samo zgolj trgovfeko razmotrivanje, ki upošteva posebno kvaliteto nemških industrijskih izdelkov, temveč vodijo jih tudi gospodarsko-politična vprašanja; in s tega vidika opozarja jugoslovansko trgovsko ministrstvo v Jugoslaviji sami na nemške dobavne možnosti in poziva pri oddaji javnih naročil nemške tvrdke na udeležbo. »Potrebujemo Nemčijo vsak dan«, mi je rekel merodajen politik. »Jugoslavija se razvija iz balkanske deželice predvojne dobe v moderno evropsko državo. Zato moramo naša mesta elektrificirati, moramo našo obrt industrijalizirati. Potrebujemo torej strojev in električnih aparatov, stavbnega materijala, železnih konstrukcij in elektrarn. Naši najbližji sosedi nam vsega tega materijala naše gospodarske obnove n ikakor ne morejo dobavili v zadostni množini in v najmodernejši kvaliteti.«
če iščemo za teorijo prakso, nam zadnji zagrebški velesejem nudi priložnost za proučavanje vprašanja, v koliko je nemško blago v Jugoslaviji že ponujano in iskano. Na prvi pogled se zdi, kot da je odgovor na to vprašanje samo pozitiven. Kajti med vsemi razsta-vitvenimi deželami je Nemčija prva. Nemško industrijo je zastopalo 56 tvrdk, industrijo Avstrije kot najbližje industrijske dežele 55 tvrdik; daleč zadaj je Češkoslovaška s 23 tvrdkami in daleč za njo Italija, švedska, Holandija, Anglija in švica. Če pa primerjamo nemško ponudbo s skupnim industrijskim povpraševanjem Jugoslavije, izraženim v uvoznih številkah, moremo ugotoviti razmeroma premajhno udeležbo Nemčije. Uvoz Jugoslavije je znašal lani ca. 550 milijonov mark; nemški delež v znesku 82 milijonov mank ali ca 15% vsega uvoza je torej v nekakem nasprotju k glasovom o posebnem prednostnem upoštevanju Nemčije. Pač se je pa letos razmerje spremenilo v prilog Nemčije; prvič je znašal nas izvoz v Jugoslavijo že v prvem letošnjem polletju 43 miiljonov mark, drtugič se pa vidi, da delež drugih dežel na jugoslovanskem uvozu stalno pada, zlasti delež Italije in Češkoslovaške (italijanski delež je padel od 20 odstotkov v letu 1927 na polovico, delež češkoslovaške pa od 37 na 19 odstotkov). Gospodarski vpliv Nemčije je pa preko tega z reparacij-skiini stvarnimi dobavami veliko večji kot kažejo čiste uvozne številke, ker spada Jugoslavija med dežele, ki polagajo vsled njih potreb važnost na to obliko plačevanja.
Vsekakor vidimo na podlagi statističnega materijala, da si more osvojili nemški trgovec iu še mnogo novih trgov. Intenziviranje izvoza iz Nemčije v Jugoslavijo se nam zdi potrebno tudi že z vidika, da se v najnovejšem času trudijo angleške in ameriške tvrdke za smotreno obdelovanje tega prodajnega trga. Če se s te strani poskuša dobiti vpliv na jugoslovansko gospodarstvo potom finančne udeležbe pri izgradbi jugoslovanske industrije fabrikatov, je naš cilj izgradba eksporia samega, pri čemer nam pomaga priljubljenost nemških izdelkov. S tem pa še nočemo reči, da bi Nemčija ne mogla boriti se proti inozemski konkurenci z istimi sredstvi finančnega vplivanja. To bo celo potrebno povsod tam, kjer pridejo v poštev nemški uvozni interesi iz Jugoslavije, kot so podani predvsem v surovinski preskrbi naše lesne in kovinske industrije. Zato so v zadnjem času pričeli v Nemčiji tudi z direktnim vplivanjem na surovinske vire Jugoslavije. Tako je
Natečaj za plakatne osnutke Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečaj za osnutek umetniškega plakata za mednarodni vzorčni velesejem, za vsedržavno šumarsko in lovsko razstavo in za spominsko diplomo razstavljalcem. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki-Jugosloveni. Rok do 3. decembra do
12.	ure opoldne. Interesenti naj zahte-vaijo natančnejše podatke od Uprave velesejma v Ljubljani.
