TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D. S. P- B. Tabor • Mnenje Z. D. S. P. B. Tabor predstavljajo le članki, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf Škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistas Eslo-venos Unidos. • Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L-, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.060.634 Naročnina: Južna Amerika 10 pesov Ley 18.188, odn. enakovrednost v dolarju; USA in Kanada 4.— dolarje letno, zračno 6.50 dolarjev; Anglija in Australija 1 funt šterling; Evropske države 3 dolarje. Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina Vse dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Vlila Ballester F.NGBM, Pela. de Buenos Aires, Argentina NASLOVNA SLIKA: Trav zaradi zakrknjenega molka trenutnih oblastnikov v zasužnjeni domovini o pokol ju slovenske domobranske vojske po koncu vojne in revolucije leta 1945, bo podoba naroda, ki je takrat šel na tuje svobode iskat, za vekomaj najstrahotnejša obsodba ne samo takratnih kolovodij krvave revolucije prav za časa tuje okupacije, ampak komunizma kot družbenega sistema sploh. Na boj za naroda svobodo! (Domobranska pesem) Setiembre 1970 BUENOS AIRES September 1970 LA CAUSA DE UN FRACASO Hace muchos anos desde que el regimen castrista va llenando los °!dos de los cubanos con lindas promesas exigiendo al mismo tiempo mas y mas sacrificios. Pei’o el resultado final va de mal a peor. De un fracaso a otro. El standard de vida no solo que no ha sido mejorado en Guba, sino euc ha bajado y es ahora mas bajo que el aiio pasado y el ano pasado J’a era peor que cuando se apodero Fidel Castro del gobiemo. Al resumir Fidel Castro sus diez anos de gobierno ha constatado que b'do ha salido mal y que lo extrana el porque. Ha sido modernizada la industria azucarera pero no ha aumentado 'a produccion y no se ha alcanzado la meta programada. iDonde estan las causas? En los ingenios nuevos, que son modernos y amplios, se ha implan-tado el sistema sovietico y en parte el yugoslavo. Y este solo hecho asegura e' fracaso como el resultado final. Los obreros cubanos quieren ser recom-pensados por su trabajo, quieren descansar y, por que no, tambien diver-t-Tse. Como en la Cuba de Castro estas cosas son desconocidas y a los Uueros se les exige mas y mas sacrificios, los mismos comenzaron a bdtar a sus tareas y el ausentismo sobrepaso los 15% diarios. Y esto tam-poco Cuba puede soportar sin dificultades. Mientras tanto Fidel Castro sigue insistiendo en sus trece y confia k conduccion tecnica a los consejeros sovieticos, los quc han llevado a la 1'obreza la mucho mas grande y rica Rusia. Y para esto les alcanzo insistir on las premisas ideologicas comunistas como časi tambien en la llnea °rtodoxa del partido. S SPOMINSKE PROSLAVE Major P. H. Barre, E. D. 25th Aimivorsarv of the Slovenian National Tragedy Short adress delivered at Slovenska Pristava, Geneva, Ohio, U.S.A. on Sunday, June 14th., 1970. „When I was asked to say a few words to you today, a privilege and honour not altogether reserved, no doubt mr. Grum had more faith in your tolerance than in my oratorical ability. Please accept my sincere gratitude for your generous hospitality and kind invitation to join you at this memorial gathering which must mean ao very much to each one of you. I am deeply grateful for this and I shall always retain a deep and moving memory of these commemorations. Some twenty-five years ago tbe gentle nudge of persuasion failed to impress you, and many others, to give way to tbe sinister forces of compulsion. Those of you whose convictions were not to be subjected made a momentus decision and took a course of action in keeping with the strength of character you have so admirably displayed ever since. In Crossing tbe Karawanken Mountains you abandoned your life’s material gains — buf retained your spiritual strength — to go into the unknown — and until then — ex-enemy country — until you stopped in the meadows of Vetrinj (Karntcn) in Austria. A few days after your arrival, I was commanded to look into your affairs and be responsible for your weil-being. Under appaling conditions, living in the open with your families, your live-stock and with very few possessions, with the total lack of the necessities of a normal life, you somehow managed to exist and organize yourse!ves into a camp — a civilian refugee camp — under the able gui-dance of your energetic Doctor Valentin Meršol. In spite of the privations you had to face, your fortitude, good sense and admirable discipline carried you through this most difficult period. If I did not have the opportunity then to compliment you in achieving such a remarkable success under these adversities, pray forgive me, and allow me on this occasion to pay you very deserving felicitations. What štručk me most forcibljr was the patience and determination you exercised, the ability you demonstrated to organize yourselves aud the total co-operation you gave me and my staff to carry out our duties which became much easier under such difficult circumstances. When we were ali trying so very bard to establish you in more permanent camps, and allow you to remain in Austria until conditions could be adjusted, I was reposted and was unable to remain with you. However, before leaving the camp, and accompanied by doctor Meršol, a visit was paid to our local military authorities to ensure that no civilian wouId be retumed against his will. I well remember the day I was to leave you — then I though forever — when Doctor Meršol organized a choir which without mušic sang most leautifully some of your national and folk songs. That in itself \vas re-varding enough for the little i was able to do for you at the time. The tragic events which folovved cannot be erased from the memory of men, and why, after so many years of hostility, suffering and sacrifices Kad to continue is difficult to comprehend. In ali man’s attemps to conquer his world, he would do well to attemp to conquer himself. No man of the soil, who has felt the rich hlačk earth of his native land run through his fingers, or the professional who, after many years of endeavour has experienced the exaltation of achievement, or the merchant who, after many bitter disappointments has finally gained the fruit of commercial success, will willingly leave his native country no matter ho\v difficult life may be at the time — for he must necessarily always hope conditions will someday ameliorate. Yours must have been unbearable to cause you to migrate once again, this time across an ocean, to an unknovvn continent with new values — some of which may be considered questionable — a new language, a new culture and to establish your family life and start afresh. Only men stout of heart, of indisputable character and of the highest fortitude can do this. It is to be hoped you found the peace and opportunities you antici-pated and never regretted your decision, and that we, of this continent, leceived you warmly and with hospitality. To a country of .adoption, and where good fortune may have smilcd, 1 he heart owes gratitude and attachment and as true as this dictum may be, it would be an irreparable loss to the individual and the vvorld were the ancient cultures be foresaken as meaningless fantacies. Whille confor-ming to your present surrondings, do maintain the good of the culture left Vou by your forebearers vvhich they held dearly, for the world is mich in need of goodness. Let your contribution be such that this continent will regret your e.ventual departure but, perhaps what is more important, that by your endoavours and example this continent will be ever ready to receive others, as you were received, with wide open arms.