Političen list za slovenski narod« F» pofitl prejeman velja: Za celo leto predpl&čan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 pld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Ita celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta It rld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Jfaznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. isitev. i20;>. V Ljubljani, v soboto 7. septembra 1889. Letnilt XTIT. Fanatični latinizatorji. Ko so v letih šestdesetih v Avstriji vladala mi-nisterstva puhlega imena, osobito za Giskre, Herbsta i. t. d., spustili so vsi židovski novinarji, v kojih rokah se i dandanes nahajajo skoro vse nemške novine na Dunaji in v predmestjih, na vse hebrejske cimbale in piščalke meterdolga zdihovanja in pritožbe. Dokazovali so ti židovsko-nemški novinarji tedaj, da je katerokoli nesrečo, ki je zadela avstrijsko cesarstvo od leta 1855, ko se je izvršila neka pogodba, takozvan konkordat med našim sedanjim cesarjem in papežem Pijem IX., da je torej še vsako nesrečo zakrivil — konkordat. Take in enake besede čul jo o konkordatu nekoč kmetic v krčmi, kjer je poštar N. iz uemških novin vsak večer razkladal politiko. Kmetic je verjel vse, — saj poštar mora vse to umeti, — in domii je svoji zakonski polovici zopet vse pripovedoval o tem „nesrečnem spaku", ki se nazivlje „konkordat". Žena je tudi vse verjela in si je „konkordat" želela na dno pekla. Nekoč nastane med obema prepir. Moža premore jeza, raztogoti se, ter misleč svojo ženo ponižati z najhujšim imenom, reče ji: „Ti konkordat!" Kar je bilo v rokah in na polici, letelo je na ubogega moža, da je krvavel. Orožnik naznani stvar sodišču kot „hudo telesno poškodovanje". Pri ko-uečui obravnavi d;i si sodnik vso zadevo še enkrat pripovevati, in ko čuje, da je bila sporu uzrok beseda: „Ti konkordat!", jame se t3ko smejati, da mu odleti gumb od sukuje, a tudi mož in žena morala sta se smejati, — iu bila sta — spravljena in umirjena. Te istiuite dogodbice gotovo ne bi pripovedovali, ko bi ne pojasnjevala, kaki kričači postanejo čitatelji onih novin, ki nimajo podlage na stališči katoliške vere. Tak nekatoliški list '■— dasi to taji — je brnski list „Velehrad-'. Ta časopis se bojuje za slovanski obred, koji sam ne poznii, ter zabavlja duhovništvu in škofom, ki uazivljejo njegovo kloba-sanje o slovanskem cerkvenem obredu beganje, ter jih radi tega nazivlje „fanatične latinizatorje". LISTEK. Signal. h ruščine prevel Iv. Steklasa. Semen je znal že kot deček delati iz vrbovih vejic piščalke. Olupil je oprezno kožo od drva, iz-rezal luknje, kolikor jih je bilo treba, na enem kraji vtaknil je lesen čep, vse to pa jo priredil tako umetno, da si mogel na tako piščalko piskati vse, kar si so samo domislil. Ko je postal stražar na železnici, delal je tudi še take piščalke ter jih pošiljal v mesto na prodaj. Dobival je večkrat po dve kopejki za piščalko. Tretji dan, ko je bila železniška proga pregledana, vzame nož, da si nareže v šumi potrebnega šibovja. Njegova žena je imela sama mesto njega vršiti službo pri vlaku, ki dohaja ob šestih do stra-žarnice. On se poda po progi, katero je sam nadziral, ter pride do mesta, kjer se železnica močno zavija; spusti se z visokega nasipa ter odide po šu-mici v doliuo. Nekoliko korakov od proge se je nahajalo močvirje, okoli katerega so rasle krasne vrbe. Od njih je izdeloval najboljše piščalke. Narezal si je Cujte torej, dragi čitatelji, s kako li nosijo piše časopis „Velehrad" v štev. 30 o naših škofih, ki vladikujejo Slovencem Toda prej, nego navedemo besede njegove, bodi to v pojasnilo: Kar je „Slovanski Svet" v Slovencih, to je „Velehrad", ki agi-ttije za slovanski cerkveni obred, na Moravskem; v ta namen iu cilj bila sta založena oba lista, da se vrže med katoliško ljudstvo na Moravskem in Slovenskem geslo o slovanskem obredu. Slovenski škofje, kot pravi čuvarji katoliškega Sijona, videči v tej agitaciji povsem pravi zarodek nemirov, objavili so o svojem času pastirski list, v kojem svare ljud. To svarilo „Velehrad" nazivlje v štev. 30 natolcevanje in se našim škofom nastopno posmehuje: „Prvim takim natolcevanjem stopili so na čelo škofje, ki v znanem pastirskem listu sumničijo narod naš (slovenski) protikatoliškega in protiavstrijskega mišljenja. — Posledice tega sumuičenja so neznatne, — vendar pokazale so ne sicer narodovo, temveč onih nevrlih slovenskih sinov (to je, škofov!) — slabo strau. V tem pastirskem listu bilo je citati, da se je spustila na Slovence vsa tolpa črtov. Ker pa mora ta popolnoma čist biti, kdor hoče hudobne duhove izganjati, pohaja iz onega pastirskega lista, da naši višji pastirji niso tako sveti, da bi mogli izganjati črte iz Slovencev brez pomoči bodakov in policije." — Hkrati pa „Velehrad" svetuje Slovencem, naj skličejo tabor, ua kojem bi se ukrenil gromovit protest (zoper škofe), da bi to odmevalo na daljnem Dunaji!! Je li katoliška navada, posmehovati se tako iu rogati škofom, stoječim ua strani rimske sv. stolice, je