Kvalitetna
mamka
feišl
Zahtevajte povsod 1
&3vdu
e—■-.................................■»
Obtok bankovcev v Jugoslaviji znaša ca. 5800 milijonov Din, ikovinsko kritje ca. 400 milijonov Din.
Pristojbmski zakon v Jugoslaviji bodo reformirali in je izdalo finančno ministrstvo na pristojna mesta poziv za nabiranje materijala.
Število poštnohranilnih knjižič v Jugoslaviji je znašalo na koncu preteklega leta 37.700, na koncu oktobra t. 1. 52.544.
Centralna zveza jugoslovanskih prodajalcev tobaka in drugih monopolnih predmetov, sedež Beograd, izdaja od 14. t. m. naprej tednik, »Glasnik« imenovan. Lisi označa kot svoj cilj dvig domače tobačne industrije, interesno zastopstvo za svoje člane pri monopolni upravi in drugih uradih, brezplačno svetovanje.
Fordova tovarna pri Splitu je sedaj
gotova stvar in je prošnja za dovolitev
O verjetnem znižanju italijanske obrestne mere se v zadnjem času veliko govori. Zadnja sprememba se je izvršila 14. marca t. 1., ko so jo zvišali od 6 na '/%.
Federal Reserve Bank of Newyork je znižala obrestno mero od 5 na 4 %%. Po zopetnem padcu se |e položaj na new-Yorški borzi sedaj na novo pomiril in zboljšal.
Na Poljskem so ustanovili veliko industrijsko družbo, ki naj dvigne zlasti kemično industrijo in naj ojači zveze z inozemstvom. Udeležene so številne inozemske in tri poljske banke; tudi Rothschitdova je zraven.
Nova zaščitna carina v Egiptu bo stopila v veljavo 16. februarja 1930.
Pariški finančni trg hoče francoski finančni minister skupaj z guvernerjem Francoske banke reorganizirati in ga napraviti zopet za velik mednarodni glavnični trg.
Za svinjsko mast na Ogrskem je vpeljala vlada posebno kvalitetno znamko,.
dobile jo bodo samo one tvrdke, ki se zavežejo, da bodo izdelovale samo brezhibno svinjsko mast brez?1 primesi, kvečjemu z 03% vode.
Java izjavlja v nasprotju s prejšnjimi zatrdili, da odklanja sladkorni dogovor, o katerem so se posvetovali v Amsterdamu. Javanska sladkorna industrija se j« izrekla proti vsakemu poskusu umetne omejitve sladkorne produkcije.
Brezposelnost v češkoslovaški izkazuje 34-300 oseb.
Novo uradniško banko v Berlinu bo namesto insolventne »Bank fiir Deutsche Beamte« ustanovila tamosnja uradniška organizacija pod vodstvom Dresdenske banke.
Brezposelnost v Angliji je v zadnjem času precej narasla in je dosegla število 1,252.000.
Izvoz kaviara iz Rusije je znašal v preteklem gospodarskem letu 1928/29
611.000	kg napram 263.000 kg v letu 1926/27.
Perzija se pogaja z ruskim vžigalič-nim sindikatom glede gradbe dveh ruskih vžigaličnih tovarn v Perziji.
Standard Oil of California je dvignila cene za pol dolanja pri barrelu in motivira dvig z izvedbo kalifornijskih omejitvenih odredb.
Svetovna produkcija kavčuka je znašala že v prvih devetih letošnjih mesecih 625.000 ton napram 620.000 tonam v vsem lanskem letu.
Ameriški sunek v zapadnonemško cementno industrijo se je zaenkrat izjalovil in so se tozadevna pogajanja razbila.
Nizozemska družba volne ne bo vsled padca na trgih volne izplačala letos nobene dividende; lani je bila dividenda 7-odstotna.
Ameriško carino za surovo železo j c znižal senat na 75 centov pri toni.
Woolworthov koncern je zaznamoval v oktobru rekordni promet 27-7 milijona dolarjev.