“ Dragi prijatelji! Ko sem bil naprošen, naj vam ob današnji priliki spregovorim nekaj besedi — te časti in privilegija nisem povsem zaslužil — je imel g. Grum vsekakor več zaupanja v vaše potrpljenje, kakor pa v moje govorniške sposobnosti. Sprejmite, prosim, mojo iskreno zahvalo za vašo velikodušno gostoljubnost in prijazno vabilo, naj se vam pridružim ob tem spominskem slavju, ki mora imeti tako globok pomen za vsakogar izmed vas. Globoko sem vam hvaležen za to in bom za vselej obdržal globok in drag spomin na te svečanosti. Pred petindvajsetimi leti vas nobeno prigovarjanje ni odvrnilo od odpora mračnim silam pritiska. Svojega prepričanja niste hoteli zatajiti in ste zato napravili veliko odločitev ter podvzeli korake, ki so v skladu z močjo vašega značaja, onega, ki ste ga odtlej ob tolikih prilikah tako občudovanja vredno pokazali. Ko ste prestopili Karavanke, ste zapustili materialne vrednote svojega dotedanjega življenja, obdržali pa ste svoje duhovne sile ter z njimi vstopili v neznano, dotlej sovražno deželo, dokler se niste ustavili na planoti pri Vetrinju. Nekaj dni po vašem prihodu mi je bilo ukazano, naj prevzamem skrb za vas in vaše blagostanje. Pod najneugodnejšimi pogoji, živeč na prostem s svojimi družinami, živino in najskromnejšimi pripomočki, ob popolnem pomanjkanju najosnovnejših potreb normalnega življenja, ste nekako uspeli, da ste preživeli in se organizirali v taborišče, pod sposobnim vodstvom neumornega doktorja Valentina Meršola. Kljub vsemu pomanjkanju, ki ste ga trpeli, pa vas je vaša vztraj-nost, dobra volja in občudovanja vredna disciplina pripeljala skozi to težavno dobo. če mi tedaj ni bila dana prilika, da vam dam priznanje za tako sijajen uspeh v danih okoliščinah, mi prosim oprostite in dovolite, da vam danes izrečem svoje iskreno priznanje. Kar je name napravilo najmočnejši vtis, je bilo potrpljenje in odločnost, ki ste ju poznali ob vsaki priliki, organizacijska sposobnost in popolno sodelovanje, ki ste ga nudili meni in mojim pomočnikom, s čemer so naše dolžnosti postale mnogo lažje v tistih okoliščinah. Sredi naših prizadevanj, da vas namestimo v nekem stalnem taborišču in omogočimo bivanje v Avstriji, dokler se razmere nekako ne uredijo, pa sem bil službeno prestavljen in nisem več mogel ostati z vami. Pred odhodom pa sem v spremstvu dr. Meršola na vojaškem poveljstvu dosegel vsaj to, da noben civilist ne bo vrnjen proti svoji volji. Dobro se spominjam dneva, ko sem vas zapuščal — takrat sem mislil, da za vedno. Dr. Meršol je organiziral pevski zbor, ki mi je v slovo zapel nekaj vaših najlepših narodnih pesmi. Že samo to je bila zadostna nagrada za tisto malo, kar sem mogel takrat storiti za vas. Tragični dogodki, ki so sledili, pa se ne morejo izbrisati iz spomina človekovega in zakaj je bila po tolikih letih sovraštva, trpljenja in žrtev potrebna ta tragedija, je težko razumeti. Pri vseh človekovih prizadevanjih, da si osvoji svoj svet, bi bilo morda najuspešnejše, če bi mogel premagati samega sebe. Noben kmetovalec, ki je kdaj občutil, kako mu bogata črna prst drsi skozi prste; noben poklicni človek, ki je po dolgih letih prizadevanja dosegel nek pomemben uspeh, ali trgovec, ki je po mnogih grenkih preizkušnjah slednjič pričel uživati sadove svojega dela, ne bo prostovoljno zapustil svojo domovino, naj bodo razmere v njej še tako težke, ker bo vselej upal, da se bodo nekako izboljšale. Vaše življenje pa je moralo biti v resnici neznosno, da ste se odločili zapustili domovino in oditi preko oceana, na nek neznan kontinent, z neznanimi vrednotami, od katerih so nekatere morda celo dvomljive; z neznanim jezikom in kulturo, ter tu pričeti novo življenje s svojimi družinami. Samo ljudje z odločnim srcem in neomadeževanim značajem zmorejo nekaj takega. Resnično upam, da ste našli mir in tiste možnosti, ki ste vanje upali ter da ne boste nikoli obžalovali te svoje odločitve. Mi iz tega kontinenta pa smo vas sprejeli s toplo gostoljubnostjo. Vaši novi domovini gotovo gre zahvala vaših src za srečo, ki vam jo je naklonila, bila pa bi nepopravljiva škoda za vas in za vaš novi svet, če bi zavrgli stare vrednote in tradicijo kot nepomembno fantazijo. Zato vzdržujte vse dobrine vaše domače kulture, kot ste jih prejeli od svojih prednikov, zakaj svet danes bolj kot kdajkoli potrebuje dobroto. Naj bodo vaša prizadevanja v tej smeri taka, da bo ta kontinent obžaloval, če ga boste nekoč spet zapustili in — kar je morda še bolj važno — da bo vsled vašega zgleda in prizadevanja še vnaprej z odprtimi rokami sprejemal tiste, ki bodo morda prispeli za vami. Govor brata Karapandžiea na komemoraciji žrtava vetrinjske tragedije Slovenska Pristava, Geneva, Ohio, 14. junija 1970 U ime Srpskih Dobrovoljaca, organizovanih u Savezu Jugoslovensko-američkih Antikomunističkih Udruženja, došao sam danas medju vas, da se zajedno s vama bračom Slovencima setim hiljada i hiljada naše nevino pobijene brače u Kočevskom Rogu i po drugim šumama danas porobljene Slovenačke zemlje i da im bratski, s dubokim bolom i tugom, odamo tužnu postu povodom njihove 25-godišnje mučeničke smrti. Drago brado i sestre, Pre 25 godina širom lepe Slovenije našli su se rame uz rame Slove-nački Domobranci, 'Slovenački četnici, Srpski Dobrovoljci in Srpski četnici. Svi su se oni zajedno i junaško borili protivu zajedničkog neprijatelja našeg naroda i Otadžbine — protivu Tita i njegovih partizana. I naši borci u Otadžbini nisu izgubili nijednu bitku protivu komunista i nikada Josip Broz Tito ne bi zavladao Slovenijom i Jugoslavijom da Staljinove boljševičke tiupe nisu umarširale u Srbiju i da nas Zapadni Saveznici nisu predali Titu. Ovom prilikom, draga brado i sestre, moramo se potsetiti na jedan veliki i značajan dogadjaj iz naše novije istorije. Još dok je Drugi Sivetski rat uveliko trajao, 3. maja 1945. godine ustao je ceo slovcnački narod na noge i pod zaštitom Slovenačkih Domobranaca i tri puka Srpskih Dobro-voljaca proglasio je Slobodnu i nezavisnu Sloveniji! u okviru Federativne Kraljevine Jugoslavije. U to doba to je bio najvedi politički i moralni uda-rac Josipu Brozu Titu i jugoslovanskim komunistima. I zbog toga velikog istoriskog čina — velikog i značajnog za našu nacionalnu borhu — Tito i njegovi partizani pobili su dvanaest hiljada Slovenačkih Domobranaca i tri hiljade Srpskih Dobrovoljaca. Pobili so one borce i junake, koji su na istoriskom Taboru više Ljubljane poboli 3. maja 1945 ponosnu antikomu-nističku zastavu Slobodne Slovenije. Draga brado i sestre, nije Tito slučajno pobio našu bracu u Kočevskim šumama! Josip Broz Tito hteo je da ukloni sa ovoga sveta žive svedoke jednog velikog istoriskog dogadjaja. Ali, jugoslovanski komunisti na čelu s krvnikom Titom, grdno su se prevarili! Veliko groblie, gdie počiva brat do brata, — gdje počivaju bratski zagrljeni u jezivoj smrti hiljade Slovenačkih Domobranaca, Srpskih Dobrovoljaca i črnogorskih četnika Vojvode Pavla Djurišida — bide vedita op-tužba protivu krvavog diktatorskog Titovog režima i protivu jugoslovanskih komunista, koji su počinili jedan od najvedih i najkrvavijih zločina u našoj istoriji. Brado Slovenci i sestre Slovenke! Mi — Slovenci i Srbi — nikada ne smemo zaboraviti užasnu Vetrinj-sku tragediju i veliko Kočevsko groblje! Mi moramo osvetiti našu krvavo umorenu bracu! Čujete li, brado i sestre, kako nas u dugim emigrantskim nocima do-zivaju glasovi nmših mrtvih? Čujete li, kako nas žive — zovu grobovi polnjenih? čujete li ih, brado i sestre? Narod u rorobljenoj Jugoslaviji ne zna za našu pobijenu bracu. Ne zna ni slobodni svet. Zato mi moramo i Evropi i celome svetu ukazati na krvave Titove zločine, koji su vedi i užasniji od zločina njegovog učitelja •Josifa. StoPina. •• " ..... r . :'Na današnji dan. kada se sedamo naših mrtvih, zakunimn se, brado • i sdštre, da demo se do poslediPeg daha boriti protivu komunista i *]0-ičipačkog Titovog bomunističkog režima i da demo osloboditi svete grobove u kojima počivaju naša brada! ; • * ", • ” f . 'jr. Neka je slava i hvala tragično pobiionim STovenačkirrr Donrobranci-ma,'' Srpskim Dobrovo! jeima i črnogorskim' četnidima Vojvode i Pavla .l-)iurš'da! ' ■ : • - - n i .’> IVjlva jftv!- o V'.''