li katoliku dovoljeno, brez vsega povoda hujskati katoliški ljud k protestom zoper škofe, zapeljevati in mu oznanjati revolucijo: ste torej vi, gospodje iz vredništva „Velehrad", taki svetci in tako pobožni, da samo vi morete izganjati hudobne duhove i celo iz škofov? Verjeli vara bomo, če izženete tega črta prej iz samega sebe po besedah starega modrijana: „Medico, cura temet ipsum!" Škoda vas je na Moravskem ! Preselite se raje brzo iu brez odloga iz te nehvaležne Morave v — Bukovino, v eldorado vseh čudotvornih rabinov! Ondi sta bila dovolj šibja ter se povrnil zopet proti domu. Korakal je skozi hosto. Soluce se je nagnilo proti za-padu. Daleč na okolu je vladala globoka tišina. Bilo je slišati samo žvrgolenje ptic in praskanje suhega fratja pod nogami. Semen koraka dalje in pride že blizu proge, ko se mu naenkrat zazdi, da sliši tudi drug glas, kakor da nekdo razbija z železom po šinah. Semen sezuje čevlje iu gre dalje bos. — Kaj neki to pomeni? pomisli on in stopi iz lioste. Pred njim se je vzdigoval železniški nasip. Na nasipu zagleda človeka, ki jo bil z neko stvarjo siluo zabavljeu; Semen je lezel ob nasipu ter se približal neopažen do človeka, ki jo hotel ukrasti Semenu vijake (šravbe), kakor se je iz vsega videlo. Ali ko bolje pogleda, vzdigue se človek, ki drži v roki dleto, porine ga pod šino, pritisne iu šina skoči na strau. Semenu se stemni pred očmi, hoče zavpiti, ali ga izda grlo. Spozna Vasila, skoči gori k njemu, a Vasil pobegue po drugi strani nasipa doli z dletom v roki. — „Vasili Stefanovič, strijček, golobček moj! Daj, povrni se! Daj sem dleto, postavila bova zopet šino na pravo mesto, in nobeden ne bode za to vedel! Vrui se, in reši si dušo od propasti!" Ali Vasil se ni povrnil, nego je bežal v hosto. nedavno obsojena dva v ječo — menda oče in sin — zaradi goljufnih čudežev; njuni mesti so že izpraznjeni, — obrezanje vam ondi možuo odpuste! Le hitro na pot! Kdor prej pride, prej tudi melje! Naporainani list piše dalje, da je bil letos spomin slovanskih blagovestnikov prvikrat praznovati in proslavljen ua Koroškem, in da so v predvečer sv. Cirila in Metoda na korotanskih gorah goreli kresovi, in da je narod slovenski prisezal, da bode tako storil vsako leto. Mi sicer o prisegi ničesa ne vemo, dasi smo o tem povprašovali, kresove zažigati pa ni nič novega med korotanskimi brati. List „Velehrad" imel je gotovo prikazen. Čul je nekaj zvoniti, a vedel ni, pri kateri cerkvi in v katerem zvoniku; vse drugo je le bolna fantazija. Hoče pa biti prorok; prepuščamo mu to slavo, ali ne šteje naj se med prave, temveč med one, koje sv. pismo nazivlje — krive. In ima li biti narodui običaj, paliti kresove o prazniku naših blagovestnikov dokaz, da slovenski katoliški ljud v Korotanu želi slovanskega cerkvenega obreda? 0,,Ve-lehrade', ty jsi špatnym advokiUem ! Občili zbor „Narodne šole" (Konec.) Po predlogu g. Stauonika izreče zbor funkcionarjem zahvalo iu priznauje. G. St. pa še opomni, da je župan v njegovi občini tudi odškodoval v denarjih otroke-uničevalce škodljivega metulja, ter v ta uameu precej izdal. — Glede predloga g. tajni-kovega, oziroma svote po g. Iv. Legotu poslane, se sklene, da se prihodnji odbor pooblasti, da sme od poslane svote dvajset goldinarjev odpisati ter ustanovnim „Narodne Šole" pripisati. Predloženi račun se v vseh točkah odobri, iu za pregledovalce „računa" se volijo gg.: Kruleč, Klinar in Kokalj. Pri posameznih nasvetih oglasi se g. Pfeifer, ter pravi, naj bi se tudi na to gledalo, da bi se prodajale pisanke le z dobrim papirjem; take pi-sanke, kakoršne prodajajo nekateri trgovci, so tako slabe, da skoro ni mogoče po njih pisati. G. predsednik opomni, da so nekateri trgovci, kateri kupujejo najslabše blago, katero brezvestno Semen je stal poleg iztrgane šine, in šibje mu je palo iz rok . . . Vlak bi moral zdajci priti, in sicer ue vlak tovorni, nego osobni! Kako bi ga za-vstavil, ko nima nič takega pri sebi. Nima svoje zastavico . . . Šino postaviti ua poprejšnje mesto ni mogočo, z golo roko ne more pritrditi vijakov. Mora pohiteti proti domu, pa nekaj donesti, s čemur bi pritrdil šino. „O Gospod pomozi mi!" Semen teče do svoje stražarnice; diše težko, a teče dalje; čuti, da ga bodo kmalu sile zapustilo . . . Mora pasti. Beži iz šumice — do hišice je komaj kakšnih sto korakov, a več jih jo gotovo že prekoračil. Zdajci začuje piskanje v daljavi. Šesta ura je odbila. Dve minuti čez šest pride vlak! — „Gospod, usmili se nedolžnih ljudij!" moli Semen in vidi v duhu, kako parostroj leti na odstranjeno šino z levim kolesom, kako pada ua stran, trga grede, kako se razpada ua male koščke, lomi železo — vidi, kako se celi vlak zruši z nasipa, sto čevljev visokega .. . Vozovi tretjega razreda so vsi napolnjeni, — otroci — majhni otroci! . . . Siromaki sedč do zdaj mirno, ne slutijo nič hudega---„Oh, Gospod, reci, kaj naj storim!" zavpije Semen. — „Ne, ne, ni vee časa, da pridem do svoje hišice in nazaj....." drago prodajajo, da imajo več