6 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. maja 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 3 I 28. april 2022 »Tu nedvomno govorimo o genocidu« 12 Dvignili pipe na fontani piv 23 LPS - Veselijo se norega vzdušja na Evroviziji 24 Sezona iz sanj Dolina ima spet tri poslance T. T. Če bo ostalo pri neuradnih in nedokončnih izidih nedeljskih volitev v Državni zbor RS, bo v naslednjem mandatu Spodnja Savinjska dolina imela tri poslance. Še naprej bo dolino zastopal Aleksander Reberšek iz NSi, nova poslanca pa bosta najbrž tudi oba kandidata Gibanja Svoboda Aleš Rezar in Dean Premik. Gibanje Svoboda je s 34,56 % glasov in 41 mandati z velikim naskokom tudi relativni zmagovalec tokratnih volitev. V Državni zbor RS so se uvrstile tudi SDS s 23,52 % in 27 mandati, NSi s 6,85 % in 8 mandati, SD s 6,65 % in 7 mandati ter Levica s 4,38 % in 5 mandati. Udeležba na nedeljskih volitvah je bila rekordna, največja po letu 2000, skoraj 70-odstotna, volivci obeh spodnjesavinjskih volilnih okrajev pa smo se volitev udeležili še v večjem deležu, na volitve je namreč prišlo kar dobrih 74 odstotkov volivcev. Več na str. 8 in 9. B. P. L. KOLAR Zbudimo se za 1. maj! LUCIJA KOLAR Volivci iz dveh spodnjesavinjskih okrajev so se volitev udeležili v nadpovprečnem deležu. Napeljujejo vrvice T. TAVČAR Pri napeljavi vrvic na braslovškem polju Kar topel, vendar malo vetroven april je hmeljarjem, ki hmelj pridelujejo na okrog 1500 ha, omogočil, da so začeli z deli v hmeljiščih. Tisti, ki so hmelj že odorali in obrezali, so začeli z napeljavo vrvic, po katerih se bo hmelj vzpenjal proti vrhu žičnic. Če bo vreme ugodno za pridelavo te grenke rože, bo do začetka julija hmelj dosegel višino šestih metrov. Če so pogoji dobri (vlaga, temperatura), hmelj na dan zraste tudi do 10 centimetrov. Hmeljarji v zadnjih letih v hmeljiščih čedalje pogosteje namesto polipropilenske vrvice uporabljajo biorazgradljivo vrvico (BioTHOP) iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena iz obnovljivih virov in pri kompostiranju razpade na vodo, CO2 in biomaso. April je letos bolj kot kdaj koli opravičil tradicionalni sloves muhastega meseca. Nepredvidljivost, negotovost in muhavost so besede, s katerimi ga lahko najbolje opišemo. Enkrat vroče, da ti po hrbtu teče znoj in komaj upravljaš svoje želje po obdelavi prebujajoče se zemlje okoli domačih voglov, drugič hladen, z rezkim vetrom, ki šili že tako rezek zrak in nas ponovno pripravi, da zakurimo v peči in kamine. Najprej sušen, potem pa nam postreže ravno s toliko prepotrebne vlage, kot se mu jo v danem trenutku, tako se zdi, zljubi poslati nad žejno zemljo. No, aprilske nepredvidljivosti in muhavosti ne veljajo zgolj za april in včasih se mi zdi, da plačujemo za prehitro odložene maske in odprte prireditve. Zdaj bi radi vse naenkrat. In smo dobili – vsi organizatorji so se naenkrat prebudili in zdi se, da bi radi z neko nerazumno koncentracijo vsega kar nadoknadili manko minulih dni. Potem pa se jezijo, ko nismo hkrati na več lokacijah. Ampak mi, kot je opazil antropolog dr. Dan Podjed in povedal na žalskem pogovornem večeru, smo se navadili biti doma, celo v osami. Pozabili smo se dotikati, ponovno smo postali previdni pri objemih, ki so v času pred korono že beležili hiperinflacijo. Nič ni več tako, kot je bilo, in tega se mora navaditi vsa družba. Rehabilitacija zahteva vse prej kot neučakanost – veliko strpnosti in dobre volje. Tega pa nam v prvem »pokoronskem« mesecu nekako niso privoščili. Mesec smo začeli z dnevom norcev in volilno kampanjo, ki je svoj epilog dobila minulo nedeljo in Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi (Francois de La Rochefoucauld) Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2022-110x60mm-HOR-SL-OP.indd 1 je bila potem odsev prvega dne. Na sobotni volilni molk se mi je prvič zdelo, da so ga pravzaprav najbolj veseli politiki, tudi tisti, ki sicer ne poznajo dneva brez sporočanja svojih idej, prepričevanja o svojih zaslugah in o tem, kako so boljši od drugih. A to je bilo le zatišje, nedeljska nevihta je prinesla še malo več kot to, kar se je kuhalo že nekaj časa, zmago Svobode in ke, kuharje, obrtnike vseh strok, humoriste, delavce v proizvodnji … Samo treba je ljudi pustiti v miru, jim omogočiti, da lahko delajo, da so lahko ustvarjalni, da dihajo svež zrak in si izberejo svojo resnico, ne da jih kdo prepričuje, da mislijo narobe, preprosto, da so svobodni, spoštovani, zdravi in srečni in da to enako privoščijo tudi drugim. Dajmo torej tej vremenski spre- Moramo odvreči lubje in reciklirati, regenerirati to presneto zatohlo družbo. Halo, to je naša lepa, zelena dežela, ki ima veliko vrhunskih ljudi na vseh področjih. Imamo športnike, kulturnike, znanstvenike, zdravnike, umetnike, kuharje, obrtnike vseh strok, humoriste, delavce v proizvodnji … Samo treba je ljudi pustiti v miru, jim omogočiti, da lahko delajo, da so lahko ustvarjalni, da dihajo svež zrak in si izberejo svojo resnico, ne da jih kdo prepričuje, da mislijo narobe, preprosto, da so svobodni, spoštovani, zdravi in srečni in da to enako privoščijo tudi drugim. poraz pravzaprav vse nekdanje politike na levi in desni. Karkoli si že o tem mislimo – in že slišim obrekljive komentarje o tem, kdo vse so tisti novi obrazi, pri ženskem delu pa, kako je bila katera napačno oblečena ali ji frizura ni stala –, pri tako masovni udeležbi na volitvah, ki smo jo v dveh naših okrajih še presegli, je gotovo najboljši odraz tega, kar smo državljani zdravega duha in pozitivnih vrednot sporočali. Moramo odvreči lubje in reciklirati, regenerirati to presneto zatohlo družbo. Halo, to je naša lepa, zelena dežela, ki ima veliko vrhunskih ljudi na vseh področjih. Imamo športnike, kulturnike, znanstvenike, zdravnike, umetni- membi priložnost, da nam prinese še nov veter. Bo pa težko, ker ga že tri desetletja lomimo po dolgem in počez, in predvsem, ker govorimo o povezovanju in skupnih ciljih s figo v žepu, zadnji dve leti pa smo samo še usodno pljunili na ta kup dreka. Največ, pravijo, se moramo naučiti prav iz porazov. Pri tridesetih se morajo ti mladci preprosto nehati izgovarjati na druge. Zmagovalci pa se morajo zavedati, da so sprejeli velik izziv in Damoklejev meč izkušenj z novimi obrazi. Naj nam uspe, Slovenija, vsem, dragi moji Slovenke in Slovenci. Kaj je boljšega, kot da začnemo s praznikom. Živel praznik dela in zbudimo se za 1. maj! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Čestitamo za praznik dela, 1. maj! www.hormann.si info@hormann.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 20/01/2022 13:13 OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 4 I april 2022 Cena pomoči na domu za uporabnike nižja K. ROZMAN Med drugim so svetniki soglašali z dodatki za delovno uspešnost ravnateljem in direktorjem javnih zavodov za leto 2021. Žalski občinski svetniki in svetnice so se v sredo, 13. aprila, zbrali na 25. redni seji občinskega sveta. Še zadnjič pred sprostitvijo vseh ukrepov je bila seja v dvorani Doma II. slovenskega tabora z obveznimi zaščitnimi obraznimi maskami. Na dnevnem redu je bilo 11 točk, med drugim so potrdili zaključni račun proračuna občine za leto 2021. Kot je v obrazložitvi zaključnega računa povedala vodja Urada za javne finance Občine Žalec mag. Gabrijela Vodnik, je bil proračun za leto 2021 sprejet oktobra leta 2020, rebalans pa leto pozneje. V proračun se je steklo manj prihodkov od načrtovanih (21.085.145 EUR oz. indeks 97,5), manj pa je bilo tudi odhodkov (19.357.911 EUR oz. indeks 77,1). Odpis neizterljivih dolgov Na predlog strokovnih služb so svetnice in svetniki soglašali z odpisi neizterljivih dolgov nekdanjih najemnikov stanovanj v lasti občine. Gre za nekdanje najemnike, ki so se izselili ali so bili izseljeni iz stanovanj in so razglasili osebni stečaj, za pokojne dolžnike, za ustavljene postopke izterjave po sklepu sodišča in za tiste dolžnike, ki so bili nameščeni v domove za starostnike. Skupna višina odpisanih dolgov znaša nekaj več kot 52 tisoč evrov. Pred tem je občinski svet nazadnje odpisal dolgove najemnikov občinskih stanovanj leta 2016. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in o merilih za odmero komunalnega prispevka za občinski podrobni prostorski načrt - spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice in za območje Žalec-1/12, ki sta bila v prvi in drugi obravnavi. Prav tako je bil sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje EUP Ložnica 4/3 poslovna cona Arnovski gozd III. Spremembe obeh odlokov se nanašajo na dejstvo, da je občina za oba projekta pridobila evropska sredstva, zaradi česar se spremeni vrednost za izračun komunalnega prispevka. Soglasje za delovno uspešnost Brez posebne razprave so žalski svetniki soglašali z ugotovljeno redno delovno uspešnostjo v višini dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev oziroma direktorjev javnih zavodov v Občini Žalec za leto 2021, in sicer so to ravnatelji Vrtcev Občine Žalec, osnovnih šol I. in II. OŠ Žalec, Petrovče, Griže in Šempeter ter Glasbene šole Risto Savin Žalec, prav tako pa direktorice in direktorji UPI Ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Mladinskega centra Žalec, Zdravstvenega doma Žalec in Žalskih lekarn. Prav tako je soglasje prejel direktor ZKŠT Žalec, poleg njega pa prvič doslej tudi vsi trije njegovi pomočniki, Matej Sitar, Majda Potočnik in Nastija Močnik.. Žalski svetniki in svetnice so soglašali tudi z dodelitvijo dela plače za delovno uspešnost direktorici javnega zavoda Medobčinska splošna knjižnica Žalec Jolandi Železnik iz naslova povečanega obsega dela v letu 2021. Sredstva za izplačilo se bodo po sklepu sveta zavoda črpala iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so sicer predvidena v finančnem in kadrovskem načrtu zavoda. Nižje cene pomoči na domu Na dnevnem redu je bila tudi potrditev novih cen storitve pomoči družini na domu v žalski občini. Kljub povišanju stroškov bodo cene teh storitev za uporabnike nižje. Ob upoštevanju 65-odstotne subvencije, ki jo zagotavlja Občina Žalec, bo od 1. maja naprej nova cena za uporabnika 5,13 EUR na uro na delovni dan, kar je 2,30 EUR manj kot v letu 2021. Na dan državnega praznika ali dela prostega dne bo nova cena 7,86 EUR (2,46 EUR manj), na nedeljo pa 7,18 (2,42 EUR manj). V proračunu občine je za ta namen letos predvidenih 215 tisoč evrov. V nadaljevanju seje je Aleksander Žolnir predstavil povzetke več poročil za leto 2021. Svetnike je seznanil z informacijo o varnostni problematiki na območju Občine Žalec in posameznih krajevnih skupnosti, s poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec na območju Občine Žalec, s poročilom o izvajanju zaščite in reševanja ter s poročilom o delu prostovoljnih gasilskih društev Svet zavoda I. Osnovne šole Žalec Šilihova 1, 3310 Žalec Naročnik: I. OŠ Žalec, Šilihova 1, Žalec razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja (M/Ž) Več o zakonskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za imenovanje ravnatelja I. OŠ Žalec, je zapisano v razpisu, ki je objavljen v Uradnem listu RS, dne 22. aprila 2022. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas trajanja mandata. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2022. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v zaprti ovojnici do vključno 7. 5. 2022 na naslov: Svet zavoda I. Osnovne šole Žalec, Šilihova 1, 3310 Žalec, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja – Ne odpiraj«. Kandidat-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. iz Občine Žalec v lanskem letu, s poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter programom dela sveta za leto 2022, ob koncu pa še s poročilom o delu koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v občini za leto 2021. Šempetrska ambulanta ima že 1500 pacientov D. NARAGLAV Zdravstveni dom Žalec je v četrtek, 14. aprila, še uradno odprl ambulanto družinske medicine v Šempetru. Iz hotela v Center Žalec Seja se je končala s predstavitvijo aktualnih informacij ter z vprašanji in pobudami članov občinskega sveta oziroma odgovori nanje. direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je med drugim predstavila aktualne informacije glede nakupa žalskega hotela. Projekt so zdaj preimenovali v Center Žalec. Občina Žalec je poravnala kupnino za celoten kompleks nekdanjega hotela v višini 1.867.100 evrov (od tega 79.300 za osnovna sredstva, ostalo za nepremičnine). Občina je prevzela nepremičnine v svojo last, zamenjala ključavnice, odstranila vse obvestilne table, po sobah so namestili ionizatorje za razkuževanje. Predstavniki občinske uprave so si skupaj s predstavniki Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Razvojne agencije Savinja, Mladinskega centra Žalec in Zavoda za zaposlovanje – enote Žalec ogledali prostore. Zavod naj bi najel prostore v prvem nadstropju hotela, da bi tako občina začela prejemati vsaj nekaj prihodka za pokrivanje stroškov objekta. V nekdanji hotel se bo zagotovo preselil Mladinski center Žalec. V izdelavi je projektna naloga za Center Žalec, ki bo po besedah direktorice občinske uprave predstavljena že na naslednji seji občinskega sveta. Ob tem je svetnik Jože Krulec izrazil nezadovoljstvo, da o vsebinah v nekdanjem hotelu ni širše razprave in upoštevanja različnih predlogov, ampak bodo svetniki le seznanjeni z že izdelanim projektom. Rimska nekropola spet na čakanje Na prejšnji seji občinskega sveta sta direktorica občinske uprave in župan svetnike seznanila, da bo Občina Žalec ponovno pripravila projekt zaščite spomenikov v Rimski nekropoli v Šempetru in se z njim prijavila na javni razpis za sredstva iz nacionalnega programa za okrevanje. V rebalansu lanskega proračuna so bila zagotovljena sredstva za izdelavo potrebne dokumentacije. Občina je pridobila stavbno pravico za SAZU, ki je lastnica zemljišča, oddana je bila vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ugotovljena vrednost investicije je dobrih 3,1 milijona evrov, ob tem pa je treba upoštevati še okoli 30-odstoten skok cen v gradbeništvu. Zato so se odločili, da se na razpis ne bodo prijavili. Pripravili pa so konzervatorsko-restavratorski načrt v vrednosti 20 do 30 tisoč evrov, s katerim se bodo prijavili na razpis ministrstva za kulturo v prihodnjem letu. Občina Žalec je zaključila zbiranje predlogov za spremembo občinskega prostorskega načrta. Prvi rok v letu 2020 je bil podaljšan do 4. aprila letos. V drugem roku je prispelo 94 pobud, skupaj približno 400 pobud za spremembo namembnosti zemljišč v Občini Žalec. Za paciente v novi ambulanti družinske medicine v Šempetru skrbita zdravnica Mateja Oblak in medicinska sestra Tjaša Kovač. Ambulanta deluje v prostorih Osnovne šole Šempeter, v njenem nekdanjem hišniškem stanovanju, že od 13. januarja letos. Pacientov imajo že okrog 1500, tako da so kapacitete po prvotnih normativih že zapolnjene. Sedaj v okviru Javnega zdravstvenega zavoda dr. Jožeta Potrate deluje že 11 ambulant družinske medicine: pet v Žalcu, tri na Vranskem, dve v Petrovčah in sedaj še ena v Šempetru. Nosilka nove ambulante je zdravnica Mateja Oblak, medicinska sestra pa Tjaša Kovač. Z novimi prostori v velikosti slabih 100 m² so pridobili prostor za eno ambulanto družinske medicine, referenčno ambulanto in spremljevalne prostore. Kot je povedala direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec, je investicija v nove prostore znašala 206 tisoč evrov, in dodala, da so v teku priprave za izgradnjo še ene ambulante družinske medicine, ki bo ponudila mesto še enemu družinskemu zdravniku in hkrati omogočila vpis novih pacientov. Ambulanta dr. Mateje Oblak je že povsem popolnjena, kot je sama povedala: »Pacientov je že okoli 1500, gre se po glavarinskem količniku, ki je sedaj po novem normativu 1895 pacientov na ambulanto.« Glede počutja v novih prostorih v Šempetru pa je dejala: »Meni je super, všeč mi je, da so prostori v šoli in da slišim tudi malo vrveža otrok, prav tako so prostori lepo urejeni in nudijo prijetno domačnost, tako da s sestro Tjašo z veseljem opravljava svoje delo. Upava, da so z nama zadovoljni tudi pacienti in je tako vsem nam nova ambulanta v veliko zadovoljstvo.« Poleg direktorice ZD Žalec Hane Šuster Erjavec je zbrane nagovoril tudi župan Janko Kos, ki je po pozdravu pohvalil opravljeno delo vseh sodelujočih pri tem projektu. Dodal je tudi, da je v fazi projektiranja še 25 novih parkirišč, ki bodo locirana na severni strani šole. Ambulanta je tudi pogoj za odprtje nove enote žalske lekarne, ki bo v naslednjih mesecih svoje prostore dobila v prostorih nekdanje banke v Šempetru. OBČINA ŽALEC RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2022 Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 30. maja 2022. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisarna@zalec.si Predsednik komisije Viktor Mitov OBČINA ŽALEC ŠT. 4 I april 2022 3 Praznik upora s Kombinatkami D. NARAGLAV Slavnostni govornik Marijan Križman je spregovoril o »potvarjanju zgodovine« in omalovaževanju spomina na Karla Destovnika Kajuha. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila minuli petek, 22. aprila, osrednja občinska proslava v počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Sledil ji je koncert ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je bil prežet s pesmimi upora v različnih jezikih. Slovesni večer, ki ga vsako leto skupaj z Občino Žalec organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever – Odbor Žalec, Društvo generala Maistra in Društvo izgnancev Slovenije – odbor Žalec, so s promenadnim koncertom pred domom kulture pospremili pihalci Godbe Zabukovica. Slavnostni govornik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, je bil v svojem nagovoru kritičen zaradi »potvarjanja zgodovine«, povezanega z Malo Goro pri Ribnici, kjer je 13. maja 1941 prišlo do spopada tigrovcev in orožnikov ter italijanskih vojakov, v katerem je padel vojaški poveljnik TIGR-a Danilo Zelen. Marijan Križman je dejal, da je Mala Gora postala »politično prizorišče potvarjanja zgodovine in prizorišče političnega boja« z državno proslavo, na kateri ni bilo slišati ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo, ne besede o OF in njenih vrednotah ter o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci. Marijan Križman je spregovoril tudi o omalovaževanju spomina na pesnika Karla Destovnika Kajuha v letu 100-letnice njegovega rojstva. »Kajuhovo leto je projekt, ki po mnenju strokovne komisije Kombinatke so navdušile s pesmimi upora. Priznanja sta podelila Marijan Križman in predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik. OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Predmet razpisa: Oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih od 2022 do 2025. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so: - državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče na območju Občine Žalec; - da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; - da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Rok za vlaganje vlog je od 3. 5. do vključno 18. 5. 2022; v razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na sedežu Občine Žalec v času uradnih ur ter na tel. št. (03) 713 64 74. Razpisno dokumentacijo in vlogo lahko prosilci prevzamejo od 3. 5. 2022 do zaključka razpisa na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si in v glavni pisarni Občine Žalec. Ministrstva za kulturo RS ‘ne dosega visoke kakovosti in komunikativnosti, še v manjši meri pa aktualnost in izvirnost’. Po njihovem mnenju je projekt manj pomemben za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti ter tudi nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja stališč raznih organizacij in posameznikov. Vse to je več kot žaljivo do dediščine in identitete slovenstva, zlasti pa zgodovinsko pomembnih pridobitev Slovencev med NOB, pri čemer je prav razvoj kulture poudarjal, da narodnoosvobodilni boj, ki ga je vodila OF, ni samo vojaško in politično gibanje, temveč predvsem narodno gibanje s srcem in dušo za slovenstvo, kar se je odražalo tudi v veličini poudarjanja slovenske kulture tako v liriki, zapeti partizanski pesmi, gledališču, zborovskem petju in izdajanju partizanskega tiska kot v mnogih drugih naprednih dejavnostih Osvobodilne fronte,« je poudaril Marijan Križman in jasno izrazil protest proti »nekulturnemu ravnanju kulturnega ministrstva« in ministra Vaska Simonitija. Po končanem govoru, ki je bil pospremljen z močnimi aplavzi, so podelili srebrne in zlate plakete ZZB za vrednote NOB Slovenije. Srebrna plaketa je bila podeljena Ivanu Nareksu, v njegovem imenu pa jo je prevzel njegov sin Igor Nareks. Zlata plaketa pa je bila posthumno podeljena Janezu Megliču, ki je vse do zadnjega bil tudi predsednik krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Žalec. V njegov spomin so se poklonili z minuto molka, zlato plaketo pa je prevzela njegova vnukinja Klara Kobe. Večer je povezoval Luka Žerjav. Večer se je nadaljeval s koncertom ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je bil ustanovljen na dan upora, 27. aprila 2008, na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu, kjer so tudi sklenili, da bodo prepevali pesmi upora z vsega sveta. Z njimi so napolnile tudi žalsko dvorano. Podpisali pogodbo z gasilci T. TAVČAR Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec (GZ) in 15 prostovoljnih gasilskih društev v občini so 28. marca podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2022. V proračunu Občine Žalec za leto 2022 je za področje požarne varnosti namenjenih okrog 400 tisoč evrov. Od tega je za delovanje 15 PGD namenjenih 68 tisoč evrov, za dejavnost gasilske zveze, sofinanciranje zaposlitve strokovne sodelavke, plačilo zavarovalnih premij za gasilska vozila, gasilske domove in gasilske člane, veterane in otroke je namenjenih 58 tisoč evrov, za obnove gasilskih domov so predvidena sredstva v višini 10 tisoč evrov, za sofinan- Podpisa pogodbe so se udeležili tudi predsedniki in poveljniki 15 PGD Občine Žalec. ciranje nabave gasilske zaščitne opreme pa so namenjena sredstva v višini 85 tisoč evrov. Za sofinanciranje gasilskih vozil so se sredstva povečala za 50 tisoč evrov, in sicer na 168 tisoč evrov, za nadomestila plač zaradi udeležbe na usposabljanjih in intervencijah je namenjenih 10 tisoč evrov, za udeležbo na gasilskih tekmovanjih so sredstva namenjena v višini 4 tisoč evrov in za zdravniške preglede operativnih gasilskih članov so predvidena sredstva v višini 4 tisoč evrov. Predvidena sredstva požarnega sklada so približno 96 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za sofinanciranje nabave novih gasilskih vozil za PGD Zavrh pri Galiciji in PGD Šempeter. Lani je bilo v Občini Žalec 176 intervencij, za katere so porabili 4.300 ur. 4 OBČINE ŠT. 4 I april 2022 Kolesarnica in info točka T. TAVČAR V OŠ Prebold so v sklopu evropskega projekta »S kolesom in peš za zdravo življenje vseh« pričeli z gradnjo pomožnega objekta za zaščito uporabnikov javne površine pred vremenskimi vplivi. Gre za 65 m² površine, kjer bodo postavili informacijsko točko z vgrajenim interaktivnim zaslonom. Poleg tega bodo postavili tri kolesarnice v izmeri 60 m² in na novo asfaltirali celotno dvorišče. V okviru projekta, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, je OŠ Prebold že v marcu izvedla tudi prve delavnice z naslovom »Greš s kolesom ali peš«. Tako šola ozavešča svoje učence in njihove starše, kako in zakaj je pomembno spreminjati potovalne navade v smeri opravljanja kratkih poti s kolesom ali peš. S polaganja venca predsednik države Borut Pahor in veleposlanica ZDA Jamie Lindler Harpootlian Slovesno ob dnevu slovenskoameriškega prijateljstva T. TAVČAR Na slovesnosti v Andražu sta predsednik Slovenije in ameriška veleposlanica spomnila na letošnjo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZDA. Predsednik države Borut Pahor in veleposlanica ZDA Jamie Lindler Harpootlian sta se v sredo, 6. aprila, v Andražu nad Polzelo poklonila osmim članom posadke ameriškega bombnika B-17, ki je pred 78 leti strmoglavil med griči v bližini vasi pod Goro Oljko. Od leta 2014, ko so v Andražu nad Polzelo odkrili spominsko ploščo, praznujemo dan slovensko-ameriškega prijateljstva. Tako Pahor kot Harpootlian sta v svojih nagovorih spomnila še na 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZDA, ki jo zaznamujemo 8. aprila, ter pozvala k takojšnji ustavitvi vojne v Ukrajini. Ameriška veleposlanica v Sloveni- ji Jamie Lindler Harpootlian se je zahvalila domačinom, da so pokopali mrtve in pomagali preživelima. Obrambni minister Matej Tonin je spomnil, da je bilo takih primerov po Sloveniji veliko: »V ponos in uteho mi je, da so slovenski partizani in domačini pomagali več kot 800 sestreljenim pripadnikom zavezniških sil, ki so jih prek partizanskih letališč in vzletišč prepeljali v njihove domače baze.