■ml;• f d i(M» er. 1'8 'irJr Jože Vrtačnik GENERAL LEON REPNIK IZ KLIŽINE V prepričanju, da je v tem obsežen tudi del naše počastitve spomina našega nepozabnega vrhovnega poveljnika ob novi obletnici njegove mučeniške smrti, priobčamo tople spomine soborca, ki je kot član policijske straže v vladni palači v Ljubljani imel priložnost, da je pok. grala. Leona Rupnika dan za dnem lahko opazoval iz bližine. — Op. ured. Prvič sem kaj več zvedel o generalu Leonu Rupniku, ko so komunisti poizkusili izvesti nanj prosluli atentat. Prej sem o njem vedel samo toliko, kot vsi povprečni prebivalci Ljubljane, in pa, da je živel na Tržaški cesti, kjer so ga ljudje zelo cenili. Kot sem vedel že takrtit, je bil zelo preprost in skromen in niso bile njegove želje, da bi ga javnost kam visoko povzdigovala. Ni se spuščal v nikakšno politiko, razen v toliko, kolikor bi bilo koristno za ves naš narod, s čemer je dokazal, da je bil zares pravi vojak. Komunisti so ga seveda sovražili, ker ni hotel z niimi sodelovati in jim je bil zato kot velika osebnost med Slovenci v napotje. Ko so Italijani kapitulirali, so Nemci kmalu priznali v Ljubljanski pokrajini samostojno slovensko upravo in Slovencem celo dali priliko, da si sami izberejo svojega predsednika te uprave. Soglasno je bil izbran general Leon Rupnik. Ko je grah Leon Rupnik nastopil mesto prezidenta pokrajinske uprave, je med drugim seveda moral preskrbeti tudi za osebje, ki je bilo pri njem na službi. Tako sem tudi jaz bil policijski stražnik v bivši banski palači na Rleiweisovi cesti. Novi predsednik je hotel celo, da bi hil jaz odgovoren za policijsko vamostno službo v kabinetu in njegovi okolici. To sem bolj težko sprejel, ker sem se ziivedel, da je to velika odgovornost. 1 Takoj, ko sem prišel na službo v kabinet, mi je prišel predsednik sarn naproti, me lepo pozdravil in z menoj zelo prijazno govoril. Kmaju nato sem bil tudi prisoten razgovoru, ko je prezident gral. Rupnik dejal.: ,,Znano vam je, kako sem .prišel na mesto predsednika Ljubiianske pokrajine.. Zastopnikom naroda je fiilo dano, da sami izberejo človeka za to sjužbo. Ra so bili takoj za to, da bi jaz prevzel to piesto. Na za(čejku leseni bil pripravljen, da bi to spre5el. Naj bi izbrali koga drugega! Pa SO z vseh strani kazali, da hočejo mene. Končno sem odgovoril: — Če hočete Zares imeti mene za prezidenta, sprejmem to le pod pogojem, da boste vpdhdj povsod in v vsakem slučaju sodelovali ž' nienoj in me podpirali. — flriipdVorilj'so mi, da bodb to vsi brčž nad&ljnega storili.'Le po'd temi pogoji sem sprejel." : u' Ko je bil razgovor končan, sem se predrznil tudi sam prezidentu za to čestitati. Frezident je ob tisti priložnosti še nadalje rekel: ,.Nisem prezident zato, da bi bilo dobro meni. Le našemu ubogemu narodu želim tu pomagati, v kolikor mi bo to mogoče. Če ima kdo kakšno željo, da bi se drugače delalo, kot bi jaz sam delal, naj pride dotični sam k meni in mi vse to pove. — Kdo bo v tej vojni zmagal, ni odvisno od pas. Naš sovražnik bo tudi po koncu vojne ostal komunizem; zato se bomo proti njemu borili, dokler bomo živi. Komunizem namreč ni sovražnik samo našemu narodu, temveč vsemu svetu.“ Ko sem se po nekaj dnevih po tem srečal s svojima souslužbencema Alojzijem Hočevarjem in Jožetom Gabrom, sem jima vse povedal, kaj je govoril naš predsednik. Alojzij Hočevar me je udaril z roko po rami in rekel: „To so odlične besede! — Je ti pa dokazal, da ima veliko zaupanje v tebe...“ Zato je takoj dodal: „Iteci našemu staremu, naj tistega italijanskega agenta, ki je še v 'lužbi v vladni palači čim prej zapodi od tam.“ Takoj drugi dan sem imel priložnost, da sem predsedniku to povedal. Še zahvalil se mi je in obljubil, da bo ustregel našim željam, cim bo mogel. — Kmalu nato nismo več videli tistega italijanskega agenta v vladni palači. — Ko sem se ponovno srečal z Alojzijem Hočevarjem in Jožetom Gabrom, sta oba z velikim navdušenjem hvalila predsednika, ker je tako hitro ustregel našim željam... — * Kadarkoli bi rad komu pomagal, da bi dobil primerno zaposlitev v Ljubljani, je bilo to meni nemogoče. Če pa sem to le omenil našemu predsedniku, mi je takoj obljubil pomoč. Tako mi je bila dana možnost, da sem naravnost preko prezidenta pomagal mnogim svojim prijateljem do služb, ko je bilo to pri nas med vojno zelo težko. Tudi kot osebni agent prezidenta sem videl in slišal marsikaj, ko sem hodil z njim vsepovsod. Posebno rad se je spuščal v razgovor s preprostimi ljudmi, predvsem kmeti in delavci. Vedno je bilo na redu vprašanje, kako veliko družino imajo, kako živijo, s čim se preživljajo. Na lastne oči sem lahko ugotavljal, kako je generala v dno duše bolelo, če se mu je kdo potožil, da ima težko življenje. Za vsakogar je imel v takšnem slučaju vsaj tople, tolažilne besede. V mnogih slučajih je bil vidno ganjen in je ljudi povabil kar k sebi v kabinet, kjei' jim je tako dal vsaj darilo, da jih je vsaj nekoliko potolažil. * Nekega dopoldne je prišel v čakalnico kabineta policijski uslužbenec Karol Kisel in se javil za sprejem pri prezidentu. Povprašal sem ga, v kakšni zadevi. Povedal mi je, da je bil prejšnjo noč na straži nekje v bližini, kjer je bil prezident. Bila je huda zima. Ko je prišel prezident mimo, se je ustavil in rekel: „Vi morate stati tu in zmrzovati Zaradi mene?“ Opravičil se je in mu naročil, da naslednji dan pride k njemu v kabinet, če je prost. Ko se je Karol Kisel vrnil iz prezidentove pisarne, se je ves smejal >n mi pomolil pod nos zavoj ter vsem prisotnim rekel: „To je možakar! Ta nas pozna takrat, kadar nam ni prijetno...“ V zavoju je imel večjo količino cigaret, ki so imele v vojnem času veliko vrednost... — * V čakalnici kabineta sem po dolžnosti vršil službo tudi ob nedeljah in praznikih, tako da sem bil sam ali skupaj s svojimi souslužbenci prezi-dentu vedno na razpolago. Ob takšnih prilikah sem redno sprejemal telefonske klice. 'Največ takšnih telefonskih klicev je bilo tudi po nedeljah in praznikih za prezi-denta. V teh slučajih sem vsebino napisal takoj na stroj, ali pa prezidenta kar ustno obvestil o vsem. Za sleherno takšno opravilo od prezidenta nisem dobil samo zahvale, ampak tudi darilo. V čakalnico pred kabinetom je prihajalo vedno veliko ljudi, ki so hoteli govoriti naravnost s prezidentom. On sam je bil v teh slučajih vedno vsakomur na razpolago in bi gotovo vsakomur tudi uresničil vse želje, če hi mu le bile za to dane možnosti. Kako dobro srce je imel gral. “Rupnik do vsakogar, mi je pripovedovalo mnogo ljudi. Saj je to tudi sam najlepše dokazal s svojimi dobrimi deli. ¥ Nekako leto pred koncem vojne sta prišla v ljubljanske zUpore dva moja prijatelja: Janez in Andrej Smagur. Bila sta brata in doma iz št. Jurija pod Kumom. Bila sta mobilizirana po partizanih in v borbi ujeta. 2ato sem za oba vložil prošnjo, da bi bila izpuščena iz zaporov. Za oba sem takoj tudi preskrbel službo na železnici. Ni mi treba posebej povedati, da sem to dosegel seveda samo s pomočjo generala Rupnika. Sam sem takoj odšel v zapore, da bi prijateljema povedal veselo Uovico. Bila sta v sodnijskih zaporih na Miklošičevi cesti. Toda, ko sem Prišel v zapore, sem tam našel samo še Andreja Smagurja. Z Janezom Ro me že prehiteli in ga poslali v Dachau. Andrej Smagur pa mi je ob tej Urniki odločno odgovoril: ,,Nočem iz zaporov..." S to izjavo Andreja Smagurja je seveda obstalo vse moje posredo-vanje na mrtvi točki. Zakaj Andrej Smagur ni hotel iz zaporov, nisem razumel. Danes sem Pa prepričan, da je bil žrtev organiziranega vplivanja OF. Gotovo je bil preplašen in se je bal priti komunistom zopet v roke. Najbrž je mislil, da sem ga hotel rešiti zato, da bi se potlej moral boriti proti komunistom... To me je hudo užalilo in do danes nisem o tem nikomur nič omenil. * Kar me je pri gralu. Rupniku posebej ganilo, je bilo to, kako po očetovsko je sprejel domobranske vdove in ranjence. Videl sem sam mnogo ginljivih prizorov, še več pa so mi pripovedovale domobranske vdove, ko so bile sprejete pri prezidentu. V spominu mi je po imenu ostala predvsem vdova po padlem domobranskem stotniku Albinu Cerkveniku. Sama mi je pripovedovala, da v tistih težkih trenutkih ne bi mogla najti boljšega tolažnika, ko ga je našla v osebi našega prezidenta. Spominjam se tudi sprejema domobranskih ranjencev v vladni palači. Zanje so odprli slavnostna glavna vrata, od koder so vodile rdeče preproge preko stopnic naravnost v prezidentov kabinet. Na vratih pa je ranjence čakal sam prezident in vsakega posebej osebno pozdravil že pri vhodu. Ker je