dobička. Zahtevajte tedaj najboljše blago Urubbauerjevih zvezkov, kajti on ima na razpolago dvoje vrste blago, pa bodete imeli dvojen dobiček. G. St. pravi, da so učitelji kranjskega okraja sklenili pri zadnji konferenci, da hočejo v šole vpeljati Grub. zvezke, ako izda dobro blago, sicer pa ne, kar se mu je tudi naročilo. G. Kovšca pripomni, da bi se v prihodnje ved-nim pritožbam glede slabega blaga v okom prišlo, naj se g. Grubbauerju naznani, da z izdajo slabega blaga preneha in le dobro blago izdaje. G. predsednik dvomi, da bi se moglo na firmo v tem smislu toliko vspešno uplivati. G. Kos stavi predlog: „Zbor „Narodne Šole" naj sklene, da nje odbor uvažuje, bi li ne bilo možno napraviti učiteljem za čas letnega zborovanja „Narodne Šole" in „Vdovskega učiteljskega društva" učiteljski koncert na korist „Narodni Šoli" in „Slovenskemu učiteljskemu društvu"." Utemeljevaje svoj predlog, pravi, da se je lanskega leta koncert v proslavo presvetlega cesarja od „Slovenskega učiteljskega društva" osnovani v vsakem obziru prav sijajuo izvršil, upati je tudi v prihodnje takega izida, kajti sam g. Nedved se je o učiteljskih pevcih prav laskavo izrazil. — Zbor sklene o tem, da se vsa stvar v daljno obravnavo in eventueluo izpeljavo prepusti odboru, kateremu so vse razmere znane, s katerimi je pri taki stvari računati. V odbor volijo se vsi stari funkcijonarji, gg.: Feliks Stegnar, predsednik; Andrej Zumer, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Fran Go-v e k a r, tajnik; odborniki: Anton Funtek, Andrej Praprotnik, Henrik Podkrajšek, Ivan Tomšič in Fran Praprotnik. — Ker se je kazalec ure že proti polu drugi uri pomikal, skleno predsednik sejo zahvaljevaje se vdeležencem za vsestransko požrtvovalnost. Skupni obed združil je v gostilni g. Ferlinca učitelje v večino. Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra, ^otraii)« dežek, Kakor se poroča iz Belegagrada, dvojiti se sedaj ne more več, da bo prišla srbska kraljica Natalija v Helgrad. Tudi vladni listi to sedaj priznavajo, in sicer trdijo, da bo Natalija došla v Belgrad drugi teden septembra ter izvrševala svojo pravico kot državljanka. Ruski listi so zopet našli v galiških vojaških vajah dolg las. Posebno jim preseda okoliščina, ker se jih vdeležujeta tudi nemški in italijanski vojaški pribočnik. „Peterburgskija Vjedomosti" menijo, da je to avstrijsko izzivanje nevarno za evropski mir, ker bi bili inače k vajam povabljeni tudi drugi gostje, ne pa samo zastopniki zaveznih držav. „Nov. Vremja" pravi, naj si ta slučaj Rusi zapišejo za ušesa. — Temu nasproti se pa iz Peterburga javlja: Državni sovet je sklenil, da se bodo zgradile nastopne železnice : Od Zmernikov preko Mohileva do reke Dnjestra pri Oknici; od Birsule čez Ribnico in Bjelca do Ok-nice in od tod čez Lipkani do Novosjelice in zveze z lvovsko-črnoviško železnico. Ob enem je vlada ukazala, da se bodo na raznih postajah v južni Rusiji založila vojaška žitna skladišča. To vse pa je seveda le znak ruske miroljubnosti! Nemški cesar in cesarica sta prišla pred-včeraj zvečer v Draždane. Bila sta navdušeno sprejeta. S tem je pa tudi gotovo, da so bile vesti o obisku ruskega carja vsaj za bližnji čas prazne besede. V Franciji dosedaj še ni posebno veliko volilno gibanje. Dosedaj je prijavilo svojo kandidaturo 270 oseb. Boulaugisti po deželi nimajo posebne sreče. Na raznih shodih so našli le zasme-hovauje. V Limoges u, kamor je prišel tudi Laguerre, je navstal ljut boj mej republikanci iu boulangisti, ki je trajal celo uro. Konečno so napravili vojaki m;r ter odpeljali pet rogoviležev v zapor. — Nedavno umirovljeni poveljnik pariške republikanske garde, polkovnik Massol, pokazal se je naenkrat boulangista. Kot tak naznanil je svojo kandidaturo v Saint Aft'rique-u. Pri vstajah igra poveljnik republikanske straže veliko vlogo. Strajk v angleški prestolnici pojenjuje. 1'panje, da bo kmalu popolnoma končan, se množi. Vsled poravnave mej posestniki Themse-nabrežja in štrajkovci so se zopet pričela dela na tem nabrežji. S Krete se javlja: Turški vojaki so brez upora provincijo Salino zasedli, isto tako tudi okolico Rhetymna. Vstajniki so se umaknili v gorovje. Nadeja se sploh, da se bodo v kratkem podvrgli. 11 Suakima so zopet došle neugodne vesti. Derviši so veliko orožno silo Angležem prijaznih Arabcev pobili in razpršili. Vpliven šejh je s svojimi vojaki prestopil k dervišem, ki sedaj preto Su-akimu. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 8. septembra. (Izviren dopis.) Letošnje leto se je pokazalo, da tudi Hrvatska boluje na modernem liberalizmu, kajti še nobeno leto nismo imeli toliko samomorov in kriminalnih razprav, kakor letos. To vse so dokazi, da tudi v moralnem pogledu nazadujemo, posebno odkar smo odprli širom vrata vsem izrodkom takozvanega modernega napredka. V „Slovencu" sem ob svojem času sporočil o nekih takih dogodjajih, danes pa mi je zopet dolžnost kot kronistu govoriti o nekem takem činu, ki najbolje dokazuje, kako močno je že naše društveno življenje otrovano. Pretekli teden je bila v Ogulinu pred sodbenim stolom obsojena mlada gospa Šahova radi ponarejenih menic na sedem let težke ječe. Dotičua zločinka je bila odgojena za učiteljico ter je služila kot pomočna učiteljica v Zagrebu, potem pa je prevzela trgovino po svojem strijcu iu pri tej priliki se je upoznala s rana bila je velika. Omedlevica ga napada, pred očmi se mu temni ... Po ušesih mu čudno zvoni ... Ne vidi vlaka, ne sliši ropota — a v glavi ima samo eno misel . . . „Ne bodem mogel dolgo tako stati, moral bom pasti. Moral bom zastavico spustiti . . . vlak bode preko mojega telesa vozil . . . Gospod, Gospod . . . pomagaj . . . pošlji nekoga v pomoč! ..." In čedalje bolj se mu temni pred očmi, a duša mu postaja praznejša . . . zastavica mu pade iz rok! . . . Ali krvava zastavica ni padla na zemljo. Neka roka jo je prevzela . . . iu držala visoko v zraku naproti vlaku, ki je z veliko hitrostjo vozil. Strojevodja je opazil znak, zaprl regulator in spustil protivni par. Vlak se ustavi. * * * Iz vozov poskačejo potuiki ter se zberejo vsi na enem mestu. Videli so na šinah ležati okrvavljenega človeka v nezavesti, a zraven njega drugega človeka s protom v roki. Na protu je visela krvava krpa. Vasil je gledal zmeden na zbrano množico ter I pobesil glavo. — .Zvežite me!" reče. — ..Jaz sem zmaknil to šiuo 1" poslovanjem meničnim. Ker je pa trgovina njena propala, prosila je zopet za službo, katero je tudi dobila kot učiteljica v Bakru po protekoiji bivšega sekcijskega predstojnika Vončine. Tudi tukaj oi popustila svqjih meničnih poslov, oslanjaje se seveda največ na poznate osebe v Zagrebu, ali je v tem svojem poslu tako globoko zabredla, da je celo banov podpis ponaredila na dveh menicah, na enej v iz-uosu od 2000 gold., na drugej pa na 10.000 gold. Ona je znala ljudi tako zaslepiti, da so jej zares ta denar izplačali, kajti pokazivala jim je ponarejena pisma banova in drugih dostojanstvenikov, katera je seveda vse sama pisala. Celo soproga svojega je znala tako zaslepiti, da jej ni mogel priti na sled, kajti dokazovala mu je, da ima ta denar po uekej zapuščini svojega strijca. Da so jej pa ljudje verjeli, bilo je naravno, ker je ona morala zares biti v zvezi z nekimi višjimi osebami, kajti vedela je za mnoge tajnosti, s katerimi se je hvalisala pred do-tičnimi osebami. Pred sodiščem se je izjavil sam njen soprog, da so bile vse njegove prošnje tako hitro rešeue, da se je sam čudil. Nedvojbeno je tedaj, da je bila ona v zvezi z nekimi odličnejšimi činovniki in to jo je zapeljalo, da se je tako hudo pregrešila. Prevelika poverljivost z ene strani in pa lahko-mišljenost z druge so krive, da se je čin moral dovršiti pred sodiščem. Gotovo žalostna slika naših so-cijalmh odnošajev. Drugi dogodjaj je pa versko-političnega značaja. Stvar sicer ni prišla pred sodišče, kar bi pa sicer moralo biti, ali je vredno, da jo priobčimo. V Staroj Pazovi, v Sremu, dajalo je srbsko gleda-liščno društvo predstave. Moram opomniti, da so tukaj prebivalci po veri pomešani na katolike in pravoslavne. Pred takim občinstvom tedaj se je predstavljala igra, v katerej se je katoliška duhovščina na sramoten način grdila, tako da je od predstave odšel precej tamošnji katoliški župnik, a ostale katolike je prisotni sodnik Šmauc komaj pomiril, da se ni izgred dogodil. Pa to še tako zvanim Srbom ni bilo dosti, nego so hoteli drugikrat zopet nekaj takega predstavljati, in bilo bi došlo do izgredov, da se ni že poprej omenjeni odločni kotarski sodnik energično vzprotivil, ter od politične oblasti zahteval, da se predstava zabrani, kar se je pa komaj zgodilo, ker je politični predstojnik neki Nikolič vse to brezbrižno gledal, kajti tudi on je pravoslaven. Stvar se je med tem toliko zaostrila, da je bil dotični sodnik radi svojega — gotovo pravičnega in pametnega — postopka prestavljen. Katoličaui so mu priredili sijajen oprost, kar je dotičnega političnega predstojnika tako razsrdilo, da jim zdaj na vse načine nagaja ter celo s preiskavami radi sodelovanja pri banketu nadleguje. Zatorej zdaj vse radovedno pričakuje, bode li vlada odobrila vse, kar dela politična oblast, ali bode storila vendar tudi kaj za zadoščenje razžaljenega katoliškega čustva. Če tudi imajo pod sedanje vlado pravoslavni neko posebno prednost v vsem, vendar mislimo, da jim radi tega še ni dovoljeno na javnih mestih žaliti vsakemu katoličanu tako sveto versko čustvo. Žalostno pač, da ue uvidimo, da vse to ide tretjemu v prilog ter se ne veseli zastonj našej neslogi ! Iz Prage, dne 3. septembra. Včeraj so bila predložena nova pravila „Akademičnega društva" v Pragi namestništvu zajeduo s prošnjo, naj se dovoli to društvo, koje ima nadomestiti češkim veliko-šolcem razpuščeno društvo. Novo društvo, koje se bode nazivljalo ,Akademieky spolek", biti ima središče slovanskega dijaštva pražkih velikih šol ter bode negovalo temeljito splošno in vednostno izobrazbo svojih členov, negovalo vzajemnost med njimi in podpiralo neimovite