Za delniško večino Baverische Mo-torenvverke se vršijo pogajanja; kupuje jo ameriška tvrdka Prati in WhitneY.
Na trgu surovih kož na Poljskem je vsled prostega izvoza nastopilo rapid-no dviganje cen, ki znaša 15 do 20 odstotkov.
Traten vir dohodkov
JtaspaCuJ« V kradavM SMS »ra* Km«. Mak,
MAGGI
nudi prodal«
*** izdelkov za juhe.
Nemške reparacijske dajatve Jugoslaviji.
Dr. Rudi Schlesinger v Breslavi piše:
Kot prejemalka reparacijskih dobav iz Nemčije ima Jugoslavija odlično mesto, in sicer je po vrednosti doslej na tretjem mestu, čeprav daleč za Francijo. Od jeseni 1924 do jeseni ; 1929 je sklenila Nemčija s Francijo j 12.171 reparacijskih dobavnih po- j godb, z Belgijo 6136, z Jugoslavijo 935, j s Portugalsko 106, z Japonsko 82, z J Italijo 45, z Romunijo 37, z Grško 33 s in s Poljsko samo 30. Vrednost v teh j pogodbah določenih in že izvršenih j reparacijskih stvarnih dobav Nemči- j je je sledeča:
nemških državnih mark
Francija 1.592.188.000 Belgija 243,492.000 Jugoslavija 145,965.000 Romunija 96,922.000 Portugalska 45,352.000 Italija	42,636.000
Japonska 22,769.000 Grška	19.576.000
Poljska	975.000
Glavni delež jugoslovanskih stvar- ; n,ih dobav iz Nemčije obstoji v strojih, j Vrednost dobavljenih strojev znaša ! doslej 56% milj. nemških d. mark. Med prejemalei strojev na reparacijski račun je Jugoslavija za Francijo na drugem mestu. Blago, narejeno iz železa, jekla in drugih nežlahtnih kovin iin dobavljeno v Jugoslavijo, je doseglo doslej vrednost nad 45 milijonov mark. Glede dobave vozil po suhem in po vodi na reparacijski račun je bilo sklenjenih doslej 134 pogodb in je znašala njih vrednost 21,130.000 mark. Tudi tu je bila Jugoslavija za Francijo na drugem mestu. Zelo važen uvozni predmet Nemčije v Jugoslavijo so železniški pragovi; na repa-raeijski račun je dobila Jugoslavija iz Nemčije v zadnjih petih letih za
9,513.000	mark železniških pragov in brzojavnih drogov; Jugoslavija je v teh dobavah za Francijo in Belgijo na tretjem mestu. Z nemško kemično industrijo je sklenila Jugoslavija doslej na reparacijski račun 26 dobavnih pogodb in so dosegle dobave kemičnih izdelkov vrednost 1,884.000 mark. Papirja in papirnega blaga na reparacijski račun je debila Jugoslavija iz Nemčije za 1,394.000 mark. Druge nemške dobave na reparacijski račun se razdelijo na blago najrazličnejših vrst. Velik del dobav obstoji v izdelkih elektrotehniške industrije.
Vrednost nemških reparacijskih stvarnih dobav od obstoja Dawesove-ga načrta dalje je dosegla vsoto 2210 milijonov mark, od koje vsote pride na preteklo leto 1928 ca. 600 milijonov mark in na prvo letošnjo polovico ca. 383 milijonov mark. Zaključno poročilo pariške konference stvarnih izvedencev od 7. junija 1929, na kratko Voungov načrt imenovano, določa sedaj novo ureditev nemških reparacijskih stvarnih dajatev. Nova ureditev bo močno vplivala na višino zneskov bodoičh stvarnih dajatev v primeri z dosedanjimi. Dočim namreč Dawe-sov načrt za stvarne dobave ni poznal ne omejitve glede na višino in ne omejitve glede na dobo trajanja, določa Youmgov načrt v nasprotju z Da-wesovim redno dobavo blaga, ki se mora v prvem njegovem letu sprejeti, in sicer za 750 milijonov mark. Nato bodo stvarne dobave padle vsako leto za 50 milijonov mark, tako da bo v desetem letu dosežen letni znesek 300 milijonov mark. Nato bodo stvarno dajatve popolnoma prenehale. Uveljavljenje Youngovega načrta pa zavisi od končno veljavnega njegovega sprejetja po pristojnih činiteljih, korporacijah itd. v posameznih prizadetih državah.