takrat pri vratih bil na službi moj tovariš Miha Klopčič, mi je pozneje s solzami v očeh pripovedoval, kako se je prezident sam razjokal, ko je sprejel slepega domobranca, ki ga je za roko peljala njegova mati... ¥ Jeseni 1945 sem se na poti iz Forlija v Servigliano v Italiji moral nujno ustaviti v hrvaškem begunskem taborišču Fermo. Zmanjkalo mi je sredstev, da bi lahko nadaljeval pot v Servigliano. Takoj pri vstopu v hrvaško taborišče, sem se moral javiti v pisarni. Bilo je okoli poldneva. V pisarni sem povedal, od kod prihajam in da bi ob prvi priliki rad odšel v naše slovensko taborišče Servigliano. Hrvatje so bili do mene zelo prijazni in uslužni in bi bila vsaka moja kritika tu neupravičena. Živilsko nakaznico je tam vsakdo prejel šele drugi dan po prihodu v taborišče. Tako bi moral biti on dan brez hrane. V taborišče me je pospremil neki moški in mi pokazal posteljo, na kateri bom spal. Na kratko mi je dal tudi potrebna navodila za življenje v taborišču. Med tem, ko sem se nekoliko uredil, je napočil čas kosila. Ker meni ta dan hrana še ni pripadala, sem odšel na dvorišče. Nenadoma sem na široko odprl oči, ker nisem verjel, kar sem videl. Naš prezident, general Rupnik se je pripravljal, da bi použil svoje kosilo. Istočasno je tudi on opazil mene, presenečeno dvignil roke in zakričal: ..Vrtačnik... 1 — Ste zares vi... ? — Kako sem srečen, da vas vidim!" Krepko sva si stresla roki. Kako hvaležno sem mu z očmi vračal ta sprejem! Takoj me ie povprašal, zakaj ne jem. Povedal sem mu, da sem pravkar šele prišel v taborišče in mi Zato še ne pripada hrana. Gral. Rupnik je takoj skočil poiskat še eno posodo in mi preprosto dejal: „Pa bova delila... Lačni vendar ne morete biti...“ Vse to so bližnji Hrvati videli in tudi slišali. Takoj sta pristopila dva in generalu rekla: „Gospod general, prosim, kar sami pojejte svoje kosilo! — Vaš prijatelj bo že takoj dobil svoj obrok...'4 Komaj smo se o tem dogovorili, je že bil med nami moški, ki mi je prinesel obilen obrok kosila. Od tega trenutka naprej sem redno prejemal hrano. Tako mi je general, ki je vedno in za vsakogar znal najti pomoč, pomagal tudi še v lastni bedi. Prisotni Hrvatje, ki so vse to videli, so bili globoko ganjeni. Po kosilu sva s prezidentom dolgo govorila o vsem mogočem. Pripovedoval mi je, kaj ga je doletelo v Avstriji in kako je prišel v Italijo in v to taborišče. Najbolj zanimivo je bilo, ko mi je pripovedoval, kako mu je neki višji angleški oficir svetoval, kaj naj stori: „če bi bil jaz na vašem mestu, ne bi ostal niti en dan v taborišču... Šel bi nekam daleč ven živet privatno... To bi bilo za vas v tem slučaju najbolje.:.." Gral. Rupnik pa mu je na to odgovoril: ,,Rad bi prišel v slovensko taborišče. Tam bi nečaka!. dower ne rride za mano moja družina, ker je moja želja, da bi čim prej spet skupaj živeli. Dokler se pa to ne zgodi, ostanem pač še v tem taborišču... in sem pripravljen na vse, kar bi me tu doletelo..." >dni odbor h gen. Rbsenerju na direktne razgovore o prenosu civilne uprave. Toda politiki še zdaleč niso bili pripravljeni odstopiti od namena, ki so si ga postavili že na samem začetku, da je namreč treba gen. Rupnika >.sa prihod zaveznikov držati proč od domobranstva". Kljub temu, da je Prezident s svoje strani do pičice izpolnil dogovor v škofijskem dvorcu in politike vpeljal k Rbsenerju, je bila proti njemu sprožena hujša gonja kot nikdar. Ker se je gen. Rupnik pripravljal, da v danem trenutku vzame v svoje roke neposredno vrhovno povclist.vo nad vsem slovenskim domobranstvom, vključno na Gorenjskem, ki je bilo takrat še vklinčeno v nemški rajh, je pri Rbsenerju izposloval mobilizacijo za domobranstvo. Ker je Gorenjska bila, kakor že rečeno, vključena v nemški rajh, je mobilizacijski oglas poleg gen. Rupnika seveda sopodpisal, oziroma odobril gen. Rbsener kot vrhovni poveljnik tega tedaj še ,.nemškega" področja. Podpis gen. Rupnika na mobilizacijskem oglasu za tedaj še ..nemško" področje — čeprav seveda Poleg gen. Rbsenerja — je torej bil samo prezidentov velik uspeh. Gen. Rbsener je s tem naredil koncesiio — gotovo po direktivah z vrha —, kji hi ga pred meseci, da ne govorimo — pred letom, stala glavo. — Ker pa je tudi v Ljubljani bilo še nekaj Hodi. ki so se ves čas volne znali držati ob strani in so končno deloma poskrili celo pri zloglasni Piill-akciji (Na-Hidnih pionirjih), ki je pri vsej nfmopularnosti nostala zatočišče vseh ••črnoborzijancev", „zabušantov“ in „OR-ovcev“ in katere razpust v Liub-1’ani je gen. Rupnik le dosegel, je bilo nekaj teli mobilizacijskih oglasov dne 1. maja 1945 seveda nabitih tudi v Ljubljani. Ker se je poleg tega sestanka z Narodnim Odborom gen. Rbsener, ki so ga zaradi samovoljnega značaja Nemci sami imenovali Erwin-paša, tudi politikom ipokazal tak trd oreh, kot ga je gen. Rupnik moral lomiti skoraj dve leti, so politiki vrgli v javnost, prevsem pa med častniški zbor ljubljanske garnizije, krilatico, da je prezident potegnil z Rbsenerjem in Ra podprl. Za to krilatico pa so izrabili majhen incident, ki se je tam pripetil med prezidentom in dr. Jožetom Basajem. Gen Rbsener je namreč politikom očital, zakaj niso skoraj dve leti podprli „starega moža“, ki je moral sam prenašati vse težave „s trdimi zakoni okupacije'* (dobesedno!) in mu povrhu še „iz podzemlja metali polena pod noge". Dobremu pošte-njanku dr. Jožetu Dasaju, ki so ga rinili naprej kot ščit, najbrž zaradi živčnosti, ni prišlo na misel kaj drugega, kot da je izjecljal, da ztito niso šli blizu, ker bi jih prezident gotovo dal zapreti. To je bilo v tem položaju seveda tudi za generalove preizkušene živce in potrpljenje zadosti; pa je izdrdral iz sebe vsaj nekaj vsa leta zadrževanega gneva. Za dokaz nepremišljenosti Basajeve argumentacije se je celo spomnil omeniti, da je prišel k njemu katoliški prvak Rudolf Smersu naravnost iz skrivališča in da si je v tem slučanju prezident celo oskrbel jamstvo Gestapa, da se njegovemu obiskovalcu ne bo nič zgodilo, če bi ga slučajno zalotili v Ljubljani. Mobilizacijski oglas in ta incident pri Rosenerju sta bili seveda samo dve pretvezi med ostalimi, s katerimi so politiki takrat lahko nahujskali častnike ljubljanske garnizije, da so prvič prišli že 1. maja 1945 s Krencr-jem na čelu v vladno palačo zahtevat takojšnji Rupnikov odstop. V resnici pa so emisarji Narodnega Odbora že takoj po 28. aprilu 1945 (po sestanku pri škofu) med temi oficirji zbirali celo pismene izjave, da bodo poslušali samo Narodni Odbor in poveljnika, ki ga bo on postavil. Dr. Albin šmajd je isto celo telefoniral tudi šefu domobranske propagande na Gorenjskem, Pernetu. Ker je gen. Rupnik bil prepričan, da borci na terenu o vsem tem niso vedeli ničesar, je v noči med 1. in 2. majem 1945 vseeno vzel dejansko vrhovno poveljstvo vsega slovenskega domobranstva, vključno gorenjskega, v svoje roke. X. Toda dne 3. maja 1945 ponoči se je sestal na Taboru v Ljubljani ta-kozvani „slovenski parlament", proglasil slovensko narodno vojsko in ji postavil za poveljnika — Franca Krenerja, ki ga je povišal v generala... Gen. Leon Rupnik je samo še utegnil prepričati gen. T^rvvin Rosenerja, da bi vsaka protiakcija nemških čet, ki jih je za kaj takšnega bilo v Ljubljani tedaj še kar preveč, pomenila samo nepopravljivo škodo za itak že zadosti preizkušeno nedolžno prebivalstvo, še pomisliti namreč ni upal, da hi ti ljudje postopali kot so, če ne bi računali z nekimi trdnimi, neomajnimi jamstvi. Dne 5. maja 1945 je gen. Edvvin Rosener spričo Narodnega Odbora prenesel na gen. Leona Rupnika še slovensko civilno upravo Gorenjske. V teku istega akta je prezident odložil vse funkcije, katere je potem v njegovi prisotnosti gen. Erwin Rosener prenesel na Narodni Odbor. To je bila vsa »revolucija" in ves „upor" Narodnega Odbora. General Leon Rupnik je še istega dne 5. maja 1945 popoldne odšel v begunstvo. Na zasedanju na Taboru v Ljubljani v noči dne 3. maja 1945 govori takratni predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Joža Basaj Toda žaloigra, ki jo je prezident v dobri veri v poštenost in resnost politikov Narodnega Odbora preprečil, ko je gen. Rosenerja v zadnjem trenutku odvrnil od represalije zaradi akta 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani, se je potem kljub temu morala odigrati. Samo da je bila še mnogo bolj grozna!