« Ameriški bombnik, ki ga je desetčlanska posadka imenovala Dark eyes (Temne oči), je strmoglavil 19. marca 1944. Tistega dne je zavezniška vojska nad tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizvajala strelivo in vojno opremo za tretji rajh, poslala 234 bombnikov, a ta bombnik ni prišel do tja. Nad Celjem ga je zadel nemški pilot, na tla je zgrmel ob vznožju Gore Oljke. Osem od desetih članov posadke, piloti so bili stari od 21 do 25 let, je umrlo. Dva sta preživela s pomočjo domačinov. Ti so padle pokopali na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Že leto po vojni so jih prekopali, leta 2014 pa na pokopališču postavili spomenik. Od takrat je Andraž središče slovensko-ameriškega prijateljstva. Na slovesnosti 6. aprila je zbrane pozdravil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, v krajšem kulturnem programu pa so nastopil pihalni orkester slovenske policije in kvartet Lirika iz Šmartnega ob Paki. Tudi o vstopnini na bazen D. NARAGLAV Na 28. redni seji OS Prebold 7. aprila so med trinajstimi točkami potrdili tudi zaključni račun proračuna za leto 2021 in rebalans proračuna za leto 2022. Preboldski svetniki so med drugim obravnavali tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Poročilo o tem sta predstavila Mitja Jager, predsednik Odbora za gospodarsko planiranje, varstvo okolja in gospodarske javne službe, in direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič. Zaradi povišanja stroškov se bodo zneski na položnicah nekoliko povišali. Za povprečno gospodinjstvo, ki je priključeno na kanalizacijsko omrežje in mesečno porabi 12 m³ pitne vode, bo znesek na položnici višji za 2,85 evra. Svetniki so razpravljali o zaključnem računu občine za leto 2021 in o rebalansu proračuna za letošnje leto. Zaradi odstopanja pri planiranih prihodkih in odhodkih je bilo treba proračun uravnotežiti. Skupni prihodki proračuna se z rebalansom za leto 2022 povečujejo za nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, kar predstavlja 37,2 odstotka, skupni odhodki pa se povečajo za dobrega 1,8 milijona evrov, kar predstavlja 43,1 odstotka. Z rebalansom pa se poveča tudi odplačilo glavnic kreditov na 455.770 evrov, kar predstavlja 62,8 odstotka. Svetniki so po sprejetju rebalansa obravnavali in sprejeli še več odlokov po hitrem postopku. To so: Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega lokacijskega načrta za območje P4/4 Kovačev hrib; Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Prebold in Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije. V nadaljevanju so po hitrem postopku sprejeli še spremembe in dopolnitve Pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v Občini Prebold za programsko obdobje 2015–2020. Ob zaključku seje so obravnavali delovanje preboldskega bazena, ki je za odprtje predviden v mesecu juniju. V zvezi s tem je bilo sprejetih več sklepov. S prvim so potrdili, da občina omogoči socialno ogroženim občanom Občine Prebold in invalidnim osebam nakup letne vstopnice za Bazen Prebold po ceni 10 evrov. Upravičenost bo na podlagi dokazil odobrila občinska uprava. Z drugim sklepom so potrdili, da se organiziranim skupinam organizacij za podporo ranljivim skupinam ob nakupu več kot 10 kart prizna popust v višini 30 odstotkov, ob nakupu 30 in več kart pa 50 odstotkov. Sprejeli so tudi sklep, da se organiziranim skupinam organizacij za podporo ranljivim skupinam na podlagi sklepa občine in poimenskega seznama omogoči brezplačen vstop na bazen. Z zadnjim sklepom pa so potrdili tudi cenik kart za letošnjo kopalno sezono. Pred šolo je spet gradbišče. Potrdili zaključni račun za lani T. TAVČAR Braslovški svetniki so se na 22. redni seji, ki je potekala v dvorani Doma kulture v Braslovčah, uvodoma v prvi obravnavali seznanili s predlogom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka OPPN za območje PA 26 – gospodarska cona Trnava zahod ter ga po krajši razpravi dali v 30-dnevno javno obravnavo. V nadaljevanju so braslovški svetniki potrdili predlog zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2021. Seznanili so se tudi z letnimi poročili Javnih zavodov OŠ Braslovče, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, II. OŠ Žalec in Upi Ljudske univerze Žalec za leto 2021. Nekaj obrazložitev so podali za OŠ Braslovče novi ravnatelj Boštjan Bradeško, za Medobčinsko splošno knjižnico Žalec Jolanda Železnik in za UPI Ljudsko univerzo Franja Centrih. Po krajši razpravi je občinski svet potrdil vsa omenjena poročila zavodov. Občinski svet je v nadaljevanju obravnaval predlog sprememb Pravilnika o dodelitvi sredstev za namene pokroviteljstva občine. Do sedaj je bila maksimalna višina 950 evrov, po novem spremenjenem pravilniku pa bo 3.300 evrov. Župan Tomaž Žohar je občinski svet seznanil z deli, ki se izvajajo v tem času. Tako so marca uredili javno razsvetljavo na obnovljeni ulici ob Savinji pri trgovini Duseti. Na novo je postavljenih osem svetilk, vrednost dela znaša 7.400 evrov. Prav tako je v teku ureditev javne razsvetljave v naseljih Poljče, Zakl, Orla vas in na relaciji Gomilsko–Rezana. Dela izvaja družba za energetiko, gradbeništvo in inženiring Beloglavc. Skupaj bo postavljenih 34 novih svetilk. Vrednost del znaša 39.000 evrov. Aprila so pričeli z rekonstrukcijo javne poti Braslovče–Preserje v dolžini 850 m z izvedbo površin za pešce in kolesarje. Pogodbena vrednost del znaša skoraj 243.000 evrov z DDV, izvajalec pa je samostojni podjetnik Sašo Cizej. Znani dobitniki priznanj T. TAVČAR Vranski občinski svet je na zadnji, 21. redni seji 12. aprila med sedmimi točkami dnevnega reda med drugim potrdil dobitnike občinskih priznanj, ki jih bodo podelili na slavnostni seji 13. maja. Uvodoma so svetniki obravnavali pobude in vprašanja občinskih svetnikov Petra Reberška, Rafaela Novaka, Brede Čvan in Jožeta Matka. Brez pripomb so nato potrdili zaključni račun proračuna Občine Vransko za leto 2021, nato pa obravnavali spremembo Odloka o javnem redu in miru v Občini Vransko ter sprejeli sklep, da je v strnjenem naselju v času od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan prepovedano opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup (kmetijska sezonska opravila so pri tem izvzeta). Prav tako je svet potrdil tudi končno poročilo o opravljanju nadzora zaključnega računa Občine Vransko za leto 2020. V nadaljevanju je občinski svet obravnaval dobitnike priznanj za leto 2021, ki jih je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Po krajši razpravi je svet sprejel sklep, da se ob letošnjem občinskem prazniku podelijo priznanja Občine Vransko sledeče: grb Občine Vransko Jerneju Pestotniku, plaketo Občine Vransko podjetju Kovego, Ludviku Papinuttiju in Robertu Novaku; priznanja Občine Vransko podjetju Bijol, podjetju Profi kmet, Sašu Semprimožniku in Košarkarskemu društvu Vransko ter Poloni Vodičar. OBČINE ŠT. 4 I april 2022 5 Po dveh letih svečano v živo D. NARAGLAV Častni občan Občine Tabor je postal doktor medicine Peter Strouhal. V Občini Tabor je te dni zelo praznično, saj občani praznujejo svoj občinski praznik, ki ga obeležujejo v spomin na drugi kmečki upor, ki se je pričel 24. aprila 1635 na gradu Ojstrica. Slavnostno sejo Občinskega sveta občine, ki je bila tokrat pod taktirko pevskega društva Tabor, so minuli četrtek, 21. aprila, ponovno v živo odprli s koračnico Savinjskih rogistov in prihodom zelenega Jurija ter praporščakov na oder dvorane Doma krajanov. Župan Marko Semprimožnik je na svečanosti podal kratko podobo delovanja občine in njenih rezultatov ter načrtov. Glede tega je med drugim povedal, da v tem trenutku na občinskem nivoju sodelujejo pri projektih, ki so povezani z različnimi oblikami infrastrukture. Aktivni so pri projektu oskrbe s pitno vodo. Velik del občine je prepreden z optičnim kabelskim sistemom. Novi cesti v Dol in v Graben ter še katera druga jih navdihujejo s prepričanjem, da se kljub vsemu lahko marsikaj stori. Že skoraj končan je fekalni kanalizacijski sistem v Ojstriški vasi. Sodelujejo pri projektu kolesarske poti. Nakup Mandeljčeve hiše jim bo omogočil ureditev taborskega središčnega prostora. V tem letu so Župan Tomaž Žohar in skrbnik trte Milan Šoštarič Ob trti bi se srečevali T. TAVČAR Župan Marko Semprimožnik je podal kratko podobo delovanja občine, njenih rezultatov in načrtov. za vasi Pondor in Kapla, kar pa bo, kot kaže, tudi najdražji projekt, ki se ga lotevajo, saj je po grobi oceni vrednost več kot milijon evrov. Ob vsem tem poteka tudi ureditev obcestnih površin. Čakata jih še razširitev ceste Tabor–Pondor in križišče v Pondorju Od leve proti desni: prejemniki občinskih plaket Ivan Kozmelj, Jernej Grobler in Peter Strouhal pričeli tudi z gradnjo ceste čez Čeren, ki bo končno omogočila, da se z asfaltom povežejo z Marijo Reko in Trbovljami. Vzporedno tečejo tudi priprave projektov razširitve šolskih prostorov in knjižnice. Projektanti opravljajo svoje delo na kanalizacijskem sistemu ter še marsikaj, kot je ob naštevanju opravljenih nalog in načrtov dejal župan, ki je nato izrekel zahvalo vsem svojim sodelavcem ter dodal nekaj zanimivih podatkov o sami občini, njenih posebnostih in zanimivostih, o Višek praznovanja bo 28. Šentjurski sejem Svoje praznovanje so po slavnostni seji nadaljevali z občinskim turnirjem v balinanju, medvaškim turnirjem v nogometu, predstavitvijo knjige Moja pot do osebne sreče, predavanjem o negi in sajenju cvetja ter okrasnih rastlin z novostmi, tovariškim srečanjem ob dnevu upora proti okupatorju in predavanjem o temeljnih postopkih oživljanja. Višek praznovanja pa bo današnji 28. tradicionalni Šentjurski sejem, ki je ponovno zaživel leta 1992 in tako letos praznuje svojo 30-letnico. Zaradi volilne nedelje, ki je 24. aprila, so se ga organizatorji odločili izpeljati v nedeljo, 1. maja, in s tem dati sejmu in prazniku dela še večji pomen. Dogajanje v nedeljo na sejmu bo pestro, podrobneje si ga lahko ogledate v napovedniku prireditev na 17. strani. Zvečer bo sledila vsestranska zabava z ansambloma Navihani muzikantje in Veseli svatje. Ob vsem sejemskem dogajanju in veseljačenju pa bo še vrsta drugih možnosti za prijetno doživljanje 1. maja in sejma. V dvorani bo na ogled več razstav, na sejemskem prostoru pod Lukmanovim kozolcem pa še razstava malih živali Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec, v avli občine pa slikarska dela Likovne sekcije Mavrica KD Tabor. Praznovanje občinskega praznika bodo sklenili v torek, 3. maja, s predstavitvijo projekta Prostofer in v soboto, 7. maja, z 2. šentjurskim vzponom na Krvavico. pomenu preudarnega in odgovornega razpolaganja s proračunskimi sredstvi in vključevanja v razpise za državna in evropska sredstva. S ponosom je poudaril tudi nadvse uspešno delo društev v kraju, svoj nagovor pa je zaokrožil še z zgodovinsko zgodbo o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim, ki je posledično vplivala na kasnejšo podobo tedanjega sveta, ter z velikim kmečkim puntom pred dobrimi 380 leti, v katerem je sodelovalo 15.000 upornih kmetov. Oboje je povzel še z besedami: »V zgodovini so se v naših krajih torej dogajale velike stvari, ki so jih v želji po oblikovanju lepšega in boljšega sveta odlikovali ponos, trma in vztrajnost. Naj nas te vrline v duhu današnjega časa spremljajo tudi v prihodnje. In še ena ‘ukradena’ misel. Morda bi bilo prav, da bi se več pogovarjali drug z drugim in ne drug o drugem.« Po nagovoru župana in nastopu učencev POŠ Tabor je na slovesnosti, ki jo je povezovala Ksenija Kovče, sledila predstavitev makete Občine Tabor v 3D-tehniki, za njo pa podelitev priznanj za požrtvovalno delo v boju proti covidu-19 za leto 2020. Iz rok poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Tabor Petra Jezernika so priznanja Civilne zaščite Občine Tabor, ki jo vodi Maks Kvas, priznanja prejeli: Tatjana Kovče, Ana Leskovšek Lesar, Alenka Kreča Šmid, Drago Vranič in župan Marko Semprimožnik. Tem priznanjem so sledila še občinska priznanja. Srebrno plaketo je župan Marko Semprimožnik podelil 87-letnemu Ivanu Kozmelju za požrtvovalno delo na področju družbenih dejavnosti. Zlato plaketo je prejel Jernej Grobler za prizadevno delo na področju športnih dejavnostih, naziv in listino »častni občan« pa je prejel doktor medicine Peter Strouhal. Slovesnost je zaokrožil mešani pevski zbor Pevskega kulturnega društva Tabor, za prijetno druženje pa so poskrbele članice Društva žena in deklet Občine Tabor. Občina Braslovče je v ponedeljek, 11. aprila, pri dvorcu Legant v centru trga Braslovče zasadila cepič 450 let stare vinske trte, ki raste na mariborskem Lentu. Zasaditev sta opravila župan – gospodar vinske trte Tomaž Žohar in skrbnik trte Milan Šoštarič. Župan Tomaž Žohar je povedal, da so Braslovče zibelka slovenstva, saj so tam dolga leta živeli Celjski grofje. Legenda pravi, da je bil Legant strelski dvor oziroma vojaška postojanka Žovneških gospodov. Prvi cepič so v Občini Braslovče posadili že pred štirimi leti ob pročelju Gradu Žovnek. Kot gospodar trte je župan izrazil željo, da bi se občani ob trti srečevali in družili, saj je ta simbol povezovanja in trdoživosti. Kot je povedal skrbnik trte Milan Šoštarič, so Mariborčani prvi cepič s Potrdili spremembo ureditve T. TAVČAR Polzelski svetniki so na 24. redni seji v sredo, 13. aprila, največ časa namenili predlogu sprememb Odloka o ureditvenem načrtu centra Polzele. Mnenja svetnikov in svetnic so bila, da avtopralnica ne sodi v center Polzele, nekaj pomislekov pa je bilo izrečenih tudi glede dveh novih stanovanjskih blokov, ki naj bi se pričela graditi letos. Kljub temu pa je občinski svet z večino glasov potrdil spremembe in dopolnitve tega odloka. V nadaljevanju je bil občinski svet seznanjen z Letnim poročilom OŠ Polzela, ki ga je podala ravnateljica Bernarda Sopčič. Nanj ni bilo pripomb. So pa svetniki v nadaljevanju razpravljali in sklepali o predlogu Sklepa o novih cenah v Vrtcu Polzela. Tudi o tem je govorila ravnateljica Bernarda Sopčič in poudarila, da je nujno, da se sprejmejo nove cene, kar je podkrepila z novim naraščanjem cene energentov in hrane. Tako nova cena za prvo starostno obdobje znaša 517,74 evra, kar je 12 odstotkov več, za drugo starostno obdobje pa 477,93 evra, kar je 20 odstotkov Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si certifikatom podarili Ljubljanskemu gradu leta 1990. Ta, drugi braslovški, je tako že 134. po vrsti v Sloveniji, po svetu pa jih raste še 94, med drugim tudi v Braziliji, Ukrajini, Avstraliji in Avstriji. Dodal je še, da je trta živo bitje, o katerem umetniki pišejo in pojejo, ki oživi spomladi in rodi jeseni. In prav s pesmijo so prireditev obogatili člani mladinskega pevskega zbora OŠ Braslovče. Trto sta posadila skrbnik in gospodar, blagoslovil pa jo je msgr. Milan Gosak. Sajenja so se udeležili tudi člani občinske uprave in vitezi celjskega vinskega reda, ki spadajo v evropski red vitezov vina. So najstarejši delujoči red na svetu, saj izhajajo iz vojaškega reda Sv. Jurija, ki je deloval že leta 1333. Celjski red pa je star toliko, kot je stara naša država. Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO več. Za kombinirani oddelek I. in II. starostnega obdobja pa bi bila cena 497,83 evra. Po korektni razpravi so svetniki potrdili nove cene vrtca. Svet se je v nadaljevanju seznanil tudi z letnimi poročili javnih zavodov (Glasbene šole Risto Savin, UPI Ljudske univerze, Medobčinske splošne knjižnice, ZD Jožeta Potrate Žalec in II. OŠ Žalec). Svetniki so potrdili tudi uradno prečiščeno besedilo statuta in poslovnika Občine Polzela ter dali soglasje ustanovitelja k ugotavljanju redne delovne uspešnosti v višini dela plače za redno delovno razmerje ravnateljev – direktorjev javnih zavodov za leto 2021. Polzelski svetniki so na prejšnji, 23. redni seji občinskega sveta konec marca potrdili proračuna za leti 2022 in 2023. V proračunu za leto 2022 so iz javne obravnave upoštevali predlog KO Andraž. Tako je upoštevano povišanje proračunske postavke za lokalno cesto Založe –Podsevčnik, II. faza z 290.000 evrov na 430.000 evrov. Načrtovani prihodki za leto 2022 znašajo 7.154.157 evrov, odhodki pa 7.779.741 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 625.584 evrov in se bo kril s prenosom sredstev preteklih let. Občina se bo zadolžila v višini 490.000 evrov in odplačilo dolga v višini 251.000 evrov. 6 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2022 »Tu nedvomno govorimo o genocidu« D. NARAGLAV D. N., OSEBNI ARHIV Pogovarjali smo se z Boštjanom Lesjakom, začasnim odpravnikom poslov v Ukrajini, sicer podpolkovnikom, častnikom Slovenske vojske, udeležencem številnih vojaških in mirovnih misij in veteranom vojne za Slovenijo. Vojna v Ukrajini, ki je nekaj nepredstavljivega in nesprejemljivega v 21. stoletju, je ob vseh ukrepih in sankcijah proti Ruski federaciji in Putinu v Sloveniji na plano prinesla tudi ime podpolkovnika Boštjana Lesjaka – častnika Slovenske vojske, Savinjčana, Žalčana, ki sedaj živi v Celju. Podpolkovnik Boštjan Lesjak v Ukrajini na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu opravlja naloge začasnega odpravnika poslov Slovenije v Ukrajini kot civilna oseba in je tako z Ministrstva za obrambo bil prezaposlen na Ministrstvo za zunanje zadeve. Kot začasni odpravnik poslov na podlagi ocene razmer opravlja diplomatske naloge, tako kot je zapisano v Zakonu o zunanjih zadevah. Boštjan Lesjak je po ruski zasedbi Krima leta 2014 kot civilna in ne kot vojaška oseba že bil v Ukrajini kot član opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Na tem položaju, in sicer v Doneškem bazenu, je bil od leta 2015 do leta 2019. V zadnjem obdobju pred ponovnim odhodom v Ukrajino pa je bil zaposlen kot poveljnik Šole za podčastnike SV v Mariboru. O njegovem dosedanjem delu na tujem in doma govorijo tudi številna domača in tuja priznanja ter odlikovanja. Z njim smo se na daljavo pogovarjali v prvih dneh aprila. »Ključno za mojo trenutno dolžnost na veleposlaništvu v Kijevu je bilo sodelovanje v posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini, kjer sem kot opazovalec preživel štiri leta. Del misije sem takrat preživel tudi v Mariupolu in gre mi kar na jok, ko na posnetkih vidim, kaj so pripadniki ruske vojske tam storili. Od lepega obmorskega mesta in glavnega pristanišča ob Azovskem morju so ostale samo ruševine, kot lahko vidimo na posnetkih na televiziji in v drugih medijih,« je za Utrip povedal Boštjan Lesjak. Grozodejstva na vsakem koraku »Prvi vtisi ob prihodu v Ukrajino so zelo žalostni. Uničeni domovi, kjer so ljudje še pred dobrim mesecem mirno prebivali, sedaj pa nas na vsakem koraku spremljajo prizori grozodejstev. Po ulicah ležijo vrečke, potovalke in vse mogoče, predvsem pa so žalostni pogledi na madeže krvi, kjer so bili nedolžni ljudje pobiti. Potrebnih bo veliko časa in sredstev, da se to obnovi, življenj pa ne bo mogoče vrniti. Danes (prve dni aprila) smo v Buči že lahko videli, da ukrajinska policija izvaja preiskave, dela zapisnike, popisuje nastalo škodo …, hkrati pa naleti še na razna nova grobišča. Z grozo sem se soočal z videnim in številnimi žrtvami, ki so jih pokopavali v globokih jarkih v več plasteh. Povsod so bili videni znaki nasilja, krvavi madeži, trupla pa s prestreljenimi glavami in drugimi deli teles. Tu nedvomno govorimo o genocidu, saj so ruski vojaki pobijali vsevprek, ko so se umikali iz Buče, Borodjanke in drugih krajev ter za sabo puščali uničenje in pobite ljudi. Pobijali pa so jih tudi, ko so te kraje zavzeli in v njih izvajali svojo oblast. Koliko je teh pobojev bilo, bo pokazal čas. Vsekakor pa so številke žrtev vojne med civilnim prebivalstvom in vojaki nepredstavljive, veliko pa jih še pogrešajo, kot mi je bilo povedano. Na dan prihajajo tudi grozovita pričevanja preživelih prebivalcev mesta Buča in drugih krajev. Ukrajinske oborožene sile so odkrile sobo za mučenje znotraj otroške bolnišnice, ki je bila uporabljana tudi kot improvizirana vojašnica. Moški, ki so mu izrezali ličnico, preden so ga ustrelili v srce, moški, ki so ga ugrabili in zažgali z metalcem ognja, ter s trupli napolnjena soba za mučenje v otroški bolnišnici. To je le nekaj grozodejstev, ki so jih morali pretrpeti prebivalci Buče in drugih krajev, ki razkrivajo brutalnost vojske Vladimirja Putina. Apeliram na mednarodno javnost, da čim prej pošlje v Bučo in druge kraje mednarodne strokovnjake, da te zločine raziščejo in najdejo tiste, ki so ta grozodejstva počeli,« nam je po Vibru povedal Boštjan Lesjak. V Kijevu se življenje vrača »Za Kijev lahko rečem, da se življenje vanj počasi vrača v bolj normalno stanje. Ko sem prišel, je bilo vseskozi slišati streljanje, življenje je bilo močno okrnjeno, skoraj nič ni delovalo. Trgovine, restavracije, trafike, hoteli, tramvaji, podzemna železnica itd. več ali manj niso delovali, sedaj se počasi vzpostavlja nekdanje stanje. Ljudje se vračajo, hodijo v službo … Skoraj vsak dan pa še vedno tulijo sirene, ki opozarjajo na morebitni zračni napad. Kijev so Ukrajinci ubranili in ni veliko poškodovan, saj so Rusi mislili, da ga bodo hitro zavzeli, da bo Zelenski pobegnil in da bodo lahko paradirali po kijevskih ulicah. Kot rečeno, pa je povsem drugačna slika v predmestju in naseljih okrog njega, kjer so se v besu nemoči zavzetja mesta znašali nad prebivalstvom okrog njega,« je med drugim povedal Boštjan Lesjak, ki v tej vlogi diplomata – odpravnika poslov ostaja do junija, ko mu poteče pogodba. Če bo treba, pa bo še ostal, je še dodal Boštjan Lesjak, ki ga v nadaljevanju tudi bolj podrobno predstavljamo. Uničeni ruski tanki na ulici v Buči ČRPALNI JAŠKI Zagožen Boštjan ob odprtju muzejske zbirke v Preboldu in odločitev za vojaški poklic je iskati tudi iz zgodb mojih starih staršev, ki sem jih poslušal ob preživljanju počitnic pri njih. Ker je bil pokojni oče Milan lovec, sem odraščal, tako lahko rečem, ob stiku z orožjem, ki ga ni nikoli skrival pred mano, čeprav je bilo varno zaklenjeno v lovski omari. Večkrat sem ga spremljal pri »Na dan prihajajo tudi grozovita pričevanja preživelih prebivalcev mesta Buča in drugih krajev. Ukrajinske oborožene sile so odkrile sobo za mučenje znotraj otroške bolnišnice, ki je bila uporabljana tudi kot improvizirana vojašnica. Moški, ki so mu izrezali ličnico, preden so ga ustrelili v srce, moški, ki so ga ugrabili in zažgali z metalcem ognja, ter s trupli napolnjena soba za mučenje v otroški bolnišnici.« lovu in na strelišču preizkusil tudi svoje strelske sposobnosti. Določen vpliv so pustili tudi obiski pripadnikov takratne JLA in TO v osnovni šoli, ko so novačili za vpise na vojaške gimnazije in za vstop v enote mladincev prostovoljcev v TO, ki sem se ji v Žalcu pridružil leta 1985. Z zanimanjem pa sem spremljal tudi televizijske oddaje o dogodkih v JLA ob nedeljah dopoldne, kar je še dodatno vplivalo na mojo odločitev,« svoje razmišljanje. Odločitev za vojaški poklic Enostavno prečrpajte odpadno vodo in fekalije iz nižje ležečih objektov v višje! 03 713 14 20 www.zagozen.si www.eshop-zagozen.si In kaj je Boštjana pripeljalo na poklicno vojaško pot? »Težko bi rekel, kje je razlog, da sem zašel v vojaške vode, verjetno pa je to posledica vzgoje mojih staršev, ki so me vzgajali v domoljubnem duhu ter v duhu ljubezni do domovine in naše kratke, vendar pestre zgodovine. Ko sem bil otrok, smo skoraj vsak mesec vsaj eno soboto odpotovali v kakšen kraj po Sloveniji, tam obiskali muzej, če ga je kraj premogel, oziroma obiskali mesta, ki so obeležila našo zgodovino. Moram priznati, da sem jima zelo hvaležen, saj sem tako spoznal našo prelepo domovino od prekmurskih ravnic do Piranskega zaliva, prehodil večino slovenskih gora ter presmučal skoraj vsa smučišča,« pravi Boštjan in doda: »Nekaj vpliva na moje življenje Boštjan v pogovoru z ukrajinskimi vojaki Čas osamosvojitvene vojne »Osamosvojitveno vojno sem doživljal kot častnik, pripadnik 128. jurišnega odreda Občinskega štaba Žalec, v zbirnem rajonu na Mirosanu pri Kasazah in kasneje na Zaloški Gorici,« pove Boštjan, ki je po koncu vojne nekaj časa ostal na štabu TO v Žalcu, kjer je bil odgovoren za varovanje skladišča Zaloška Gorica, predvsem za pripravo straže in redne nadzore. »Po razgovoru s takratnim poveljnikom območnega štaba TO Žalec majorjem Adijem Vidmajerjem sem se v začetku leta 1992 zaposlil v TO v enoti vojaške policije pri takratnem 8. pokrajinskem štabu TO v Celju. Ker sem bil med mlajšimi častniki, me je poklicna pot vodila v bojno enoto 1. bataljon 82. brigade v Vojašnici Celje, kjer sem opravljal različne dolžnosti, delal pa sem izključno z naborniki.« Na misijah in drugih nalogah Po reorganizaciji SV v letu 2000 je Boštjan poklicno pot nadaljeval v 670. logistični bazi, ki se je leta 2004 preimenovala v 670. poveljniško logistični bataljon in se podredila 1. brigadi SV. Opravljal je dolžnost namestnika in poveljnika transportne čete v Slovenski Bistrici, kjer je imel dobre pogoje, možnosti in razumevanje za doseganje svojih ciljev. O svojih vojaških aktivnostih v tujini in o delovanju v mirovnih misijah pa pove: »V enoto smo dobili interni razpis za udeležbo v mirovni misiji KFOR na Kosovu in v Makedoniji, kjer so iskali častnike za delo v poveljstvu. Na razpis sem se prijavil in bil po opravljenih razgovorih ter usposabljanju izbran PO DOLINI ŠT. 4 I april 2022 za dolžnost častnik za povezavo. Na svojo prvo misijo v tujino sem odšel julija 2000, in sicer v Skopje v Makedonijo, kjer sem v poveljstvu KFOR Skopje do januarja 2001 opravljal dolžnost častnik za povezavo med enotami KFOR in uradnimi makedonskimi oblastmi. Delo je bilo zelo dinamično, tudi zahtevno, saj sem včasih v vlogi prevajalca sodeloval tudi na sestankih med najvišjimi predstavniki KFOR in makedonske vojske ter policije, kjer so se usklajevale določene skupne akcije,« pove Boštjan, ki se je nato v veliki meri posvečal mirovnim misijam in usposabljanjem po svetu. Na Bližnjem vzhodu in šolanju v Kanadi V letu 1999 je na Madžarskem uspešno opravil tečaj za vojaške opazovalce Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter sam potihoma pričakoval napotitev v tujino. Želja se mu je izpolnila konec leta 2001, ko je bil izbran in napoten na Bližnji vzhod v misijo Združenih narodov UNTSO kot vojaški opazovalec. »Prvih šest mesecev sem prebil v južnem Libanonu, drugih sedem pa na Golanski planoti na sirijski strani. Čeprav je šlo za eno misijo, so bile naloge zelo različne. V Libanonu sem v glavnem patruljiral v svojem sektorju, v mešanih patruljah s sosednjimi timi in s pomočjo helikopterja. Na Golanski planoti pa smo z nadzorne točke opazovali cono razmejitve v svojem sektorju med izraelsko in sirijsko vojsko (v skladu s podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja pred več kot tridesetimi leti), poročali o morebitnih kršitvah in vsakih štirinajst dni izvedli nadzor sirijskih enot in položajev v določenem sektorju,« se tega spominja Boštjan, ki se je kasneje udeležil šolanja v Kanadi. O tem pravi: »V začetku leta 2008 sem bil izbran, da se udeležim štabnega šolanja v Kanadi na Army Operation Course (AOC) v Kingstonu, ki je na nek način sedež kanadskega vojaškega šolstva. Na šolanje sem odšel v začetku meseca julija in ga uspešno zaključil sredi decembra. Štabno šolanje je namenjeno izbranim častnikom kanadske vojske. Občasno štabno šolanje ponudijo tudi državam članicam Nata in neuvrščenim, vendar ne več kot do deset častnikom na generacijo. Šolanje je zelo zanimivo in zahtevno. V prvem delu spoznavaš kanadsko doktrino, enote, oborožitvene sisteme in načela uporabe, v drugem in tretjem delu pa je poudarek na štabnem procesu dela in odločanju na nivoju bataljonske in brigadne bojne skupine, vse je podprto z računalniškimi simulacijami. Učne vsebine in gradiva so v glavnem v skladu z Nato standardi, kar je zelo dobrodošlo predvsem pri delu doma in v mednarodnem okolju.« Na vprašanje, ali mu je bilo kdaj žal, da se je odločil za vojaški poklic, in kakšni so načrti za prihodnost, pa Boštjan Lesjak pravi: »Nikoli mi ni bilo žal, in če bi se moral odločiti še enkrat, bi se odločil enako. Poklic, ki ga opravljam, mi daje osebno zadovoljstvo, opravljam ga s ponosom in veseljem. Brez sramu lahko rečem, da je to tudi moj ‘hobi’. Mislim, da mi je poklic častnika pisan na kožo in da so s tem tudi izpolnjene želje iz otroštva. O prihodnosti pa bi dejal, da želim predvsem nadaljevati z vestnim in odgovornim delom v vojski, izpolnjevati pričakovanja nadrejenih in ponosno predstavljati Slovensko vojsko doma in v tujini. Želim se še vojaško strokovno razvijati in usposabljati. Želim pa tudi oditi še na kakšno operacijo kriznega odzivanja in pomagati pri pridobivanju čim več mladih za vojaški poklic.« 7 Vključevanje beguncev iz Ukrajine v naše okolje T. TAVČAR V pogovoru sta sodelovali Ukrajinki, ki ju je vojna pregnala iz domovine, Elena Aleksandrova iz Kijeva in Maria Vinogradova iz vzhoda Ukrajine. V avli Doma kulture Braslovče je v sredo, 20. aprila, potekala pogovorna ura na temo vključevanja beguncev iz Ukrajine v naše okolje. Pogovorno uro je na pobudo Marka Balanta organizirala Občina Braslovče. V uvodu je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar predstavil pripravljenost in aktivnosti občine ter odločenost, da kar čim bolj zmanjšajo stisko prebežnikov ter organizirajo hiter in učinkovit sprejem beguncev v okolje. Pogovor je povezovala Dragica Sternad Pražnikar, ki je predstavila prebežnico iz Ukrajine Eleno Aleksandrovo. Ta je bila rojena v Sankt Peterburgu v Rusiji, kasneje, pri 16 letih, pa se je preselila v Kijev, kjer je zaključila fakulteto in postala prof. biologije ter kasneje še ekonomistka. Najprej je delala kot profesorica, s Slovenijo pa jo delo povezuje od leta 2004, ko je bila direktorica kadrovske službe za Krko Ukrajina, od leta 2022 pa svetovalka Ministrstva za zdravje Ukrajine. V Slovenijo je pribežala z 12-letno hčerko Mašo, v Ukrajini pa sta ostali njena mama in njena psička, kar jo zelo skrbi. Elena je poudarila, da je imela v Ukrajini lepo življenje, dom v središču Kijeva, dobro službo in prijatelje. Nikoli si ni predstavljala, da bo morala zaradi vojne bežati, to pa je storila zato, da zaščiti hčer Mašo. Povedala je, da bosta s hčerjo pričeli s tečajem slovenskega jezika. Natja Šketa Miser, direktorica OU Občine Braslovče, je predstavila zakonske možnosti pravic in dolžnosti prebežnikov iz Ukrajine, Urška Teržan Petrovič, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve, pa ključne stvari, vezane na pridobitev statusa začasne zaščite za begunce, ter urejanje začasnega bivališča. Boštjan Bradeško, ravnatelj OŠ Braslovče, S pogovora V uvodu je župan Tomaž Žohar predstavil pripravljenost in aktivnosti občine, ki potekajo za učinkovit sprejem beguncev. je predstavil, kako bodo otroke, ki izpolnjujejo pogoje, vključevali v sistem vzgoje in izobraževanja. Franja Centrih, direktorica UPI Ljudske univerze Žalec, pa je predstavila, kako so na ljudski univerzi organizirani glede učenja slovenskega jezika za begunce oz. kakšne možnosti imajo glede usposabljanja ter morebitne zaposlitve. Dragica Sternad Pražnikar je besedo predala še Marii Vinogradovi iz vzhoda Ukrajine, ki je prav tako pribežala v Braslovče, kjer ji je zatočišče ponudila znana plesna pedagoginja Zina, ki izhaja iz Ukrajine (njeno zgodbo smo že predstavili v prejšnjem Utripu Savinjske doline). V čustvenem nagovoru je povedala, kako zelo pogreša domovino, da se želi in se bo vrnila takoj, ko bo to mogoče, saj je bila ta selitev izjemo težka tudi zaradi sina, ki ima posebne potrebe, ne more govoriti in mu zaradi mnogih težav v duševnem razvoju taka selitev iz znanega, varnega okolja predstavlja izjemno veliko težavo. Elena Aleksandrova je v zaključku nagovorila prisotne, da morajo ceniti svojo lepo domovino, dom, mir in družino, ker je ob izkušnji, ki jo ima, to vse, kar je na koncu pomembno. Dragica Sternad Pražnikar je v zaključku povedala, da če narod izgubi mladino, ki se izjemno hitro integrira v drugo okolje, naroda ni. Tega se Ukrajina zaveda in kljub vojni izvaja šolanje na daljavo. Maša se šola na daljavo, sedaj se je pričelo tudi ocenjevanje na daljavo, komunikacijski sistemi pa ji omogočajo, da je v stiku s sošolci, ki so bežali na različne konce sveta, nekateri pa so žal ostali v Kijevu in so v kleteh. Hitre odločbe le z biometričnimi potnimi listi L. KOLAR Od dneva, ko je bil aktiviran Zakon o zaščiti razseljenih oseb, torej od 10. marca do 20. aprila, so na Upravni enoti Žalec prejeli 152 vlog beguncev iz Ukrajine. Do 20. aprila so na UE Žalec na vložene vloge izdali 43 odločb o začasni zaščiti razseljenih oseb. Dve vlogi sta bili umaknjeni, več kot 50 vlog pa so odstopili v reševanje krajevno pristojnim upravnim enotam, saj so se osebe preselile izven območja UE Žalec. Število pribežnikov se spreminja iz dneva v dan, a sredi aprila je bilo na območju Spodnje Savinjske doline približno 90 razseljenih oseb iz Ukrajine. V minulih dneh se je mnogo slišalo o tem, da je reševanje vlog beguncev na upravnih enotah prepočasno, zato smo za pojasnila prosili načelnico UE Žalec Simono Stanter. Ukrajinski pribežniki lahko za začasno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosijo bodisi na upravni enoti bodisi na policijski postaji. Vlogo, ki je na voljo tudi v ukrajinskem jeziku, je treba oddati praviloma v treh dneh po prihodu v Slovenijo, o njej pa odloča upravna enota, na območju katere bodo te osebe nastanjene. »Upravne enote v skrajšanem ugotovitvenem postopku ugotavljamo, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev začasne zaščite za prebivanje v Republiki Sloveniji, kot to določa zakonodaja. Upravičenci so državljani Ukrajine, posamezniki, ki so imeli v Ukrajini status mednarodne zaščite, tujci, ki so v Ukrajini prebivali na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo varno vrniti v domovino, in njihovi družinski člani, ki so v Ukrajini prebivali pred 24. februarjem 2022,« je povedala načelnica upravne enote Simona Stanter. »Med odločanjem moramo preveriti tudi, ali prosilec ni osumljen kakšnega kaznivega dejanja in ali je pravnomočno obsojen v Sloveniji. Vse to zahteva komunikacijo in vpogled v evidence drugih organov, kar terja določen čas.