Gospodarstvo Ogrske.
Najnovejše poročilo ogrskega finančnega ministrstva dr. Wekerla o gospodarskem položaju Ogrske v prvih štirih mesecih proračunskega leta ugotavlja primanjkljaj 15-6 milijona pengo, ki je za 5-7 milijona večji od lanskega, kljub že deloma pričenjajo-čiim se varčevalnim odredbam. V prvih treh mesecih finančnega leta je prispelo v državne blagajne 223 6 milijona pengo, za 7-4 milijona manj kot je bilo iproračunjeno. — Gibanje v' hranilnih vlogah ni posebno razveseljivo. Stanje pri poštni hranilnici in pri 13 največjih budimpeških denarnih zavodih je padlo v septembru za 2,3C0.0C0 pengo, stanje vlog v tekočem računu za 14-7 milijona. Kupčij-ski potek na budimpeški borzi je dovedel do nadaljnega poslabšanja indeksne številke; ob upoštevanju vseh glavničnih sprememb je padla od 269 na 25 6. — Razen v premogu, surovem rižu in petroleju je uvoz v splošnem padel; zlasti značilen je padec v uvozu svilenega in bombaževega blaga. In ker je nasprotno izvoz zlasti v pšenici, klavni in vprežni živini, svežem sadju in mesu narasel, je bilanca zunanje trgovine v prvih osmih mesecih za 71-5 milijona pengo boljša kot lani v isti dobi. — Pridelek je trpel vsled hude zime; pridelek pšenice cenijo na 196 milijona stotov proti 27 milijonom v lanskem letu. Rž, ječmen, oves in sladkorna pesa so ostali nespremenjeni. Koruze je letos veliko več kot lani, in sicer 19-5 milijona stotov proti 13-6; krompirja so pridelali 23-6 milijona stotov aii 8-9 mili jona stotov več kot lani. — Število brezposelnih je v zadnjem času nekoliko padlo. — Zaključek državnih železnic kaže v septembru prebitek
5,500.000	pengo. — Indeks cen v veletrgovini se je znižal na 109 (v letošnjem marcu je bil 136) in se je zato tudi življenje pocenilo. Stroške štiričlanske rodbine (hrana, obleka, kurjava, razsvetljava, stanovanje) je označil indeks v avgustu s 117, v septembru samo še s 113.
0)
m
3
w
(0
N
1.
O
n
0 u c
s
1
nudijo vsafetMii trgava*
dišave
znamke
SION
GLAVNA ZALOGA
ZahtmJU
canlfel
F. ŠIBENIK
Ljubljana
'Svetovna produkcija in svetovna poraba umetne svile.
Italijanski list »La Seta artiliciale« objavlja številke o produkciji in prodaji umetne svile v najvažnejših produkcijskih deželah m naračuni za osebo na leto sledeče število porabe in produkcije v kilogramih:
OGRSKA INDUSTRIJA FORCIRA VZPOSTAVITEV GOSPODARSKIH STIKOV Z RUSIJO.
Ogrski gospodarski krogi zahtevajo z vedno večjim poudarkom Obnovo gospodarskih stikov s Sovjetsko zvezo. Tako je neko podjetje Budimpeške Ogrske Komercialne banke sklenilo s »trgovskim zastopstvom Sovjetske zveze dogovor glede dobavne ruske kožuhovine za Ogrsko. Ruski zunanjelrgovski komisa rial bo otvoril v Budimpešti komisijsko skladišče in bo zalagal od tam Ogrsko in balkanske dežele. Samo Ogrska konsiumira na leto za 700.000 do
800.000	dolarjev kožuhovine in bo eks-port v balkanske države najbrž sorazmerno enak. Jamstvo za varno izvršitev transakcij je prevzela Budimpeška Ogrska Komercialna banka; dogovorili so se, da se bodo v spornih slučajih obrnili na dunajsko razsodšče. Dunaj ima, kakor vemo, mnogo kupčijskih transak cij z Rusijo.