------- Brez vsakršnih najmanjših jamstev je Narodni Odbor takoj po prevzemu oblasti iz rok nemškega generala Rosenerja začel slovenske domobrance pod poveljstvom svojega generala Franca Krenerja „spravljati na-saj na stran zaveznikov" proti Koroški, kjer so jih Angleži razorožili in Nagnali na polja pri Vetrinju. Tudi to še očitno ni bilo zadosti za streznjenje ljudi, ki so ne glede na posledice, katere je narod moral plačevati, od same ustanovitve slovenskega domobranstva sanjali utopične sanje o — oblasti. Še na Vetrinjskem polju so postavljali vojnega ministra, razmetavali s čini, med zbegano in preplašeno rajo celo izvajali mobilizacijo ter v boju nikdar premagane junaške borce — razorožene zopet zaprisegali, da so ta cvet naroda, ki je o pi*avem času in na pravem mestu vsemu svobodoljubnemu človeštvu dal mogočen zgled, „zavezniki“ lažje začeli nalagati dne 27. maja 1945 na zaplombirane vagone in jih odvažali v dar krvoločnemu Političnemu pustolovcu Titu v službi Stalinove svetovne rdeče zn7-ote. Pa so to ni bilo dovolj, da bi se odgovorni zdrznili iz nemogočih srnj' in kaj ukrenili... — Tako so junaki s predstraže svobodnega človeštva dan za dnem odhajali kot nebogljene, vdane ovce na žrtvenik rdečega moloha vse dotlej, dokler število ni bilo dopolnjeno...-------- čez dobro leto jim je sledil — še po domobranski žaloigri kot zver preganjan — njih oče gen. Leon Rupnik, da se jim je zgodnjega pozno-poletnega jutra, dne 4. septembra 1946 pridružil s strelom v hrbtu...----- Kljub temu, da je bilo o zadnjem dejanju slovenske domobranske žaloigre že mnogo pisanega in govorjenega, vsa pretresljiva resnica še ni znana. Tudi v tem kratkem prikazu ni priložnosti za to. Ob 25-letnici vetrinjske žaloigre naj bodo te vrste samo majhen napotek za zgodovinarja in pa skromen doprinos k spoznanju, da izkustvo svetuje, uči in nas vodi samo, če ga znamo izkoristiti. Zakaj to bo slovenski narod do konca dni dolžan svojim slavnim domobranskim junakom, ki so padli na mrtvi straži svobodoljubnega človeštva za BOGA — NAROD — DOMOVINO. Junij 1945 - Junij 1970 Sij slovenske svobode je dne 30. junija 1970 prinesel pod zgornjim naslovom za zgodovino naše vsenarodne žaloigre nadvse pomemben dokumentiran prispevek, ki ga dobesedno pona-tiskujemo. Iz tehničnih razlogov našim bralcem samo ne mcre-mo postreči s faksimilom lastnoročno pisanega pisma pok. dr. Miha Kreka, ki pa ga je Sij tudi priobčil. — Podčrtanja so naša. — Op. ured. Nehai dohumentarije o slovenski soodgovornosti za tragedijo domobranstva Namen v naslednjem objavljenih dokumentov in pričevanj ni obtožba krgar koli zaradi krivde za žaloigro, ki je slovenski narod leta 1945 zadela 7 izročitvijo in poznejšim pomorom 12.000 domobrancev, temveč navedba dokazanih dejstev, osvetljujočih ozadja in širše vzroke, ki so do končne tragedije pomagali. Zaradi tega se sestavljavci tega poročila spuščajo v lazlago dokazil samo kolikor je to za današnje razumevanje nujno potrebno... 19. junija 1945 je znan slovenski javni delavec iz Avstrije poslal v Rim pokojnemu dr. Mihu Kreku daljše poročilo o razvoju političnega dogajania \ Sloveniji med tujo zasedbo in domačo komunistično revolucijo, o vzrokih, ki so do takega razvoja vedli, in o posledicah, ki jih je rodil. Namen poročila je bil dati dr. Kreku možnost, da si ustvari čim bolj zaokroženo in čim bolj objektivno sliko o medvojnem stanju doma, ker je od svojega pri- hoda v Rim poleti 1944 prejemal o tem le prikrojena obvestila ene nekomunistične, v omenjeni razvoj zapletene skupine, katere vodilni zastopniki so tudi prvi prišli v Italijo in do njega leta 1945. Poročilu je bilo pripisano naslednje: „še eno prošnjo: če morete storiti kaj pri maršalu Ale-xandru — to bi po mojem bila edina pot — za generala Rupnika, storite. On je zdaj interniran v begunskem taborišču v Spittalu na Koroškem. Delo, ki ga je opravil za naš narod v najhujših časih, mu daje pravico vsaj do tega, da ostane živ. In pomagati mu, je dolžnost nas vseh.“ Maršal Alexander je bil vrhovni poveljnik zavezniških sil za sredozemsko vojno področje in s tem tudi vrhovni poveljnik angleških in drugih zasedbenih vojska v Avstriji. On je bil tisti, ki je po obisku v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju pri Celovcu dne 4. junija 1945, ko je od dr. Valentina Meršola dobil pi^vo poročilo o pravem značaju in delu slovenskega domobranstva, dal pismeno zapoved, da se nadaljnje prisilno izročanje slovenskih beguncev Titu takoj ustavi. (Glej „Vetrinjska tragedija", Cleveland 1960, stran 45—48). Pričakovanje, da bi tudi prošnja za generala Rupnika zanj utegnila biti uspešna, je bilo upravičeno. Dr. Krek, večkrat minister in nekoč celo podpredsednik kraljevske jugoslovanske vlade v Londonu, je bil cd začetka februarja do srede septembra 1944 zastopnik Jugoslavije v zavezniški komisiji za Pbedozemlje, politično-posvetovalni ustanovi Alexandrovega vrhovnega poveljstva. Kot tak, bi bilo pričakovati, da je tedaj in pozneje imel možnost vsaj pismenega dostopa do maršala, zlasti še spričo dejstva, da je bil, kakor je sam poudarjal, v zelo dobrih odnosih z britanskim članom komisije, Sirom Noelom Charlesom. PISMO DR MIHE KREKA Na prošnjo za generala Rupnika in drugo je od dr. Kreka prišel lastnoročno pisani odgovor, ki je vseboval tudi naslednje odstavke: „Dragi g. ... „Bodoča usoda generala Rupnika ni odvisna od maršala Alexandra. To je stvar, ki se bo odločala v centralah za vse, ki so nosili odgovornost med vojno in tiste, ki bodo v razpravi med zainteresiranimi državami. Danes še ni ugotovljeno niti merilo „krivdc“, niti način postopka s rrizadetimi osebami. „V tujini nam je med vojno ubijalo ugled in nas končno pomagalo odrezati — kar in kolikor so bili vzroki doma — tole: 1) domobranstvo, 2) Rupnik, 3) pisanje nekaterih listov zlasti Slovenskega doma, ki so nam ga servirali pri vsaki priložnosti. „Jaz nisem na nikogar vrgel kamena in ga ne bom. Zava-roval sem se samo, da ne bi imel kaj skupnega z deputacijo, ki je šla v Kirn, in z delom g. Rupnika. Prisrčno Vas pozdravlja Rim, 19. 7. 1945. Miha Krek Iz pisma ni nikjer vidno, da bi se dr. Krek za generala Rupnika obrnil na maršala Alexandra ali na katero koli drugo zavezniško mesto. Zaradi tega je v njegovem odgovoru gledati le osebno stališče, nepotrjeno po komer koli bolj pristojnem. Med stvarmi, ki naj bi bile „nam“ zunaj med vojna ubijale ugled in „nas“ končno pomagale spodrezati, dr. Krek omenja le domobranstvo, Rupnika in enega izmed vsaj štirih slovenskih, med obema okupacijama izhajajočih listov obeh vodilnih strank, ki so vsi pisali, kakor so pač morali in smeli, pogosto na pritisk renegatskih cenzorjev. Ni pa v odgovoru o vzrokih za tisto, kar „nas“ je doletelo, niti besede o nedelu raznih kraljevih vlad v Londonu in o sporih med Srbi, Hrvati in Slovenci v njej, ki so končno privedli do Šubašič-Titove koalicije 1944 ter do zavezniškega in kraljevega priznanja komunističnih partizanskih sil kot edine zakonite jugoslovanske vojske. Tudi ni v njem omembe o načrtnem in uspešnem delu slovenske komunistične propagande in diplomacije v Angliji in Ameriki. Z deputacijo, ki je šla v Rim, je mišljen sprejem Sosveta Ljubljanske pokrajine pri predsedniku italijanske vlade in pri papežu Piju XII. v začetku junija 1941. V sosvet so bili imenovani in imenovanje sprejeli vodilni zastopniki vseh tradicionalnih slovenskih političnih strank, med njimi dr. Marko Natlačen za Slovensko ljudsko, bivši minister Ivan Pucelj za Samostojno kmetsko in inž. Milko Pirkmajer za Samostojno demokratsko stranko. Tega niso storili samo iz poštenega prepričanja, da bodo s tem pomagali lajšati usodo vsaj enemu delu zasedene Slovenije, temveč tudi po navodilu dr. Kreka samega. SPOROČILO DR. M. NATLAČENU Pokojni dr. Natlačen, zadnji ban Slovenije v prvi Jugoslaviji, je enemu pripravljavcev pričujočega poročila septembra 1941 povedal, da je že spomladi istega leta prišlo od dr. Kreka, ministra tedaj edine zakonite jugoslovanske vlade, iz Lizbone obvestilo, da vojne dolgo ne bo konec in da naj zaradi tega politični prvaki in drugi sodelujejo z zasedbenimi oblastmi „do skrajne meje možnosti, to je, dokler ne bi bila hudo žaljena narodna čast...