« Ker še niso vzpostavljene vse potrebne podlage za izdelavo in izdajo izkaznic osebe z začasno zaščito, na UE izdajajo pisne odločbe o priznani začasni zaščiti, na podlagi katerih lahko le-ti uveljavljajo pravice. O statusu pribežnika na upravni enoti lahko hitro in enostavno odločijo le v tistih primerih, ko imajo prosilci pri sebi biometrične potne liste (podatki so poleg ukrajinščine zapisani tudi v angleškem jeziku) z žigi izstopa iz Ukrajine in morebitnega vstopa v sosednjo državo. »Težave, s katerimi se soočamo pri svojem delu (ob tem, da gre za nove, nepredvidene naloge), se nanašajo na nepopolne vloge beguncev (niso navedeni vsi podatki, potrebni za odločitev, in niso priložena vsa ustrezna dokazila). Poleg tega je problem tudi identifikacija oseb, saj imajo pribežniki pri sebi različne osebne dokumente (npr. potni list ali izpisek o rojstvu v ukrajinskem jeziku ali so celo brez kakršnegakoli dokumenta), na katerih so podatki največkrat izpisani le v cirilici in jih je treba prevesti v latinico. Pogosto iz dokumentov prav tako ni razvidno, kdaj so zapustili matično državo. V takšnih primerih moramo (največkrat ob prisotnosti tolmača) osebo povabiti na upravno enoto z namenom, da poda izjavo o bistvenih okoliščinah za odločitev v postopku. To seveda vpliva na podaljšanje časa za izdajo odločbe o začasni zaščiti. Kljub vsem našim prizadevanjem, da bi vlogo rešili čim prej, se stiska čakajočih glede tega žal neizogibno povečuje,« o postopkih in njihovem trajanju pove načelnica UE Žalec. »Številne kritike na račun dela upravnih enot, ki smo jih zadnje čase pogosto deležni s strani medijev, in sicer, da ne odločamo dovolj hitro, verjetno izhajajo iz nepoznavanja našega dela. Dejstvo je, da se upravnim enotam nalagajo nove in nove pristojnosti ob omejenem številu kadra in da smo dolžni postopati v okviru zakonskih določil. Postopek pa neizogibno mora upoštevati preverljiva dejstva tudi zato, da podpora države in državljanov res pride v prave roke tistih, ki jo potrebujejo in so do nje po zakonu upravičeni,« še doda načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter. Na spletni strani www.gov.si/teme/pomoc-slovenije-drzavljanomukrajine so v slovenščini in ukrajinščini dostopne informacije o statusih in pravicah beguncev iz Ukrajine, prav tako je na voljo klicni center za informacije o pomoči osebam iz Ukrajine na telefonski številki 080 41 42 vsak delovnik med 8. in 16. uro ali elektronski naslov: info.ukrajina@gov. si. Za klice iz tujine je na voljo številka +386 1 478 75 30. OSREDNJE TEME / VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 8 ŠT. 4 I april 2022 Nadpovprečna udeležba tudi v naši dolini T. TAVČAR Ob zaključku redakcije še niso bili znani rezultati glasovanja po pošti v Sloveniji, na glasove iz tujine pa bo treba počakati do 3. maja. Uradni izidi volitev v Državni zbor RS bodo tako znani 10. maja, Čeprav so izidi nedeljskih volitev še vedno neuradni in zaradi nepreštetih glasov po pošti in iz tujine še nimamo čisto točnih številk, pa je jasno, da je bila udeležba na tokratnih volitvah v Državni zbor RS največja po letu 2000. To je nakazovala že udeležba na predčasnem glasovanju, ko je volilo 130.151 volivcev (okrog 7,5 %). Po podatkih v ponedeljek zjutraj, 25. aprila, je volilo je 69,83 % volilnih upravičencev. V volilni enoti Celje, kamor spadata oba spodnjesavinjska okraja, je bila udeležba še nekoliko boljša, malo nad 70 odstotki. Oba žalska okraja sta se v okviru volilne enote odrezala imenitno, v Žalcu 1 je bila udeležba najboljša izmed vseh okrajev v VE Celje, in sicer kar 75,6-odstotna, v Žalcu 2 pa 72,65-odstotna. Na volišča se je odpravilo 27.125 volivcev od 36.634 iz obeh okrajev. Aleksander Reberšek iz Tabora je edini poslanec, ki bo zastopal barve doline tudi v novem mandatu, nova sta poslanca iz Gibanja Svoboda, diplomirani inženir elektrotehnike Aleš Rezar iz Ločice ob Savinji in magister mednarodne ekonomije Dean Premik iz Ljubljane Lista Kandidat/ka SVOBODA Dean Premik* 4.321 30,97 % SDS Dragica Sternad Pražnikar 3.264 23,39 % NSi Aleksander Reberšek* 2.003 14,35 % SD mag. Marko Repnik 936 6,71 % LMŠ Nik Prebil 461 3,30 % Resni.ca Klemen Matič 418 3,00 % LEVICA Andreja Banič Zebec 417 2,99 % SAB Tanja Basle 320 2,29 % POVEŽIMO Sebastijan Kamenik 293 2,10 % SNS Staša Moškotevc 236 1,69 % Pirati Sebastjan Zupin 209 1,50 % SNP-DD Eva Janković 207 1,48 % NESTRANKARSKA Marta Vehovar 198 1,42 % VESNA Urška Repar 197 1,41 % NAŠA DEŽELA Bojan Cizej 154 1,10 % ZLS Andrej Golenač 154 1,10 % DeSUS Matjaž Vodlan 98 0,70 % L'BP Ismet Kržalić 43 0,31 % DOM Marija Mojca Ivec 25 0,18 % Prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda Gibanje Svoboda je s 34,56 % glasov in 41 mandati z velikim naskokom tudi relativni zmagovalec tokratnih volitev. V Državni zbor RS se je uvrstila tudi SDS s 23,52 % in 27 mandati, NSi s 6,85 % in 8 mandati, SD s 6,65 % in 7 mandati ter Levica s 4,39 % in 5 mandati. V volilni enoti Celje je razlika med zmagovalnim Gibanjem Svoboda (30,9 % in 5 poslancev) in drugouvrščeno SDS (27,36 % in 3 poslanci) manjša, po deležu pa sta vrstni red zamenjali tudi SD z 8,17 % z enim poslancem in NSi s 7,36 %, a vseeno z dvema oslancema, torej z enim več kot SD. Kako smo glasovali v dolini? Med enajstimi poslanci bodo po vsej verjetnosti trije iz naših logov. Še naprej bo dolino zastopal Aleksander Reberšek iz NSi, nova poslanca pa bosta najbrž tudi oba kandidata Gibanja Svoboda Aleš Rezar (Žalec 1) in Dean Premik (Žalec 2). O tem, kako smo glasovali volivci v dolini, si lahko natančneje pogledate v razpredelnicah, so pa deleži strank nekoliko drugačni kot na državnem nivoju, čeprav to ni vplivalo na generalno razdelitev. V obeh ima zmagovalno Gibanje Svoboda nekoliko nižji odstotek glasov kot na nacionalnem nivoju, SDS in NSi pa nekoliko višji delež. Nekoliko slabše se je lokalno odrezal tudi SD. V VO Žalec 1 je Gibanje Svoboda dobilo 31,56 % glasov in kot kaže tudi novega poslanca iz vrst te stranke Aleša Rezarja. V VO Žalec 2 pa so volivci izvolili kar dva poslanca, ponovno poslanca Aleksandra Reberška iz vrst NSi (14,35 %) in Deana Premika s skoraj 31 % iz vrst Gibanja Svoboda. VIR (podatki, razpredelnice in grafi): Državna volilna komisija na dan 25. 4. 2022 Št. glasov Odstotek Rezultati glasovanja v VO Žalec 2 (*odebeljeno so označeni kandidati, ki bodo postali poslanci) IZIDI GLASOVANJA za celotno Slovenijo Lista Kandidat/ka SVOBODA Aleš Rezar* 4.095 31,56 % SDS Lidija Ivanuša 3.360 25,88% NSi Jože Kužnik 1.387 10,68 % SD mag. Nina Plaskan 738 5,68 % POVEŽIMO Urška Žolnir Jugovar 410 3,16 % SAB Jožef Ribič 372 2,87 % Resni.ca Anja Bevc 369 2,84 % LEVICA Mateja Žvižej 360 2,77 % LMŠ Luka Špoljar 325 2,50 % SNS Suzana Gajšek 285 2,20 % NAŠA DEŽELA Zdenka Jan 221 1,70 % SNP-DD Jasna Rode Nikolčić 193 1,49 % Pirati Maja Šaver 191 1,47 % VESNA Mihaela Anclin 190 1,47 % NESTRANKARSKA Srečko Prislan 190 1,46 % ZLS Esmeralda Vidmar 153 1,18 % DeSUS Matjaž Vodlan 87 0,67 % L'BP Ivana Dominković 41 0,32 % DOM Darinka Lakner Bevc 13 0,10 % Št. glasov Odstotek Rezultati glasovanja v VO Žalec 1 (*odebeljeno so označeni kandidati, ki bodo postali poslanci) Volilni upravičenci, ki jih je bilo na tokratnih volitvah 1.695.766, so izbirali med 1.476 kandidati za 90 poslanskih mest. Rekordnih 130.000 volivcev je svojo odločitev že sporočilo na predčasnem glasovanju. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je nastopilo 20 kandidatnih list, od tega 19 v vseh osmih volilnih enotah, tudi v VE Celje. HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si ŠT. 4 I april 2022 OSREDNJE TEME / VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 9 Predvolilna pisanka v naši dolini L. KOLAR B. BLAZNIK Minuli mesec je našo dolino pobarvala volilna kampanja. Pred vami je nekaj utrinkov volilnega utripa po dolini in z dogodkov, ki so jih pripravili kandidati. Zelo pridni so bili pri obiskih dogodkov, ki so jih množično obiskovali volivci in tudi v tokratni kampanji niso skoparili z obljubami. Med 38 kandidati, ki so se potegovali za glasove v naših dveh okrajih Žalec 1 in Žalec 2, je preboj uspel le trem iz dveh strank. Urška Žolnir Jugovar se je v politične vode podala prvič. Na odprtju fontane je kar margolelo političnih kandidatov za poslance, med njimi so bili tudi Alenka Bratušek in Tanja Basle, v ozadju Aleksander Reberšek. Dragica Strnad Pražnikar se je predstavila v sušilnici kmetije Rojnik v Poljčah. Žalska tržnica je bila vsako aprilsko soboto in tudi med tednom najbolj prilubljeno prizoriščev politikov; Tanja Fajon je obiskala žalsko ekipo. Dean Premik in Aleš Rezar, zmagovalni dvojec s predsednikom Gibanja Svoboda Roberta Goloba. (VIR: FB A. Rezar) Nik Prebil je zadnjič nazdravil kot poslanec. Promocijsko besedilo Pisana podoba zelene Savinjske doline Biserka Neuhold Hlastec je z ekipo Vesne pripravila okroglo mizo na temo ravnanja z zemljo v Savinjski regiji. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 4 I april 2022 V okviru ZKŠT Žalec 20 let dela na področju kulture in turizma tudi parkirišča in električne polnilnice T. TAVČAR Turistično-kulturno društvo Levec je lani obeležilo 20. obletnico obstoja. LUCIJA KOLAR ZKŠT Žalec ima od aprila v upravljanju skupaj že objekte na 14 lokacijah. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je s 1. aprilom v upravljanje dobil parkirišča v Arnovskem gozdu, počivališče za avtodome (PZA) v Vrbju in v centru Žalca, Dvorec Novo Celje s pripadajočim zemljiščem, gospodarsko poslopje v Savinovi hiši ter električne avtopolnilnice. »Skupaj ima zavod tako v upravljanju objekte na 14 lokacijah, če štejemo 7 električnih polnilnic, ki so sicer razpršene po Žalcu, za eno lokacijo,« je pojasnil direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Pod okriljem zavoda so tako Podeželska tržnica, Trgovina Zeleno zlato, Fontana piv Zeleno zlato, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ponirkova postojanka v Vrbju, Savinova hiša s TIC-em in galerijo, Savinovo gospodarsko poslopje, Dvorec Novo Celje, Športni center Žalec, Dom II. slovenskega tabora, parkirišča Arnovski gozd, parkirišče za avtodome v Vrbju in v centru Žalca ter sedem avtopolnilnic. »Parkirišča so plačljiva, cena pa je dostopna. Gre zgolj za to, da se pridobijo sredstva za redno vzdrževanje in manipulativne stroške. Vsa plačila se izvedejo preko mobilnih telefonov. Parkirišče za avtodome, ki ga obiskujejo turisti, pa je plačljivo s kreditno kartico. Z aprilom je prav tako postalo plačljivo polnjenje električnih avtomobilov. Medobčinska redarska služba izvaja kontrolo plačil, naša naloga pa je, da z objekti ravnamo kot dober gospodar,« je povedal mag. Štrajhar in dodal, da so zaradi novih zadolžitev in obsega dela dodatno zaposlili tehničnega koordinatorja. Parkiranje v Arnovskem gozdu stane 1,5 EUR za 12 ur in 3 EUR za 24 ur. Cena za polnjenje na električnih avtopolnilnicah znaša 0,22 EUR na kWh. Za vsako polnjenje se plača tudi pristojbina, ki znaša 0,20 EUR/ polnjenje. Možna pa je tudi rezervacija polnjenja, ki znaša 0,50 EUR. Oboje se plača preko mobilnega telefona. Cena uporabe parkirišča za avtodome Vrbje znaša 10 EUR in vključuje »camper stop« (24 ur), 3 kWh elektrike in 100 l vode. Dokup vode (100 l) in elektrike (1 kWh) znaša 0,50 EUR. Načrtovano praznovanje v jeseni so morali prestaviti zaradi covida19, zato so praznovanje jubileja obeležili letos s kulturno, zabavno in družabno prireditvijo v prostorih Avto hiše Škorjanc Levec v četrtek, 21. aprila. Ob jubileju je predsednica društva Petra Žagar povedala: »Poudarim naj, da se lahko pri nas kljub kroničnemu pomanjkanju prostovoljcev pohvalimo, da je skupina prostovoljcev, ki v društvu deluje že vseh 21 let. Nekateri med našimi prostovoljci so prisotni vse od obdobja vrtca, osnovne in srednje šole ter sedaj, ko so postali že starši. Nekateri so člani vse od rojstva. Lahko se pohvalimo, da imamo kar lepo število mladih, aktivnih prostovoljcev. Društvo šteje nekaj več kot 80 članov.« Društvo deluje v okviru turizma in kulture. Na kulturnem področju delujejo likovna sekcija (ob praznikih ustvarjajo likovne stvaritve na zelenici nasproti Mercatorja), vokalna skupina NOTA, plesni skupini Arruba in Fly girls, dramska skupina ter lutkovna skupina. »Vsako leto pripravimo več programov, projekt ob kulturnem prazniku, ki je 8. februarja, proslavo Za mamice in očke v marcu, Pozdrav poletju v juniju ter proslavo ob koncu leta. Poleg tega pripravljamo programe, za katere nas prosijo v občini ali ZKŠT Žalec.« Na področju turizma deluje Skupina za ohranjanje kulturne dediščine in PROSTA DELOVNA MESTA Nagovor predsednice Petre Žagar, v ozadju pa del nastopajočih tradicije, ki tradicionalno pripravlja božji grob (velika noč), jaslice (december) in obhod Miklavževe skupine tako po kraju kot tudi po Žalcu, kar je tudi program občinskega pomena. »Zadnji dve leti smo obisk Božička nekoliko spremenili, tako da ta obišče in obdari otroke na domu. Ob 20-letnici delovanja smo se junija lani (uradno, s podpisom listin na gradu Kostel) pobratili s Turistično-športnim društvom Kostel ter ponesli ime Levca, Občine Žalec tudi v deželo medvedov, z njimi sodelovali na sejmu Tamburanje va Kostele ter v spustu po reki Kolpi. 20. obletnica nam je dala tudi zagon, da začnemo s tekmovanjem v kuhanju golaža. Ob prazniku Krajevne skupnosti Levec smo ga lani prvič organizirali in golažijada bo postala del našega programa. Z upokojenci Kluba upokojencev Levec organiziramo izlete po Sloveniji, medgeneraci- jsko druženje, kostanjev piknik in športne igre.« Številne, ki so se zbrali na praznovanju, so nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar, v imenu ZTD Občine Žalec Danilo Basle in v imenu ZKD Savinja Žalec Franci Kos. Na jubileju ob 20-letnici so se zahvalili in podelili kipce Turistično-kulturnega društva Levec Mileni Kotnik, ki je bila ustanoviteljica in prva predsednica društva, ter ŠK Levec, KS Levec, ZKD Savinja Žalec, ZTD Žalec, ZKŠT Žalec, PGD Levec, Klubu upokojencev Levec in Občini Žalec. V bogatem programu so nastopile plesalke dveh plesnih skupin društva – Arruba in Fly girls, vokalna skupina NOTA, gostujoča plesna skupina Force ter pevci pevskega zbora OŠ Petrovče. Varna prihodnost zaposlenih, dobri medsebojni odnosi in napredna tehnologija nam pomagajo pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti podjetja. Že več kot 30 let sledimo naši viziji ostati razvojno naravnano podjetje in ker so pred nami novi izzivi, vabimo k sodelovanju nove sodelavce. 1. TEHNOLOG za OKOLJE - vzpostavitev okoljevarstvenih zahtev, zahte - kontroling standardov, - znanje in izkušnje s področja okoljevarstvenih predpisov in standardov. 2. INŽENIR PROCESNE ELEKTRONIKE - znanje in izkušnje s področja avtomatizacije, robotizacije, mehatronike. 3. VZDRŽEVALEC VZDRŽE ELEKTRO NAPRAV - splošno vzdrževanje tehnološke strojne opreme, - elektrikar ali elektronik, - znanje in izkušnje s področja vzdrževanja elektro naprav. 4. CNC OPERATER in PROGRAMER: - laserjev, rezkalnih strojev, stroje stružnic, varilnih robotov, znanje in izkušnje iz zgoraj navedenih področij. Vsem bodočim sodelavcem nudimo: - dolgoročno sodelovanje, redno in dobro plačilo, dostop do najsodobnejših tehnologij, ekipno delo s spoštljivimi odnosi, delo v dobrih delovnih pogojih, možnost strokovnega in osebnega razvoja. Prijave na delovno mesto: Kandidati oddajte vlogo na elektronski naslov: finance@tehnos.si ali na sedež podjetja: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, SI-3310 ŽALEC. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko: 03 713 30 79 ali 031 633 968 Več o podjetju na www.tehnos.si V minulih dneh so pričeli z gradnjo obvozne ceste … Ukinitev prehoda, nova obvozna cesta T. TAVČAR Občina Polzela postopoma ukinja nezavarovane nivojske prehode, še posebno tiste, ki so zaradi slabe preglednosti precej nevarni za udeležence v prometu. Trenutno s tem namenom izvaja dela pri železniškem prehodu na železniški progi Celje–Velenje pri nekdanjem Garantu na Polzeli. Podjetje Rafael iz Sevnice trenutno gradi obvozno cesto, premostit- veni objekt preko potoka Podvinska struga in lokalno krajevno cesto, priključek na podvoz, dostop do industrijske cone in pešpot ob železnici. Projekt bo stal malo manj kot 1,3 milijona evrov in bo sofinanciran s pomočjo državnega denarja. Ministrstvo za infrastrukturo bo prispevalo 70 odstotkov zneska in Občina Polzela 30 odstotkov. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2022 Svetovali preko 2000 zaposlenim T. TAVČAR Konec marca so na UPI Ljudski univerzi Žalec zaključili s projektom Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji 2016–2022. UPI Ljudska univerza Žalec je od junija 2016 dalje s pomočjo finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter partnerske mreže na območju Savinjske regije vsem zaposlenim prebivalcem brezplačno zagotavljala kakovostno in celovito informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja. Projekt, v katerem so sodelovali UPI Ljudska univerza Žalec kot nosilka in koordinatorka projekta, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Šolski center Slovenske Konjice–Zreče in Šolski center Celje, je bil namenjen vsem zaposlenim, ki so potrebovali dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu oziroma so si želeli povečati ali izboljšati svoje kompetence. Zaposlenim je bilo tako na voljo naslednje: pomoč pri odkrivanju in izoblikovanju lastnih potreb, interesov in kariernih ciljev, pomoč pri prepoznavanju in ovrednotenju znanj, spretnosti in delovnih izkušenj, pridobljenih vsakodnevno, na delovnem mestu, doma, v krogu prijateljev itn., pomoč pri izdelavi izobraževalnega načrta in zbirne mape dosežkov, informiranje o možnostih pridobivanja novih znanj in kompetenc ter financiranja, pomoč in spodbuda pri odločitvi ter spremljanje na poti izobraževanja ali Prof. dr. Matej Tušak v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pridobitve kvalifikacije. Dejavnost informiranja in svetovanja ter ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja je od načrtovanih 1.800 koristilo kar 2.059 zaposlenih. Več kot 1.800 oz. 87 odstotkov zaposlenih se je vključilo v različne oblike usposabljanja, izobraževanja ali v postopke pridobivanja NPK, certifikatov. Sodelovali so z več kot 65 različnimi podjetji in ključnimi deležniki. Projekt se je z 31. marcem 2022 zaključil. Ob zaključku projekta so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili dogodek, na katerem so predstavili rezultate projekta in ki so se ga poleg predstavnikov vseh partnerskih organi- zacij udeležili predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Andragoškega centra Slovenije, župana Občine Žalec Janko Kos in Občine Polzela Jože Kužnik ter drugi vidnejši predstavniki lokalnega okolja. Osrednji govornik je bil prof. dr. Matej Tušak, ki je prisotne izzval z miti in zmotami o delavnosti Slovencev. Z dejavnostjo informiranja in svetovanja vsem odraslim bodo partnerji nadaljevali v okviru javne službe, financirane iz proračuna RS. Vsi odrasli, ki bodo pred, med in po izobraževanju potrebovali svetovalno podporo, bodo tako to lahko še naprej brezplačno dobili na sedežih partnerskih organizacij. 11 Proglasili 15. mlečno kraljico L. K. ROK DEŽELAK Mlekarna Celeia je 7. aprila za 15. mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije razglasila Aleksandro Matan. Čaka jo aktivna promocija slovenske mlekarniške tradicije in mlečnih izdelkov. Poleg krone, lente in obleke priznane oblikovalke Maje Štamol je v enoletno uporabo prejela tudi avtomobil. Nova mlečna kraljica Aleksandra Matan je po kronanju povedala: »Na izbor sem se prijavila, ker imam veliko želja, v življenju želim marsikaj poskusiti in ker obožujem izdelke Mlekarne Celeia. Naziv pomeni nov korak na moji življenjski poti in tudi to, da če si nekaj močno želiš, lahko tudi to z nekaj truda uresničiš in dosežeš.« Letošnji poziv Mlekarne Celeia je ponovno naletel na izjemen odziv, saj se je nanj prijavilo 57 kandidatk, strokovna skupina pa je Aleksandro izbrala v končnem izboru med sedmimi kandidatkami. V letu 2021 je naslov 14. mlečne kraljice nosila Ajda Podlesnik iz Svibnega pri Radečah, ki ji je naslov prinesel veliko novih izkušenj, ob slovesu od krone pa je povedala: »Prav vsak dogodek je dodal svoj del in sestavila se je velika življenjska izkušnja, ki je nima možnosti izkusiti prav vsak.« 15. Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije Aleksandra Matan se je odela v obleko modne kreatorke Maje Štamol. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2022 Dvignili pipe na fontani piv BINA PLAZNIK Novi ambasador fontane Matjaž Jelen: »Tudi Šank Rockovci imamo zelo radi pivo.« 1. aprila se je pričela sedma sezona dogajanja na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu. V šestih sezonah so prodali več kot 227 tisoč vrčkov, iztočili 130 tisoč litrov piva, imeli so več kot 500 tisoč obiskovalcev, skupaj se je predstavilo že 57 pivovarjev, v sedmi sezoni pa jih bomo spoznali še 25, obeta se tudi nekaj novosti. Nekaj dni pred odprtjem fontane je na novinarski konferenci mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, med drugim povedal: »Pomembno je najti trenutke, ko se umaknemo od vsakodnevnih osebnih in družbenih izzivov, da se sprostimo in družimo s prijatelji. V ZKŠT Žalec verjamemo, da je treba življenje zapolniti z lepimi dogodki, še posebej v časih, ki niso tako lepi. To lahko pripelje do tega, da imamo boljše ideje. Moramo biti optimisti. Sedma sezona fontane piv je pravljična. Zato vam bomo v tej pravljični sezoni polepšali življenje.« T. T. Turistično društvo Braslovče (TD) je predstavilo Občino Braslovče na 32. mednarodnem sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poudarek letošnjega sejma sta bila zeleni in aktivni turizem ter trajnostna naravnanost. Številni obiskovalci, ki so se ustavili ob stojnici TD Braslovče, so prek promocijskega gradiva odkrivali Pip’ce na fontani so spet odprte in novi ambasador Matjaž Jelen, član skupine Šank Rock vabi na pokušino. Novost tudi umetniška instalacija L. K. Nov ambasador fontane Ambasador fontane pripomore k promociji destinacije ter h kulturnemu in odgovornemu pitju. V letošnjem letu je štafeto od pevke Alye in mistra simpaticusa Dejana Zavca prejel Matjaž Jelen, dobro znani slovenski estradnik in član glasbene skupine Šank Rock. Iz rok Janka Kosa, župana Občine Žalec, ter voditeljice dogodka ob odprtju Martine Švab je prejel pozlačen vrček z neomejenim čipom za degustacijo. Župan je ambasadorja opisal kot izjemnega glasbenika: »Matjaž je glasbenik za žur. To, kar zna narediti, je poezija. On je blazno dober. B. P. Fontana piv Zeleno zlato z letošnjim letom združuje kulturo pitja z umetniško instalacijo Prestop, ki je v času sezone postavljena neposredno ob fontani. Park ob fontani tako postaja galerija na prostem. Projekt bo imel dolgoročni značaj, saj bo potekal vsako leto v izvedbi drugega avtorja. Krstno postavitev je ustvaril kipar Marko A. Kovačič ob pomoči Katjuše Kovačič. Skulpturo sta poimenovala Prestop, saj nas nagovarja, da je treba za celovit pogled večkrat narediti prestop. Zakaj ravno Prestop? »Sprehodite se okoli inštalacije in z vsake pozicije boste videli nekaj novega, Zbralo se je lepo število obiskovalcev. chefi združenja JRE-Slovenija bodo dvakrat razvajali brbončice obiskovalcev. V soboto, 14. maja, bodo v parku na prostem kuhali chef leta Marko Pavčnik, chef Marko Magajne, ki predstavlja Evropo na tekmovanju Global chef v Abu Dabiju, ter Tomaž Bratovž, sin legende slovenske kulinarike Janeza Bratovža. Za dobro razpoloženje bo poskrbela pevka Nika Zorjan. Drugi termin, ko bodo lahko obiskovalci za zmerno ceno degustirali vrhunske jedi vrhunskih kuharjev, pa je v sklopu Kriglfesta 6. avgust. Vse jedi se bodo odlično podale k vrhunskemu pivu iz pip na fontani. naravne lepote braslovške občine, v katerih se prepletajo kulturno-zgodovinski biseri ter zanimivo ohranjanje etnološke dediščine, ki jo promovira prav TD Braslovče. Marsikdo bo letos prvič ali pa ponovno odkrival lepote braslovškega podeželja peš, s kolesom ali z avtom ali pa si bo lepote občine ogledal z vrha kot jadralni padalec. Z letošnjega sejma – stojnice TD Braslovče Novost: vrhunska kulinarika in pivo V sedmi sezoni se na fontani obeta kulinarično razvajanje. Kuharski Braslovški turisti na sejmu bogatim znanjem je sugerirala tudi kustosinja mag. Alenka Domjan. S skulpturo želimo pokazati, da je za celovit pogled na katerokoli situacijo treba narediti ‘prestop’ in zadevo pogledati tudi z druge točke gledanja. Na tak način lahko bolje razumemo sočloveka, vzpostavimo empatijo, le tako smo tudi uspešnejši. Ta misel je nato vodila v nove načine prezentacije umetnosti pri fontani piv. Tam se namreč na sezono sreča med 40 in 60 tisoč ljudi in zato je to idealen prostor, kjer lahko umetnik razstavlja in posreduje svoje sporočilo,« je idejo postavitve pojasnil direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. bom povabil tudi svoje prijatelje, glasbene in ostale, da se mi pridružijo na teh klopcah ob pipcah.« Modrijani kasneje, a ob odprtju vseeno veselo mag. Boštjan Štrajhar Zelo sem vesel, da smo ga dobili za ambasadorja.« Povabil ga je, da čim večkrat obišče fontano, in poudaril, da je treba piti odgovorno. Matjaž Jelen se je ob prejemu vrčka zahvalil za zaupanje. Povedal je, da je ljubitelj piva: »Najljubša pijača je zame naravna pijača, ki je narejena po naravni metodi, in to je pivo. Tole ambasadorjevo pivo mi je zelo všeč, predvsem pa je lepe zelene barve. Všeč mi je, ker se vrček napolni le do polovice in tako lahko zares odgovorno degustiramo piva. Tudi Šank Rockovci imamo zelo radi pivo. Letos obeležujemo štiridesetletnico delovanja, ki jo bomo uradno praznovali naslednje leto. V soboto, 5. avgusta, pa se vidimo na Kriglfestu v Žalcu. Do takrat vam bom že lahko poročal, koliko vrčkov sem popil tukaj. Sem Zabava z Modrijani je bila zaradi napovedi dežja in slabega vremena prestavljena na petek, 6. maja 2022. Nekateri obiskovalci so prišli ravno zaradi njih, a vendarle niso bili preveč razočarani, ker tokrat niso mogli uživati v njihovi glasbi. Med njimi tudi Freni Plevnik s svojo ženo, ki je povedal: »Prišla sva na koncert Modrijanov. Sedaj sva videla, da je odpadel, in sva vseeno malce posedela. Prideva zagotovo 6. maja.« Sredi maja bo osrednja slovenska destinacija za ljubitelje piva Fontana piv Zeleno zlato gostila prireditev Naj piva Slovenije, na kateri bodo že drugič razglasili naj pivo novinarjev ter naj pivo pivoljubcev, ki bodo glasovali na družbenih omrežjih. Ob svetovnem dnevu piva bodo že drugič zapored organizirali tudi tridnevni festival Kriglfest, ki bo potekal od 5. do 7. avgusta. Na festivalu se bodo zvrstile glasbene skupine za vse okuse: Šank Rock, dalmatinska klapa Kampanel in Veseli svatje. V sklopu festivala bo potekalo tudi zgoraj omenjeno kulinarično razvajanje JRE kuharskih šefov. Inštalacija Prestop spodbuja k razmišljanju in opazovanju. svežega, drugačnega. Njene barve pa kar kličejo mimoidočega, da se ustavi in si jo ogleda,« pojasni direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. »Dve leti nas je koronska situacija delila na zdrave in okužene, prebolele, cepljene in necepljene. Ta polarizacija se močno odraža na vseh področjih družbe, delitve pa so se zažrle v ljudi. Naloga našega zavoda je tudi v tem, da na umetniškem področju deluje edukativno, zato smo se na situacijo preprosto morali odzvati. Okvirno idejo instalacije sem podelil med kolegi, s svojim Vsako leto ob začetku nove sezone fontane piv bo priložnost za novo instalacijo dobil nov umetnik. »Gre za povezovanje turizma z umetnostjo, gre za nekakšno formo vivo. Umetnost želimo tako približati čim širši množici ljudi.