člene. Glavno zaslugo glede novih pravil ima gosp. dr. Černy. Večinoma se pravila načeloma strinjajo s starimi, nov je nastopni odstavek: Skupiti v jedno celoto vse dijaštvo čeških velikih šol pražkih, iu da ta celota ostane nedotakljiva za vse bodoče čase, in odstrani vsak povod, ki bi mogel razdvajati vseučiliščnike. Druga glavna preosnova je razdeljenje členstva v častne, redne, koji morejo postati samo bi>ši velikošolci, izredni pa taki prijatelji društvu, ki na leto plačujejo 10 gld., delavne, to je slušatelje in absolvovane slušatelje vseučiliščnih velikih in tehničnih šol, po-čenši 10 let od njih imatrikulacije. Merodajni češki krogi, dasi se prva razburjenost še ni polegla, uvidevajo trezno, da vsled razpusta „Akademičnega društva" prav velika škoda češkemu dijaštvu tii v Pragi ni nastala, temveč le prospeh „Neuo Freie Presse" je poročala, da se bo ustanovil južnoslovanski klub državnega zbora. Z zanesljive strani se zatrjuje da je to le židovska račka. Blizo Jaroslava sta bila, kakor znano, za-vratno napadena dva častnika. Prvi imenom Donat, računovodja težke baterijske divizije 5/VII, je že umrl, drugi častnik Schubert, 2. ulauskega polka, pa leži težko ranjen v bolnišnici. Z ogerske uradne strani se javlja, da se v ministerstvih jako marljivo sestavlja proračun za leto 1890. Pravijo, da se bo skoraj gotovo doseglo ravnotežje. Če to le ni račun na medvedovo kožo? Tuanje držav«. Liberalni listi, italijanski iu angleški, so po stari navadi zopet začeli rogoviliti zoper papeža Leona XIII. Pišejo namreč, in za njimi tudi madridski „Globo", da je sv. Stcl poslal madridski nuncijaturi navodila, kako naj vzdržuje m izzivlja gibanje na korist papežu. „Osservatore Romano" pravi, da je vse to zlagano, če pa špaujski narod vabi sv. Očeta, naj si išče v slučaji vojske zavetišče v Španiji, je to le dokaz, da je španjski narod veren in da ga v tem ne bo premotilo nobeno liberalno kovarstvo. Semen se obrne in leti nazaj, kar so ga mogle noge nesti. Leti in leti ter sam ne ve, kaj bode. Prileti do iztrgane šine ter opazi tukaj svojo butaro šib. Pripogne se, pograbi prot, čeravno sam ne ve zakaj, ter leti dalje . . . Zdi se mu, da se vlak že približuje . . . Sliši v daljini piskanje, sliši, kako se šine pravilno in tiho tresejo--— Nima več moči, da leti dalje, postoji kakih sto korakov od nesrečnega mesta — in v tem trenutku mu šine misel v glavo. Zgrabi hitro kapo z glave, iztrga iz nje podstavo, potegne nož in se prekriža. — „Gospod, usmili se!" Nato zareže z nožem v levo roko! Kri brizgne iz rane ter mu teče topla po roki; namoči v njej podstavo, malo jo raztegne, naravna, priveže na prot, kakor je že mogel — ter povzdigne gotovo zastavico v zrak I Majaje z zastavico, postoji, kajti vlak se je že videl . . . „Strojevodja me ne bode opazil, približal se bode preveč, pa ne bode mogel vlak na sto korakov ustaviti 1" Kri je tekla in tekla. Semen pritiska rano na straui, hoče, da jo stisne, ali ne more ustaviti krvi, Priloga 305. štev. „Slovenca" dii6 7. septembra 1889. za bodočuost. Dijaštvo je vsled tega zopet zavrnjeno na pravi pot, kajti doslej bilo je novedoma samo sredstvo v rokah brezvestnih mladočeških rogovi-ležev, koji so špekulovali na nepremišljenost in slepo unetost učeče se mladine ter jo zapeljevali ti a pota, ki ne vedejo do življenjskega namena, temveč v pogubo osebne eksistenci je in često celih rodbin, Vse-učiliška mladež češka bode pa tudi spoznala, da bode najboljše praktično izvajala tem potom Kol-larova načela: da boljše koristi isti svojemu narodu, ki zvesto stoji na svojem stališči in pod-stavi, nego oni, ki so zaradi papirnate pohvale trudi z nogami in rokami ter jezikom za žep narodnih špekulantov. V Pragi je blizu 2500 čeških akademikov. Toda koliko je udov temu društvu? Nekaj nad tretjino. In kako sramotno je stoprav, ko bi hotel na uho povedati, koliko teh členov reduo plačuje svoje mesečne prispevke. In kaj je temu posledica? Nemško akademično društvo biva v najkrasuejših prostorih in v najelegantnejšem oddelku Prage — društvo čeških akademikov seli se vedno iz kraja do kraja, in časi se mora zadovoljili z jako zakotno ulico. Doslej imeli so akademiki tudi to nedostojno navado (je tudi na Dunaji nekje to v običaji), da so iskali tuje podpore izven dijaških krogov, bodisi v obliki raznih subskripcij ua plese, venčke, koncerte, besede itd., v bodoče se bode pa strogo gledalo na to, da vsak nasproti društvu spolni točno svojo de narno dolžnost, iu vsled tega bode tudi manj treba trkati ua vrata javne radodarnosti. Saj češko občinstvo rado požrtvovalno podpira vsako podjetje, koje je založeno v duhu plemeuitih narodnih budi-teljev iu idejalnih ustanovnikov razpuščenega aka-demičnega društva ua podstavi giisla: V delu in vedi je naša rešitev. Quod faustum, felii fortuna-tumque eveniatl Med olikanimi Cehi m ga pač človeka, kojerau bi ne bilo znano ime Vaelav Vlček v češki knji-ževuosti. Ta mož, kojega diči korona lepih zaslug za narod v dejanji in peresu, slavil