“ Ta trenutek je po njihovi sodbi nastopil jeseni istega leta, zaradi česar so 18. septembra 1941 Vsi odstopili, navzlic nevarnemu osebnemu tveganju. Deputacija v Kini je dr. Kreku bila očitno simbolična označba za vse politično in drugo delo doma pod italijansko, kakor mu je delo g. Rupnika prav tako označba za vse, kar se je v Sloveniji delalo pod nemško okupacijo, in. sinonim za slovensko domobranstvo. USODA DOMOBRANCEV Dr. Krek pravi, da se je (pri zaveznikih) zavaroval samo, da ne bi imel kaj s tem dvojim, čeprav oboje z domobranstvom predstavlja težnje in 'olje velike večine slovenskega naroda med vojno in revolucijo ter boj za njegove bitne koristi in vrednote, če se je zavaroval, da ni imel kakršno kol i zvezo s tem delom in dogajanjem, in njegova lastna beseda mora pač zadoščati za tako vero, potem seveda ni mogel, hotel ali smel delati v tujini ničesar, s čimer bi bil ta razvoj na odločujočih mestih razlagal, utemeljeval in zagovarjal, ali vsaj skušal potem rešiti tiste, ki so bili kakor koli potegnjeni vanj, v prvi vrsti slovensko domobranstvo. če bi ne bilo tega hotenega zavarovanja, bi dr. Kreku dosti prilike za to dajali njegovi službeni položaji v jugoslovanski vladi in izven nje, ki so mu odpirali vrata povsod. Po drugi strani je v angleških vladnih krogih bilo posebno zanimanje za poročila o resničnem stanju v Sloveniji. Glede tega so se najbrž zavedali, da jim jih njihova lastna obveščevalna služba, ki je, kakor kaže Vauhnikov primer, služila interesom rdeče Osvobodilne fronte, ne pošilja. Dr. Krek je bil 4. februarja 1944, pred odhodom na novo mesto v zavezniški komisiji za Sredozemlje, prvič in edinkrat med vso vojno sprejet nri britanskem zunanjem ministru Edenu. Ta mu je na koncu pogovora dejal, da ve, da je v Sloveniji posebno težaven položaj, zaradi česar bo skušal razmere tam imeti v vidu ((„keep an eye on thc situation therc“). Ta Edenova izjava izraža njegovo dostopnost za zanesljiva obvestila o resničnem stanju in razpoloženju v Sloveniji. Žal ni znano, če jih je kdaj od kogar koli dobil, dasi bi bila morda lahko vplivala na kako odločitev njegove vlade. LONDON: “OGROMNO ZANIMANJE ZA SLOVENCE...” Da takih poročil ni bilo, pričata presenečenje in zanimanje, ki ga je pri angleških vladnih ljudeh vzbudilo tisto, najbrž edino tako, katero so v začetku maja prejeli od dr. Milka Brezigarja, člana vodstva Slovenske demokratske (liberalne) stranke, ki se je tedaj nekako prebil v Rim. Poročilo je vsebovalo prikaz komunistično-revolucionamega, protizavezniškega in protislovenskega značaja Osvobodilne fronte, njenega terorizma, njene vojaške in civilne organizacije, njenih preteklih in nameravanih pokolov in niene vdinjanosti Sovjetom. Bruce Lockhart, tedanji vodja obveščevalne direkcije v britanskem zunanjem ministrstvu in ravnatelj radijske propa- pande za Nemčijo in Srednjo Evropo, je po prebranju Brezigarjevega referata takoj povabil enega vidnih političnih Slovencev v London na nujen razgovor. V pismu je poudaril, da so poročilo brali z ogromnim zanimanjem, da bi pa veljalo dosti več, če bi vedeli še več podrobnosti in ozadij pa ljudi, ki to poročajo. Lockhart je obljubil za vse najstrožjo zaupnost in je do sestanka prišlo. Ni pa dokaza1, da bi bil on ali kdo drugi v njegovi vladi kake nadaljnje, podrobnejše podatke kdaj dobil. (M. Javornik v spominskem članku ob Lockhartovi smrti — Sij, št. 5, 1970 — nima prav v domnevi, da se slovenski zastopniki v Londonu Lockarhtu niso približali. Z njim so se včasih srečali pokojni dr. Alojzij Kuhar, dr. Izidor Cankar in Franc Snoj). Dr. Miha Krek je 7. junija 1945 poslal zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu za Sredozemlje pismo, katerega vsebino je moč uganiti iz naslednjega, v slovenščino prevedenega odgovora nanj:* Vrhovno poveljstvo zavezniških sil Urad načelnika štaba 31. julija 1945 PREDMET: REPATRIACIJA JUGOSLOVANSKEGA OSEBJA Dr. Miha Krek Bivši ministrski podpredsednik kraljeve jugoslovanske vlade Via Paganini 24/3, Rim 1. V odgovor na Vaše pismo z dne 7. junija 1945, naslovljeno na zavezniškega vrhovnega poveljnika, imam navodilo obvestiti Vas, da so jugoslovanski državljani, repatriirani v zadnjem delu maja iz AvstrPe v Jugoslavijo, nosili orožje proti zavezniškim jugoslovanskim oddelkom maršala Tita. Zaradi tega so bili tretirani kot sovražno vojaško osebje, ki se je vdalo. Kot taki so spričo stanja, ki je tedaj obstajalo v Avstriji, 'izročeni * Copy ALLIED FORCES HEADQUARTERS 1 Office of the Chief of Staff 31 July 1945 Subject: Repatriation of Yugoslav Personnel • ■ ■ To: , 1 'j ...... 'UV,- y Dr. Miha Krek Former Deputv Prime Minister ' of the Royal Vugoslav Government' i'--r r, I Via Paganini 24/3, Rome O > •' r f 1. In reply to your letter of June 7, 1945,- addresed to the Suprčine Allied pomnjander, I am. instructed to inform -yov that the. Vugoslarv natio- jugoslovanskim vojaškim silam med vojaškimi nastopi, ki so jih vodili oboji, britanski in jugoslovanski oddelki. Ta izročitev je bila izvedena po navodilih tega vrhovnega poveljstva. 2. Noben Jugoslovan, ki ni nosil orožja proti zaveznikom in ki je spoznan za razseljenca, ni bil repatriiran v Jugoslavijo proti lastni volji. Zavezniška politika ostaja še nadalje ta, da dopušča takim razseljenim osebam prosto izbiro, ali se žele vrniti v Jugoslavijo ali ne. Za vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem področju: L. L. Lemnitzer, generalni major GSC za: W. D. Morgana, generalnega poročnika, načelnika štaba. Iz odgovora generala Lymana L. Lemnitzerja, ki je do nedavnega bil vrhovni poveljnik sil Atlantske zveze v Evropi, je vidno dvoje: 1. Zavezniško vrhovno poveljstvo je o slovenskem domobranstvu imelo samo komunistična propagandna poročila. Nihče mu ga ni prikazal za tisto, kar je dejansko bilo — pomožna policijska sila za vzdrževanje notranjega >'eda in varnosti, ustanovljena in priznana po mednarodnem pravu, ustanovljena v vseh zasedenih deželah: v Franciji, Belgiji, Holandiii, Danski, Norveški, češki, Grčiji, Srbiji in celo Poljski, ne da bi bili njeni pripadniki kjer koli po vojni preganjani, kaj šele kot celota brez preiskave in sodbe pobiti kakor v Sloveniji. 2. Izročitev — in to je očitno bil odločujoči razlog — je narekovalo tedanje stanje v Avstriji. Angloamerikanci so se v drugi polovici maja Pripravljali na spopad s Sovjeti, ki so kljub dogovorom bili že na koroško-štajerski meji. Koroška je tedaj bila kaotično polna domov bežečih nemških vojska, oddelkov ruske osvobodilne armade, raznih protikomunističnih, na Zahod umikajočih se sil iz Srednje Evrope ter množic civilnih beguncev. Nevarno peto kolono v zaledju morebitne fronte s Sovjeti so predstavljali titovski partizani, razpršeni celo po gornji dravski dolini. Britansko po- shall Tito. Thev were, therefore, trated as surrendered ennemv military per-sonnel. As such, in view oof the situation that existed a that time in Austria, they were handed over to Yugoslav Militarv Forces, in the course of mili-tary operations which were conducted by both, British and Yugoslav Forces. This handover was carried out on the instructions of this bead^earter". 