« Soavtorica skulpture Katjuša Kovačič bo v juniju izvedla plesni performans okoli instalacije. »Tu gre za butično umetnost, ki bo hkrati v Žalec privabila tovrstne ljubitelje ter z nastopom nagovorila naključne obiskovalce fontane piv,« še dodaja mag. Štrajhar. ŠT. 4 I april 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Brez denarja bodo dela ustavili Prostovoljci pomagajo L. KOLAR T. TAVČAR Minilo je deset mesecev, odkar je bila izdana odločitev o finančni podpori projekta Oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji, a pogodbe vse do minule srede še niso podpisali, posledično tudi denarja ni. Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline je na podlagi odločitve Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o podpori operacije že na začetku septembra lani podpisalo pogodbe z izvajalci v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, ki bo zagotovil boljšo oskrbo s pitno vodo za 14.800 prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Opravljenih je bilo okrog 55 odstotkov vseh del na terenu ter plačanih 20 odstotkov od dobrih 6 milijonov evrov težkega projekta (sofinancerski delež naj bi bil dobre 3 milijone evrov), a denarja za projekt iz EU in državnih sredstev država še ni potrdila. Župan Občine Žalec, ki je nosilna partnerica v projektu, je zato sredi minulega tedna, 20. aprila, sklical novinarsko konferenco, da bi z javnim pritiskom spodbudil državo, naj vendarle podpiše pogodbo o sofinanciranju in da denar že doseže občine, preden bi morali dela ustaviti. Uro pred novinarsko konferenco so z Ministrstva za okolje in prostor sporočili, da je pogodba o sofinanciranju projekta podpisana. Župan Janko Kos je na novinarski konferenci povedal, da so zaradi nerazumnih rokov pri pripravi sofinancerske pogodbe s strani Ministrstva za okolje in prostor ter posledično nezmožnosti črpanja evropskih in proračunskih sredstev RS občine investitorice v zelo težkem likvidnostnem položaju. Po velikosti in glede na vložena sredstva gre za enega najpomembnejših projektov za Spodnjo Savinjsko dolino in pričakovali so, da bo pogodba o sofinan- Stojan Praprotnik in Janko Kos na novinarski konferenci ciranju sklenjena v normalnem roku, nekje v roku dveh mesecev po izdaji odločbe. Kot so povedali, občine zalagajo že polovico sredstev za izgradnjo, tudi evropskih in slovenskih, zaradi česar so na robu likvidnostnega vzdržnega stanja ter bodo morali v najslabšem primeru ustaviti dela in prekiniti pogodbe z izvajalci. Župan Kos je še dodal, da so to želeli storiti, preden bi s tem začeli sami izvajalci del. Z Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so sporočili, da se je podpis pogodbe zavlekel, ker je bil »odmik investicijskih stroškov po izvedenih javnih naročilih večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, prav tako pa naj bi se občine prepočasi odzivale na pozive po dopolnjevanju potrebne dokumentacije«. Konec marca je MOP vendarle izdal sklep o sofinanciranju operacije. Direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, ki vodi administrativni del operacije, je izrazil zadovoljstvo, da so po odzivu uro pred novinarsko konferenco vendarle našli rešitev, toda: »Ne moremo pri odprtih kanalih čakati na sofinancerska sredstva v nedogled. Občine so tik pred tem, da če same ne bodo ustavile del, jih bodo zaradi neplačevanja izvajalci. Temu bi se radi izognili.« Uro pred novinarsko konferenco so sporočilo o podpisu pogodbe istočasno dobili vključene občine in mediji, torej je pritisk vendarle pomagal, je ugotovil Stojan Praprotnik. »Če je vse podpisano, sem hvaležen in bom z veseljem prevzel odgovornost, če smo bili kje prepozni,« je še dodal Janko Kos, ki je ob tem vendarle izrazil dvom: »Na seji sveta vzhodne kohezijske regije 5. marca smo dobili informacijo, da so na ravni Slovenije sredstva iz dogovorov za razvoj regij prekoračena za 13 odstotkov in jih je začelo zmanjkovati. Ne bi rad, da bi bili mi žrtev tega, da so v kakšni drugi regiji porabili preveč denarja.« Na vabilo za novinarsko konferenco sta se med župani ostalih občin Spodnje Savinjske doline odzvala župan Občine Vransko Franc Sušnik in Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki sta se ogradila od novinarske konference in sporočila, da nista dovolila uporabe grbov njunih občin. Projekt se je sicer začel z načrtovanjem investicije v letu 2019, zaključek operacije pa je načrtovan v letu 2023. ter širijo prijateljstvo, veselje in smeh T. TAVČAR Z namenom druženja, povezovanja in hvaležnosti ter s sporočilom, kako zelo pomembna so društva za Občino Braslovče in kako velik doprinos kraju dajejo prostovoljci, je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar zanje pripravil srečanje v Domu kulture Braslovče. Udeležilo se ga je 90 prostovoljcev. Sproščen in zanimiv pogovor z županom na zofi v – za tisti večer – dnevni sobi je povezovala Jasmina Roter Jager. Župan je v pogovoru večkrat poudaril pomen društvene dejavnosti in prostovoljstva, se jim zahvalil skozi besede, hkrati pa predstavil projekte, dogajanje in aktivnosti s strani občine, ki se vežejo na njihovo delovanje. Odziv gostov je potrdil dobro sodelovanje občine z društvi in prostovoljci, za katere so pri županu in na občinski upravi vedno odprta vrata, kot je povedal. Z razvojem občine in bogatejšo infrastrukturo, dogodki in aktivnostmi imajo društva vedno boljše pogoje za svoje delovanje. Skozi pogovor sta se z moderatorko dotaknila tako omenjenih priložnosti kot tudi izzivov za društva in nasploh za družbo in lokalno okolje. Ker ima vsaka družina tudi kakšnega šaljivca, so po pogovoru v dnevno sobo povabili stand-up komika iz sosednje doline Dejana Ikovica Bushija, ki je dogodek začinil z dobro mero humorja. Po programu je sledilo prijetno druženje s pridihom povezovanja. Župan Žohar se je vsakemu posebej zahvalil s stiskom rok. Zmagovalci XC Savinjska Open Padalci na Dobrovljah T. Č. Na Dobrovljah je potekalo tekmovanje v preletih z jadralnimi padali XC Savinjska Open. Tekmo je organiziralo društvo jadralnih padalcev Aves Braslovče (DJP). Udeležilo se je je 54 pilotov iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije, tekmovali pa so tudi vsi najboljši slovenski piloti, ki dosegajo odmevne rezultate tudi v svetovnem merilu. Za prvi dan je bila načrtovana naloga, ki je pilote z Dobrovelj peljala do Črete, nazaj do Dobrovelj, do Prebolda in vse do Vojnika ter nazaj na cilj v Podvrh. Razmere so bile zelo zahtevne zaradi močnega vzhodnega vetra, ki se je naslednji dan še okrepil in onemogočil varno izvedbo tekmovalne naloge drugi dan. Najhitrejši je bil slovenski pilot Bojan Gabršek iz Slovenj Gradca. Odlično se je odrezal tudi pilot iz domačega društva Luka Felicijan, ki je zasedel 3. mesto v razredu EN-B. To je bila že druga tekma na mednarodnem nivoju. Prva je bila lanskoletna tekma v natančnosti pristajanja, ki jo je organiziralo domače društvo DJP Aves. V Braslovče, na Dobrovlje, prihaja od 23. do 25. septembra tekma svetovnega pokala v natančnosti pristajanja PGAWC Dobrovlje. Naročnik oglasa: Občina Žalec za svetniško skupino SD T. T. 14 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2022 Zastave za olimpijado T. TAVČAR V mesecu juliju bo v Celju potekala Gasilska olimpijada Celje 2022. Ker gre za veliko in obsežno organizacijo dogodka, na katerem pričakujejo okrog 3.100 tekmovalcev iz 25 držav, se na Gasilski zvezi Slovenije skupaj z Mestno občino Celje in domačimi gasilci na to ustrezno pripravljajo. V ta namen so sto dni pred pričetkom gasilske olimpijade – v petek, 8. aprila – pripravili zgodovinsko spektakularen dogodek, na katerem so se zbrali gasilci iz celotne Slovenije in skupaj točno ob 18. uri izvedli prireditve z izobešanjem zastave Gasilske olimpijade Celje 2022 ter s tem tudi v sliki in besedi povezali celotno Slovenijo. Istočasno je osrednji dogodek potekal v Celju pred Celjskim domom. Zbrane so nagovorili župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik in minister za obrambo RS mag. Matej Tonin. Sto dni pred pričetkom olimpijade v Celju so tako dvignili zastave Medalja za hrabrost tudi žalskima policistoma K. R. V sredo, 13. aprila, je generalni direktor Policije dr. Anton Olaj v Tacnu podelil 82 medalj za hrabrost in požrtvovalnost. Med prejemniki sta tudi žalska policista. Policista Damir Hojnik in Teo Rošer iz Policijske postaje Žalec sta medaljo prejela, ker sta 20. septembra lani skupaj s sodelavci zapirala ceste in opozarjala občane na nevarnost zaradi podivjanega bika, ki se je po Polzeli sprehajal brez nadzora in ogrožal prebivalce. Da bi preprečila najhujše, sta bila prisiljena bika ustreliti, pri čemer pa sta nevarnosti izpostavila tudi sebe, so zapisali v obrazložitvi. Priznanje civilne zaščite D. N. Pri obešanju olimpijske zastave so pri gasilskem domu v Braslovčah sodelovali člani sedmih PGD Občine Braslovče. na 212 lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi na petih lokacijah GZ Žalec: pred gasilskimi domovi PGD Žalec, Polzela, Braslovče, Ojstriška vas-Tabor in Vransko. Olimpijske zastave bodo obešene do zaključka olimpijade – 24. julija 2022. Civilna zaščita letos zaradi koronavirusa ni organizirala vsakoletne regijske prireditve, na kateri podeljujejo priznanja, zato ga je Pavla Artnik, predsednica RKS – Območnega združenja Žalec, Olgi Hočevar podelila na zboru članov žalskega območnega združenja RK konec marca. Olga Hočevar je predsednica KO RK Polzela in častna občanka Občine Polzela. Kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je prejela bronasti znak civilne zaščite. Olga Hočevar mlade seznanja z ustreznimi postopki prve pomoči, sokrajane uči pristopati k poškodovanemu in starejšim omogoča pomoč na bližnji ali oddaljeni način. V preteklem težkem koronskem obdobju ji je uspelo tudi to, za kar si je prizadevala že nekaj let. Moči so združile vse organizacije v občini, zaradi česar so bile bolj učinkovite. Pod vodstvom Olge Hočevar so prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela delili maske občanom, reševali stanovanjske in druge stiske občanov ter vključevali mlade v prostovoljsko delo v Rdečem križu. Najboljše tri na regijski kviz T. TAVČAR Dvig zastave je na svečanosti GZ Prebold v Preboldu pospremilo okrog 140 gasilcev. Za pogumno dejanje večno hvaležni D. NARAGLAV Po dveh letih so pripravili srečanje družin, ki so v vojni za Slovenijo skrivale orožje, ki ga TO ni predala JLA. V četrtek, 14. aprila, so se na povabilo župana Janka Kosa in predsednikov veteranskih organizacij na srečanju zbrale veteranske družine, ki so v osamosvojitvenih procesih hranile in skrivale orožje TO in takratne policije. Ob lanskem 30. jubileju osamosvojitvene vojne je bila na vrsti za organizacijo srečanja z družinami, ki so skrivale orožje, Občina Žalec, a je zaradi omejitev epidemije in odpovedi srečanja lani prevzela letošnje srečanje. Zdenko Terpin, predsednik ZVVS SSD, in Rado Gašparič, predsednik Veteranskega društva Sever – odbor Žalec, sta na srečanju v svojih nagovorih osvetlila tisti prelomni čas, ki je pokazal veliko mero domoljubja, narodne zavesti in poguma. Tajna skladišča orožja so bila tvegana in so odličen zgled, kako postopati, ko je treba braniti domovino. Takšnih dejanj ne smemo nikoli pozabiti. »Vaš prispevek pušča neizbrisen pečat pri osamosvajanju Republike Slovenije. Veterani vojne za Slovenijo in vsi državljani, ki se zavedajo pomena vseh teh dejanj, vam bomo za to večno hvaležni,« je ob zaključku svojega govora dejal Zdenko Terpin in nato predlagal minuto molka za preminule člane družin, za umrle veterane in Adija Vidmajerja, ki je bil takrat eden redkih poveljnikov, ki je 19. maja 1990 zavrnil ukaz o predaji orožja JLA. Tako se je 11 tovornja- Kviz gasilske mladine GZ Žalec je potekal v soboto, 9. aprila 2020, v OŠ Vransko. Na kvizu je sodelovalo 30 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile iz tekmovanj, ki so bila organizirana v vseh petih gasilskih poveljstvih občin v GZ Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec) in na katerih je letos tekmovalo 72 ekip. Ekipe so razvrščene v tri kategorije glede na starost (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki) in so se pomerile v reševanju testov iz gasilske tematike, reševanju gasilske križanke in iskanju gasilskih izrazov v osmerosmerki. Na praktičnem delu so izvajale disciplini vezanje vozlov oziroma navezave gasilskega orodja NOVI Č K E ter gasilske spretnosti. Najboljše ekipe so bile: pionirji: 1. Drešinja vas 1, 2. Braslovče, 3. Kapla-Pondor; mladinci: 1. Kapla-Pondor, 2. Drešinja vas, 3. Parižlje-Topovlje; gasilci pripravniki: 1. Kapla-Pondor, 2. Parižlje-Topovlje, 3. Braslovče. Naštete ekipe bodo GZ Žalec zastopale na kvizu savinjsko-šaleške regije, ki bo v jeseni. Medalje so podelili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, podžupanja Občine Vransko Nataša Juhart in poveljnik GPO Vransko Vlado Reberšek, ki so na otvoritvi in zaključku tekmovanja tudi pozdravili vse tekmovalce, mentorje, sodnike in ostale organizatorje kviza. D. N., T. T. Naslednja krvodajalska akcija v Preboldu Rdeči križ in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so v prostorih avle Doma II. slovenskega tabora v sredo, 30. marca, pripravili letošnjo tretjo krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo kar 127 krvodajalcev. V zadnjem času je veliko pomanjkanje krvi vseh krvnih skupin. Veseli so vsakega krvodajalca, najbolj pa tega, da se k darovanju prijavlja čedalje več takih, ki kri darujejo prvič. Naslednja krvodajalska akcija bo v Hotelu Prebold 9. junija od 7. do 10. ure. Priznanje je med drugimi prejel tudi Drago Lobnikar Pogodba z gasilci na Polzeli kov moralo praznih vrniti v Celje. O pomenu tistega časa, vlogi takratne milice pri disperziji orožja in njegovem čuvanju je svoje dodal tudi Rado Gašparič, nato pa še osrednji govornik in gostitelj, župan Janko Kos. V imenu družin se je za organizacijo srečanja zahvalil Drago Lobnikar, družinam pa so podelili spominska priznanja. Priznanja je Zdenko Terpin skupaj z županom Jankom Kosom najprej podelil družinam, ki so čuvale orožje TO in sekretariata za LO. Prejele so jih družine Artelj, Cijan, Čremožnik, Frelih, Janžovnik (Anica), Kos, Likeb, Lobnikar, Satler Kar 1100 ljudi¸čistilo okolje (Alojz), Satler (Dani) in Završnik. Priznanja policijskega veteranskega združenja Sever, ki jih je z županom podelil Rado Gašparič, pa družina Miklavc, Ropret, Sluga, Vedenik, Vodeb, Zupanc (Stane), Zupanc (Zvone) in Železnik. Prireditev je povezovala Jolanda Železnik, za kulturni program pa je poskrbel trobentni trio Glasbene šole Risto Savin Žalec. Slovensko himno je na trobento zaigral Izak Miglič (4. razred). V nadaljevanju večera sta se mu s trobentama pridružila še Domen Zupančič (6. razred) in njun profesor Jan Grčar. Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec (GZ) in Prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v sejni sobi Občine Polzela v torek, 29. marca, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2022. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije in zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 125.500 evrov, največ, 87.000 evrov, pa za investicije v gasilskih društvih. Poveljnik občinskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec je ob tem povedal, da so imeli lani 31 posredovanj, večje materialne škode pa ni bilo. V čistilni akciji je zadnji petek in soboto v marcu na Polzeli sodelovalo skoraj 1100 udeležencev. Zbralo se je okoli 110 m3 mešanih odpadkov. Ves čas čistilne akcije je bil odprt kamnolom v Andražu nad Polzelo, kamor so odvažali tudi večje kosovne odpadke. »Tako množičnega odziva v okviru čistilne akcije na Polzeli še ni bilo, zato hvala vsem, tudi vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom, za čas in trud,« je dejala koordinatorka akcije Lidija Praprotnik. PO DOLINI ŠT. 4 I april 2022 15 Velikonočna pojedina s chefom Markom LUCIJA KOLAR Vrhunska hrana je užitek za vsa čutila. Da poleg velikonočnih jedi, šunke, hrena, pirhov in potic, lahko pripravimo velikonočno pojedino še kako drugače, je na dveh kulinaričnih delavnicah v organizaciji Turističnega društva Petrovče v kuhinji OŠ Petrovče dokazal vrhunski mojster kuhinje Marko Magajne, glavni chef v Galeriji okusov v Novem Celju. Marko bo zastopal Slovenijo na tekmovanju Global Chef v Dubaju konec maja in v začetku junija, sicer pa je domačin, ki z družino živi v Dobriši vasi. Zanimanje za njegovo znanje in kuharske veščine je s sprva mišljene ene delavnice ustvarilo dva slastna večera. Zanimiva podrobnost, ki sem jo opazila, ko sem se pomešala med »učenke« na eni izmed dveh delavnic 11. in 12. aprila, je, da so se jih udeležila sama dekleta in žene. Dve skupini po petnajst udeleženk so sestavljale večinoma spretne in praktične kuharice v svojih domačih, družinskih kuhinjah. Takšne, ki morajo velikokrat skozi dnevno rutino kuhanja in pomanjkanje časa »pozabiti« na kreativnost in bolj upoštevati praktičnost pripravljenih jedi –– saj veste, da lahko počakajo, da jih lahko zmrznemo ter na hitro pogrejemo ipd. Seveda le, če ne štejemo kreativnosti v smislu mojstrskega izkoriščanja časa v kuhinji in kombiniranja s stotimi gospodinjskimi opravili v stilu »žensk multipraktikov«. In na drugi strani moški, chef, mojster kuhanja, ki za vrhunske jedi porabi najprej ure priprav, saj pravi, da je kakovostna priprava za kuhanje ključnega pomena. Potem pa iz relativno enostavnih sestavin ustvari kulinarično poezijo. v kateri je ustvarjal za nas, pa takrat še niso imeli. Vprašanje, ali si je že v osnovni šoli mislil, da bo kdaj tako užival in ustvarjal v kuhanju, se je kar ponudilo. Da, Marko je rad kuhal in ustvarjal že kot otrok, potem pa se je vpisal še v gostinsko šolo. No, pravi, da se je največ naučil z delom potem in sam, s svojimi idejami. Nas pa je tokrat navdušila tudi njegova majoneza z domačim bučnim oljem, ki se je kljub enostavnosti Chef Marko Magajne se počuti domače v vsaki kuhinji manjkati, in sicer sol, »ki je ojačevalec okusa, tako kot sladkor,« pove šef in ob pripravi sladoleda mimogrede izda, da lahko tudi v govejo juho zamešamo kakšen ščep sladkorja, ki izboljša okus. Mojstra malo povprašamo: »Sladoled za veliko noč?« »Zakaj pa ne?« odvrne. V kuhinji se tako kot v vsakdanjem življenju ne smemo vedno držati klasike, včasih prija drugačen pristop. Udeleženke delavnice so požirale nasvete mojstra kuhinje. Tudi tokrat je bilo tako. Chef Marko Magajne je pripravil zanimiv in že na prvi pogled ustvarjalen jedilnik. Naslednje dni bodo mojstrice tudi udeleženke, si rečem. Najprej konfitiran svinjski vrat, peteršiljev vafelj, majoneza iz bučnega olja in fermetirana redkev, potem rulada celega piščanca in kremna polenta s hruško, ocvirki, pinjencem in zeliščnimi olji. Za sladico pa jabolčna karamelizirana pita in sladoled iz kruha. Pogled na zapisano, ne le na kombinacije, tudi na recepte, nam je razširil oči in ušesa, tri ure druženja pa so v tem navdihujočem vzdušju minile, kot bi trenil. Začeli smo s pripravo sladoleda, ki zahteva najdaljšo pripravo, saj mora po obdelavi še v zmrzovalnik. Pozornost zbudi netipična surovina zanj, črn kruh, in prvi dodatek, na katerega nas opozori chef Marko, da ne sme Marko letos praznuje svoj trideseti rojstni dan in ob njegovi spretnosti v kuhinji skupaj ugotovimo, da najbrž svojo mamo zdaj lahko v kuhinji uči on, čeprav ga je mama naučila ceniti domače okuse in osnov, ki jih nikoli ne pozabiš. Tudi velikonočno potico še vedno speče mama. Vonj, ki se ga iz otroštva spomnimo iz mamine kuhinje, je neponovljiv, saj ni samo stvar recepta in priprave. Ob spretnosti in naravnosti gibanja v kuhinji, kot bi plesali kakšen dobro naštudiran ples, ki ga je uprizoril chef Marko in ob tem ohranjal red brez pretirano umazanih površin, za pomivalke pa so se javila dekleta iz skupine, sem ga pobarala, ali mu kdaj tisto, kar si je zamislil, ne uspe. Pa je odločno rekel, da ne! In priznam, tudi ob pripravi jedi z odličnim konfitiranim svinjskim vratom, ki je imel s cvetlično in začimbno dekoracijo največ asociacij na klasično veliko noč, je z odločnostjo priprave dokazal, da resnično ve, kako se stvari streže. No, tudi s »tujo« kuhinjo nima težav, v Dubaju na tekmovanju bo seveda še bolj tuja. Je pa okolje OŠ Petrovče zanj domače, saj je osnovno šolo obiskoval ravno v Petrovčah. Sodobne kuhinje, je bila odlična in zelo smo si zapomnile Markova navodila, da je treba v kuhinji stremeti k temu, da se porabi čim več, če že ne skoraj vse. In verjemite, res se da, še za domov nam je zapakiral kosti in mesne ostanke – za juhico, kot je dodal. Še nečesa smo se naučile: lepota servirane jedi na krožniku, ki jo je naš chef dekoriral na način, ki ga bolje povedo fotografije, ne besede, je pomemben del kakovostne kuli- Konfitiran svinjski vrat s petršiljevim vafljem, majonezo z bučnim oljem in fermantirano redkvijo. Rulada piščanca s kremno polento, hruško, ocirki, s pinjencem in zeliščnim oljem. Jabolčna karamelizirana pita je bila odlična sladica skupaj s sladoledom iz kruha. Ni kakovostne kulinarike brez dobre družbe in zdravice. nobena od udeleženk ni domislila v svoji kuhinji, je pa odlična v kombinaciji jedi, ki smo jih pripravljali z Markom. To, da se je piščančja rulada kuhala debelo uro, pa nam sploh ni bilo jasno, saj je v naših kuhinjah piščanec med mesnimi jedmi najhitrejša varianta. No, rulada celega piščanca narike. In seveda omizje, s katerim kakovostno, okusno in tudi lepo jed poješ in ob njej nazdraviš s prijatelji. Na zdravje in hvala, chef Marko! Veliko kulinaričnih uspehov želimo, me pa si bomo iz teh navdihujočih kulinaričnih ur gotovo vzele kaj v svojo kuhinjo. Če ne, pa še pridemo po kakšen slasten nasvet. 16 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2022 Na ocenjevanju kar 78 potic D. NARAGLAV Pred veliko nočjo so v Občini Prebold pripravili 17. Festival potic, ki je nekaj posebnega v Savinjski dolini in nasploh v slovenskem prostoru. Dve leti zapovrstjo festivala ni bilo zaradi koronske situacije, letos pa je občini in Turističnemu društvu Prebold to tradicionalno prireditev uspelo znova izpeljati. V Preboldu so ob desetletnem jubileju festivala spekli največjo potico za Guinnessovo knjigo rekordov. Letos česa takšnega ni bilo, je pa na ocenjevanju in razstavi bilo 78 najrazličnejših potic in kolačev. Ocenjevalna komisija strokovnih in preizkušenih poznavalcev ter ocenjevalcev potic, ki je letos štela deset članov, je imela tako kar precej dela. Na podlagi izdelanih kriterijev, ki zajemajo zunanji videz izdelka, vonj, barvo ter okus skorje in sredice, je 28 poticam prisodila zlato priznanje, 19 srebrno, 13 bronasto, 18 poticam pa priznanje. Slednja in bronasta priznanja je dobitnikom podelil predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v OS Občine Prebold Miha Fonda. Srebrna priznanja je podelil podžupan Občine Prebold Marko Repnik, zlata priznanja in priznanje znak kakovosti za trikrat zaporedoma osvojeno zlato priznanje pa župan Vinko Debelak. Del ocenjenih in razstavljenih potic Iz Doma starejših Prebold so pripeljali na ocenjevanje kar 8 potic. Potice se pečejo z ljubeznijo Znak kakovosti je za trikrat osvojeno zlato priznanje za pehtranovo potico prejela Anica Brečko iz Jakoba pri Šentjurju, ki se z znakom za kakovost lahko pohvali tudi za kokosovo potico. »Potice je treba peči z veliko ljubezni in znanja, pa tudi malo sreče mora biti zraven, da ti uspe, kot si želiš. Potice pečem že veliko let, saj sem sodelovala tudi na Ptuju na dobrotah iz slovenskih kmetij. Tudi tam sem prejela znak kakovosti za tovrstno potico. Zelo pa me veseli, da gredo te potice iz Prebolda v dobrodelne namene, zato jih pečem še toliko rajši.« Podobno je povedala tudi Antonija Podgorski, ki poleg tega, da peče potice in sodeluje pri organizaciji, poskrbi tudi za lepo velikonočno dekoracijo razstavljenih potic. »Za tokratni Festival potic sem spekla orehovo potico in kolač z rozinami. Vesela sem, da mi je potica lepo uspela in bila ocenjena za zlato priznanje. Potice pečem že od mladosti, naučila me je mama in so mi v veliko veselje. Sedaj potice že peče tudi vnukinja, kar me še posebno veseli. Pri izdelavi in peki je treba upoštevati postopke od priprave testa in orehove mase do zavijanja in same peke s primerno temperaturo pečice. Pomembno pa je tudi, da to, kar počnemo, delamo z veseljem in ljubeznijo,« še poudari Antonija. Mojstrica Marija Špitaler Mojstrica potic Marija Špitaler med prejemom zlatega priznanja iz rok župana Vinka Debelaka Med tistimi, ki se lahko pohvalijo z več znaki kakovosti za orehove in tudi druge potice, je od domačinov najbolj prepoznavna Marija Špitaler, ki je dan po Festivalu potic v Prebol- du za posebno potico s čemažem in ocvirki na tekmovanju Fala slonček v Ljubljani prejela najvišje priznanje in postala mojstrica potice Fala kraljice. »V izdelkih se vidi ljubezen do peke, do potic, veselje do tega dela, in če je vse to tako, kot mora biti, rezultat ne more izostati. Lahko je le malo manj uspešen, boljši ali izvrsten, kar izdelovalcu prinese tudi Antonija Podgorski s svojima poticama v rokah, ki sta lepo dekorirani. zlato priznanje,« še poudari Marija in doda, da je za dobro potico potrebno vse: od kvalitete moke, kvasa, orehov ali drugih sestavin do prostora in razpoloženja človeka. Da so pri izdelovanju potic uspešni tudi moški, potrjujejo tudi nekateri sodelujoči na festivalu. Med njimi je tudi Janez Železnik iz Šentjanža v Občini Rečica ob Savinji. »Na tem festivalu sem sedaj drugič. Bil sem udeležen že pred leti, letos pa sem se ponovno odločil sodelovati in prispevati svoj delež k tej dobrodelni gesti, ki je značilna za ta festival. Tokrat sem spekel pet vrst potic, pet okusov. Naredil sem orehov kolač, poleg tega pa še makovo potico z rozinami, pehtranovo in tepkino ter mandeljnovo z janežem. Peka potic mi je v veselje. Ker gredo po razstavi v dobrodelne namene, je to še lepše.« Prireditev je vodil član TD Prebold Tomaž Pančur, prijeten kulturni program pa so prispevali mlad glasbeno-pevski par Ana in Jernej ter učenci glasbene šole Pia Gracl, Katarina Kuzman in Klara Rizmal pod vodstvom mentorja Matica Dolenca, ki so se predstavili s kitarskimi skladbami. Prireditev so z nagovori obogatili župan Vinko Debelak, na novo ustoličena predsednica TD Prebold Simona Žvikart Repnik in Meta Breznik Rojšek iz preboldske enote Doma starejših Franc Salamon Trbovlje. Na koncu pa še preboldski župnik Srečko Hren, ki je potice na razstavi sredi dvorane tudi blagoslovil. Potice so po končani dvodnevni razstavi, tako kot vsako leto, odpeljali v domove za starejše v Spodnji Savinjski dolini in z njimi razveselili oskrbovance teh ustanov ter jim polepšali praznične dni. Prav ta nota dobrodelnosti, ki jo pomagajo uresničiti vsi, ki prinesejo potice in kolače, pa je še toliko večja vrednota tega preboldskega Festivala potic. Cvetna nedelja ponovno cvetela D. N, T. T., B. P. Drugo aprilsko nedeljo so zaznamovali blagoslovi v šope ali butare povezanega pomladanskega zelenja ali oljčnih vej, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. Gre za cvetno nedeljo, ki je zadnja nedelja pred veliko nočjo, največjim praznikom v krščanst- vu, ki obenem uvaja dneve velikega tedna. Z butarama velikankama so se tudi letos izkazali krajani Kaple vasi in Matk, ki so butari prinesli na blagoslov kar nekaj kilometrov daleč. Butare pa so izdelovali tudi drugod po dolini in jih po dveh letih nekoliko brezskrbneje odnesli na Med izdelavo butare pri Grenkovih v Kaplji vasi, kjer butaro izdelujejo vsako leto. blagoslov v cerkve. S prestižnimi butarami velikankami se že vrsto let v naši dolini postavljata Kaplja vas in Matke v Občini Prebold. Tudi letos so iz teh vasi prinesli k blagoslovu vsak svojo butaro velikanko, ki sta tokrat imeli skoraj enako višino, okrog 15 metrov. V preteklih letih je butara iz Kaplje vasi bila kar nekaj metrov višja, letos pa so se zaradi obnovljenih oken na cerkvi sv. Pavla, kjer so lani zaigrale nove orgle, prilagodili višini novih oken. Butaro namreč namestijo ob vhodu v cerkev, kjer stoji lep čas. Do župnijske cerkve, ki je oddaljena od njihove vasi slaba dva kilometra, jo je nosilo kakšnih 25 do 30 fantov in mož. Pri sami izdelavi je sodelovalo še več vaščanov, ki so butaro v sprevodu tudi pospremili do cerkve. Podobno butaro velikanko, ki je v preteklosti bila velika okrog 12 metrov, a okrašena po vsej svoji višini, so prinesli fantje in možje iz pet kilometrov oddaljenih Matk. Svojo butaro pa po blagoslovu odnesejo nazaj v svojo vas, kjer jo postavijo pri vaški kapelici, ob kateri imajo potem prijetno druženje. Drugo butaro velikanko so k blagoslovu prinesli iz pet kilometrov oddaljenih Matk. Med blagoslovom butar, ki ga je pri Aninem domu v Preboldu opravil župnik Srečko Hren. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 4 I april 2022 OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. maj Tradicionalne prvomajske budnice po občini, … Godba Liboje in Godba Zabukovica Naravovrstven pohod "Po Puščavnikovi 6.00 poti", odhod iz Migojnic, PD Zabukovica liga narodov v sedeči odbojki, 10.00-16.00 Zlata igrišča v Šempetru, OK Šempeter Torek, 3. maj Predavanje Andreja Pešca o izgorelosti in 18.00 odnosih, Hiša Sadeži družbe Žalec Preblizu, gledališka predstava, 19.30 Dom II. slo. tabora Žalec Sreda, 4. maj Voden ogled z mag. Alenko Domjan 19.00 po razstavi Sledi slikarske poti Jelice Žuža …, Savinov likovni salon Četrtek, 5. maj Utrip domoznanstva: Kadar družina 19.00 zapoje; družina Galič se predstavi, Dom II. slo. tabora Žalec, MSK Žalec Petek, 6. maj Dan odprtih vrat IHPS: predavanja, 8.00-18.00 delavnice, vodenje po vrtu, prodaja eko sadik zelišč, Cesta žalskega tabora 2 Sushi delavnica za Alenom Rupnikom v 18.00 Hiši Sadežov družbe Žalec, MC Žalec Zabava z ansamblom Modrijani, pri 19.00 Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu Sobota, 7. maj Pohod na Jamnik in Vodiško planino nad Kropo, 6.00 star: pri Mercatorju v Šempeteru, PD Šempeter Pohod na Srebotnik, odhod iz 6.00 Migojnic, PD Zaubkovica Podeželska tržnica Žalec, tržnica pri 8.00-12.00 fontani piv (vsako soboto) 10.00 Akrojoga, 4-urna delavnica, MC Žalec Pesem v maju, cerkev sv. Pankracija 18.00 na Ponikvi, KD Ponikva SoulGreg Artist & BigLights Band, 20.00 koncert, Dom II. slo. tabora Žalec Nedelja, 8. maj Kambreško-Kolovrat, odhod iz 5.00 Migojnic, PD Zabukovica Tenis turnir: Maj Open, igrišča 8.30 pri POŠ Trje, TK Trje 2000 Wings for Life, Ribnik Vrbje, ŠK Žalec, 13.00 ATD Savinjčan in MC Žalec Kitarski koncert: Izidor Tojnko, koncert 17.00 cikla koncertov citrarske glasbe, avla Doma II. slo. tabora Žalec Ponedeljek, 9. maj 16.00 in Kaj nam pa morejo? Priprave na maturo vsak pon.: 18.00 angleščina (16.00), slovenščina (18.00), MC Žalec Zaključek projekta Savinjčani beremo, 19.00 Dom II. slo. tabora Žalec, MSK Žalec Torek, 10. maj "Street music" - večer zabavne glasbe pri 18.00 fontani piv, GŠ Risto Savin Žalec Četrtek, 12. maj Biokovo (Hrvaška), start: pri Mercatorju 4.00 v Šempetru, PD Šempeter (do 15. 5.) Slikarski in arhitekturni prostor, odprtje razstave 11.00 lik. del OŠ SSD v počastitev 150. obletnice rojstva Jožeta Plečnika, Savinov likovni salon Sobota, 14. maj Maribor-Mariborska koča, odhod 6.00 iz Migojnic, PD Zabukovica Demonstracija fraktalne risbe in odprtje 16.00 Promen-art: Fraktalna risba, promenada pri Domu II. slo. tabora Žalec, MC Žalec Naj piva Slovenije 2022 in Vrhunsko z vrhunskim: 17.00 razglasitev piv, vrhunska kulinarika z JRE kuharji in koncert Nike Zorjan, pri fontani piv Ponedeljek, 16. maj Pravljično druženje knjižnice s 17.00 društvom Sožitje, MSK Žalec Praznik vina, kulturni program z vodeno degustacijo in ocenjevanjem vin, 17.00 dvorana KUD Svoboda Griže, Društvo Savinjskih vinogradnikov OŽ Četrtek, 19. maj Gomila, Puchov muzej, odhod iz 7.00 Migojnic, PD Zabukovica Druženje študijsko-bralnega kluba v knjižnici, 16.30 v sodelovanju MSK Žale cin UPI Žalec; S knjigo skozi čas negotovosi, MSK Žalec Koncert Godalnega in Simfoničnega 19.00 orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec, Dom II. slo. tabora Žalec Petek, 20. maj Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, odprtje 16.00 razstave Šolskega centra Celje, MC Žalec Mini kino: risanka Čarobno 18.00 potovanje na luno, MC Žalec Koncert ansambla Igor in zlati zvoki 19.30 30 let, Dom II. slo. tabora Žalec Sobota, 21. maj SPOT Savinjska - orientacija, start: pri … Mercatorju v Šempetru, PD Šempeter (še 22. 5.) Vrhovi prijateljstva, odhod iz 5.00 Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Dan za šport, Športni center Žalec Nasmejte se - večer s Tilnom Artačem in 20.00 njegovo skupino, Dom krajanov Vrbje Ponedeljek, 23. maj Opereta Alica v svetu čudes, GŠ Risto 18.30 Savin Žalec, Dom II. slo. tabora Žalec Torek, 24. maj Opereta Alica v svetu čudes, GŠ Risto 18.30 Savin Žalec, Dom II. slo. tabora Žalec Sreda, 25. maj Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, 18.00 modna ilustracija, MC Žalec Predavanje Gorazda Humarja: 19.00 Sprehod po nazanimivejših starejših mostovih Slovenije, MSK Žalec Četrtek, 26. maj Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, Ne izgubi 18.00 glave - modni naglavni dodatki, MC Žalec Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, Brada 18.00 te'ma rada, delavnica profesionalnega urejanja brade, MC Žalec Četrtek, 27. maj Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, 16.00 Vili Van na obisku, MC Žalec Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, Moja 18.00 nova profi francoska profilka, MC Žalec Žalec fešn week: Obleci svoj dizajn, Pogovor 19.00 z Majo Štamolj Droljc o modi, MC Žalec Dialog: Fantastika - geometrija, odprtje 19.00 razstave Dvorec Novo Celje OBČINA PREBOLD Petek, 1. maj 5.30 Budnica Pihalni orkester Prebold, po občini Prebold Torek, 3. maj … 8.00-9.30 10.00-11.30 Čarografije - razstava fotografij Simone Lustek Vrankar (do 31. 5.), Občinska knjižnica Prebold Fitnes na prostem - Gaj Prebold in Športni park Latkova vas Kako zmanjšati padce v starosti, Društvo Zimezelen (vsak torek), DC Marof Sreda, 4. maj 9.00-13.00 Sprehod ali izlet (v primeru dežja notranje aktivnosti, vsako sredo), DC Marof Četrtek, 5. maj 9.00-13.00 19.00-20.00 Kuharske dobrote (vsak četrtek), DC Marof Potopisno predavanja Ivana Lipičnika: Po Rusiji z motorjem, DC Marof Petek, 6. maj 8.45-10.00 Ali verjamete vase (N. Meznarič), DC Marof … Pohod na Hom, za člane DU Prebold Sobota, 7. maj 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 8. maj 11.30 Glasbeni nastop družine Galič ob 30-letnici delovanja skupine, Planinski dom pod Reško planino Sreda, 11. maj 9.00-11.30 Konoplja v prehrani in komzetiki, DC Marof 12.00-13.30 Konoplja v gradbeništvu in tekstilu, DC Marof Četrtek, 12. maj Predavanje Andreje Pešec: Ženske 19.00 in moški: Kako genialno ravnati drug z drugim?, Občinska knjižnica Prebold Petek, 13. maj Ljubosumje (ni) JE ljubezen (N. 8.45-10.00 Meznarič), DC Marof Sobota, 14. maj 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Ponedeljek, 16. maj S kolesom na vrt, obisk različnih vrtnarij 9.00-13.00 in domačih vrtov (v primeru dežje notranje aktivnosti, vsak pon.), DC Marof Sreda, 18. maj muzejske zbirke Prebold skozi čas, ogled 10.00-12.00 Dan ob svetovnem dnevu muzejev, DC Marof Četrtek, 19. maj Pogovorni večer z člani društva ledvičnih bolnikov 19.00 Nefron Celje, Občinska knjižnica Prebold Petek, 20. maj 8.45-10.00 Recite sebi DA (N. Meznarič), DC Marof Sobota, 21. maj 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 8.00 Pohod po grajskih poteh, zbor pri graščini Letni koncert Pihalnega orkestra 20.00 Prebold, DC Marof Četrtek, 26. maj Pravljična ura s poustvarjanjem, 18.00 Občinska knjižnica Prebold Petek, 27. maj Negativni občutki ekspanzija in vortex 8.45-10.00 meditacija (N. Meznarič), DC Marof 10.30-12.00 Zdravilna moč čajev in čiščenja telesa, DC Marof Sobota, 28. maj Sprehod po šempavelskih gledaliških 7.00-21.00 deskah - otroška gledališka predstava preko spletnega kanala YouTube 8.00-10.30 17 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 31. maj Sprehod po šempavelskih gledaliških 7.00-21.00 deskah - otroška gledališka predstava preko spletnega kanala YouTube Torek, 31. maj s kolesom na sladoled 10.00-13.00 Gremo nakam daleč, DC Marof OBČINA TABOR Četrtek, 28. april Temeljni postopki oživljanja in uporaba 18.00 defibrilatorja, občinska sejna soba Nedelja, 1. maj Šentjurski sejem, središče Tabora - občinska 8.00 stavba in okolica, Občina Tabor Razstave in prodaja izdelkov, pred 8.00-15.00 Domom krajanov Tabor in v dvorani doma ter druge lokacije Sv. Maša in možnost ogleda Plečnikove 9.00 krstilnice (do 19.00), cerkev sv. Jurija Parad konjenikov, hmeljski starešina, 10.00 gasilcev, društev, hramonikarjev, oldtimerjev …, Občina Tabor Slavnostna predaja gasilskega vozila PGD 10.30 Loke, šotor pri Domu krajanov Tabor Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, 11.00 Ribičev travnik, Društvo lastnkov gozdov SSD in ZZG Slovenije Predstavitev Judo kluba Shido 11.00 Tabor, klubski prostori Tabor ima talent, šotor pri Domu krajanov 11.15 Tabor, KD Ivana Cankarja Tabor Zabava z ansambloma Navihani 12.30-22.00 muzikanti in Veseli Svatje, šotor pri Domu krajanov Tabor, PGD Loke Torek, 3. maj Predstavitev projekta Prostofer, Občina 11.00 Taobr, sejna soba in parkirišče za občino Sobota, 7. maj 2. Šentjurski vzpon na Krvavico, start: Loke 9.00 - izhodišče planinske poti, ŠD Tabor OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 1. maj Tradicionalno srečanje na Šmiglovi zidanici, PGD Grajska vas Ponedeljek, 16. maj Metuljček Cekinček, interaktivina lutkovna 17.00 predstava, ZIKŠT 3 jezera, Dom kulture Braslovče 9.00 KULTURA 18 ŠT. 4 I april 2022 Zlato za preboldske in libojske pihalce Prišla bo pomlad D. N. V dvorani KZ Šempeter so 20. aprila pripravili 5. koncert Prišla bo pomlad. Organizirale so ga pevke folklorne skupine Grifon, ki letos obeležujejo tudi 10. obletnico svojega delovanja. Pevke folklorne skupine Grifon so se prvič zbrale pred desetimi leti, ker so začutile, da lahko prispevajo še kaj več kot le plesanje v folklorni skupini. Na začetku jih je bilo dvanajst, nato jih je sedem let pelo sedem, lani se je poslovila še ena in tako jih sedaj prepeva šest. Same pravijo, da so s tem, ko se družijo ob petju, največ naredile same zase. Ob petju pozabijo na skrbi in vsakdanja opravila. Če pa jim s petjem uspe razveseliti še koga, pa je to toliko bolje. Poseben izziv jim predstavlja vsakoletni koncert Prišla je pomlad, ki je postal tradicionalen marčevski dogodek, letos pa se je nekoliko zamaknil. Pevke rade nastopajo. Predvsem so se jih dotaknili nastopi v domovih za starejše, uživale pa so tudi ob petju z najm- T. T. Pevke jubilantke med svojim nastopom, ki so koncert začele in tudi končale. lajšimi v vrtcih. Navezale so stike z drugimi skupinami in se vsako leto preizkusile na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi. Koncert, ki so ga poimenovali tudi čajanka, saj po njem obiskovalce postrežejo s čajem, raznimi sladkimi dobrotami so s svojimi nastopi poleg njih obogatili še otroška folk- lorna skupina OŠ Šempeter z mentoricama Andrejo Plut in Marjetko Usar, vokalna skupina Shalom iz KD Ljubečna, ki jo vodi Aleš Kolšek, ljudske pevke Pušeljc iz Zadrečke doline, ki nastopajo tudi s posebnimi inštrumenti, in Reški bend iz Marije Reke, ki ima rad vesele in šaljive pesmi. Skupaj bralo 416 učencev T. TAVČAR Učence OŠ Braslovče je le dan pred svetovnim dnevom knjige ob zaključku bralne značke (BZ) obiskala Janja Vidmar. Ob zlatem uspehu je predstvnikom KD Godba Liboje, dirigentu Damirju Fajfarju, predsedniku Andreju Pergerju in Alenki Frece čestital tudi župan Občine Žalec Janko Kos. V okviru prireditev, ki jih za spodbujanje razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), je po dveh letih premora drugo nedeljo v aprilu v Ormožu potekalo 25. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Na tekmovanju, ki spodbu- ja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre – godbe, je nastopilo osem slovenskih godb s preko 400 godbeniki. Zlato plaketo s pohvalo sta prejeli dve godbi z našega območja: Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta mag. Marka Repnika (91,5 točke) in KD Godba Liboje pod vodstvom dirigenta Damirja Fajfarja (93 točk). Obrazi – razstava čustev T. T. Razstavo so pripravili na pobudo petošolk OŠ Polzela Goje Lajlar in Maše Mihelič v sodelovanju z otroki iz vrtca, osnovnošolci ter njihovimi starši in sorodniki. Prvošolci, ki so osvojili bralno značko, z Janjo Vidmar, Ireno Kumer, ravnateljem Boštjanom Bradeškom in učiteljicami. Pisateljica z neustavljivo energijo Janja Vidmar je ena najbolj branih mladinskih pisateljic. Njeni žanri so raznoliki. Realistična proza priča o velikem poznavanju sodobnih otrok in najstnikov, njihovega življenja, izražanja in razmišljanja. Čas koronavirusa je dve leti preprečeval obiske pisateljev na šoli, zato sta bila tokratno praznovanje in podelitev še bolj težko pričakovana in navdušenja med bralci ni manjkalo. Prireditev je potekala v dveh delih. Najprej so čas z njo preživeli bralni značkarji od 6. do 9. razreda, nato pa še učenci od 1. do 5. razreda in z vseh treh podružnic, iz Letuša, Trnave in Gomilskega. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Boštjana Bradeška, programu osmošolcev v prvem delu in tretješolcev v drugem delu je pisateljica na preprost, a duhovit način povsem navdušila mlade bralce in njihove mentorje. Poudarila je, da smo s knjigo boljši ljudje in da za knjigo ni nikoli prepozno. Čas z njo je vse prehitro minil. S podpisanimi priznanji so se mladi bralci ponosno slikali. Ob koncu so pisateljica, ravnatelj šole in koordinatorica BZ Irena Kumer bralcem podelili zaslužna priznanja. Posebne čestitke so bile namenjene učencem za devetletno branje, tj. zlatim bralcem, ki jih je bilo v tem šolskem letu 16. Na POŠ Trnava in POŠ Letuš so BZ osvojili vsi učenci (100 %), na Gomilskem 92 %. V Braslovčah jih je od 1. do 5. razreda bralo 96 %, od 6. do 9. razreda pa 50 %. Skupaj je v tem šolskem letu bralo 416 učencev (77 %) od 540 učencev. Z razstave risbic z naslovom Obrazi – razstava čustev NOVA KOLEK C I JA S O NČNIH OČAL V organizaciji društva Dobra ideja so v avli gradu Komenda 15. aprila odprli razstavo risbic z naslovom Obrazi – razstava čustev, ki bo odprta do 7. maja. Ustvarjalci vseh starosti so risali v preprosti tehniki, s svinčnikom, na liste formata A4. Pri postavitvi razstave sta sodelovali tudi likovni strokovnjakinji likovna pedagoginja z OŠ Polzela Urška Juhart, ter Erna Kumperger iz žalskega ateljeja Odsev svetlobe. Na ogled sta postavili dela svojih učencev. Obraz resnice, vesel obraz, pravi obraz, mrk obraz, obraz v poeziji, lep obraz, strašen obraz, markanten obraz ... Toliko je simbolike v obrazu. Ljudje radi opazujemo obraze. Našim možganom opazovanje in prepoznavanje obrazov drugih ljudi vzbujata močne stimulacije. Tudi pri študijah umetniških del so znanstveniki ugotovili, da ob opazovanju portretov, ki z gledalcem vzpostavljajo očesni stik, to v gledalcu sproži močan emocionalni odziv. Eden najbolj znanih primerov je Mona Lisa. Obiskovalce je pozdravila Bina Plaznik, predsednica društva Dobra ideja, ki je predstavila idejo razstave. Kulturni program so v celoti pripravile petošolke Goja Lajlar, Maša Mihelič, Nina Miklič, Glorija Satler in petletna Julija Žohar. Razstava risbic bo na ogled do 7. maja. KULTURA ŠT. 4 I april 2022 Potovali skozi svetlobne dežele 19 Najraje riše z akrilom D. NARAGLAV BINA PLAZNIK V prvi pokoronski baletni predstavi glasbene šole nastopa več kot sto učenk iz vseh baletnih oddelkov. Poklon vseh plesalk na odru Glasbena šola Risto Savin Žalec je pripravila baletno predstavo z naslovom Potovanje skozi svetlobne dežele, ki so jo uprizorili v ponedeljek, 11. aprila, ter v torek, 12. aprila, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. V predstavi so nastopali vsi baletni oddelki, od plesnega vrtca in plesne pripravnice baleta do nadstandardne skupine baleta. Zgodba in tema sta nastajali sproti in spontano, pri tkanju prizorov pa so sodelovale vse plesalke skupaj s koreografinjo. Koreografinja predstave je profesorica baleta Martina Dobaj, ki je končala priznano umetniško akademijo P.A.R.T.S. v Bruslju. Po šolanju je bila sprejeta v profesionalno skupino Rosas priznane koreografinje Anne Terese De Keersmaeker. Kmalu zatem je dobila aranžma v predstavi Williama Forsytha The Vile Parody of Address. Po spletu okoliščin se je vrnila v Slovenijo. Tukaj rada poučuje otroke v različnih izobraževalnih ustanovah. O svojem delovanju v Žalcu pove: »Prej sploh nisem vedela, da v Žalcu obstaja baletni oddelek, tukaj je vse tako domače, toplo, srčno, zelo lepo so me sprejeli. Zelo sem zadovoljna s tem, kar smo dosegli skupaj z otroki. Sem mama, pedagoginja, tehnica, vse v eni osebi. Delujem skozi svoje poslanstvo, kjer so otroci, tam sem jaz.« V predstavi Potovanje skozi svetlobne dežele je nastopalo več kot sto učenk. Tako je z uprizoritvijo zadovoljna Dobaj: »Pri plesu je pomagala cela šola, vključno s starši. Toliko Avtorica ob slikah z motivi žensk Prvo likovno razstavo po “koronski pavzi” so v razstavno-prireditvenem prostoru Svobode Griže konec minulega meseca odprli s pomočjo domače avtorice in članice likovne sekcije KuD Svoboda Griže Mete Srebot - Reki. Kot je ob otvoritvi povedala moderatorka večera Olga Markovič, se je Metino likovno ustvarjanje pričelo pred 14 leti, ko je na ženski večer povabila prijateljice k sebi domov. Da ženske ne bi samo kramljale kot po navadi, si je Meta izmislila ustvarjalni večer. Priskrbela je platna in barve in tako so na večeru risale. Vsem je bilo to všeč in zanimivo, Meta pa si je želela, da bi izdelki dobili prave podobe, zato je na Youtubu gledala, kako se rišejo in senčijo določeni motivi. Svoje pridobljeno znanje Najmlajše plesalke je drobnarij, ki jih je treba urediti, od ličenja do kostumov in popravljanja kostumov, skratka, v zaodrju je pestro. Temo predstave smo izbrale in sestavljale sproti skupaj s plesalkami, precej hitro se je razvila v pravo čarobno zgodbo z osmimi dejanji, ki smo jih naslovile: Svetlobni žarki, V kraljestvu rož, Penice, Smerokaz, Srečanje, Časovne vile, Svetlobne vrtnice in Dežela svetlobnih vrtavk. Imele smo kar nekaj težav s prehladi, veliko vaj nam je odpadlo, pri plesu pa brez neke kontinuiranosti ne gre. Padeta motivacija in kreativnost. Tako sem jim dajala naloge, ki so jih izpolnjevale tudi na daljavo. Vsaka je pobrskala po svoji domišljiji. Najm- Koreografinja Martina Dobaj po uspešni predstavi lajše so risale … Skratka, iz otrok poskušam potegniti tisto najboljše. S predstavo, zgodbo in izvedbo nastopov vseh učenk sem zelo zadovoljna.« Ravnatelj Glasbene šole Risto Savin mag. Gorazd Kozmus, ki je prvič po dvanajstih letih manjkal v dvorani zaradi okužbe s covidom19, je povedal: »Prisoten sem na vseh nastopih, tako mlajših kot tudi starejših, zato je to, da je predstava potekala brez mene, zelo nenavadno. Očitno me pogrešajo prav vsi, tako mentorji kot učenci, zato so mi pripravili video povezavo, da sem si lahko ogledal obe predstavi. Učenke baleta so bile zaradi koronskih ukrepov najbolj oškodovane, saj ni bilo nastopov, pouk na daljavo pa je bil za njih sploh zelo neprimerna zadeva. Po covidu-19 se ne prebujamo mi, ampak dogajanje, kar pomeni prireditve. Brez publike – igrati ali plesati samo med štirimi stenami – ni nič. Plesalci, glasbeniki brez publike nismo nič, nastopanje pred publiko pomeni izpolnjevanje osnovnega poslanstva umetnika in bistvo njegovega obstoja. Prav tako pa predstavlja nepogrešljiv del pedagoškega procesa v vzgoji naših mladih umetnikov.« Mag. Kozmus je napovedal tudi nekaj prihajajočih majskih dogodkov glasbene šole: že 17. maja se v dvorani glasbene šole obeta koncert pihalnega orkestra in harmonikarskega orkestra. 19. maja vabi na koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti v Dom II. slovenskega tabora Žalec, 23. in 24. maja bodo prav tako v žalskem kulturnem domu uprizorili opereto Alica v svetu. 30. maja si lahko v Letnem gledališču Limberk ogledate koncert kitarskega oddelka z naslovom Rock – klasika, od 20. do 27 maja pa bodo potekali sprejemni preizkusi za vpis učencev v 1. razred. je prenašala naprej, ob tem pa je ugotovila, da ji risanje narave ne gre najbolje, zato je začela slikati ženske motive. Pri vsaki sliki se je naučila nečesa novega, največji izziv pa so ji slike v sliki. Najraje riše z akrilnimi barvami, uporablja tudi pastel, večkrat pa doda kakšen dodatek, ki ni ravno barva ali barvica. Ne riše pa samo na platno – prav ji pridejo stari hladilniki ali zarjaveli poštni nabiralnik, na katerega nariše kakšen lep motiv in stvar je spet kot nova. Odprtje je s petjem obogatila mlada pevka Ajda Jevševar, učenka 8. razreda OŠ Griže. Zbrane in avtorico je nagovorila vodja likovne sekcije Griže Lidija Tamše, predsednica sveta KS Griže Olga Markovič pa je razstavo tudi uradno odprla za ogled. Muca Copatarica na Pravljičnem maratonu T. TAVČAR S pravljičnega maratona v Medobčinski splošni knjižnici Žalec V petek, 1. aprila, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že 14. Pravljični maraton. Namenjen je bil najmlajšim bralcem, saj je 2. april mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan se je rodil veliki pravljičar Hans Christian Andersen, ki je avtor nepozabnih pravljic Grdi raček, Cesarjeva nova oblačila, Palčica, Svinjski pastir in Bedak Jurček. Letošnji pravljični maraton je bil v žalski knjižnici posvečen slovenski pravljičarki Eli Peroci, saj je februarja letos minilo sto let od njenega rojstva. Kljub temu da je že nekaj časa ni med nami, so njene pravljice še vedno aktualne in zanimive tudi za današnje mlade bralce. Le kdo ne pozna njenih del Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Stara hiša št. 3, Muca Copatarica in drugih? 85 otrok iz vrtca in II. osnovne šole Žalec je prisluhnilo pravljici Muca Copatarica, ki sta jo pripovedovali Nina Trbovšek in Tina Štrajher. ŠPORT 20 ŠT. 4 I april 2022 Odlična pomlad za taekwondoiste Zakonjšku srebro, Kostanjškovi bron na EP T. TAVČAR D. NARAGLAV Z evropskega prvenstva so braslovški taekwondoisti prinesli 3 bronasta odličja in eno srebrno, Žan Kovačič pa je postal evropski prvak med starejšimi kadeti, v borbah - 50 kg. Dobitniki medalj z evropskega prvenstva s trenerjem Simonom Janom Člani Taekwon-Do kluba SUN Braslovče so zelo uspešno opravili s preizkušnjami v spomladanskem delu letošnjega leta. Na različnih tekmovanjih so njihovi člani, od najmlajših do članskih kategorij, osvojili vrsto medalj. Na tekmovanju Mini Hyong open, ki je potekalo 20. marca Celju, so v kategorijah mlajših in starejših kadetov osvojili skupno 7 zlatih (Marina Banfič borbe, Luka Tajnšek forme, Gaja Stojčević forme in borbe, Žan Kovačič forme in borbe), 5 srebrnih (Brad Flis in Zala Stojčević v formah ter Urban Pogorevc, Emil Banfič in Bruce Martin Flis v borbah) in 6 bronastih kolajn (Urban Pogorevc v formah ter Samo Orehovec, Brad Flis, Samo Tajnšek, Gaja Stojčević in Zala Stojčević v borbah). Največje tekmovanje v prvem delu leta je bilo XXXVI. člansko, XXVII. mladinsko, XIII. veteransko in XI. otroško evropsko prvenstvo v taekwondoju, ki je letos potekalo med 25. marcem in 1. aprilom v Poreču na Hrvaškem. Na podlagi svojega dela ter rezultatov so se v reprezentanco uvrstili Ana Jan, Žan Kovačič in Simon Zajec, na tekmovanju pa jih je spremljal tudi trener Simon Jan. Vsi trije so tekmovali tako v formah kot tudi v borbah in se domov vrnili z medaljami. Ana Jan je med mlajšimi mladinkami v formah črni pas I DAN izgubila proti kasnejši evropski prvakinji iz Češke, v borbah –50 kg pa je po zmagah nad predstavnicama Grčije in Walesa izgubila proti končni evropski prvakinji ter osvojila odlično tretje mesto. Žan Kovačič je med starejšimi kadeti v formah črni pas I DAN izgubil v finalu proti predstavniku Anglije in osvojil drugo mesto, v borbah –50 kg pa je premagal predstavnika Estonije in dva predstavnika Bolgarije ter osvojil naslov evropskega prvaka. Simon Zajec je zaradi študijskih obveznosti in posledično okrnjenih priprav med člani v formah črni pas III DAN premagal nasprotnika iz Latvije in Bolgarije, izgubil proti predstavniku Grčije ter kljub temu osvojil odlično tretje mesto, v borbah –78 kg pa je po zmagi v svoji skupini – premagal je nasprotnike iz Španije, Češke in Grčije – v polfinalu izgubil proti drugemu predstavniku Grčije in ravno tako osvojil odlično tretje mesto. Slovenska reprezentanca je skupaj osvojila 18 medalj, od tega 5 zlatih, 4 srebrne in 9 bronastih, pokal za najboljšo veteranko in pokal za 3. mesto med otroškimi reprezentancami. Takoj naslednji dan po vrnitvi z evropskega prvenstva se je 12 članov kluba SUN udeležilo državnega prvenstva v kickboxingu v disciplini point fighting. Naslov državnega prvaka je v svojih kategorijah osvojilo kar 6 tekmovalcev: Bruce Martin Flis, Brad Flis, Gaja Stojčević in Zala Stojčević med mlajšimi kadeti ter Ana Jan in Žan Kovačič med starejšimi kadeti. Druga mesta so osvojili Emil Banfič, Marina Banfič in Simon Zajec, tretje mesto pa je osvojil Urban Pogorevc. Srebrne v odbojki sede T. TAVČAR ARHIV KLUBA Odbojkarice sedeče odbojke iz OK Šempeter so se pod imenom Robust udeležile prve izvedbe lige prvakinj evropske zveze ParaVolley Europe. Na prvem takem tekmovanju so dobile priložnost za nastop le najboljše evropske ekipe v odbojki sede. Šempetrske odbojkarice so ga Od leve proti desni stoje: trenerja Branko Mihorko in Simon Božič; igralke: Valentina Brik, Tija Vrhovnik, Danica Gošnak, Klara Vrabič, Senta Jeler, Jana Ferjan, Lena Gaberšček in Bogomira Jakin (na vozičku) začele z zmago proti poljski Para Volley Silesii. Od tekmic so bile boljše s 3 : 1. Drugi obračun prvega dne je ekipa OK Šempeter odigrala proti gostiteljicam, Dream Volleyju iz Pise, in izgubila s 3 : 1. Naslednje nasprotnice OK Šempeter so bile odbojkarice madžarske ekipe Mozdulj Mozgaskorlatozottak Sportegyesulete, po hudi borbi so bile s 3 : 2 uspešnejše slovenske predstavnice. Te so zelo dobro igrale tudi v polfinalu turnirja, v katerem so se znova srečale z Madžarkami in tokrat slavile s 3 : 1. V velikem finalu so Šempetranke še enkrat igrale proti Dream Volleyju Pisa in tudi tokrat niso bile kos domačinkam, ki so se veselile zmage s 3 : 1 in zlatega odličja. Šempetrankam je tako na premiernem nastopu v ligi prvakinj pripadlo srebro, Valentina Brik pa je bila izbrana za najboljšo servirko tekmovanja. Na grškem otoku Kreta je v začetku aprila potekalo evropsko prvenstvo v ju jitsu za kadete (U18) in mladince (U21) za leto 2022. Nastopilo je kar 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav, ki so nastopili v štirih različnih disciplinah. Za reprezentanco Republike Slovenije je nastopilo tudi pet članov Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj, ki so vsi nastopili v borbah ju jitsu. Tekmovalka Lena Kostanjšek, ki je nastopila v kategoriji borbe ženske U21 do 70 kg, je v svoji kategoriji osvojila bronasto medaljo, Julijan Zakonjšek pa je v kategoriji borbe moški U21 do 85 kg osvojil srebrno medaljo in naslov evropskega podpr- vaka. Mlade reprezentante in reprezentantki sta na tem tekmovanju spremljala in vodila trenerja Žan Artelj in Tilen Hadolin. Zala Kostanjšek, Nejc Zorec in Timotej Pokrajac so pokazali veliko znanja in hrabrosti ter odlične borbe. Zmanjkalo jim je samo malo športne sreče, pa bi se tudi oni okitili s kakšno medaljo. Klub borilnih veščin Fudoshin je 5. aprila organiziral sprejem za vse domače člane reprezentance v klubski telovadnici v Gotovljah, na katerem se je podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb vsem tekmovalcem zahvalil za uspešno in dostojno zastopanje Republike Slovenije na evropskem prvenstvu ter jim čestital. Julijan Zakonjšek in Lena Kostanjšek Podelili športna priznanja T. TAVČAR Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta na Gradu Komenda 14. aprila pripravili kulturno-športno prireditev, na kateri so 15 zaslužnim športnicam in športnikom ter športnim delavcem podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih za leto 2021. Srebrni znak zveze so prejeli Jože Kotnik, Jože Krk in Tomaž Satler. Srebrne plakete zveze so prejeli Zoja Avžner, Marko Božiček in Tim Javšnik, bronaste plakete zveze pa Aleksej Benjamin Derča, Taja Ferlež, Pia Zoja Glavnik, Domen Hohnjec, Aneja Jesenek Rovšnik, Milan Koren, Domen Orož, Dani Pfeifer in Nuša Železnik. Gosta prireditve sta bila prejemnika olimpijskih medalj z zimskih olimpijskih iger Tim Mastnak in Gloria Kotnik in glasbenik Jan Potrč. ŠPORT ŠT. 4 I april 2022 21 Tekmovalni in pohodniški izziv P. KAVČIČ BINA PLAZNIK V drugem aprilskem vikendu so pripravili Savinjski K6 trail in DP v gorskem kronometru. Pozitivni duh na štartu traila v Limbergu Atletsko društvo Savinjčan je v sodelovanju z Mladinskim centrom Žalec in Študentskim klubom Žalec poskrbelo, da je bilo drugi vikend v aprilu na južnem hribovju naše doline zelo živahno. Kljub muhastemu vremenu se je festivala pohodništva in gorskega teka Snow monkey udeležilo veliko prijateljev gibanja v naravi. Sobota je bila v znamenju tekmovalnega dela traila Savinjskih K6. Teka se je udeležilo več kot sto tekmov- alcev. Dobrih 26 kilometrov dolgo progo, zabeljeno s skoraj 2000 višinskimi metri vsote vzponov, je najhitreje premagal državni reprezentant v gorskih tekih Gašper Bregar (Ljubljana). Pot preko Bukovice, Gozdnika, Kala, Mrzlice, Kamnika in Šmohorja je zmogel v 2 urah, 43 minutah in 39 sekundah. To je nov rekord proge, dosežen kljub razmočenemu terenu in sodri, ki je del proge spremljala nastopajoče. V ženski konkurenci je pokal dvignila Tanja Kompan iz Zg. Besnice (čas 3.24.46). Drugo mesto je osvojila najvišje uvrščena domača občanka Tina Kapitler iz Galicije, ki je za zmagovalko zaostala slabih dvajset minut. Pohodniški del K6 so organizatorji zaradi slabe vremenske napovedi podaljšali na dva dni. Zahtevnega izziva se je lotilo skoraj 300 pohodnikov, ki so ob prihodu v cilj dobili spominsko kolajno. Na startno-ciljnem prostoru v letnem gledališču Limberk tako zadovoljnih obrazov ni manjkalo. Festival, ki je pritegnil ljudi iz vseh koncev Slovenije in celo tujine, ima obetavno športno in turistično prihodnost. Tokrat smo na prireditvi pogrešali ambasadorja traila Matica Čačuloviča. Eden naših najboljših stezičarjev je bil namreč na tekmi svetovne serije v Istri, kjer je na 128-kilometrski preizkušnji v svoji kategoriji prišel do tretjega mesta, absolutno je bil peti. Odličen rezultat so z gromkim aplavzom nagradili tudi prisotni v Limberku. V nedeljo je ATD Savinjčan izpeljal še 8. tekaško-gorski kronometer Bukovca. Na tekmovanju, ki je v vseh mlajših kategorijah štelo za državno prvenstvo, je bil najhitrejši mladinec Maj Pritržnik (AD Kladivar), ki je na Bukovico pritekel v 9 minutah in 32 sekundah, pri dekletih pa še ne 16-letna Sara Bilban (Šmarnogorska naveza) s časom 11.09. Rokometašice tretje v Pokalu Slovenije L. K. ŠPELA JAMBRIŠKO Anej Kač z osvojenima pokaloma v rokah Savinjski hokejist državni prvak D. N. OSEBNI ARHIV Mladi hokejist Anej Kač, učenec 5. razreda OŠ Šempeter, je skupaj s svojo ekipo mlajših dečkov Hokejskega kluba Celje letošnjo sezono zaključil z izjemnim dosežkom. Pod okriljem trenerja Domna Ramšaka so člani selekcije U13 postali državni prvaki in zmagovalci mednarodne IHL lige, v kateri je letos tekmovalo deset klubov, med njimi tudi dva avstrijska. Skozi vso sezono so zabeležili le dva poraza, v finalu pa so s tremi dobljenimi tekmami gladko premagali avstrijski Kac. Anejeva pot do uspeha se je začela pri dobrih petih letih. Takrat je na željo svoje mame prvič obul drsalke in stopil v ledeno dvorano Celje. Kaj kmalu je oblekel hokejsko opravo in se pridružil takratni ekipi U6. Trener Domen Ramšak, ki je že od samega začetka videl potencial v tej ekipi in Aneju ter verjel v fante, je s pomočjo ostalih trenerjev in pomočnikov prenašal znanje na mlade upe. Tako so se skozi leta z ogromno truda, discipline, odrekanj, borbenosti, zmag, porazov, uspehov in razočaranj kalili in postali nerazdružljiv tim, željan zmag in uspeha. ŠPORT NA KRATKO T. T., L. K. ODBOJKA Igralke SIP Šempetra so v obeh tekmah za 3. mesto v državnem prvenstvu proti ekipi GEN-I Volley iz Nove Gorice izgubile s 3 : 0 in tako osvojile četrto mesto. Mladinke so zaključile z državnim prvenstvom v odbojki. V Šempetru so na finalnem turnirju nastopile odbojkarice SIP Šempetra, Formisa, Nove KBM Branik in Braslovč za naslov državnih prvakinj, ki so ga osvojile igralke Nove KBM Branik iz Maribora. Šempetranke so po porazu v polfinalu proti Formisu na tekmi za 3. mesto z 2 : 0 premagale Braslovče in se veselile bronaste medalje. Dečki združene Savinjske ekipe ŠD Braslovče so v zadnjem krogu 1. lige v OŠ Bršljin, Novo mesto, z rezultatoma 2 : 0 premagali ekipi MOK Kočevje in Krka. Fantje so osvojili 2. mesto in se bodo konec meseca maja na finalnem turnirju osmerice borili za naslov državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov. KOŠARKA V košarkarski ligi Nove KBM so Hopsi v drugem delu tekmovanja v 8. kolu lige za obstanek gostovali v Rogaški Slatini in srečanje izgubili z rezultatom 116 : 99. KARATE Mlada žalska članska ekipa se je po veliko smole v ligaški sezoni veselila tretjega mesta v Pokalu Slovenije. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka si je po slabši sezoni v ligaškem delu tekmovanj priborila tretje mesto v Pokalu Slovenije, potem ko je v polfinalu izgubila proti Celjankam in v finalu za tretje mesto premagala Ptujčanke. Pot do tretjega mesta v Pokalu Slovenije so si žalske rokometašice najprej utrle z oktobrsko zmago v osmini finala proti Litiji (33 : 31), v četrtfinalu februarja pa še z zmago proti Savi Kranj s 25 : 33. S tem so si prislužile udeležbo v finalu najboljših štirih ekip, ki je bilo drugi april- ski vikend na Ptuju. V boju najboljših štirih izmed šestnajstih ekip, ki so se letos borile v Pokalu Slovenije, so se poleg Žalčank in domačink s Ptuja spopadle še državne prvakinje Krim Mecator in celjske ekipe Z’dežele. Žreb je Žalčankam v polfinalu namenil ravno Celjanke, ki so letos v ligaškem delu celo v boju za najvišja mesta 1. državne rokometne lige. Pričakovano je ekipa RK Zelene Doline Žalec proti njim izgubila s 40 : 19 (20 : 5). Potem pa so se žalske rokometašice odlično odrezale proti domačinkam, ekipi RK Ptuj, in jih s srčno in odločno borbo premagale z rezultatom 31 : 28 (13 : 15) ter osvojile tretje mesto. Nekoliko manj se je žalski članski ekipi posrečila ligaška sezona v prvi ženski rokometni ligi, v modri skupini najboljših, iz katere je izpadla in se bori med osmerico šibkejše zelene lige za končni rezultat sezone. Zaenkrat je zabeležila poraz in povratno zmago proti ekipi Vrhnike. Žalska ekipa je to sezono štartala z zelo mladimi igralkami in brez nosilk igre, z veliko manj udarno ekipo kot v prejšnjih sezonah, potem pa so imele še veliko smolo s poškodbami, ki so dodatno skrajšale klop, in s koronskimi premori zaradi okužb. V Bratislavi na mednarodnem karate tekmovanju 42. Grand Prix Slovakia, ki se ga je udeležilo preko 1500 tekmovalcev iz 30 držav, je član Karate kluba Žalec Stefan Joksimović po zmagah nad Slovakom, Nemcem, Poljakom in Avstrijcem osvojil 1. mesto v kategoriji člani +84 kg. Žiga Suša iz KK Žalec je žal boje končal že v prvem kolu s porazom proti Latvijcu. Sobota, 21.maj od 10 ure dalje Športni center Žalec 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI AVTORJI Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP ZA MAJ 2022 OVEN Najpomembnejši dogodek v drugem pomladanskem mesecu maju je vstop Jupitra, dobrotnika med planeti, v vaše znamenje, kar se zgodi 10. maja. To vsekakor obeta nove priložnosti, nove začetke … Do 25., ko bo vaš vladar Mars še potoval v vam predhodnem znaku ribi, še ne boste imeli prave energije. Po tem datumu pa se pripravite na akcijo! Venera, ki jo boste gostili večji del meseca, vas bo naredila privlačne in zanimive. Zato se obeta veliko prijetnih trenutkov, tudi v dvoje! BIK Maj je tradicionalno vaš mesec. V prvih treh tednih bo sonce potovalo po biku, kar vam prinaša veliko vitalne energije in dobrega počutja. Vaša vladarica Venera bo večji del meseca v ognjenem ovnu, zato strasti v vašem delovanju ne bo manjkalo! Od 28. dalje pa vstopi v bika, zato boste šarmantni in zelo privlačni! Velika previdnost velja v času okoli polne lune, ko nastopi tudi popoln lunin mrk nasproti vašega znaka v škorpijonu! DVOJČKA Vaš vladar Merkur potuje po dvojčku, kar je odlično za delo, dogovarjanje, učenje, nakupe … Vendar pazljivo … 10. v mesecu se obrne v t. i. retrogradno smer in se 23. celo vrne v predhodno znamenje v bika. V tem času boste upočasnili svoj tempo, naredili tudi obračun glede dogodkov v preteklosti, kar bo najbolj očitno ob polni luni in mrku 16. maja. Namenite dovolj pozornosti svojemu počutju in zdravju! RAK V prvih treh tednih meseca maja boste imeli ogromno energije, ne boste se ustavljali pred ovirami. Čas okoli polne lune, ki nastopi 16. v mesecu istočasno s popolnim mrkom vaše vladarice lune, je lahko precej problematičen. Čustveno boste izpostavljeni, občutljivejši, za nameček pa vas bo R Merkur spominjal na neprijetne pretekle dogodke. Ne dovolite si jemati energijo, svoj pogled usmerite v prihodnost! LEV Več planetov v sorodnem znamenju prinaša odlično energijo, srečne okoliščine in romantiko! Kaj lepšega bi si še lahko želeli? Tudi za vas velja velika pazljivost okoli polne lune in popolnega luninega mrka, ki bo 16. maja. Pazite na svoje reakcije, besede in dejanja v tem času! Slednje je še toliko bolj pomembno, ker bo sočasno R Merkur prinašal močan vpliv preteklosti. Na silo ne smete delovati, prav tako ne v afektu! DEVICA Vaš vladar Merkur bo pričel po koncu prve tretjine meseca svojo retrogradno pot, kar za vas predstavlja dvojno močan vpliv. Merkur je namreč vaš naravni vladar! Previdnost velja v komunikaciji, v dogovarjanju, prometu … Informacije preverite dvakrat, saj lahko mimogrede pride do napačnega razumevanja. Ne sprejemajte pomembnejših odločitev. Tudi za vas je čas okoli 16., ko bo ob polni luni tudi popoln mrk, precej izpostavljen, vi pa občutljivejši. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo potovala po strastnem ovnu, zato boste bolj temperamentni. Vendar velja previdnost, saj ste lahko tudi prehitri ali celo premalo premišljeni, še zlasti zaradi vpliva R Merkurja od 10. v mesecu dalje! Opozorilo velja tako za denarne zadeve kot tudi za medosebne odnose. V vaše delovanje je treba vnesti več taktnosti in umirjenosti. V zadnjih dneh meseca, tudi z vstopom vaše vladarice Venere v domače znamenje bika, se bodo strasti in morebitne napetosti vnesle in vi boste lažje zadihali. ŠKORPIJON Oba mrka, sončev konec aprila v vam nasprotnem znaku bika in popoln lunin, ki bo nastopil v vašem znaku ob polni luni 16. maja, izrazito vplivata na vaše počutje. Vpliv mrkov je dolgotrajen in prinaša potrebo po preobrazbi v partnerskih odnosih ter tudi v režimu preventive glede zdravja in počutja. Zagotovo boste hoteli obrniti marsikaj v svojem življenju na novo in tukaj vam bo v veliko pomoč tudi naklonjeni Mars, ki vas bo oskrboval z obilico energije! STRELEC Tudi na vas bosta vplivala oba mrka, tako aprilski kot majski. Zagotovo boste sprejeli nekaj dobrih sklepov, kako izboljšati svojo psihično in fizično kondicijo. Večje število planetov v sorodnem znaku vam bo v tem času v lepo oporo, zato vam energije in moči ne bo manjkalo. Tudi na čustvenem področju vas čakajo prijetne urice, saj bo Venera skrbela za odlično vzdušje. KOZOROG Maj bo mesec, v katerem se boste lahko večkrat izkazali. Cilji, ki ste si jih zastavili v preteklosti, vam bodo vedno bližje in uspešno se boste spopadali z vsakodnevnimi izzivi. Sprejem pomembnejših odločitev pa se v tem mesecu odsvetuje zaradi obeh mrkov ter tudi zaradi R Merkurja, ki lahko povzroči kakšen zastoj ali zmešnjavo. Počakati bo treba na primernejši čas! Bolj kot se bo mesec bližal koncu, lepši bodo obeti na ljubezenskem področju! VODNAR RIBI Več pozornosti bo namenjene domačim zadevam, družini in tudi nepremičninam. Imeli boste priložnost urediti zadevo iz preteklosti, kar bo za vas predstavljalo pravo olajšanje. Izredno marljivi boste, vaša pridnost se bo obrestovala v dobrih rezultatih. Pripravljeni boste spremeniti tudi katerega od svojih pristopov, kar se bo izkazalo za dobro odločitev. Tudi na prijatelje ne boste pozabili, čaka vas kar nekaj prijetnih srečanj. Mars bo večji del meseca, vse do 25., potoval po vašem znaku in vam nudil veliko energije. Iz dneva v dan boste postajali bolj energični in prodorni, uspeh se vam zagotovo nasmiha. Višek energije morate porabiti tudi z več gibanja ter rekreacije. Venera, kraljica ljubezni, bo že drugi dan v maju prestopila v ovna, kar bo spodbudilo strast in v vaših razmerjih bo ponovno zagorela iskrica! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 4 I april 2022 Priznanja mladim raziskovalcem T. TAVČAR Mladinski center Žalec je v nagradnem natečaju za logotip mladega raziskovalca izbral izdelek Jaka Žagarja s I. OŠ Žalec pod mentorstvom učiteljice Neli Šuler. Mladi raziskovalci iz OŠ Šempeter z županom Jankom Kosom Komisija za natečaj akcije »Mladi raziskovalec 2022« pri Občini Žalec je v sodelovanju z OŠ Šempeter v četrtek, 21. aprila, predstavila zaključek letošnjih raziskovalnih nalog. Učenke in učenci OŠ v Občini Žalec so izdelali 21 raziskovalnih nalog s sedmimi različnimi tematskimi področji. Uvodoma sta zbrane nagovorila ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer in župan Občine Žalec Janko Kos. Nato je sledilo zabavno tekmovanje preko spletne aplikacije Kahoot; tekmovalci so morali pokazati znanje, ki se nanaša na teme iz raziskovalnih nalog. Na letošnjem javnem natečaju Mladi raziskovalec 2022 je bilo razpisanih osem tem, v okviru katerih so mladi raziskovalci pod mentorstvom učiteljic in učiteljev izdelali 21 raziskovalnih nalog. Razpisane teme so bile: ostal bom zdrav, odnosi med ljudmi, pouk v prihodnosti, športni izzivi, popotnik v domačem kraju, skrb za varnost in okolje, ljudje in varčevanje ter likovna umetnost v domačem kraju. Pri nastajanju raziskovalnih nalog so letos sodelovale štiri osnovne šole (I. OŠ Žalec s 5 nalogami, OŠ Griže s 4 nalogami, OŠ Petrovče s 4 nalogami in OŠ Šempeter z 8 nalogami), 26 mentorjev in somentorjev ter preko 120 učenk in učencev. Raziskovalne naloge so recenzirali strokovnjaki z različnih področij. Po zaključenem javnem natečaju so vse raziskovalne naloge predane v hrambo domoznanskemu oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec, kjer bodo trajno na razpolago vsem zainteresiranim in znanja željnim. Novost pri letošnji izvedbi natečaja je tudi ta, da je Mladinski center Žalec izpeljal nagradni natečaj za logotip mladega raziskovalca. Izbran je bil izdelek Jake Žagarja s I. OŠ Žalec pod mentorstvom učiteljice Neli Šuler. Izbrani logotip krasi pohvale MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 za mlade raziskovalce in njihove mentorje. Poleg tega bo logotip krasil tudi bilten raziskovalnih nalog Mladi raziskovalec 2022, kar je tudi novost letošnjega natečaja. V biltenu je opisan natečaj, poleg tega pa so objavljeni povzetki z navedbo avtorjev in mentorjev vseh 21 izdelanih raziskovalnih nalog. Knjižni sejem na I. OŠ Žalec L. K. V počastitev treh aprilskih praznikov knjig – mednarodnega dneva knjig za otroke 2. aprila, dneva slovenske knjige 20. aprila ter svetovnega dneva knjig in avtorskih pravic 23. aprila – so v šolski knjižnici I. OŠ Žalec v četrtek, 7. aprila, pripravili knjižni sejem, ki se ga je udeležilo okoli 200 učencev. »Učenci so najprej v knjižnico prinesli knjigo, ki so jo že prebrali in so jo bili pripravljeni deliti še s kom drugim. Vanjo so lahko po želji napisali posvetilo naslednjemu bralcu ali bralki. Prejeli so kuponček, ki so ga nato zamenjali za drugo knjigo. Tako je imela naša tržnica lepo število raznovrstnih knjig – zgodbic, pravljic, stripov, mladinskih romanov, pesmic itd. Tržnice izmenjave knjig so se udeležili tudi učitelji,« sta povedali knjižničarki Urška Jauševec in Karmen Krivec. »Osnovni cilj tovrstne aktivnosti je vzbuditi večje zanimanje za branje in knjigo med mladimi, poleg tega pa takšna dejavnost vodi tudi k izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanju odgovornosti do sočloveka, medgeneracijskemu spoznavanju in učvrstitvi povezovanja med posamezniki ter spoznanju, da nam prav knjige podarjajo intimen čas samo zase. Učenci so izrazili željo, da bi sejem kmalu spet ponovili,« sta še pojasnili. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 4 I april 2022 23 Veselijo se norega vzdušja na Evroviziji Od korenin do neba BINA PLAZNIK D. NARAGLAV ALEKSANDER RADIČ, JANJA ŠOLINC, TILEN KRIŽNIK O pripravah članov zasedbe LPS na letošnjo Evrovizijo smo se pogovarjali z bobnarjem Gašperjem Lupičem s Polzele in kitaristom Markom Semejo iz Letuša. To je naslov knjižnega prvenca devetošolke waldorfske šole v Žalcu Tare Janjič iz Griž. Zmagovalci Eme 2022 so letos postali mladi člani skupine LPS (Last Pizza Slice) s pesmijo Disko. Slovenijo bodo tako zastopali na izboru Evrovizije v Torinu, ki bo potekal od 10. do 14. maja. Gre za pesem, ki gre zlahka v uho in ima nekaj retro pridiha. Njihov stil glasbe zajemajo funk, jazz, rock in pop. Trije člani zasedbe so gimnazijci, dva pa študenta prvega letnika. Z izjemo najmlajše Zale, ki je v skupino prišla in je dijakinja I. gimnazije v Celju, jih je združila Gimnazija Celje – Center, kjer tudi vadijo. Stari so od 17 do 19 let. Žalska publika jih je spoznala na lanskem dogodku Stresi oder. Svoj prvenec je Tara Janjič občinstvu predstavila v sredo, 20. aprila zvečer, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v pogovoru s knjižničarko Ireno Verbič. Knjižnica je bila tokrat skorajda premajhna za vse, saj so na dogodek prišli sorodniki, sosedje družinski prijatelji, znanci in tudi drugi Savinjčani, ki so želeli spoznati Taro in njen knjižni prvenec, ki je za tako mlado dekle svojstven dosežek. Prijetno presenečenje so Tarinim staršem, starim staršem in Tari s svojo udeležbo bili prijatelji z Nizozemske, kjer je Tara s starši nekaj časa tudi živela. Spoznala je različne načine izobraževanja in veliko otrok iz popolnoma drugačnih okolij. V knjigi opisuje prvobitno povezanost med človekom, ki ga simbolizira deklica Adara, in naravo, ki jo simbolizira hrast. Zgodba govori o naravnem ciklu življenja od rojstva, življenja in ljubezni do smrti. S svojo minljivostjo opozarja na neizpodbitno dejstvo, da je človek del narave. »Sem oseba, ki se zanima za okoljevarstvo, saj je naš planet tudi naša prihodnost. Nikoli nisem razumela, zakaj bi kdo želel toliko škodovati Zasedbo sestavljajo Celjani Filip Vidušin, pevec in akustični kitarist, Žiga Žvižej na klaviaturah in Zala Velenšek na bas kitari ter dva Savinjčana Gašper Hlupič s Polzele na bobnih in na kitari Mark Semeja iz Letuša. Poleg intenzivnih priprav na evrovizijski nastop so se sredi aprila v živo predstavili hrvaški publiki v oddaji Zvijezde pjevaju ter evrovizijski publiki v Amsterdamu na prireditvi Eurovision in Concert. Za naš časopis Utrip sta Gašper in Mark povedala, o tem, kako potekajo priprave na ta velik nastop. Najprej čestitke za odlično uvrstitev in vse uspehe, ki jih žanjete. Zasedba LPS (Last Pizza Slice) Gašper: »Priprave potekajo zelo v redu. Za imidž skrbimo sami, vendar nam pri tem pomaga RTV Slovenija. Prav tako za koreografijo in vse druge stvari, povezane z nastopom, skrbi RTV. Vsi smo z napredkom zelo zadovoljni.« Mark: »Glavno besedo pri nastopu in imidžu imamo sami. Seveda nam na pomoč priskoči RTV, s katerim pripravljamo zanimiv nastop.« Ali vse skupaj poteka, tako kot ste si zamišljali, da poteka, če si Gašper Hlupič Zelo zgodaj ste uresničili sanje vsakega glasbenika, da bi nastopal pred množicami ter imel veliko oboževalcev svoje glasbe in medijske pozornosti. Kako prenašate vse skupaj? Ste se že kaj utrdili ali morda bolj utrudili? Gašper: »Vse skupaj je za nas seveda neka nova izkušnja. In kot z vsako novo izkušnjo so tudi s to prišli nekateri izzivi, na katere sprva nismo bili najbolj pripravljeni. Najbolj nas je presenetila količina intervjujev, za katere smo bili zaprošeni, in ti so na začetku porabili veliko našega časa. To nas je najprej malo utrujalo, saj smo imeli poleg vseh medijskih obveznosti tudi veliko šolskih ter seveda evrovizijskih, vendar smo se sčasoma navadili dajati izjave in so nam sedaj te že celo v zabavo.« Mark: »Imamo veliko dela in je precej naporno, vendar smo zelo hvaležni za vso podporo in priložnost, da se pokažemo tako veliki publiki in na tako velikem odru.« Kako potekajo priprave? Kdo bo poskrbel za imidž, koreografijo in vse potrebno za nastop na Evroviziji? slaven? Vam je všeč realnost ali so se vaše predstave kaj razlikovale od resničnosti? Gašper: »Mislim, da se nihče od nas ni preveč poglabljal v to, kako je biti slaven. Kot smo že večkrat omenili, se na Emo freš nismo prijavili z namenom, da zmagamo, prav tako Mark Semeja pa tudi v kasnejših krogih nismo razmišljali o življenju po zmagi, saj te nismo pričakovali. Realnost nam je vsekakor všeč, saj lahko svojo glasbo predstavljamo mnogo širšemu krogu poslušalcev, kot pa je bilo to možno še pred nekaj meseci.« Mark: »Definitivno je vznemirljiv občutek, sploh ko nas kdo prepozna zunaj. V ozadju je več dela, kot sem si predstavljal, vendar imamo veliko podpore, sploh od svojih staršev.« Kljub temu se vedno najde kdo, ki mu kaj ni všeč. Predvidevamo pa, da v večini uživate podporo občinstva in okolice? Gašper: »Kolikor lahko zasledimo na komentarjih na spletu, je veliki večini ljudi naša pesem všeč, kar nas neizmerno veseli. Prav tako od ljudi iz okolice prejemamo veliko pohval in te nam pomenijo največ.« Mark: »Da, večinski odziv je bil pozitiven, kar nam zelo veliko pomeni.« Česa se najbolj veselite pri nastopu na Evroviziji in ali je prisotne kaj treme? Gašper: »Pri nastopu na Evroviziji se najbolj veselimo vseh ljudi, ki bodo lahko tam prisotni v živo. Veselimo se norega vzdušja, ki je prisotno na vsakem evrovizijskem dogodku. Osebno še ne čutim nobene treme.« Mark: »Najbolj se veselimo edinstvene izkušnje in vseh novih ljudi, ki jih bomo spoznali. Prisoten je kanček treme, vendar bo ob vseh vajah, ki jih imamo pred velikim nastopom, zagotovo izginil.« Dekletu in fantom zaželimo srečno na Evroviziji ter veliko navdiha in ustvarjalnosti v prihodnosti. ilustrirala. Zaradi nizozemskih prijateljev in življenja v tej deželi je knjižica izdana tudi v angleškem jeziku. V tem jeziku jo je Tara, kot je povedala, tudi najprej napisala in šele nato prevedla v slovenščino. Na vprašanje, od kod ideja za knjigo, pa je povedala: »Pravzaprav se je pričelo kot projektna naloga za šolo. Sprva nisem vedela, kaj bi naredila, in »Vsebina je sicer kratka, a zato nihče nima izgovora, da mu knjige ni uspelo prebrati.« mami mi je predlagala, naj napišem knjigo za otroke. Začela sem pisati, kot sem vedela in znala, osredotočena na sporočilo, ki ga ta zgodba v knjigi tudi ima. Zgodbo sem sčasoma razvila in dokončala. Vsebina je sicer kratka, a zato nihče nima izgovora, da mu knjige ni uspelo prebrati,« je še dejala Tara, ki je v predgovoru v knjigi zapisala: »Za obstoj človeštva in našega planeta je pomembno, da ohranimo našo prvobitno povezavo z naravo. Kajti če izgubimo naravo, bomo izgubili sebe in svet, Tara med predstavitvijo svoje knjižne zgodbe planetu. Želim si, da bi se vse več ljudi zavedalo, da je treba to zaskrbljujočo situacijo z naravo in okoljem popraviti, izboljšati,« je v uvodu pogovora s knjižničarko povedala Tara in dodala: »Poleg tega se ukvarjam še z drugimi stvarmi, ki me bolj ali manj veselijo, in se dnevno potapljam v svojih mislih. Veliko se mi je že pripetilo v teh letih, odkar sem na svetu. Ena največjih sprememb je bila selitev iz ene države v drugo. Edina stvar, ki se ni spremenila – poleg moje družine, ki mi vedno stoji ob strani –, je to, da plešem. Vse ostalo (prijatelji, šola, okolica …) se je bistveno spremenilo in tako so se spremenile tudi ostale dejavnosti, za katere se zanimam. Nekateri pravijo, da sem umetniška duša, a ne vedo, da sem ena tistih, ki razmišlja v številkah, drugi pravijo obratno. Sama ne vem, h kateri strani se bolj nagibam. Včasih sem nagnjena bolj k eni, drugič k drugi strani. Vem pa, da imam velike želje in visoko postavljene cilje …« Morda je med temi cilji tudi postati pisateljica. Korenine je pognala s svojo kratko zgodbo, zajeto v njeno knjigo – knjižico, ki jo je sama tudi ki nam nudi prostor in vse pogoje za bivanje. Ne bo nam pomagalo, če naše napake sicer popravimo, a jih nato znova ponovimo. Človek slepo verjame, da je močnejši od narave, zato ker se boji njene moči. Prav vsak posameznik mora naravo spoštovati. »Za obstoj človeštva in našega planeta je pomembno, da ohranimo našo prvobitno povezavo z naravo. Kajti če izgubimo naravo, bomo izgubili sebe in svet, ki nam nudi prostor in vse pogoje za bivanje. Ne bo nam pomagalo, če naše napake sicer popravimo, a jih nato znova ponovimo.« Našim globalnim problemom lahko naredimo konec le, če se jo dokončno naučimo spoštovati: da obnovimo našo povezanost z naravo, zaživimo v sožitju z njo. V tem leži ključ vseh naših težav s svetom.« 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2022 Sezona iz sanj PETER KAVČIČ BINA PLAZNIK Z dvaindvajsetletnim Timijem Zajcem, našim skakalnim asom iz Hramš, o do sedaj najboljši sezoni Sanje o velikih dosežkih, kolajnah in naslovih so del zgodbe domala vsakega športnika. So kot napoj, ki tudi v najtežjih trenutkih daje zagon za delo in vztrajanje na začrtani poti. Uresničitev je dana le nekaterim. Del svojih sanj je letos doživel naš skakalni as Timi Zajc. Glede na njegov potencial bi težko rekli, da se je po sezoni moral uščipniti, da bi se prepričal, da vsi njegovi zadnji fantastični dosežki niso le sanje, ampak resničnost. Skozi celotno otroško in mladinsko kariero je namreč napovedoval velike stvari tudi na največjih članskih tekmovanjih, a izkušnje kažejo, da mnogim z velikim potencialom v svetu odraslih potem ne uspe. Timi je v zadnji sezoni, kot se za asa spodobi, blestel na največjih tekmah. Olimpijsko zlato na tekmi Vsaka ima svojo zgodbo, a skakalni as iz Hramš pravi: »Srebrna kolajna s svetovnega prvenstva letalcev v Vikersundu mi pomeni največ. Je vendarle posamična lovorika, do katere si prišel le s svojim dosežkom. Super vesel sem sicer vseh. Toliko kolajn nisem pričakoval. Na olimpijskih igrah sem imel najprej le željo priti v ekipo, potem pa mi je na ekipnih tekmah steklo kot po maslu.« Čeprav je Timi v zadnji sezoni na tekmi svetovnega pokala stal na stopničkah že decembra v Engelbergu, se je njegov letošnji skakalni razcvet začel prav z olimpijskimi uspehi. »Ko se naslednje jutro po osvojeni olimpijski kolajni zbudiš, se zaveš, da ti je uspelo nekaj velikega. Verjetno sem zato lahko nadaljeval bolj Timiju Zajcu je športna prepoznavnost prinesla tudi več izkušenj v komuniciranju z mediji. mešanih ekip in srebro na moški ekipni tekmi sta dosežka, ki ga uvrščata v hram velikih slovenskih olimpijcev. Naslov svetovnega podprvaka v poletih in status udarnega člana najboljše letalske reprezentance na svetu sta naslednja velika podviga. Na prestižnem domačem zaključku svetovnega pokala pod Poncami je bil najboljši v posebni razvrstitvi Planica 7, za popoln zaključek se mu je za las izmuznil le mali kristalni globus v letenju. Pošteno ga je z globokim poklonom privoščil rojaku Žigi Jelarju. Pred tem je v Oberstdorfu vknjižil še drugo zmago na tekmah svetovnega pokala. Sezona je bila dolga, naporna, stresna in polna uspehov. Človek verjetno po koncu potrebuje nekaj časa, da naredi inventuro v glavi? »Še vsaj teden dni po zadnji tekmi ni bilo časa za oddih. Reprezentanti smo imeli še precej obveznosti, tudi z glavo smo bili še vedno pri skokih. Potem pa je prišel čas za oddih, za vsaj delni odklop. Po tako uspešni sezoni je seveda premor precej bolj brezskrben. Z velikim veseljem se bom lahko tudi lotil priprav na novo sezono, saj vem, da je način dela pravi in da velike spremembe, ki prinašajo negotovost, ne bodo potrebne. Sam v teh dneh uživam predvsem doma, morda bom skočil na krajši dopust še kam drugam. Je pa odmor seveda aktiven, saj pogosto tečem ali občasno kolesarim.« Štiri velike kolajne so se zableščale na njegovih prsih, prve res velike, osvojene v članski konkurenci. sproščeno. Sproščenost pa je ključ do uspeha, saj na silo v skokih ne gre. Ko sem sproščen, sem konkurenčen najboljšim. Pri smučarskih tekmah je meja med vrhunskim in podpovprečnim skokom zelo, ampak res zelo tanka. Tako kot te lahko en vrhunski skok dvigne, te lahko slab skok dotolče za dlje časa. Zato je v tem športu toliko šampionov, ki so izkusili pot od raja do pekla in nazaj.« Na Zajčevi domačiji že vrsto let stoji skakalnica, ki jo je pred leti postavil Timijev oče Boštjan. Objekt je postal že kar znamenitost kraja. Boštjan Zajc tako s pomočjo lokalne skupnosti namerava prenoviti skakalnico z lesenim razglednim stolpom, zraven pa želi postaviti tablo, na kateri bi bili zapisani vsi Timijevi dosežki. Ideja, vredna realizacije. a na čelo reprezentance postavila novega prvega moža Roberta Hrgoto. Človeka, ki je poskrbel, da je naša smučarska flota spet svetovna velesila, in ki je hudomušno dejal, da se za priložnost lahko tako zahvali tudi Timiju. »Hrgota ima posluh za mnenje skakalca, njegove želje in ideje. Vselej je pripravljen na pogovor, pripravljen pomagati. Planiška afera je v moji glavi pustila nekaj posledic, a prav novi selektor me je znal pomiriti, me opogumiti, tudi ko mi ni šlo, in prepričati, da sem še vedno sposoben vrhunsko skakati. Ves čas je verjel vame. Sestavil je močno, tekmovalno, a zelo homogeno ekipo. Reprezentanca je sedaj tako močna, da se je težko že prebiti vanjo. Že v času priprav na sezono je Hrgota odlično sestavil program. Trenirali smo vrhunsko ter bili uspešni pri testiranju opreme. Ko pa imaš v moštvu toliko vrhunskih sotekmovalcev, je vse lažje. Zaupaš sistemu in imaš ves čas neposredno primerjavo. To je dodatna spodbuda, to te žene. Potem pa je tu še ekipni duh, ki nas je povezal v mušketirsko reprezentanco. Kemija je prava. Veselimo se ekipnih uspehov, a skupaj tudi uspehov vsakega posameznika. Klima v reprezentanci je odlična in v takšnem vzdušju je zelo prijetno delati.« V zadnji sezoni je dobil novega »cimra«. Sobo je delil z največjim slovenskim skakalnim zvezdnikom Petrom Prevcem. Vrhunski skakalci so tako na nek način sodobni nomadi. Malo doma, veliko na poti. Del cene, ki jo morajo plačati. »Zadnja sezona je bila sploh zahtevna, saj smo imeli dve dolgi turneji, novoletno s podaljškom v Avstriji in Norveško turnejo Raw air ter še olimpijske igre na drugem koncu sveta. Če si v formi, je lažje, saj se veseliš vsakega nastopa, imaš tudi kakšen dan več za počitek. Če pa nisi, je zelo težko. Časa za pravi trening ni, ti pa se mučiš in mučiš na tekmah ter iščeš občutke. Padeš v začaran krog in tavaš za rešitvami.