je včeraj tu svojo petdesetletnico v rodbinskem krogu, toda tudi hvaležni Čehi prisustvovali so v duhu tej slavnosti. Vlček, čeluejši romanopisec iu mnogoletni izdajatelj in vrednik leposlovnega lista „Osvčca", spada v ono vrsto čeških duševnih velikanov, kojih ime se vedno jeduako blesti, naj se valovi življenja kakorkoli zaganjajo vftnj. Kakor mnogo druzih odličnih čeških mož, porodil se je Vlček v kmečki koči. Prva učiteljica bila mu je priprosta češka mati, prvo izobra-ževališče vaška šola. Prostor v Vašem listu ne zadostuje, ko bi hotel označiti natanko, kaj je Vlček postal narodu ua literarnem polji. Zavedni rojaki njegovi pa so mu za ogromne zasluge njegove iz dua srca hvaležni ter mu žele, da bi mož mogel še mnoga leta delovati z jednako silo v povzdigo literature in duševnih zakladov naroda. In v treuotji, ko se je ta veteran na slovstvenem polji v tihem krogu radoval svojih proizvodov in zaslug, prominol je drug na trnjevem polji žur-nalistike. Umrl je po uoči za mrtvoudom češki novinar in člen vredništva „Nar. Listov" g. prof. V. Erben. Pokojnik se je porodil 1833. 1. v Kostelci nad Orlico ter je spadal v vrsto onih starih čeških bojevnikov, ki so v najhujših dobah češkega naroda neustrašeno iu zvesto stali pod narodno zastavo ter ji pomagali k zmagi nad strupenim centralizmom Bachovim in tedanjim vsevladajočim nemštvom. Za Wenziga bil je profesor na češki realki, v Šmer-liugovi persekuciji zamenjal je profesuro z žurnali-8tičnim peresom iu je v tem oziru posloval v Budimpešti, na Dunaji in do svoje smrti v Pragi. Pokojnik je bil podpredsednik „Društvu čeških žurna-listov", iu radi svojega tihega, skromnega značaja priljubljen pri vseh svojih kolegah. Kot posebnost naj še koncu dopisa dodam nekaj, kar se v velikih mestih dogaja skoro vsak hip. Bivši srbski general iu osnovatelj srbska armade Fran Aleksej Zach (rodom Ceh), živi vže mnogo let tu v Pragi. Vrnivši se z letovišča opazi, da je bil od neznanega tata okraden. Tat si je mislil: čudaki, ti dostojanstveniki in generali, koliko truda, predno si priborč redove; jaz hlastnem samo z roko — in ukradel je nastopne redove: Stanislavski komanderski križ, grški križ Odrešenika, svetinjo hrabrosti, srbsko spomensko svetinjo, veliki križ srbskega in ruskega reda, pruski red Odrešenika, ruski red sv. Ane, laški koronski red, red Medžid;e in turško svetinjo hrabrosti. O tatu ni sledu I Dnevne novice. (Compesce lnentein.) Dne 2. t. m. je gospod državni in deželni poslanec Šuklje v Novem mestu poročal volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Po govoru gospoda poslauca se je oglasil g. dr. Karol Slane, opisaval žalostne razmero siromašne iu zapuščene dolenjske strani, sredi govora pa brez povoda skočil po svoji navadi zopet v lase kranjskim „hudokrvuim kapelanom". Opravičeno smemo vprašati: kdo ruši slogo, kali mir? Gospodu doktorju je že dolg čas, ker se je vsaj v javnih listih polegel vihar, zato zopet brska po žerjavici. : „Pati i šuti" to j« Vaše geslo nasproti kapelanom. Ali pa se strinja to geslo s pravimi liberalnimi načeli? Ne, tak liberalizem zasluži le znani Greuterjev medmet. (Iz Tržiča) se nam poroča: Dne 5. t m. je bilo ustanovljeno „Bralno društvo." Udov se je doslej oglasilo nad 50, in nadejamo se najboljšega vspeha. Kar pa je glavna reč: Naši tržani druzega mišljenja nam niso uasprotni; morda se nam bodo s časom pridiu/.ili. Začasnemu odboru predsednik je g. Šimec, ki je zbrane odbornike tako-le nagovoril: „Zgodilo se je, kar se je v našein trgu dolgo nemogoče zdelo S tem hočem reči, da se še čudeži gode. Ustanovili smo tiho in mirno „Slovensko bralno društvo", katero danes krstimo. Časnikov imamo že in nekaj knjig, morda se nas spomnijo še naši prijatelji in nam darujejo slovenskih knjig. Zato rečem: Dobrotni , Bog blagoslovi naše podjetje, da bo iz malega vzraslo veliko ter obrodilo mnogo sadu v prid pravi omiki in pošteueinu napredku." Ta kratki a krepki nagovor je živahno odmeval. Vsak začetek je težak, treba bode še marsičesa, posebno knjig. Naj bi te vrstice ne bile brez vspeha! Prijatelji naši naj nas podpirajo s knjigami ali denarjem! Društvo bode za ude otvorjeno v nedeljo dne 8. t. m. — Naj še dostavim, da zidamo novo župnijsko poslopje; delo hitro napreduje. Poslopje bo stalo na starem mestu. (Nesreče.) Iz Trnovega pri II. Bistrici se nam poroča: Da je pri nas strela ubila nekega kmeta, ste že sporočili. Nedavno je zopet v Trnovem treščilo v dve hiši, pa brez škode. V Šembijah je treščilo skozi dimnik v kuhinjo ter omamilo gospodinjo, da se reva dolgo ui zavedla. Dne 5. t. m. je ravno v tej vasi strela udarila v čedo govedi in ovac, siromašnim kmetom je ubila četvero živine. Ostala živina, ki je popadala na tla, opomogla si je s časom. Dalje je treščilo v voz, z ogljem naložen. Voz in oglje sta zgorela, konje so s težavo rešili. Toliko nesreč, kakor letos, ni se pripetilo že več let. (Odbor narodne čitalnice v Ptnji) ulj ud no prosi vse gospode in gospe, ki nameravajo vdeležiti se 