2. No Yugoslavs who have not born arms against the Allies and are classified as displaced persons have been repatriated to Yugoslavia against their will. It remains the AHied policy to allow such displaced personnel a f*ee choiče as to vvhether they wish to return to Yugoslavia or not. For the Supreme AHied Commander, Mediterranean Theater: ' L. L. Lemnitzer, ■ Major for; W. D. Morgan, Chieff of Staff. General, GSC S ' . or. veljstvo si je prizadevalo, da bi čim več teh beguncev spravilo čim dalje ra Zahod, zlasti v Italijo in so preskrbeli za to prevozila in vse drugo. Tedanje slovensko politično in vojaško vodstvo na Koroškem misli o premiku naših beguncev v Italijo ni maralo jemati v poštev. O tem priča primer tako imenovane beljaške skupine, ki se je pod vodstvom pokojnega župnika Škulja, dr. Srečka Baraga in inž. Simona Kregarja na lastno pest odločila za to. Dejstvo, da je vseh njenih več kot 800 pripadnikov, vojakov in civilistov, z angleško pomočjo srečno prišlo v Treviso in da nihče od njih ni bil nikdar pozneje od Britancev prijet, zasliševan ali vrnjen, dovolj priča o tem, za kaj je tisti čas zavezniškemu poveljstvu na Koroškem šlo. Okoliščine izročanja domobrancev iz Vetrinja in ravnanje njegovega novega vrhovnega poveljnika, polkovnika Mirka Bitenca, v zvezi z njim so prikazane v »Vetrinjski tragedi ii“. K podatkom ondi je treba dodati, da je polkovnik Bitenc 28. maja 1945, pred izročitvijo velike večine svojih vojakov, dobil sporočilo, prihajajoče iz povsem zanesljivega britanskega vojaškega vira, da bodo vsi domobranci in ostali slovenski begunci s Koroškega vrnjeni v Jugoslavijo. Kakor tistim, ki so pobegnili s prvega transporta, je Bitenc tudi prinašavcema tega obvestila zagrozil, da ju bo dal aretirati zaradi širjenja zlaganih vznemirljivih govoric, če takoj ne izgineta iz taborišča. PRIČEVANJE MAJORJA CUMMINGSA Glede odgovornosti za končno tragično usodo generala Rupnika je zanimivo naslednje pričevanje: 1. januarja 1949 zjutraj je v svoje stanovanje povabil večjo družbo major Bryan Cummings, tedanji načelnik FSS (Field Security Service, angleška vojaška protišpionažna služba) v Trstu. Od slovenskih udeležencev debate, ki se je s Cummingsom razvnel, so štirje še živi in dosegljivi v Avstraliji, Kanadi, Združenih državah in na Dunaju. Predmet razprave je bila vrnitev domobrancev in generala Rupnika ter angleška krivda za oboje. Major Cummings je poudaril, da o domobranstvu ne more govoriti, pač pa da lahko nekaj končnih pojasnil o Rupniku. Povzetek njegovih izjav je tale: Rupnika je FSS na zahtevo Titovih oblasti aretirala 24. julija 1945 v slovenskem begunskem taborišču v Spittalu in ga odvedla na svoje vrhovno poveljstvo v Videm. Tam so ga zasliševali 70 dni pod vodstvom Cum-mingsa samega. Rupnik je na britanske vojaške kroge, posebno na generala Murraya, poveljnika VI. angleške oklepne brigade, napravil izreden vtis s svojimi spomenicami o značaju in nastopanju slovenskega domobranstva ter o svojem lastnem delu med vojno. Temeljita in dolga preiskava v Vidmu je ugotovila, da ni nikdar zagrešil ničesar, za kar naj bi bil po mednarodnih določilih o ravnanju s tako imenovanimi vojnimi zloočinci prijet in izročen vladi, ki ga zahteva, in tudi ničesar, za kar naj bi proti njemu uvedle postopek po svojih merilih zavezniške oblasti. Na koncu mu je bilo sporočeno, d;l je po dognanjih FSS nedolžen, da je prost in da mu je priznan status civilnega begunca. Vprašali so ga samo, kam hoče iti. Izhral je Servigliano, kjer se je tedaj urejalo osrednje slovensko begunsko taborišče. FSiS ga je pripeljala do Ferma, železniške postaje za Servigliano. Tam so ga z odprtimi rokami sprejeli in z vsem potrebnim oskrbeli Hrvatje in manjša skupina Slovencev z inž. Kregarjem na čelu, kateremu je bil Rupnik „iz-ročen“. Njegov prihod v Servigliano je bil določen za 7. oktober. V taborišču je bilo dosti Rupnikovih bivših vojakov, tudi takih, ki so ušli z morišč v Sloveniji. Tam so potekale priprave za navdušen sprejem možu, v katerem je očitno dosti beguncev videlo svojega vodnika. Dan poprej pa se je pri britanskem poveljniku taborišča, ki je bil odgovoren tudi za Fermo, eglasil predsednik slovenskega taboriščnega odbora, ki je protestiral proti Rupnikovem prihodu, češ da bo njegova navzočnost povzročila spore in celo pokole med begunci, ki imajo generala za izdajavca. Angleški poveljnik je poročilu verjel in zaradi zagotovitve miru in reda v taborišču zavrnil generalovo preselitev tja. Ker je prehodno taborišče v Fermu bilo pred zaprtjem in so skoraj vsi Slovenci že odšli iz njega drugam, ni ostajalo drugega, kakor da Rupnika vzame v oskrbo FSS. Odpeljali so ga v Bari, a so niu pri odhodu znova zagotovili, da je zanie samo civilni begunec. Ko je Titova vlada preko Londona znova zahtevala Rupnikovo izročitev, ni bilo mogoče reči, da angleške oblasti ne vedo, kje je, ker so titovci natančno vedeli za njegovo bivališče. Major Cummings je ob koncu svoie pripovedi poudaril, da je z britanske strani bilo storjeno vse, da bi se bil general Rupnik lahko rešil. Da se fu, so krivi izključno Slovenci, ki ga niso marali sprejeti medse, ga zavarovati in ob potrebi skriti,, kakor so to storili za nekatere druge ljudi, ki (ega morda niso tako zaslužili kot on... (Predsednik taboriščnega odbora v Serviglianu je bil dr. Stanislav Žitko, znan po svojih vodilnih funkcijah v predvojnih slovenskih verskih, mladinskih in gospodarskih organizacijah, nazadnje profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Ko je 1953 pobegnil tja dotedanji poverjenik UDK za Primorslco, je zavezniškim oblastem Izročil seznam njenih agentov za to Področje. Na njem je bilo tudi ime dr. Žitka, ki se je vrnil v Ljubljano in fam umrl.) DOSTAVEK UREDNIŠTVA SIJA Namesto prigodniških žalostink priobčujemo na 25-letnico velike slovenske tragedije nekaj dejstev, ki naj pomagajo osvetliti njena ozadja in vzroke iz zdaj že dovolj oddaljene zgodovinske perspektive. Imen prič ter imetnikov dokazil ne navajamo zaradi njihove, ali njihovih svojcev doma osebne varnosti. So pa resnim raziskovavcem tega žalostnega obdobja slovenske zgodovine na razpolago v uredništvu, in prav tako kopije dokazil. Sij je pod istimi poroštvi pripravljen obiaviti vsakršno dokumentarno gradivo, ki bi naše navedbe osvetljevalo in dopolnjevalo, ali pa jih morda tudi izpodbijalo. Zarota proti vojni V knjigi Nevidna fronta je govora tudi o tem, kako je takratni ataše v Berlinu polk. Vladimir Vauhnik predhodno obvestil Belgrad o pripravljenem napadu na Jugoslavijo dne 6. 4. 1941, pa vlada ni ničesar ukrenila. Čeprav je v isti knjigi tudi govora o nekem skrivnostnem možu, preko katerega naj bi imel Vauhnik povezavo v samem nemškem vrhovnem po-\eljstvu, ta kontakt ni nikjer imenovan. Tako so mnogi ocenjevalci Vauhni-kove knjige to dejanje pripisovali samo njegovi osebni obveščevalni iznajdljivosti. Celo komunistični pisuni v domovini so na neobičajen način razpihovali to Vauhnikovo dejanje, čeprav jim najbrž ni neznano, da je bil njihov aktiven protivnik. Izkoristili so ga pač za blatenje razmer v nekomunistični Jugoslaviji. išele sedaj pa zvemo, kako je tudi polk. Vauhnik prišel do podatkov o napadu na Jugoslavijo in kdo mu jih je razodel. Ker očitno tudi današnji Nemci to še vedno ocenjujejo kot sramoto izdaje pri samem vodstvu, so resni nemški pisci o zadevi doslej bore malo in zelo površno pisali. Sedaj pa je ameriški profesor za novejšo zgodovino na univerzi v Minnesoti, U.S.A., Harold C. Deutsch v dokumentiranem delu Zarota proti vojni (Verschw6rung gegen den Krieg, Verlag C. H. Beck, Miinchen, 1969) tudi to odkril. Tisti, ki je na samem začetku vojne sproti obveščal dežele, katerim je grozil Hitlerjev napad, je bil sam šef centralnega oddelka v uradu za inozemsko protišpijonažo pri nemškem vrhovnem poveljstvu generalmajor Hans Oster, ki pa je bil istočasno eden izmed najbolj odločnih zarotnikov v vrstah generalitete proti nacionalsocializmu. Prof. Harold C. Deutsch nam tudi odkrije, da ni bila samo jugoslovanska vlada neobčutljiva za poročilo svojega atašeja. Ko je holandski vojni ataše v Berlinu Gijsbertus Jacobus Sas takoj poletel domov in na seji vlade ves razburjen poročal o nameravanem nemškem napadu, ki mu ga je odkril gen. Hans Oster, se je vsem prisotnim članom vlade zadeva zdela tako fantastična, da so svojega atašeja celo proglasili za duševno zmedenega. In ko je gen. Hans Oster preko svojega jezuitskega kontakta pri samem papežu Piju XII. posvaril tudi Belgijo, je njen posalnik pri sveti stolici Adrien Nieuwenhuys enostavno odmahnil z roko: „Noben Nemec tega ne bi napravil!" Generalmajor Hans Oster pa je končno 1944 padel v roke Gestapi in cine 9. aprila 1945 tragično dokončal svoje življenje po izvršeni obsodbi, ki jb je nad njim izreklo naglo vojaško sodišče, — da se ga za poplačilo Nemci tudi še danes očitno sramujejo. Pi. Ka. Da ne pozabimo! Pod gornjim naslovom je Glas Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu (XVII, 8. avgust 1970) po