« So pa vse selitve skakalcev sedaj zabelili še koronski protokoli. »Meni osebno niso bili huda obremenitev. Hitro smo se navadili na protokole in vse je bilo utečeno. Smo »Čutiš, da za tabo stoji množica navijačev. Občutek je odličen, odgovornost pa je toliko večja. Posebej ti dušo napolnijo sprejemi v domačem kraju, ko vidiš, da domači, sosedje, znanci in neznanci iz bližnje in daljne okolice z veseljem doživljajo tvoje uspehe. Nam, športnikom, so takšne stvari pri srcu, saj nam pomagajo polniti baterije. Letošnjih sprejemov ne bom nikoli pozabil.« bili pa seveda vsi zelo previdni, zavedajoč se, da ti bolezen lahko uniči sezono, morda celo kariero. Navadili smo se na tekme brez gledalcev, in ko so se na tekmah zopet pojavili, smo imeli sprva kar nenavaden občutek. Ampak pred polnimi tribunami je nastopati čudovito in v Planici je bilo vzdušje zopet fantastično. Z izjemnimi rezultati ste slovenski skakalci dvignili Slovenijo na noge. Skoki in poleti so paraden šport naše dežele. To dokazuje- Timi je velik ljubitelj glasbe, odlično igra harmoniko in bariton. Sam je najhujše trenutke kariere preživel v času prestavljenega svetovnega prvenstva v poletih, ki ga je decembra 2020 gostila Planica. Izpostavil se je in javno izrazil nezadovoljstvo nad delom takratnega glavnega trenerja Bertonclja. Zveza je našega asa začasno suspendirala, »S Petrom sva se odlično ujela. Podobno razmišljava. Sicer pa se odlično razumem z vsemi reprezentanti in z nekaterimi se družim tudi v prostem času.« Skakalne sezone so vse daljše. Tekme si sledijo v rafalnem ritmu. jo rekordne gledanosti tekem v smučarskih skokih na televiziji. »Najbolj to evforijo občutimo skakalci v Planici. Ta dogodek je za nas pravi praznik. Na vsakem koraku občutiš, kolikšno veljavo v očeh rojakov imajo smučarski skoki. Letošnja sezona, ki smo jo na koncu začinili še z drugim mestom v Pokalu narodov, ko smo na koncu po super zaključku skoraj celo prehiteli Avstrijce, je bila res fantastična. Čutiš, da za tabo stoji množica navijačev. Občutek je odličen, odgovornost pa je toliko večja. Posebej ti dušo napolnijo sprejemi v domačem kraju, ko vidiš, da domači, sosedje, znanci in neznanci iz bližnje in daljne okolice z veseljem doživljajo tvoje uspehe. Nam, športnikom, so takšne stvari pri srcu, saj nam pomagajo polniti baterije. Letošnjih sprejemov ne bom nikoli pozabil.« Sedaj je čas vsaj delnega odklopa. Je velik ljubitelj glasbe. Odlično igra harmoniko in bariton. »Med sezono nimam veliko časa za igranje. Sedaj pa predvsem harmoniko občasno vzamem v roke. Še posebej, če je kakšna zabava, kakšen vesel dogodek, ko se dobimo s prijatelji. Ljudem se zdi fino in zanimivo, če jim kaj zaigram, sam pa jih na ta način rad razveselim. Igram res predvsem iz veselja.« Užitek mu je vselej predstavljala hitra vožnja – bodisi z motorjem ali avtomobilom. »V zadnjem času sem motokros potisnil nekoliko ob stran. Je prenevaren šport, tveganje glede poškodb je preveliko. Prej kot slej prideš do spoznanja, kaj je tvoja prioriteta, in temu vse podrediš. Z avtom pa občasno grem na dirkališče Grobnik in si tam dam duška. Na ta način se sprostim in mi dobro dene.« Zelo je navezan na rojstni kraj. V Hramšah je preživel otroštvo, mladost. Še vedno je doma najlepše. Morda se bo zaradi treningov preselil v bolj mestni okoliš, a na domačo grudo bo ostal navezan. »Tu sem vedno užival. Je le domače SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2022 okolje, tu se dobro počutim, tu sem odraščal. Zaradi treningov bi mi morda bolj odgovarjalo živeti v mestu, v smeri Gorenjske, a po drugi strani Hramše niso na koncu sveta, kot se komu morda zdi. V dobri uri pridem na trening kamorkoli. Slovenija konec koncev ni tako velika.« Nova zimska sezona bo še daljša kot katerakoli doslej. Začela se bo prej in končala s tradicionalnimi poleti v Planici šele aprila. Prav dolina pod Poncami bo konec februarja in v začetku marca gostila vrhunec sezone nordijskih smučarjev – svetovno prvenstvo. Izzivov ne bo manjkalo. »Nekaj sprememb v pripravljalnem obdobju bo. Če jih ni, ne napreduješ, skoki pa se hitro razvijajo. Skakalnici v Planici mi zelo odgovarjata, zato upam, da bom v pravem trenutku v vrhunski formi. Že prve tekme bodo pokazale, kje smo, konkurenca jasno ne bo počivala. Če začetek sezone ne bo povsem po naših željah, bo še vedno dovolj časa, da kaj spremenimo. V primeru dobre forme se nadejam vrhunskih rezultatov, uvrstitev pa ne bi napovedoval. Sem pa že od malih nog vselej občudoval junake novoletne turneje. Na nek način zmaga na turneji predstavlja skakalni sveti gral. S turnejo vseh turnej imam še veliko neporavnanih računov. Vsako leto znova mi predstavlja poseben izziv in je del mojih športnih sanj. »Potem pa je tu še ekipni duh, ki nas je povezal v mušketirsko reprezentanco. Kemija je prava. Veselimo se ekipnih uspehov, a skupaj tudi uspehov vsakega posameznika. Klima v reprezentanci je odlična in v takšnem vzdušju je zelo prijetno delati.« Preteklo sezono se je veliko govorilo o opremi. Sam večjih težav z dresi na velikih tekmah nisem imel in glede tega sem lahko povsem miren. Sam ostajam zvest dosedanjemu dobavitelju smuči, skratka, ni razloga, da bi kaj menjal.« Timi je dozorel v vseh pogledih. »Po aferi sem spoznal, da se nima smisla živcirati. Nisem konfliktna oseba. Naredim, kar je treba, slab dan me ne vrže več tako iz tirnic. Poskušam čim bolj uživati v tem, kar delam. Podobne formule se držim tudi sicer v življenju.« Del sanj je uresničil, preostale še lahko. Ker je že nekaj let v svetovnem vrhu, včasih kar pozabimo na njegovo starost ali bolje rečeno mladost. Med vsemi skakalci, ki so osvojili olimpijsko kolajno v Pekingu, je bil drugi najmlajši, na svetovnem prvenstvu v poletih pa je bil celo najmlajši dobitnik odličja. Pri 22 letih je še vedno velik adut slovenskega športa prihodnjega desetletja. Še bodo kolajne, še bodo sprejemi. V to ne gre dvomiti. Doživljajmo sanje z njim še naprej. 25 Glas, ki se dotakne ljudi BINA PLAZNIK ELA ROMIH Matjaž Romih: »Če se ljudje odpremo in dotaknemo drug drugega na primeren način, začutimo točno to – da smo ljudje.« 7. aprila se je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu žalski publiki predstavil glasbenik in radijski voditelj Matjaž Romih iz Šempetra, po rodu iz Gotovelj. Koncert avtorske glasbe je naslovil Glas, ki se dotakne ljudi. Že v najstniških letih je bil Romih predan glasbi. Spomnimo se ga po nastopih s skupino Neron, ki mu je prinesla kar nekaj prepoznavnosti. Za Utrip si je vzel čas za pogovor in nam razkril delček svoje zgodovine in načrtov. Kaj vas je v mladosti sploh navdihnilo za glasbo? Kdo je bil vaš prvi idol in ali še imate kakšnega glasbenega idola? »Za glasbo me je najbolj navdihnila glasba sama. Raznorazne pesmi, ki sem jih poslušal po radiu. Spomnim se, da sem si zelo želel imeti gramofon. Šel sem v trgovino Nama v Žalcu in si kupil dve veliki plošči: Laid Back in 20 greatest hits od The Beatles. Potem sem kak teden dni kazal plošči staršem, ki so na koncu vendarle popustili in mi kupili gramofon. Prve poskuse igranja kitare in petja sem izvajal na teniškem loparju ob poslušanju plošč (smeh). stara popevka, jazz standardi, kitarist in pevec Joao Gilberto, pesnik Janez Menart in cel kup glasbenikov-učiteljev na Youtube kanalu.« Pot vas je potem zanesla v radijske vode, vendar pa je glasba ostala vaša spremljevalka vse do danes. »Na radio sem prišel zaradi glasbe. Pri skupini Neron, ki ste jo prej omenili, smo si fantje razdelili poti po radijskih postajah, ker smo predstavljali svoj album Beli prah. Jaz sem odšel na radio Kranj. Po intervjuju je k meni pristopila Ajda Kalan, ki je bila takrat mentorica za kulturo govora na Radiu Slovenija in legendarno napovedovalsko ime. Rekla mi je, da imam primeren glas za radio in me vprašala, ali bi prišel na avdicijo za radijskega napovedovalca. Rekel sem, da bom premislil, in čez teden dni odšel na avdicijo. Pri Neronu sem bil avtor in včasih tudi soavtor glasbe za večino uspešnic, na primer Rad imam, Beli prah, To je ta in drugih. A Neronu je zmanjkalo sape in na koncu sem – priznam, da kar precej naivno – dojel, da sem bil edini, ki je mislil zares. Eden pa ni nobeden (smeh). V študentskih letih pa sem potem spoznal cimra Želeta, s katerim sva Matjaž Romih na žalskem odru V Preboldu živi moj stric Jože Škorjanc, ki je bil takrat aktiven glasbenik in je igral pri skupini Vokali. Tam sem prvič videl prave ojačevalce, bobne, klaviature … To se mi je vedno zdelo fascinantno. Moj stric je bil morda res moj prvi glasbeni idol, ker sem vedel, da se pri njih stvari zares dogajajo. Morda sem si zato od nekdaj po tihem želel biti profesionalni glasbenik, ne vem. Zdaj idolov nimam, imam pa glasbene navdihovalce, torej glasbenike, ki me navdihujejo s svojo glasbo in prek katere se sam učim in razvijam. Vsa slovenska kantavtorska glasba, še zdaj prijatelja. Zaigral mi je nekaj pesmi in kar nisem mogel verjeti, da jih je napisal on sam. Takrat se mi je vzbudilo prepričanje, da je edina prava glasbena pot ta, da pišem oboje: glasbo in besedila. In tako je tudi ostalo.« Kje živite sedaj z družino? »Z družino živimo v Šempetru, kjer se počutimo zelo sprejeto in udobno. Res nam je lepo tam.« Vaša hči študira fotografijo. Ste kdaj njen model za portret ali kakšno fotografsko nalogo? »Hči Ela je dijakinja zadnjega letnika fotografije na oblikovni šoli (Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo) v Ljubljani. Je precej angažirana in ima smisel za pripoved skozi fotografije. Nikoli nisem bil njen model, je pa to bila njena babi oziroma moja mama. Kar zanimivo in lepo je bilo videti mamin potret na Elini razstavi v uličnem subkulturnem okolju kranjskega Trainstationa. Mamo sem takrat peljal na razstavo.« Žalskemu občinstvu ste se predstavili s koncertom svoje avtorske glasbe. Nadeli ste mu naslov Glas, ki se dotakne ljudi. Kakšen odnos ste spletli s publiko v Žalcu? Z ženo Vanjo sta ustanovila zasedbo BosaZnova. »V Žalcu sem s publiko spletel intimen odnos. Dotakniti se ljudi z besedili in glasbo je bil moj namen in po odzivih mi je to tudi uspelo. Ko se dotakneš ljudi, povzročiš, da v njih še nekaj časa po koncertu ostane vzdušje koncerta, vzdušje glasbe in zgodb. Da se jim ob doživetju vrti njihov lasten notranji film o pesmih-zgodbah, ki so jih slišali. Ja, v Žalcu je bila prava energija in žal je lahko tistim, ki niso bili na koncertu (smeh).« Publiki ste se predstavili z dvema gostoma, in sicer s tolkalcem Žigo Šercerjem ter s svojo ženo Vanjo. Oba sta še oplemenitila nastop. »Zdelo se mi je prav, da koncert proti koncu malo razgibam s popolnoma drugačno glasbo in s prijetnim pridihom ženstvene energije. Skupaj smo zaigrali dve pesmi zasedbe BosaZnova, ki sva jo ustanovila midva z ženo. BosaZnova je ravno končala snemanje albuma in prve pesmi bodo kmalu ugledale luč sveta v radijskem etru. Žiga je bil eden izmed sodelavcev na albumu, s katerim smo se lepo ujeli in zato naše sodelovanje tudi nadaljujemo.« Pri BosaZnova gre za preplet glasbene zvrsti in žensko-moških odnosov, vse to ponazarja ime, ki sta si ga izbrala. Kako resno sta zastavila ta projekt? »Ime BosaZnova je poigranka z besedo bossa nova, ki je glasbeni slog, rojen konec 50-ih let minulega stoletja v Riu de Janeiru, najino ime, poigranka, pa lahko pomeni več stvari: spet bosa, spet v poletnem vzdušju, spet mlada, otroka. Rodimo se bosi. Tu gre za ‘slavljenje življenja’. Kot rečeno, končala sva album, na katerem je 13 pesmi, ki so nekako v slogu bossa nove in deloma tudi sambe. Besedila so preplet moškoženskih odnosov. Pri ustvarjanju te glasbe sem porabil kar veliko časa, saj sem se moral skorajda na novo učiti igranja na kitaro, po besedilni plati pa tudi še nikoli prej nisem pisal pesmi za moško in žensko vlogo, kar je bil zame izziv. A izzive imam rad, ker prinašajo ustvarjalno svežino. Z Vanjo sva se lotila tudi raziskovanja petja in prišla do zanimivih rezultatov. Moram pa povedati, da bi bilo vso moje ustvarjanje za to zasedbo brez Vanjine ogromne podpore nemogoče, saj imava dva šoloobvezna otroka.« Pravite, da vas navdih ni pustil na cedilu in da imate pripravljenih že več kot 30 avtorskih skladb. Od tega jih nameravate približno polovico izdati tudi na albumu. Kakšne načrte imate? »Navdih je vedno plod učenja in raziskovanja. Tega pa je bilo veliko in je trajalo nekaj let. Repertoar zasedbe BosaZnova res obsega skoraj trideset pesmi, to pa zato, ker če se že greva avtorsko glasbeno skupino, res ne moreva igrati le petih pesmi, ampak je bilo treba narediti celovečerni program. Načrti z albumom so pridobiti si svoje ime in svoj prostor v slovenskem glasbenem prostoru, zato da bodo lahko tisti ljudje, ki jim bosta ta zasedba in njena glasba všeč, našli pot do naju, do najinih nastopov, do najine glasbe. Na plošči je bobne igral Bojan Krhlanko, ki trenutno igra pri Laibachu, tolkala Žiga Šercer, klaviature Rudi Pančur, vsa strunska glasbila pa jaz. Producent albuma je priznani slovenski producent Žare Pak, ki je posnel ogromno odličnih slovenskih rokenrol plošč, ustvarjal pa je tudi npr. s skupino Tabu. Pri najini plošči se je tudi Žare znašel pred zelo zanimivimi izzivi. Zmiksala sva jo z Bortom Rossom v njegovem studiu v Šentjerneju. Veseli me, da bo zasedba BosaZnova imela predstavitveni koncert junija v parku Rimska nekropola v najinem domačem Šempetru. Že zdaj prijazno vabljeni.« Verjetno si soustvarjalce izbirate prek prijateljskih vezi … »Niti ne, se pa po snemanju po navadi prijateljstvo rodi in potem tudi nadaljuje.« Zaenkrat vas še ne srečujemo na estradi. Bi si želeli pogosteje zaživeti na glasbenih odrih? »Seveda. To je moja in tudi Vanjina želja. V sebi imava talent, znanje, ustvarjalno strast in željo po predajanju svoje glasbe ljudem. To je najino poslanstvo, čeprav si tega zares nisva dolgo priznala. Estradništvo kot tako naju ne zanima. Glasbeno udejstvovanje pod določenim prepoznavnim imenom pa ja. Sta pa najin odnos in družina na prvem mestu. Brez tega tudi vse drugo ne more obstajati. Z nastopanjem, ustvarjanjem in snemanjem svoje kantavtorske glasbe pod svojim imenom pa mislim nadaljevati tudi sam.« Zakaj ustvarjate glasbo in kaj želite sporočiti svetu? »Glasbo ustvarjam iz notranje nuje in zato, ker nisem našel nobenega zanimivejšega medija, skozi katerega bi se lahko izrazil. Svetu želim sporočiti, da če se ljudje odpremo in dotaknemo drug drugega na primeren način, začutimo točno to – da smo ljudje. Ta občutek pa vsakomur dobro dene, mar ne?« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 4 I april 2022 Dekle, ki se je zaljubilo v umetnost BINA PLAZNIK Izšla je monografija pokojne akademske slikarke, svetovljanke in častne občanke Občine Žalec Jelice Žuža. Monografija je bogata z zgodovino in fotografijami. 13. aprila so v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavili novo monografijo, ki so jo izdali na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Monografijo z naslovom Jelica Žuža: Dekle, ki se je zaljubilo v umetnost avtoric Alenke Domjan in Lidije Koceli so izdali ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke in častne občanke Občine Žalec. Jelica Žuža bi svoj 100. rojstni dan praznovala letošnjega 12. aprila. Monografija z bogatim slikovnim gradivom predstavlja zanimivo življenjsko in slikarsko pot akademske slikarke in častne občanke Občine Žalec Jelice Žuža (1922–2014) ob 100. obletnici njenega rojstva, ki jo obeležujemo v letošnjem letu. Leta 1922 se je začela njena življenjska pot, ki je trajala polnih 92 let. Njeno življenje je bilo zanimivo in raznoliko, pustilo pa je velik pečat tudi v žalskem okolišu, zato sta ga avtorici strnili v monografsko publikacijo, ki bo tudi našim zanamcem pripovedovala o tej izjemni ženski osebnosti. Obsežno delo na 172 straneh je zagotovo zanimivo branje ne samo za someščane Jelice Žuža, temveč tudi za ljubitelje umetnosti in raziskovalce bogatih življenjskih poti zanimivih osebnosti, ki so krojile podobo nekdanjega in našega časa. Del Jelice ostaja skrivnost Avtorici sta se dobro leto posvečali raziskovanju njenega življenja in dela. Lidija Koceli se je lotila raziskovanja njene rodbine (Jelica namreč izhaja iz dveh pomembnih savinjskih družin: Žuža in Lipold) ter otroštva in življenja v odrasli dobi vse do njene smrti 21. marca 2014. O tem je med drugim povedala: »Preden sem začela raziskovati njeno življenje, nisem poznala natančnih povezav njene rodbine, kdo je bil kdo. Tako sem sedaj zelo dobro spoznala njeno rodbino in tudi veliko stvari o njej. To so bili slikarji Matej Sternen, Gojmir Anton Kos in Marino Tartaglia. Jelica Žuža je gotovo ena redkih osebnosti slovenskega likovnega prostora, ki je ohranila najglobljo pripadnost tradiciji »čistega slikarstva«. Bila je izrazita individualistka, ni je mogoče postaviti v nobeno umetniško gibanje ali smer druge polovice dvajsetega stoletja, ki bi jasno izražala njen slikarski profil. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1973. Alenka Domjan se spominja časa, ko sta se spoznali: »Jelica Žuža je bila tista, ki mi je diskretno dajala znanje, ko sem delala v Savinovem salonu. In kljub temu da sem kasneje, ko sem dobila redno zaposlitev v Celju, imela svojega mentorja, lahko rečem, da je bila moja mentorica Jelica Žuža.« Mladostni portret Jelice Žuža iz monografije mag. Alenka Domjan Lidija Koceli Predvsem se mi je približala kot skrivnostna oseba, ki je ne bomo mogli nikdar do konca spoznati. Mislim, da je v sebi nosila še veliko večje svetove. V sebi je nosila strahove, ki jih ne poznamo, ljubezni, za katere ne vemo, zgradila je na videz zelo trdno in odločno osebnost, znotraj pa je bila krhka in ranljiva.« V knjigo je vključila pričevanja številnih oseb, ki so jo imele privilegij spoznati in z njo sodelovati. Na tem mestu je treba omeniti Vero Hudnik, rojeno Klajnšek, ki je bila Jeličina vrstnica, sošolka v meščanski šoli in njena vseživljenjska tesna prijateljica. Vera Hudnik še vedno živi v Celju. Bogata z zgodovino in fotografijami Ni je mogoče postaviti v nobeno umetniško gibanje Druga avtorica, Alenka Domjan, je kot umetnostna zgodovinarka in odlična poznavalka dela Jelice Žuža osvetlila njeno izobraževalno pot v slikarstvu in njen ustvarjalni opus, pri čemer se je navezala na tri pomembne mentorske figure, ki so skozi leta vplivale na Jeličin ustvarjalni razvoj. Knjiga nam v vpogled ponudi tudi politično situacijo prve polovice 20. stoletja, ki je vplivala tako na družbeno kot kulturno stvarnost tistega časa, znotraj katerega so umetniki iskali svoj prostor pod soncem. Alenka Domjan takole zapiše v uvodu monografije: »Jelica Žuža je imela življenje v svoji oblasti, izrisanega na drobni dlani, berljivega samo z njenim umom in zakovanega v brezmejno ljubezen do umetnosti. Vselej je stala sredi oaze in se diskretno dotikala širine sveta.« V življenju Jelice Žuža je marsikaj bilo prekrito s tančico skrivnosti, zato je bilo odkrivanje njene biti in ustvarjalnosti toliko vznemirljivejše. Monografija je obogatena s številnimi fotografijami iz Jeličinega vsakdana in njenih umetniških del. Pri pridobivanju fotografij so pomagali mnogi posamezniki in institucije (galerije, muzeji, knjižnice). »V knjigi boste lahko brali o situacijah, ki so jo vodile v razne odločitve, in tudi kakšne simpatične ljubezenske zapise,« je še povabila k branju monografije Alenka Domjan. Z avtoricama Alenko Domjan in Lidijo Koceli se je o nastanku knjige in njenih zanimivih poudarkih pogovarjala Nastija Močnik z ZKŠT Žalec. Prisotni so bili sorodniki Jelice Žuža: Sonja Žuža s sinom Danielom, Jeličinim pranečakom, ter Vlado, Marjeta in Vladimira Berglez, sin in hčeri Jeličine sestrične Zlate Berglez, slikarka Jana Vizjak, Jeličina prijateljica iz Ljubljane, ter Vera Hudnik, Jeličina vrstnica, sošolka iz meščanske šole ter vseživljenjska tesna prijateljica. O spominu na umetnico sta spregovorila tudi Janko Kos, župan Občine Žalec, in Rudi Španzel, častni občan Občine Žalec. Dogodek sta z glasbo obogatila priznani violinist in dirigent Franci Rizmal, dolgoletni glasbeni prijatelj Jelice Žuža, in pianistka Vlasta Doležal Rus. IGOR IN ZLATI ZVOKI 30 LET Petek, 20. maja, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. PO DOLINI / KRIŽANKA ŠT. 4 I april 2022 27 »To je bil res nenavaden, bizaren čas« LUCIJA KOLAR Dr. Dan Podjed je v Žalcu pojasnil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covida-19. »Znanstveniki včasih zanimive in človeške teme zavijejo na tako kompliciran način, da jih včasih niti sami ne razumejo,« je na pogovornem večeru 5. aprila v avli Doma II. slovenskega tabora, ki sta ga pripravila ZKŠT Žalec in MSK Žalec ter ga je vodila Jolanda Železnik, ugotavljal antropolog dr. Dan Podjed. »Treba se je odmotati iz tega klopčiča in spet začeti govoriti z ljudmi ter jim podajati znanost na tak način, da jo razumejo. Menim, da je tudi to dolžnost znanosti,« je povedal ter v svojem iskrivem in duhovitem, a vsebinsko polnem jeziku občinstvu približal svoje raziskovanje obdobja covida, ki ga je opisal tudi v svoji knjigi Antropologija med štirimi stenami. Dr. Dan Podjed je dejal, da je veliko potoval po svetu, ker je preučeval ljudi, potem pa se je zgodila korona in zmanjkalo je gradiva: »Ko antropologi raziskujemo, gremo med ljudi, se pogovarjamo z njimi, kar naenkrat pa so nam rekli, da nič od tega ne smemo več početi. To je bilo marca pred dvema letoma. In kaj potem? Lahko: pod a) brskaš po popku in gledaš televizijo in v ekrane ali pod b) preučuješ ljudi v osami ... Ko danes za nazaj berem, kaj vse smo počeli, se mi zdi to absolutno noro …« Zelo hudomušno je predstavil, kaj vse je in smo počeli, ko nam je epidemija postavila omejitve. Kako smo obsedeno prali in razkuževali vse, kar smo prinašali od zunaj. »Karton sem prerezal z olfa nožem, vzel ven steklenice, jih nesel pod tuš, jih namilil in opral … Zvečer sva z ženo nazdravila, vam povem, še nikoli nisem vina iz te steklenice tako z užitkom popil, ker sem vse skupaj res osebno doživel.« V duhoviti maniri je opisal tudi, kar smo v najbolj »zaprtih« časih covida-19 počeli vsi, denimo si obsedeno umivali roke. »Saj sem si jih že prej, ampak takrat sem si na Youtubu prav pogledal, kako si jih pa res moram umivati.« In obsedeni smo postali tudi s toaletnim papirjem … »Ko sem šel v trgovino, sem pripravil prav strateški načrt, kako v čim krajšem času nakupiti čim več. Prva točka je bila seveda tam, kjer je bil toaleti papir […] In ta fascinacija s toaletnim papirjem je bila mednarodna, to sem potem ugotavljal s kolegi iz Norveške, Danske, Tanzanije, Avstralije …« »Druga stvar, ki pa je bila značilna za Slovenijo, je bil kvas. Ko ga je zmanjkalo, so začeli ljudje peči kruh z drožmi in so potem na Instagramu objavljali posnetke kruha … To je bil res nenavaden, bizaren čas.« Tudi pozdravljanje je postalo drugačno. Dr. Dan Podjed je dejal, da so se mikro navade spremenile v zelo kratkem času, in z antropološkega vidika je to izredno zanimivo: »Pred kratkim sem delal raziskave, kaj se zgodi v osami. Saj ste sami verjetno opazili, da smo postali malce asocialni. Nismo več navajeni biti skupaj na tak človeški način. Zbiral sem zgodbe ljudi, ki so tudi zelo tragične zgodbe. Veliko parov se je razšlo. Recimo pari iz sosednjih občin, ki se niso smeli srečevati.« Opozoril je tudi na to, da smo se veliko ukvarjali s starejšimi, kar je seveda prav, ker je bilo nerešenih dilem res veliko, a medtem smo pozabili na mlade: »Opazil sem, doma, pri sosedih, pri svojih študentih, da so drugačni. Svojih študentov nisem videl celo leto, in ko sem potem prišel na žur, na zaključno zabavo, ki jo imajo vsako leto maja, jih nisem poznal. Ker sem jih videl samo preko ekrana, pa še tam so se ugašali.« In še: »Zavedati se moramo, da sta obraz in telo naš uporabniški vmesnik, ki ga znamo uporabljati, in na ta način smo vajeni komunicirati. Komunikacija po ekranih ni tisto, kar je primarno človeško. Če se z nekom pogovarjate po Zoomu, ga dejansko ne gledate v oči, in tudi če mislite, da ga gledate v oči, bi v bistvu morali gledati v tisto piko, kamero, potem bi drugega na drugi strani gledali v oči. Ampak to, kar je človeku res blizu, komuniciranje iz obraza v obraz, to, kar počnemo na tem planetu 300 tisoč let kot vrsta homo sapiens, na to pa smo pozabili in se tega odvadili. Zato za vso družbo po covidu priporočam: nujno potrebujemo lokale, nujno potrebujemo prireditve, gledališče, koncerte, tudi gostilne, prostore, srečanja. To je tisto človeško.« Dr. Dan Podjed nekako deli dobo človeštva na tisto pred in tisto po koroni, sta ugotovila skupaj z moderatorko večera Jolando Železnik. Dr. Podjed je med drugim posebej poudaril, da nujno potrebujemo tudi šolo: »Poglejte, kakšen socialni eksperiment je bilo šolanje na daljavo. Kaj je njegov rezultat? Ja, otroci lahko pridobijo znanje na daljavo, toda v šoli se dela družba in zato potrebujemo šolo. Zato mora biti šola zadnja institucija, ki se jo kadarkoli zapre, in prva, ki se jo kadarkoli odpre. Tam nastaja družba. Otroci ne morejo na daljavo ustvarjati družbe.« Upravljanje z epidemijo je bilo pri nas slabo zato, ker se z njim ni ukvarjala samo stroka, je dejal dr. Dan Podjed in dodal, da s tem ni mislil samo epidemiologov in infektologov, ampak tudi komunikologe, antropologe, psihologe in vse, ki se ukvarjajo z ljudmi. Dr. Dan Podjed je govoril tudi o odvisnosti in obsedenosti vse družbe z aparati in ekrani, kamor strmimo čedalje več, smo od njih odvisni, saj zaradi njih naši možgani delajo drugače, tudi krnijo. K temu pa je dodatno pripomogla epidemija, ki nas je zaradi prepovedi druženja in izoliranosti med štiri stene še bolj prikovala pred ekrane. Otroke zaradi šolanja na daljavo, odrasle zaradi dela na daljavo. Seveda se tehnologiji ne moremo izogniti, ampak jo potem prilagodimo na tak način, da nam ne bo samo prodajala in nas poneumljala, pač pa nam bo ponujala neko uporabno vrednost. Tehnologija po meri ljudi pa je tudi poslanstvo, ki si ga je zadal dr. Dan Podjed. Dobra ura pogovornega večera, ki so jo na koncu dopolnila tudi vprašanja navdušenega občinstva, je ob njegovih slikovitih pripovedovanjih kar prehitro minila. Nagradna križanka PAPIRNICA TARA Pokrovitelje aprilske križanke je Papirnica Tara junior, Daša Kuder, s. p. Rimska cesta 98a, Šempeter v Sav. dolini. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 16. 5. 2022. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 4 I april 2022 Sanacija Bolske za boljšo poplavno varnost D. NARAGLAV Pred delom na poljih blagoslov T. TAVČAR Direkcija Republike Slovenije za vode je letos pričela s čiščenjem struge Bolske in pritoka Trnavce na področju Kaplje vasi, ki se tam zliva v Bolsko. V Andražu nad Polzelo so se v nedeljo, 3. aprila, od blizu in daleč zbrali kmetje s svojimi traktorji. Poseben organizacijski odbor andraške župnije je skupaj z Občino Polzela ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih pripravil blagoslov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije ter traktoristov. Kmetje in drugi obiskovalci so se v andraški cerkvi sv. Andreja najprej zbrali pri sveti maši, ki jo je bral upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Nato se je prireditev nadaljevala na prostoru pri pokopališču, kjer se je zbralo okoli dvesto kmetov s traktorji, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so na blagoslov prišli s ključi od traktorjev. Zbrane je pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik. Nato sta jih nagovorila še predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Sledil je blagoslov podob sv. Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov, nato pa še traktorjev, ki ga je opravil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Prireditev je popestril Pihalni orkester kulturno-glasbenega društva Cecilija Polzela, sledilo pa je druženje s pomočjo kulinarične sekcije Kulturnega društva Andraž nad Polzelo. Pri sanaciji je odstranjen mehki jez, zgradila pa se bo kamnita drča. Odstranili so tudi mehki jez, ki je bil narejen v času delovanja Tekstilne tovarne Prebold. Na istem mestu gradijo kamnito drčo. S tem se bo vsaj za malenkost izboljšala poplavna varnost v Občini Prebold, zlasti v naselju Kaplja vas, ki je poplavno še posebej izpostavljeno. Bolska že od nekdaj pogosto poplavlja, včasih tudi po dvakrat letno, kar je dobro opazno v značilnostih poplavne ravnice. V njej so večinoma travniki, naselja pa so odmaknjena od reke na rob višje terase, ki se na obeh straneh dviguje iznad poplavne ravnice. Poplave so izrazito hudourniške, pritoki, ki se vanjo stekajo iz ozkih grap, pa zelo hitro napolnijo strugo glavne reke in voda se hitro razlije po poplavni ravnici. Prvič se to v večji meri zgodi pri sotočju z Motnišnico v Ločici pri Vranskem, ker poplavne vode skoraj enako velikih vodotokov zajezijo ena drugo. Pri Vranskem je struga Bolske zaradi močnega nasipanja zelo plitva, zato se poplavne vode hitro razlijejo po poplavni ravnici na levem bregu, vendar glavne ceste Celje–Ljubljana ne preplavijo. Naslednje poplavno območje se prične v Čepljah in se vleče sklenjeno vse od mostu na glavni cesti v Kaplji. Najobsežnejše je dolvodno od Pondorja do glavne ceste v Kaplji, ki sicer poteka po nekoliko višjem nasipu, a jo Bolska ob večjih poplavah tudi preplavi. Veliko mlinov in žag Pogled v zgodovino reke nam pove, da je bila Bolska pomemben vir vodne energije in je poganjala številne mline ter žage. V njenem celotnem porečju je zabeleženih 150 vodnih objektov, od tega 107 mlinov, 34 žag in 9 drugih objektov. Veliko jih je propadlo že med obema svetovnima vojnama zaradi konkurence industrijskih obratov, ostali pa večinoma v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Zaradi hudourniškega značaja so večinoma stali nekoliko stran od rečne struge, do njih so dovajali vodo po krajših mlinščicah. V Pondorju sta mdr. delovala Žagarjev mlin in žaga, v Kaplji Drčev mlin in žaga, dva mlina in žaga so obratovali tudi v Lapurjah pod Preboldom, vendar so vsi, skupaj z več manjšimi objekti, utihnili po drugi svetovni vojni. V Brodeh je med letoma 1919 in 1938 delovala manjša hidroelektrarna, ki je okoliška naselja oskrbovala z električno energijo. Pozneje je v njej deloval Druškovičev valjčni mlin, ob njem pa je bila tudi žaga, ki je delovala vse do konca 70. let prejšnjega stoletja. Največji industrijski objekt ob Bolski je bila tekstilna tovarna v Preboldu, ki je nastala leta 1842 kot predilnica in tkalnica ter jo je sprva poganjalo veliko vodno kolo, po 1870 pa vodna turbina in parni stroj. Tretje poplavno območje se začne že nad Gomilskim in sega skoraj brez prekinitve do izliva v Savinjo. Zlasti na široko se razlije pred sotočjem s Trnavco. Dolvodno od izliva Trnavce se poplavna ravnica precej zoži, na levem bregu se je vanjo povsem do struge razširila Kaplja vas, nekoliko niže, v Preboldu, pa je bila na desnem bregu zgrajena skupina stanovanjskih blokov (Na zelenici), ki je kar nekajkrat doživela poplavo. Poplavna ravnica se pod preboldskim mostom ponovno razširi in se pod zaselkom Lapurje združi s široko poplavno ravnico ob Savinji. Z blagoslova traktorjev škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo RS je bilo konec lanskega leta registriranih 116.707 traktorjev. Ob tem naj bi bilo še približno 20 tisoč neregistriranih. To so predvsem starejši traktorji, ki so najpogosteje brez kabine ali varnostnega loka, zaradi česar jih lastniki ne morejo registrirati. Za uporabnike so tudi bistveno nevarnejši ob morebitnem prevračanju. Po dveh letih ponovno salamijada T. TAVČAR Komisija je morala oceniti kar 40 salam, najboljše štiri gredo na državno salamijado. V Domu kulture v Braslovčah je v soboto, 9. aprila, potekala zaključna prireditev, 24. Salamijada, ki sta jo organizirala Turistično društvo Braslovče in Občina Braslovče. Prireditev, ki so jo pripravili po dveh letih premora zaradi koronskih ukrepov, je s svojimi zvoki popestril domači ansambel Krajcarji. Pod vodstvom Janeza Šumaka je šestčlanska strokovna komisija tokrat ocenjevala 40 salam, ki so jih dali na ocenjevanje proizvajalci iz Savinjske doline in raznih drugih krajev Slovenije. Komisija je ocenjevala salame glede na zunanji videz, vonj, prerez in okus, ocenjevanje pa so izvedli prejšnji dan na brunarici TD Braslovče. Kot zmagovalno je ocenila salamo proizvajalca Silva Janca iz Boštanja, kot drugo salamo Damjana Habinca iz Sevnice, kot tretjo salamo družine Tomažič iz Novega mesta, četrtouvrščena pa je bila salama Karla Borovnika iz Studenc pri Žalcu. Prve štiri najbolje ocenjene salame so se uvrstile na finale slovenskih salamijad. Vsi sodelujoči so dobili priznanja, najbolje ocenjeni pa tudi pokale v obliki lesene polnilke ter praktične nagrade. Na braslovški salamijadi so obiskovalci prireditve tekmovali tudi v ugibanju teže velikega pršuta. Zmagovalec v ugibanju teže pršuta, težkega 7.172 gramov, je bil Andrej Pavčnik iz Jurkloštra, ki je bil s težo 7.175 g za tri grame najbližje. Najboljši proizvajalci salam (ob odsotnosti prvouvrščenega Silva Janca) s predsednikom ocenjevalne komisije Janezom Šumakom, članom Dominikom Pongračičem in predsednikom TD Braslovče Brankom Ribizelom KRONIKA ŠT. 4 I april 2022 29 Odšel je človek z izjemno energijo in čutom do sočloveka D. NARAGLAV V spomin na Janeza Megliča 1. aprila nas je presunila žalostna novica, da se je ustavilo srce izjemnega človeka, častnega občana Občine Žalec in moža, ki je vse svoje življenje bil predan prostovoljstvu, društvenemu in kulturnemu življenju, čutu do sočloveka in vsemu, kar je povezano s človeškimi vrednotami. Od Janeza Megliča smo se poslovili v sredo, 6. aprila, na žalskem pokopališču, že pred tem pa je bila v njegov spomin v Dvorani II. slovenskega tabora žalna seja. Žalno sejo je vodila Jožica Ocvirk, ki je pridala tudi svoj umetniški opus z recitacijo Alojza Gradnika. Kulturni pridih žalni slovesnosti je prispeval godalni trio profesorjev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Žalni zbor je nagovoril župan Janko Kos in v govoru predstavil delo in življenje velikega človeka, častnega občana, srčnega meščana Žalca, rahločutnega človeka, delovnega in neutrudnega ustvarjalca na številnih področjih delovanja: »… Vsi smo ga spoštovali, obču- S podobnimi besedami se je župan Janko Kos v imenu vseh, ki so z njim delali, ustvarjali in sodelovali, od njega poslovil tudi na žalskem pokopališču. Hkrati je na žalni seji in na pokopališču podrobneje spregovoril o njegovem delu in življenju. Udeleženci žalnega zbora so imeli možnost energijo in vsestransko aktivnost Janeza Megliča spoznati tudi na filmu, ki je bil posnet leta 2015, ko je postal častni občan Občine Žalec. Prostovoljec z najdaljšim stažem Janez Meglič, ki se je rodil 18. aprila 1932 v Spuhli pri Ptuju in bi tako v tem mesecu praznoval 90-letnico, je veljal za prostovoljca z najdaljšim stažem v Sloveniji, saj je vse do svoje smrti bil vpet v prostovoljno delo na številnih področjih. S prostovoljnim delom je začel že kot dijak učiteljišča v Mariboru leta 1948 in to kot pionirski voditelj na OŠ Ivan Cankar in OŠ Košaki. Na šoli je sodeloval v mladinskem zboru in Žalec. Na Občini Žalec je bil leta 1971 imenovan za načelnika Oddelka za splošne zadeve in družbene službe ter za podpredsednika izvršnega sveta. 12 let je bil pooblaščena oseba za sklepanje zakonskih zvez. V svojem zadnjem delovnem obdobju je vodil Vzgojno-izobraževalno organizacijo Žalec. Planinstvo, šport in kultura Že od mladih nog so ga vabile planine. Tako je pod vodstvom izkušenega mlajšega kolega Adija Vidmajerja in s prijatelji osvojil mnoge vrhove. Planinsko društvo Žalec je vodil trinajst let. V tem času so uspeli urediti planinsko postojanko na Šentjungertu nad Galicijo in zgraditi povsem novo kočo na Bukovici. Prostovoljne ure presegajo število deset tisoč. V planinstvu je prejel vse častne znake Planinske zveze Slovenije. PD Žalec ga je ob 50-letnici proglasilo za častnega člana. Prejel je tudi visoko priznanje Občine Žalec za življenjsko delo na področju športa. Kljub visokim letom Kjerkoli je bilo mogoče, je rad zapel. dovali in se vedno znova čudili, od kod jemlje energijo in moč za vse obveznosti, ki si jih je naložil sam ali smo mu jih mi, saj se dela in obveznosti ni nikoli branil. Dobro delo ga je odlikovalo in njegova preverjena strpnost je bila porok za mnoge dobre odločitve. Ko sem v mislih nizal njegova dobra dela, za katera bi se mu rad poslednjič zahvalil, se nisem mogel načuditi, koliko področij našega življenja in ustvarjalnosti je zaznamoval s svojim delom in večnim optimizmom, z zdravo trmo in predanostjo. Pogrešali ga bodo kulturniki, planinci, športniki, prostovoljci Rdečega križa, člani univerze za tretje življenjsko obdobje, člani Zveze borcev za vrednote NOB, veterani, člani študijsko-bralnega kluba v knjižnici in vsi, ki smo bili veseli njegovega kolesa, s katerim je prečil naše ulice, in prisrčnega pozdrava, ki je izžareval in vlival veselje do življenja. Najbolj boleče pa ga bodo gotovo pogrešali v Medobčinskem društvu invalidov. Zaradi njegove prijazne trme smo postali tudi invalidom prijazna občina. Organiziral je vsakoletne dobrodelne koncerte, katerih izkupiček je bil namenjen pridobitvi invalidskih pripomočkov in prilagoditvi bivalnih razmer invalidov. Novoletne prijaznosti in srečanja, ki so osrečevala invalide ter njihove svojce, bodo nepozaben spomin nanj …« pri folklorni skupini. Udeležil se je dveh mladinskih delovnih brigad v Mariboru pri odstranjevanju ruševin po vojni in izgradnji ceste »avtoput«, kjer je postal udarnik. Kot vzgojitelj je bil na treh pionirskih kolonijah, tudi v Gotovljah, kjer so nekoč v šoli letovali otroci – vojne sirote. Na prvem delovnem mestu učitelja se je v Križevcih v Prekmurju vključil v vse družbene dejavnosti, zlasti v RK, kulturo in šport. Ustanovil je društvo TVD Partizan in Društvo prijateljev mladine. Ostal je tudi dopisnik časnika Večer. Po prihodu v Žalec leta 1956 se je zaposlil na OŠ Griže. Kasneje je tam tudi ravnateljeval. Takoj po prihodu v Griže in Žalec se je pridružil delovanju v DPD Svoboda in TVD Partizan, najprej kot načelnik in nato kot predsednik. Pri izgradnji stadiona je bilo potrebnega mnogo prostovoljnega dela in organizacijskih naporov. Odgovorno je bilo tudi vodenje Občinske zveze Partizan, ki je združevala devet društev. Bil je tudi soustanovitelj TVD Partizan Griže. Dokončal je izredni študij politologije na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Bil je politično aktiven. V obdobju predsedovanja Občinskemu sindikalnemu svetu se je zavzeto posvečal socialnim vprašanjem delavcev. A brez pedagoškega dela ni dolgo zdržal. Leta 1965 je postal pomočnik ravnatelja na Osnovni šoli se je športno udejstvoval in tekmoval pri društvu upokojencev in pri invalidih ter pri tem dosegal izvrstne rezultate. Sicer pa smo Janeza Megliča poznali tudi kot dolgoletnega ljubitelja in akterja na področju kulture, zlasti kot organizatorja in pevca. Nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij Žalec je vodil polnih enaindvajset let. Prepeval je v sedmih zborih in pri treh sodeloval tudi pri ustanovitvi. Pri Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič je sodeloval 33 let in z njim gostoval v mnogih evropskih državah. Sodeloval je pri invalidskem društvu ILCO, sekcija Celje, prepeval pa tudi v Mešanem pevskem zboru MDI, ki ga je organizacijsko tudi vodil. Na področju kulture je prejel veliko priznanj, med drugim vsa Savinova priznanja, podelili pa so mu tudi naziv častnega člana Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Bil je tudi reden obiskovalec kulturnih prireditev v Domu II. slovenskega tabora, v Savinovem salonu in Medobčinski knjižnici Žalec. Prisoten pri mnogih pridobitvah Janez Meglič je bil prisoten pri mnogih pridobitvah in ustanovitvah, pomembnih za lokalno okolje in širše. Med drugim je sodeloval pri odkupu in obnovi Savinove hiše, pri izgradnji Doma II. slovenskega Med enim od svojih številnih nagovorov tabora Žalec, enega največjih projektov tistega časa. Bil je med ustanovitelji in prvi predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje in še bi lahko naštevali. Vse, čemur je razdajal svojo energijo po upokojitvi, krepi spoštovanja vredno podobo občana, meščana, sodelavca, prijatelja in znanca. Njegovo ime je povezano z dejavnostjo Zveze prijateljev mladine, z Rdečim križem, s civilno zaščito, vodil je begunski center v Letušu, pomagal pri zbiranju pomoči za begunce, do smrti je vodil Medobčinsko društvo invalidov Žalec … Sodeloval je pri urejanju štirih številk Savinjskega zbornika in sedmih monografij kulturnih skupnosti. Pred 33 leti se je včlanil v Združenje borcev za vrednote NOB, štiri mandate, vse do svoje smrti, pa je bil predsednik KO ZB za vrednote NOB Žalec. Bil je tudi član Društva izgnancev in Zveze veteranov vojne za Slovenijo SSD. Ob vseh teh aktivnostih pa je bil ponosen na dobro sodelovanje z Zvezo koroških partizanov, pododborom Pliberk. Nadvse rad se je spominjal tudi nekdanjega uspešnega sodelovanja z zamejskimi Slovenci in s pobratenimi občinami. Številna priznanja in odlikovanja Za svoje delo je Janez Meglič prejel vsa Gallusova odličja, vsa Savino- va odličja, odličje Svobode s srebrnim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije, prejel je srebrno plaketo Združenja borcev Slovenije, je prejemnik številnih nekdanjih državnih odlikovanj in priznanj. Prejel je vsa priznanja Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec ter priznanja in grbe 14 krajevnih skupnosti nekdanje Občine Žalec. Vse to zaokrožajo številna priznanja in medalje, ki jih je prejel ob športnem udejstvovanju v okviru društev upokojencev in invalidov, pri čemer velja dodati, da je bil človek, ki se ni obremenjeval s tem, da ima stomo in srčni spodbujevalnik. Septembra 2015 je prejel naziv častni občan Občine Žalec. Letos mu je bila na osrednji proslavi dneva upora proti okupatorju posmrtno podeljena zlata plaketa Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. »Janezovi koraki niso odšli z žalskih ulic, za vedno bodo ostali tam, v času in prostoru, dokler ne bo nekdo dovolj velik, da bo lahko stopil v korak z njimi,« je ob zaključku žalnega govora še dejal župan Janko Kos ter izrekel ženi Miri, hčerki Jasni in vnukinji Klari ter ostalim sorodnikom in prijateljem sočustvovanje in sožalje. Temu se pridružuje tudi naše uredništvo Utripa, časopisa, ki ga je Janez Meglič rad prebiral in tudi sam kaj napisal. Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence. (T. P.: Svet) ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oči, dedi, tast, brat in stric JANEZ MEGLIČ iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo Občini Žalec in odboru za pripravo žalne seje v spomin častnemu občanu Janezu Megliču. Zahvaljujemo se županu Janku Kosu za poslovilni govor, povezovalki žalne seje Jožici Ocvirk, Glasbeni šoli Risto Savin Žalec za glasbeno spremljavo, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Samu Sadniku in Savinjski televiziji, Darku Naraglavu, delegaciji Zveze koroških partizanov iz Pliberka, vsem praporščakom, pevcem skupine Eros in mag. Marku Repniku za odigrano Tišino. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, za cvetje in sveče ter tudi pogrebni službi Ropotar in g. Dejanu iz JKP Žalec za razumevanje in sočutje. Še enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit in ste Janeza pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki te imamo neizmerno radi 30 KRONIKA Solza po licu nam polzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšla si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin nate živi. ZAHVALA ŠT. 4 I april 2022 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 JOŽEFE - PEPCE PETEK V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Pongraca (20. 1. 1931–1. 4. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Patronažni službi ZD Žalec, ge. Jasni in g. Tilnu za njuno skrb. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred in skupini Eros za odpete žalostinke. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Le cvetje, ki nežno dehti, in lučka, ki tiho brli, ter molitev, ki nemo ječi, so tvojega in mojega srca vezi. 20 let … zakaj? V SPOMIN Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice VERE ŠEPEC iz Vrbja 6 (24. 7. 1928–27. 3. 2022) V SPOMIN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ANI KOT Vsi njeni LEONU AJDNIKU iz Kamenč (1978–2002) Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj, postojite ob njegovem grobu in ste ob meni, kar mi veliko pomeni. Ljudje smo prah, nekateri zlati prah, in takšni se lesketajo v nas in z nami za vedno! Mama Anka V SPOMIN Mineva najtežje leto, leto, ko si nas za vedno zapustil, ljubljeni mož, oče, tast, dedi, brat in svak JANKO DREV iz Drešinje vasi (24. 12. 1949-16. 4. 2021) V SPOMIN 3. aprila je minilo leto, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat FRANC TOMAN s Podloga 17 Še vedno ne dojamemo, da te ni, še vedno te čakamo in upamo, da boš prišel … A kruta usoda je hotela drugače od naših želja, čeprav se še vedno sprašujemo, zakaj, zakaj ravno ti? Dragi Janko, hvaležni smo ti za vsa tista leta, ki smo jih preživeli s tabo ter uživali v tvojem prešernem smehu in dobri volji, ki si jo vedno in povsod sejal med nas. Brez tebe je svet pust in prazen, zelo te pogrešamo … V uteho lahko le nemo zremo v modrino neba in iščemo tisto malo, drobno zvezdico, ki nas gleda in bo vedno z nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, zdaj in za vedno! Tvoj Klukec s svojimi najdražjimi Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Žena Slavica, sin Gregor s Katjo, hči Mateja z Nejcem in vnuki Aljaž, Anže, Hana ter Jaš Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 24. aprila je minilo leto, odkar te ni med nami V SPOMIN MARJANCA FONDA iz Latkove vasi 100 10. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, ata, tast in brat JOŽEF VOŠNJAK iz Bezovnika (1941–2021) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo nanj. Vsi njegovi Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo, do 16. maja, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Spomin prve ljubezni Več kot pol stoletja po skupni poti sva hodila in tudi ves ta čas sva srečna bila. A bolezen najine poti je spremenila in sreča nikdar več se ni vrnila. Ko s teboj ne more več hoditi, tudi žalosti ne more več skriti. Takrat nežno jo objameš, saj v ozdravitev težke bolezni tudi sam več ne verjameš. Pripoveduješ ji, da zunaj zvončki že cvetijo, ona pa zamišljeno pripomni: »Meni pa ta pravi naj zvonijo. Ti pa čuvaj svoj dom, saj vidiš, da ti umrla bom.« Znova jo tolažiš: redno jemlji vsa zdravila, potem spet vesela po vrtu boš hodila. Saj vrtnice najraje si imela, posebno takrat, ko je prva zacvetela. Ko tvoj najdražji od tebe odhaja, takrat nehote čudna misel se ti poraja, da mogoče tudi tisti srečen je, kdor o ljubezni nič ne ve. Ljubezen je največja sreča, ki jo doživimo, in hkrati najbolj boleča, ko najdražjega izgubimo. Takrat vsa tolažba je zaman, saj zaveš se, da si tudi v polni hiši sam. Dolgo smo vsi srečni bili in rad prihajal sem domov, ko pa počival bom v gomili, bo tam moj tihi zadnji dom. Življenje naše začenja se pri lepi sončni luči, a prehojena življenjska pot pa pri bledi svečki, za vedno se zaključi. Ko spet pomlad bo zacvetela, vse z zelenjem bo odela. Le drobna ptičica v slovo bo pela vsem, ki pomlad jih ni objela. Tam v tihem kraju je že svečka dogorela, zdaj še vrtnica bo odcvetela. Le iskrena misel nanje ni zbledela, saj tudi brez pomladi z njimi bo živela. Rado Kot KRONIKA ŠT. 4 I april 2022 Življenje se je končalo, a niso in ne bodo izbrisane tvoje sledi. Spomini nate bodo za vedno ostali med ljudmi. Bil si nekaj posebnega, preprost, skromen, iskren. V naših srcih ti živiš še naprej. Prazno je njeno stanovanje, a ona ni umrla, samo izginila je kot kruh na mizi. Nenadoma ga je zmanjkalo, a nihče ni ostal lačen. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi sina, brata in strica Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MATEJA ŽILNIKA MARIJE CILENŠEK, roj. DOBNIK iz Orle vasi (1. 1. 1979–30. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala za vse darove, ki ste jih darovali v njegov spomin, in hvala vam, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem skupine Lirika, g. Dušanu Banku za poslovilni govor in pogrebni službi Ropotar. iz Prebolda (28. 1. 1929–24. 3. 2022) Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti vsihajo življenjske moči, veš ti in vedno vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. Žalujoči: oče Rado in sestra Simona z družino ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka RAJKA FELICIANA iz Kaplje vasi (16. 1. 1940–16. 3. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Hvala g. župniku Srečku Hrenu, pevcem skupine Lirika, govornici ge. Veri Šolinc in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred. Posebna zahvala PGD Kaplja vas, Domu Nine Pokorn Grmovje, osebju ZD Prebold in patronažnima sestrama. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležno misel nate. Ostali živi so spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN ANTONIJI KRANJEC Mineva leto žalosti in praznine. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite in prižigate sveče, jo ohranjate v lepem spominu in mislite nanjo. Žalujoči: mož, sin in hči z družino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in dr. Majcenovi za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala hematološki ambulanti v Celju, pogrebni službi Ropotar, vsem pevcem, govornici, citrarki, društvom in župniku preboldske župnije. Prisrčno hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete STANISLAVE ŠKAFAR iz Zabukovice (1931–2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim bivšim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala tudi njeni osebni zdravnici dr. Brigiti Artiček Mesarec in njeni med. sestri ge. Andreji. Hvala patronažni službi ZD Žalec, ge. Cvetki, g. Tilnu in ge. Milici. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, pevcema Marini in Franju Osetu za lepo odpete pesmi ter JKP Žalec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in imeli radi! Z lepo mislijo nanjo, njeni najdražji Ljubil si zemljo, bi si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival, in v naši zavesti boš vedno ostal. ZAHVALA V SPOMIN V mesecu maju mineva 37 let, odkar nas je zapustil STANKO CILENŠEK - Slakanov Stanko iz Prebolda (1924–1985) POGREŠAVA TE, hčeri Irena in Andreja Za zmeraj si zaspala, v neskončni čas odpotovala in hkrati boš tu, del nas, ostala. Za vso dobroto, ki si nam jo dala, draga mama, iskrena HVALA. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedija in pradedija Ob boleči izgubi drage mame FERDINANDA HERMANA TEREZIJE KOS iz Galicije (27. 5. 1932–8. 3. 2022) Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažbo v žalostnih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in prispevke za cerkev. Velika zahvala osebnemu zdravniku dr. Petru Strouhalu in patronažni sestri Milici Parfant. Hvala župnikoma Janku Cigali in Tilnu Kocjančiču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, citrarki in pevki, pogrebni službi Ropotar ter govornici za čustvene besede slovesa. Hvala vsem, ki boste dragega Ferdinanda ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Kako je hiša strašno prazna, odkar te v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. 31 Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo, do 16. maja, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. iz Pondorja Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v teh dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale pozornosti. Vsem in vsakemu, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domači Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina, očeta in brata V SPOMIN JOŽETA AVSECA 20. aprila je minilo 20 let, odkar odšel si od nas, dragi iz Kasaz 70a (29. 4. 1973–12. 3. 2022) DRAGO RIBIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe in za vso pomoč. Hvala tudi zdravstvenemu osebju. (26. 11. 1934–20. 4. 2002) Vsi njegovi 15 % gotovinskega popusta Žalujoči vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 4 I april 2022 Miss Slovenije 2022 v Braslovčah T. TAVČAR V Občini Braslovče bo 3. septembra potekal zaključek izbora Miss Slovenije za leto 2022. Na sejmu je bilo za prodajo na voljo okrog 300 različnih kosov športne opreme. Ponovno tudi poletni sejem D. N. Tekmovalke za Miss Slovenije so se predstavile v dvorani Doma kulture Braslovče. Kot je povedala nosilka licence za našo državo Jelka Verk, se je projekt Miss Slovenije pred leti iz klasičnega lepotnega tekmovanja razvil v projekt z vsebino, ki deluje pod sloganom Podpiramo Slovenijo, podpiramo slovensko. V ospredje postavlja slovensko podjetništvo, turizem, glasbenike, avtorje ter slovensko kulturno in naravno dediščino ter tako Slovence spodbuja k povezovanju, medsebojni pomoči in sodelovanju. Vse to je prepričalo župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja, da se je odločil, da bodo letos gostitelji projekta. Prireditev je bila namenjena predstavitvi kandidatk pokroviteljem. Dekleta so se predstavila na različne načine, nekatera so zapela, druga so predstavila svoje hobije in znanja, pa tudi podjetniške ideje. Na prireditvi, ki jo je povezovala Miss Slovenije leta 2017 Maja Zupan, je Jasmina Jager Rotar iz ZIKTŠ 3 jezera Braslovče predstavila program izbora, katerega rdeča nit je letos »Podjetništvo na podeželju«. Dekleta se bodo pomerila v desetih različnih nalogah in izzivih z različnih področij. Zato so k sodelovanju povabili različ- na društva, organizacije, podjetja in vzgojno-varstveno ustanovo. Tako se bodo na primer dekleta med drugim do finalnega izbora preizkusila v kuhanju na odprti kuhinji, spoznale bodo delo v vrtcu in prevzele vlogo turističnih promotork. Med drugim so si zadali tudi, da bodo razvili dva nova produkta, in sicer petzvezdično doživetje, poleg tega pa bodo poskusili zvariti novo savinjsko pivo. Finalistke čaka veliko aktivnosti vse do septembra, ko bodo v Braslovčah okronali novo Miss Slovenije. V soboto, 23. aprila, je Smučarski klub Prebold organiziral dvodnevni poletni sejem rabljene športne opreme. Doslej so imeli že tri takšne poletne sejme, vmes pa so imeli premor zaradi virusne situacije. Kot nam je na tokratnem sejmu povedal Jure Terpin iz Smučarskega kluba Prebold, so zelo veseli, da so lahko ponovno organizirali tak sejem. »Zadovoljni smo tudi s količino prinesenih artiklov v prodajo, saj je bilo na razpolago okrog 300 kosov najrazličnejše športne opreme: od koles, rolerjev in skirojev do čelad. Od tega smo prodali približno tretjino artiklov, kar je sicer malo pod pričakovanji, a vseeno zadovoljivo, če vzamemo v obzir, da je bila tradicija prekinjena.« Upajo, da bo naslednji poletni sejem še bolj uspešen. Po dveh letih maturantski plesi T. TAVČAR Dogodek je bil popestren z ustvarjalno delavnico in razstavami. Za čiste vode D. NARAGLAV Z maturantskega plesa Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje V tem mesecu so se po dveh letih v Celju za srednje šole v dvorani Golovec zvrstili številni maturantski plesi. Kakšnih 150 maturantov in maturantk je bilo tudi iz občin Spodnje Savinjske doline. Za maturante, ki se zavrtijo v ritmih mazurke, četvorke, standardnih in latinsko-ameriških plesov, je ples nepozabno in enkratno doživetje, ki ga dve generaciji maturantov v času epidemije niso imele. Prikrajšane pa so bile še za kaj drugega. Pod okriljem mednarodnega projekta Going back to green future je UPI – ljudska univerza Žalec ob svetovnem dnevu voda na dvorišču šole organizirala dogodek z naslovom Čista voda. Na dogodku tudi o stanju voda v dolini in o skrbi za okolje skozi projekt Manj olja, več okolja. Dogodek se je prepletal s kulturno-umetniškim programom in nagovori, v notranjosti šole pa še z ustvarjalno delavnico Kapljica moja, razstavo nagrajenih fotografij fotografskega natečaja Bistra voda, razstavo Ohranimo čisto vodo eksperimenta o vodi učencev 4. razreda OŠ Petrovče in razstavo Leseni splav učencev od 6. do 9. razreda iste šole. Za lepo sceno prireditve je poskrbel 7. razred valdorfske šole z učiteljico Ksenijo Kozar. Udeležence je uvodoma pozdravila in nagovorila predstavnica projekta na UPI-ju Petra Kačičnik Škof. V programu so dali svoj prispevek ambasadorka zelene prihodnosti Gaja Sofija Intihar, mlada pianistka Manya Doler Tosić, ki obiskuje glasbeno šolo za odrasle UPI in je učenka 6. razreda valdorfske šole, Barbara Lužar z umetnostjo giba, Jerneja Kolar z recitalom ter glasbenica in pevka Sara Robnik iz Glasbene šole UPI, ki deluje pod taktirko Tomaža Pačnika. Z glasbo harfe in evritmijo pa sta kulturno-umetniški program zaokrožili harfistka Ana Uršič in dr. Barbara Lužar. V drugem delu dogodka sta udeležencem spregovorila direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Janez Primožič, ki je predstavil stanje lokalnega sistema pitne vode, in Andrej Fideršek, predsednik Turističnega društva Žalec in soustanovitelj civilne iniciative Zero waste Žalec, ki je na kratko tudi predstavil še eno pobudo, nov projekt, ki se prav tako osredotoča na trajnostni vidik. To je pilotni projekt uličnega zbiranja odpadnega jedilnega olja (OJO) Manj olja, več okolja, ki ga sofinancira MGRT in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Po njunih nagovorih so se udeleženci preselili v šolsko kuhinjo, kjer so si ogledali nekaj video predstavitev o vodi in njenem pomenu ter se družili ob dobrotah, ki so jih pripravili zaposleni iz UPI-ja.