251etnice dne 12. t. m., naj mu blagovole naznaniti do torka t. j. 10. t. m. zaradi skupnega obeda, da se more vse potrebno preskrbeti, ker ni javne gostilne v „Naroduem domu." (Koristna rastlina.) S Šenturške gore nam piše znani prirodoljub: Leta 1885 mi je g. M. M. poslal neko rastlino s prošnjo, naj mu jo imenujem in dostavim tudi slovensko ime, ako mi je znano. Ko bi ne vedel slovenskega imena, svetoval je g. M., naj rastlino imenujem „gadovec". Naznanil sem mu tačas samo latinsko ime „Agrimonia Eupatoria (L.)". Sedaj pa so mi znana tudi slovenska imena te rastline, in ta so: Repek, m ene k, kilovec. Mogoče, da jo drugje še drugače imenujejo. Ta pri-rodna hčerka se prav obilno nahaja po vsej lepi domovini naši ter raste po solnčuih gričih, mejah, pustih travnikih ter se razcveta meseca junija do septembra. Je pa taka le: Enojno, redkokrat vejnato, pokončno steblo je z listnimi reclji kocasto in ob-listeuo. Pretrgano-pernati listi s sedečimi listki so zgoraj pritisnjeno dlakasti, spodaj voluato-kociuasti in rujavkasti; večji sedeči listki so eliptični in debelo napiljeni, mali pa jajčasti in zobčasti. Polu-srčasti steblo objemajoči pri listki so zarezano na-piljeui. Narobe kopičasta peterozoba plodna čaša je do dna globoko progasta iu trnkasta. Iz petero malih zlato-ruinenih listkov obstoječi cvetni venci so v podobi klasa nakupičeni. Prašnikov je 12 do 15, pa tudi le G; pestiča sta dva. Vsa rastlina je visoka 1 do 2 čevlja in spada med rožnice (rosi-llorae). Bog daj, da bi se ta navadna rastlina potrdila zoper kačji strup, ker gadov in modrasov živi mnogo v različni podobi v naši deželi. (Premovanje konj na Vrhniki.) Dnd 5. t. m. so k preinovanju pripeljali 12 kobil z žrebeli, 5 mladih kobil in 22 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Mar. Smuk iz Bevk 40 gld., And. Marinko iz Vuaii|e gorice 25 gld., Janez Gams iz Iškeloke 20 gld., Julij Kanz iz Ljubljane 20 gld., Fr. Zeliškar iz Lukovice 15 gld., J. Jeraj iz Sinje gorice, Fr. Štrukelj iz Ljubljane in Mart. Pirec iz Matene svetinje; za mlade kobile: Janez Perko iz Bevk 30 gld., Jera Pezdir iz Brezovice 20 gld., Aut. Rotar iz Podsmreke 15 gld., Jan. Jeraj iz Blatne Brezovice in Janez Jankovec iz Matene svetinje; za žrebeta: Luka Jerala iz Samatorce 10 gld., Gabrijel Jelovšek z Vrhnike 10 gld., Marija Jelovšek z Vrhuike 10 gld., Fr. Gregurko iz Sinje gorice, Josip Leuarčič z Vrhuike iu Jernej Beer s Sapa svetinje. (Prememba posesti.) Hišo gospe Marije S u I c na šeutpeterskem predmestji je kupil tukajšnji mesar g. Karol Počivalnik za 19.000 gld. (Požar.) Poroča se nam: Malo pozno pridem, vendar ne zavrzite vrstic. Zadnji dan minolega meseca med 7. in 8. uro dopoludne nazuanil nam je iz Polja zvon, da gori. Pogorela je hiša posestnika Zidana v Slapah. S težavo so rešili živino in hišno orodje K sreči ui bilo sape, ker sicer bi bila vsa vas v nevarnosti. Posebna hvala gasilnemu društvu vevške tovarne, ki je hitro prišla na pomoč. Tudi veleč. g. A. Jamar je iz tovarne ua Fužinah poslal nekaj delavcev. Vsem bodi izrečena javna zahvala. (Ogenj.) Dne 4. t. m. je bil v Blokah strašen vihar; strela je dvakrat vdarila in vžgala. Posestniku Janezu Šterle-tu v Ravniku je pogorel hlev s krmo in jeden vol. Škode je nad 300 gld. Posestniku Autonu Zakrajšku na Lepem vrhu je pogorel kozolec s krmo, skedenj, žito, do 1500 desk in vse gospodarsko orodje. Škode je do 2000 gld.; pogorelec je bil zavarovan za 400 gld. (V Novem mestu) prirede velikošolci danes zvečer v prostorih „Narodnega doma" koncert, katerega čisti dohodek je namenjen v prid podpornemu društvu za velikošolce na Dunaji. Iz posebne prijaznosti sodelujejo gospice: Olga, Eleonora in Marija Dev, Lina Bučar in gg.: V. Tuček in L. Strauss. Vspored: H. Sattner: „Po zimi iz šole", mešan zbor; F. Vilhar: „Mornar", bariton-solo; Anton Foerster: „Njega ni!u, čveterospev; Kiicken: „Barkarola", dvospev; A. Mozart: „Alle-gretto" iz II. trio za piano, gosli in violoncello; F. Vilhar: „Mrtva ljubav", tenor-solo; F. Vilhar: „Na goro", dvospev; F. Schubert: „Souata"; Men-delssohn: „Sulejka in Hatem", dvospev; F. Vilhar: „Prvi cjelov", bariton-solo; Mozart: Rondo; H. Sattner: „Na planine", mešan zbor. Telegrami. Dunaj, 7. septembra. Listi poročajo, da jo namestniku Loblu tajnosvetniško dostojanstvo podeljeno. —„Wienerztg.": Cesarje bar. Krausu iz zdravstvenih ozirov izpro-šeno odpustitev iz službo češkega namestnika dovolil ter mu je veliki križ Leopoldovega reda podelil. Ob enem je imenoval za češkega namestnika komornika Franca grofa Thun-Hohensteina ter mu podelil dostojanstvo tajnega svetnika. Krakovjec, 7. septembra. Zjutraj ob 7. uri je cesar s spremstvom, v katerem je bil tudi slikar I)idukiewicz, odjahal k vajam v smeri proti Javorovu. Zvečer bo pri nadvojvodi Albrehtu obed, katorega se bo vdeležilo tudi Nj. veleča nstvo. Antverpa, 6. septembra. Danes se jo skladišče patronov in smodnika tovarne za izdelovanje patronov pri pristanišči razletelo. Vseli 126 tovarniških