	Poraba	Produkcija
Švica	0-70	1*26
Belgija	0-55	101
Anglija	0-43	0-51
U. S. A.	0-41	0*37
Nemčija	0-38	034
Francija	0-30	0-41
Italija	029	0*65
Češkoslovaška	0-27	009
Kanada	0-26	0 17
Avstrija	0-19	0-27
Holandska	0-17	105
Japonska	011	0*11
Veliko zanimivega nam te številke		
povedo. Prvič vidimo sorazmerno zelo visoko produkcijo v malih državah Švica, Belgija in Holandska, z razliko med njimi, da je domača poraba v švici in Belgiji zelo velika, dočim more Holandska skoraj vso produkcijo ekspiortirati. Anglija ima večjo produkcijo kot porabo, more torej nekaj eksportirati, kar se U. S. A. kljub izredno pomnoženi produkciji doslej še ni posrečilo. V Nemčiji imamo Glanzstoff d. d. itd., pa je kljub temu produkcija še zmeraj manjša kot poraba. Francija more precej eksportirati, Italija pa zelo veliko, saj ni njena poraba niti polovico tako velika kot produkcija. Češkoslovaška je v obilni meri navezana na uvoz, Avstrija ima večjo produkcijo kot porabo, v Japonski se oba činiielja krijeta. Poraba raste tudi tukaj, kljub velikim množinam naravne svile; naravno svilo se pač botj splača ek spor ti rali.
fomidk.pooDia>cujtiia
NOVA PRIPOROČLJIVA TVRDKA V LONDONU.
Gosp. Jos. Lavrič, lastnik tvrdke ). Lavrič & Co., Strasbourg, 4 Rue du Vieux-Marche-Aux Vins, in ki stalno poroča v našem listu o položaju na inozemskih hmeljskih trgih, je ustanovil v Londonu skupno z Angležem Mr. Sqmire Wood podružno tvrdko pod imenom Lavrič CompanY (London), Ltd., 55, Broadfields Avenue, Edgvvare, London, N. W., ki se bo pečala z vsemi uvoznimi in izvoznimi posli z Jugoslavijo in zlasti s hmeljsko trgovino, katera slednja pa je v Strasburgu centralizirana.
Opozarjamo vse interesente za angleški trg na to ustanovitev, kakor tudi na centralo te družbe v Strasburgu. Londonska družba korespondira tudi nemški. Centrala v Strasburgu, kakor tudi nova družba v Ldndonu, iščeta razna zastopstva za francoski, oziroma angleški trg in dobre zastopnike v Jugoslaviji za prodajo raznih frantoskih n angleških izdelkov.
JUGOSLOVANI V FRANCIJI.
Jugoslavija je med državami, ki imajo izseljence v Franciji, na petem mestu. Pred njo so Italija, Poljska, Španija in Češkoslovaška. Jugoslovani so šli v Franoijo večinoma direktno iz Jugoslavije, deloma pa tudi iz Nemčije, ko je nastala vsled inflacije tam velika brezposelnost. Večino naših izseljencev v Franciji tvorijo slovenski rudarji, zaposleni v rudnikih Lotariingije in Severne Francije. V Parizu je ca. 500 jugoslovanskih delavcev. Veliko skrbi imajo s posebnimi legitimacijami, za katere morajo plačati letno 375 frankov.
INSOI.VENCE V NEMČIJI.
Po podatkih zavoda za konjunkturno raziskovanje je bilo otvorjenih v Nemčiji od 1. januarja do konca oktobra 8034 konkurzov in 3998 poravnalnih postopanj proti 8210 konkurzom in 3147 poravnalnim postopanjem v vsem lanskem letu. V zadnjih mesecih leta se pričakuje iz seziijskih vzrokov še na-daljno naraščanje insolvenc. Po računih omenjenega zavoda so upniki iz tani otvorjenih konkurzov zgubili okoli 470 milijonov mark. Računijo, da bodo direktne letošnje zgube znašale najmanj 600 milijonov mark. K temu pride zraven še indirektna škoda, nastala upnikom s tem, da se postopanje pri insolvencah počasi vrši (včasih čez eno leto) in da na ta način njih zahteve ugasnejo. Kako občutno more postati za upnike zmanjšanje obratnih sredstev, vidimo iz dejstva, da je skupna vsota zahtev pil letošnjih insolvencah prekoračila že 4 milijarde mark.