Smeri ponatisnil kratek odlomek iz še neobjavljene knjige Franca Jeze, v katerem med drugim pravi: . .je med drugim zelo važno, da se emigracija ne zabubi v kakšne neživljenjske, tradicionalne in konformistične programske in miselne sheme, ampak da je in ostane odprta za vse, kar se dogaja doma... Vedno moramo imeti pred očmi, da je naš cilj svoboda, ne le narodna svoboda, ampak tudi politična svoboda, ki ni možna brez idejnega in političnega pluralizma. — Pač pa bi morali težiti po tem, da si postopno izdelamo osnoven skupen akcijski narodno-politični program, ki bi zagotovil tak pluralizem ob varovanju sloge in enotnosti glede osnovnih namenov našega političnega dela in našega cilja — osvoboditve Slovenije. — Naučiti se moramo, da ne bomo žalili in obrekovali drug drugega zaradi političnih nasprotstev in v prepiru za kožo medveda, ki ga še nismo ulovili in niti ne vemo, če ga bomo ali če bomo sploh doživeli, da ga bo kdo ulovil. — Slovenski ljudje v domovini... niso pripravljeni, da bi zamenjali en totalitarizem z drugim, en policijski, politični in duhovni teror z drugim. Slovenci v begunstvu se morajo tudi odpovedati predstavi, da hočejo biti Slovenci doma še vedno razdeljeni na dve fronti: med partizane in domobrance. To je danes že prav tako zastarelo kakor razdeljenost med katoličane in protestante v 16. stoletju, med staroslovence in mladoslovence v 19. stoletju, med klerikalce in liberalce v prvih desetletjih tega stoletja ali kot strankarski programi iz leta 1928 ali 1938. Danes obstaja le fronta svobode in narodne sprave na eni in fronta reakcionarnega in nasilnega Titovega režima na drugi strani." Podpisujemo gornje zaključke g. Franca Jeze s pripombo, da pisec ali ne pozna naše zgodovine, ali pa jo zavestno zanika, ker je več kot četrt stoletja za nami. Ker slovensko domobranstvo nikoli ni bilo namen samemu sebi, je bilo po genialnem navdihu svojega ustanovitelja gen. Leona Rupnika že pred več kot četrt stoletja na osnovi idejnega in političnega pluralizma nosilec enotne fronte svobodnega slovenstva, temelječe na nikdar izčrpljivem osnovnem akdijskem programu: Bog — Narod — Domovina. — če ne prej, smo v brk žalitvam in obrekovanju na straneh našega glasila že leta pred ugotovitvami g. Franca Jeze to neštetokrat ter jasno in nedvomno pribili. (Glej npr. začetek VIII. poglavja prispevka dr. Stanka Kocipra na str. 199, št. 8 letošnjega Tabora!) Toda prav tako, kot imajnd pravico, da smo v sklopu idejnega (in političnega!) pluralizma domobranci, si seveda ne utvarjamo, „da hočejo biti Slovenci doma še vedno razdeljeni na dve fronti: med partizane in domobrance'1. — Če je resnica (in to nedvomno je!)), da „danes obstajata le fronta svobode in narodne sprave na eni in fronta reakcionarnega in nasilnega Titovega režima na dx*ugi strani", je to samo še en dokaz več, da je prav slovensko domobranstvo že pred več kot četrt stoletja izvedlo resnično revolucijo miselnosti novega Slovenca. Več kot dvanajst tisoč vetrinjskih mučencev, o katerih reakcionarni in nasilni Titov režim trdovratno molči, je torej samo dokaz, da je slovensko domobranstvo navzlic svetovni konspiraciji zmagalo, ker tisti novi Slovenec ni in ne bo več izumrl. Ponovno smo pribili, da ni važno, če kdo na čelu svojih stremljenj nosi domobransko zastavo. Poglavitno je, da je preko revolucije novega Slovenca domobranska ideja prodrla ter prekvasila vse sloje naroda za borbo za osvoboditev! Zato smo mi lahko samo nedopovedljivo ponosni, da smo bili ob revoluciji novega Slovenca pred več kot četrt stoletja — domobranci in da smo domobranci še danes! — Da ne pozabimo! TEMA ZA RAZMIŠLJANJE Obstajajo takšni domišljave! in ignoranti, ki mislijo, da lahko spremenijo tok zgodovine. („Revolucionama doba Franklina Roosevelta") Dexter Perkins ZAHIMVI l*AitERKi DA GA NE „POLOMITE" Želja po bogastvu človeka večkrat zaslepi. Brez dvoma, da je na svetu mnogo ljudi, ki bi bili radi bogati, emigranti pa še celo. Vendar pa človek ne sme izgubiti svoje razsodnosti, če se mu obeta velik dobiček — bogastvo. Recimo, da vas popelje dobra dušk v veliko poslopje in vam pokaže ogromen kup novcev kovancev in vam poreče: „Vzemi si milijon novcev, toda moraš vsakega posebej odšteti in ne smeš prej zapustiti poslopja, dokler ne boš imel zbranega milijona. Potem pa ga odpelji!" Vi ne boste dovolj premislili in boste pristali na to, misleč, da boste hiteli šteti in boste kmalu imeli milijon skupaj. Ph ste ga že „polomili“, ker bi prej umrli od lakote, kot bi našteli milijon kovancev. Če bi odšteli po 1 dolar vsako sekundo in bi delali 8 ur dnevno, bi Potrebovali za štetje enega milijona: 34 dni, 5 ur, 46 minut in 40 sekund. Takrat bi pa že prej umrli od lakote. Eno milijardo bi pa šteli približno 32 let. Ne bodite preveč v skrbeh, da vas bo kaj thkega zadelo, ker danes vrše to štetje s stroji. IZ PISEM Cleveland (Ohio), aprila 1970. Obljuba dela dolg; zato sem vam moral nekaj napisati, kar sem vam že zdavnaj obljubil. Predvsem so tu mišljeni moji spomini na pok. generala Eeona Rupnika. Vse sem nekako bolj v oblicah napisal, ker se le malokdaj dobro počutim. Delam še vedno v tovarni; a to delo opravljam le bolj s težavo. Vse dobro preglejte, kar sem napisal, za vse odgovarjam, in se zaradi tega ne bojim, če bi moral umreti. Rad bi vam še pri čem pomagal, če bi mi bile le za to možnosti dane. Prosil bi vas. da bi ob prvi priliki — vse, kar sem napisal, dali v naš list TABOR. Prejmite iskrene pozdrave od mene in moje družinice. Pozdravljam vse vaše sodelavce zlasti pri našem TABORU. Enako pozdravljam vse tam živeče sorodnike pok. prezidenta, zlasti pa gospo Olgo Rupnikovo. V molitvi se me spomnite in sam vam bom vse to hvaležno vračal. Jože Vrtačnik UREDNIŠKI MIZI Popravek: Kljub temu, da je vsakomur znano, da je bil šef policije med revolucijo v Ljubljani dr. Lovro Hacin, prosimo popraviti na str. 202 Tabora št. 8/1970 aiskovno napako: dr. Kacina v pravilno dr. Hacina. — Hvala. DAROVALI SO: Za zavetišče: (Pesov Ley 18.188) DSPB Tabor, Argentina, namesto cvetja za pok.: dr. Kačar Ivan, Rome Jože in Golob Franc ............. 30.— Blazinšek Karel, Carapachay 100.— Žnidaršič Jože, Cleveland .. 35.— Čisti dobiček na družabni prireditvi v San Justu, dne 25. junija 1970 .............623.36 Mesto honorarja g. dr. Vital Ašiču od zap. razprave pok. dr. C. Jelenca, poklanja družina Blazinšek iz Carapachaya za slovensko zavetišče ............... 100.— V štev. 7/70 Tabora je bil zaradi tiskarske napake naznačen čisti dobiček od blagoslovitve temeljnega kamna, dne 24. 5. 1970 v znesku 283.42, a dobiček je znašal 583.42 Dne 3. oktobra 1970 bodo v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, bivši slovenski šolniki na Primorskem proslavili 25-letnico ustanovitve slovenskih šol pod Z. V. U. Ob 18.45 sv. maša za umrle šolnike-kolege. Po sv. maši predavanje v okviru Slovenske kulturne akcije: „Prisotnost in delež slovenske politične emigracije pri ustanovitvi slovenskih šol pod Z. V. U. na Primorskem'*. Po predavanju skupna večerja in prosta zabava. Prispevek za večerjo 10.— pesov. Prijave do 20. sept. pri vseh profesorjih Vabljeni vsi Slovenci in tel. 69-9503 (Dušnopastirska pisarna) in prijatelji Slovencev. VSEBINA La cau,sa de un fracaso ........................................... 225 S spominske proslave .................................................. 226 General Leon "Rupnik iz bližine (Jože Vrtačnik) ................... 231 Pismo dr. Valentina Meršola v Vetrinju ................................ 238 Jugoslavija 1941—'1945 (R. P.) ........................................ 239 Ustanovitev in žaloigra slovenskega domobranstva (dr. S. Kociper) 242 Junij 1945 — Junij 1970 (Ponatis iz „Sija“) ....................... 246 Zarota proti vojni (Pi. Ka.) ..................................... 254 Za beležnico ......................................................... 255 Zanimivi paberki ..................................................... 256 Iz pisem............................................................... III &_ TARIFA REDUCIDA Concesidn N9 8133 FRANQU EO PAGADO ConcesiOn N9 2619 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.005.854