RUSIJA KONKURIRI KREUGERJEVEMU KONCERNU.
Iz Stockholma beremo: Rusija je pričela s prodajo velikih množin vžigalic v Nemčiji in v Švedski sami in pomenja ta prodaja hudo konkurenco Kreugeijeve-mu koncernu, posebno še, ker so ruske vžigalice nekako za tretjno cenejše od švedsk h. (Torej pogodba z Nemčijo ne izključuje prodaje nemških vžigalic.) Uprava Kreugerjevega koncema je na vprašanje nekega stockholmskega lista odgovorila, da so vse vesti o pogajanjih Kreugerjeve družbe z Rusijo izmišljene, in prav tako vse govorice o posojilu Rusije in s tem v zvezi o prenehanju izvoza ruskih vžigalic. Švedski borzni krogi pa temu dementiju ne pripisujejo velikega pomena. Dalje se širijo na stockholmski borzi govorice, da je švedska družba vsled hude ruske konkurence zgubila na nemškem trgu že velik znesek.
VALDA
Izvirne francoske pastil je
proti nahodu, kašlju m katarju.
Prodajajo vse lekarne in drogerije.
Naročajte »Trgovski list«!
Consulich. Da krijejo zgubo v znesku 213,746.888 lir, so znižali družbino glavnico najprvo na 100 milijonov lir in so jo nato z emisijo 3,750.000 novih delnic zvišali na 400 mil. lir. — Družba razpolaga z ladijsko vsebino 610.000 ton; od ladij izkazujeta najboljšo frekvenco veliki oceanski motorni ladji »Vulcania« in »Saturnia«. Lani je napravila družba 194 voženj z 980.000 prevoženimi miljami, približno isto kot v letu 1927. Število potnikov je naraslo od 38.356 v letu 1927 na 46.857 v letu 1928. Tudi blagovni promet je nekoliko narasel in je znašal lani skoraj 8 milijonov met. stotov.
Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. t. m. je dela iskalo 111 moških in 60 ženskih, tedaj 171 oseb; službenih mest je bilo prostih 97, delo je dobilo 92 oseb in sicer 45 moških in 47 ženskih, odpotovalo jih je 62, odpadlo pa 17. Koncem tedna jih je ostalo še 515 v evidenci. Od 1. januarja do 9. novembra pa je dela iskalo 5016 moških in 2896 ženskih oseb, 4651 službenih mest je bito prostih, delo je dobilo 3624 oseb, 1256 jih je odpotovalo, 2517 pa odpadlo.
Uvozno carino hoče italijanska vlada povišati ter dobiti s tem novih dohodkov v znesku ca. 1000 milijonov lir.
DRUŽBA JURIJA"
D&snaiska cest a 46
Telefon 2820
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra 1. 1. ponudbe glede dobave stenja in gorilcev, hrastovega lesa, 600 komadov sirkovih metelj, 500 komadov krtač za ribanje, 150 kg motvoza in 5000 škatljic vžigalic. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra t. L ponudbe glede dobave 100 kg klobučevine. (Pogoji so na vpogled pri omenjen h oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg tovotne masti, 600 kg plinskega olja in 300 kg turbinskega olja ter glede dobave 4 kompletnih .konjskih vpreg. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave parnih armatur. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 4500 kg masti, 5 vagonov pšenične moke in 2400 kg kave. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov kant za vodo, 250 kg razne barve, 50 kg minija, 1 aulomatične telefonske centrale ter glede dobave električnega materijala. — Dne 28. novembra t. I. se bo vršila pri Direkciji dTŽavnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave 4500 kg vrvic za mašenje; dne 30. novembra t. L pa pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 75.750 m3 le-
sa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
boru
Točaj 15. novembra 1929.	»'OTj.iU-	
	Semsnje	
	Din	Diu
DEVIZE:		
A.aut«rd*im 1 h. gold. .	—•—	22-83
Berlin IV		—•—	1.3-62
Brueelj 1 bel**			7-909
Budimpešta 1 p.n*B ■ ■	—"—	9-8921
Burih 100 tr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 iUin*		7 9357	7*9657
London 1 funt		275-41	276 21
Wewyorik 1 dolar			66-41
Pari« 100 Ir		221-60	223 60
Praga 100 kron		167-11	16791
Trat 100 lir		—1■—	295-84
Trim poročila
MARIBORSKI TRG, dne 9. novembra 1929.
Slaninarji so pripeljali iz 16 občin na 54 vozeh 168 zaklanih svinj, 1 telico, 60 kg svinjskih jeter, 15 kg svinjskih pljuč, 13 kg želodcev in 139 kg črevesne masti, kmetje na 72 vozeh zeljnatih glav, krompirja, čebule, česna in druge zelenjave in 7 voz sadja, kmetice pa okoli 800 komadov perutnine in drugih domačih živali na trg, kateri je bil .tudi drugače izredno dobro založen in obiskan.	y
Cene mesu so bile kakor pretečeni teden in tudi to pot so bile pri domačih mesarjih cenejše kakor pri slani-narjih.
Perutnina se je prodajala: piščanci po Din 25—50, kokoši 40—60, race in gosi 50—120, purani 75—160, domači zajci pa po 15—35 Din za komad.
Ribe; Morske ribe so se prodajale po Din 16 in 32 za kilogram.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju Din 1-50 do 2, paradižnikom 2-50 —3-50, čebuli 4, česnu 14—15, zeleni papriki 8—10 za
kilogram; kart joti 5—10, zeljnatim glavam 050—2-50, jajcom 1-50—2 za komad; bučnemu olju 18—20, olivnemu olju 20—22, mleku 2-50—3, smetani 12 do 14 za liter. Sadju: jabolkom 5—8, hruškam 6—10, grozdju 8—16 za 1 kg. Kostanju surovemu 250—3, pečenemu 6 za liter. Cvetlicam 0-25—4, z lonci f vred 10—50 Din za komad.
Lesena in lončena roba: Din 1 — 120 za komad, brezove metle 1-75—5 za komad, koruzna slama Din 40 za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 6. t. m. so kmetje pripeljali 11 voz sena, 3 slame, 2 stelje, v soboto pa 12 voz sena, 6 slame in 2 stelje na lrg. Cene so bile senu Din 75 — 120, s>la-m: 55—60, stelji pa 55 Din za 100 kg.
TRŽNE CENE V CELJU, dne 1. novembra 1929.
Govedina; V mesnicah I. vrste 18 do 20, II. vrste 16 do 18; na trgu L vrste 18 do 20, II. vrste 16 do 18, HI. vrste 16;
1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22, II. 20, jeter 18, pljuč 16 Din.
Svinjina; 1 kg prašičjega mesa I. 28, II. 25, III. 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. 27, II. 27, slanine na debelo 25, suhe slanine 28, masti 29, šunke 28, prekajenega mesa I. 28, II. 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 30 D.n.
Konjsko meso; 1 kg konjskega mesa 6 Din.
Klobase; 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90 Din.
Perutnina: piščanec majhen 20, večji 25, kokoš 30 do 35, petelin 30 do 35, puran 100, domači zajec, manjši 15, večji 25 Din.
Divjačina: divji zajec 50 do 60 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40. čajnega 56, masla 40, bohinjskega sira 33 do 44, trapistovskega 28 do 30, ementalskega 60, sirčka 14, eno jajce 1-75 Din.
Pijača: 1 liter starega vina 20, nove-
ga 12 do 16, piva 10, žganja 24 do 40.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-75, 1 štruca v teži 52 dkg 2-50, v teži 104 dkg 5, 1 kg črnega kruha 4-40, 1 štruca v teži 57 dkg 2-50, v teži 114 dkg 5, žemlja mala 0-50, velika 1, 1 kg polbelega kruha 4-60, 1 štruca v teži 55 dkg 2-50, v teži 110 dkg 5 Din.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 4, jabolk I. 3, II. 2 50, III. 2, luksuznih hrušk 8, hrušk I. 6, II. 4, III. 3, navadnega kostanja 2-50, orehov 11, luščenih orehov 40, češpelj 4, suhih češpelj 7—10, suhih hrušk 8 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72, Santos 56, Rio 44, pražene I. 84, 11. 60, III. 52, čaja 60 do 140, kristal belega sladkorja 13-50, v kockah 15-50, medni 16 do 20, kavne primesi 20, riža I. 12, 11. 8, lil. 5, 1 liter namiznega olja 20. olivnega 24 do 40, bučnega 20, vinskega kisa 3-50, navadnega 2, petroleja 7-50, špirita denat. 12, 1 kg soli 2-50 do 2-75, celega popra 76, mletega 78, paprike 60, sladke paprike 68, testenin I. 11-50, II. 8-50, mda 15-50, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 24 do 36 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 375, št. 0 3-75, št. 2 3-60, št. 4 3-50, št. 5 3-25, št. 6 3, št. 7iK 2-20, ržene enotne moke 3-40, pšeničnega zdroba 4-25, koruznega zdroba 4, pšeničnih otrobov 2, koruzne moke 3-20, ajdove moke 5-50, kaše 4-60, ješprenja 4 60, ovsenega riža 7 Din.
Žito: 1 q pšenice 230, rži 240, ječmena 240, ovsa 230, iprosa 300, koruze 240, ajde 280, fižola 400 do 500, graha 1600, leče 1600 Din.
Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 45, zabukovški 48, rjavi 25, 1 m" trdih drv 120, 100 kg trdih drv 36, 1 m” mehkih drv 100, 100 kg mehkih drv 28 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 100, polsladkega 75, kislega 60, slame 55, pre-šana stane več 8 Din.
Zelenjava in gobe: endivija 1 komad 0-25 do 1, 1 kg poznega zelja 1-25, kislega 5, ohrovta 1 do 2, karfijola 8, 1 komad kolerabe 0-50, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg čebule 3, česna 12, •krompirja 1-25, krompirja na debelo 1, 1 komad repe 0-25, 1 krožnik kisle repe •2, .jurčki komad 3, 1 kg grozdja 8 do •10 Din.
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
'GRITZNER* m .ADLER*
pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP PETEUNCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. ‘2913.
Prva ljubljanska velepražarna za kavo
KAROL PLANINŠEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20
prlporoEa
praženo kavo •vseh vrst
Vsaki dan svaia blago. - • podjatja la stroka............
■ Najstarejie domala • Toloton itav. 3204.
.. TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 28. Tel. 2552
3	i
se priporoča is naročila vseh trgovskih la uradnih tiskovin-Tiska časopisa, knjige, brošure, cenika, itatuta, tabela, letalu L 1 4 KaJlgoreflU dela Ir trtNevUSfl
, SPECTRUM" 0 8 ESS.T2E
LJUBLJANA VII. Celovška 81 Telef. 2343
ZAGREB, OSIJEK------------ Srediinjica:	ZAGREB
r*
/realno uteklo, portalno uteklo, mašivsko .‘■teklo f> 0 mm. ogledala, brušena v vseh velikostih iv oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe,\ izbočene plošče, vsteklevanje. v med. - >Fin< — navadna ogledala.
TRGOVSKI LIST
.	'	Časopis	is	tsoovino,	industrijo	in	obrt
se priporoča p. n. trgovcem, Industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranie
Brzojavi: Krlapereolonlale Ljubljana. - Telefoa Itav. Mtt
Ljubljana.
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij alne robe. Velepražarna kave. Mlini za diSave. Zalog* Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
'O'
Ceniki na razpolago. — Točna poatreiba.
Kreditni zavod za trgovino Jn industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana m m Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 ->	Peterson	International	Banking	Code	>
O brestova n Ja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In. Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposltl itd.
■
■
BaiaaaaaaanaaaanaaasuBi
Umki da. TViAB FUH& — 7» Tfumfco • Is lMtzQQn d. d.
kd UktSbBz Is MnaJ*: O. M0HAUBK, EčaMjeaa.