delavcev in delavk je usmrtenih. Kazleteni kosi so padali na tla po raznih delih mesta, tako tudi na napolnjeno borzo, v kateri je navstala velika zmešnjava. Eden vogal poslopja se jo podrl. Mnogo je ranjenih, posebno ženskih in otrok. Skladišče petroleja se je unelo. Duhovniki in nune povsodi strežejo ranjencem ter spravljajo mrliče v mrtvašnico. Mnogo hiš je poškodovanih in oken pobitih. Antverpa, 7. septembra. Razpok so je provzročil v delavnici, kjer se odpirajo stare patrone. V njej jo bilo 50 milijonov patronov, polovica že odprtih. Mrtvih je primeroma 150, ranjenih 80 oseb, večinoma delavcev. Ogenj se je raztegnil na petrolejska skladišča ob- sega površino ega hektara ter šviga v višino 200 metrov. Vedno se čujejo razpoki patronov. Skoraj pri vseli hišah so okna razbila. Sostdesettisoč sodov petroleja gori. \ai'oiušioI:i>><*!. O wywyyvwvw^ } AAAAAAAAAAAAA/ lOOBGOOOGGOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOCI V zalogi knjigotržnice J. (i iontinija v Ljubljani izišlc so ravnokar naslednje jako poljudno pisane ljudske knjige, okrašene s lepimi naslovnimi podobami: Narodne Pripovedke in Pravljice 36 kr. Izanami, mala Japonka 24 „ Izdajalca domovine 20 „ Doma jn na Tujem .......20 „ Knez Črni Jurij.........20 ,. Rodbinska sreča, roman, iiitski spisal rof Tolstoj .........40 „ Prej izišlc knji/ice: Stric Tomova Koča.......70 „ Pripovedke za mladino. 1. in II. zvezek, vsebina mej družim: Z lato rog . . 24 ,, Po pošti posamne knjige 5 kr. več, vse vkup poslane 15 kr. poštnine. (1) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOt » « • Gospodom šolskim predstoj- - itikom in učiteljem » j « t (26) priporoča M ■ jal II i v fm « » trgovina z železnino in orodjem ♦<* ** na mestnem trgu lO, ** vsa vrtnarska orodja, kakor tudi •t* orodja za sadjerejo in obdelo- "" vanje sadnih dreves, in sicer: *f* * drevesna strgulja, škarje za go- * senice, ročna lopatica, drevesna * žaga, sadni trgač, dreves, škarje, 4 cepilnik, cepilnik za mladiče, * cepilni nož, vrtnarski nož in *t* * drevesna ščetka. Orodja so vsa na * * lepo popleskani leseni plošči * urejena in po prav nizki ceni. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjili cenah s m o w pošilja proti gotovini ali povzotju po čudovito nizkih cenah, in sker: le re i. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apo-tekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak. kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni ina»iiiitrat ljubljanski, r>. dan septembra 1889. IIa de n ska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati s Radgonsko, to je Radkerslurger. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se /. vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in razkadi kakor se stekle-8 niča od maši.____ _ 6 kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušano zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru i dihal, zlatej žili in zlate- i^Ki*^^^ Kot -""'*' okrepoujočn pijača •/. vinom ali sadnimi so V i in sladkorjem pomoianft, jo Radenska kisla voda v občo priljubljena. Kopališče Radensko. Kopanje v slatini in v joklonici vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) oil ravnateljstva : Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kislo vodo pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (45) Čitalnična restavracija v Ljubljani. Podpisani usoja si si. p. n. občinstvu naznaniti, da je prenovil prostore ljubljanske čitalnice, ter vabi si. občinstvo k mnogemu obisku zatrjujoč, da mu bode vedno skrb postreči svojim gostom vsestranski točno in z dobrimi, okusnimi jedili in pristnimi pijačami. Posebej opozarja se na svoja izvrstna pristna štajerska vina iz ljutomerskih in slovenskih goric, katera dobiva neposredno od pridelovateljev, dalje na priznano izvrstno Reininghausovo eksportno marčno pivo, svojo okusno kuhinjo in na pazno in prijazno postrežbo. Naročila na obede sprejema v in zvunnj gostilne. V obilen obisk se priporoča odličnim spoštovanjem FRAN KAUBE. Izvrstno razsvetljeno kegljišče^ je dražbam vsak dan na razpolago. (i) o ¿A o 1 s E sil £ '5 ?■ _ d ^ S s T C « — o Ä -15 1 J* 03 7Z is a— M c |s n CO rt Î t- o — O s.S.* _ x 'c/2 .S s o a TO a ét n. c J* ~3 _«J. 73 0 5 1 « ■M c S © —O m w Ç» o o -o o a qz-gi C o S c ^ sir ?! i: 3 m ¡h * O S O ^ r? lH OJ o bo 2 2 • 2 S " -S cT I o . . o ~> 3 2 jf 2 -š ■'■ ™ -3 - « a> . a, — o »«j* ; ~ I- K ri '2 « ^ i-.2 5š a. s c « o o 5 s 3 O s i? O -D o"3 •d o a «3 ». < w E >: >3 £ c* rt ., ZS MÜ ooooooooooooooooooooooooi r mm i izdelovalec obleke za gospode, Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici) se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in deželo v izdelovanje obleke po najnovejšem kroju po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in razne ol>lol»:o. SfflF" Vzorci so /ranko na razpolago. (14) O000000000000D0000CXK)00000« Najnovejša ročna mlatilnica na jermene brez zobčastih koles !!!X«vo! Xovo! Novo!!! Mhtilnipo izvrstno s.stavljene,za ročno, iViicitnitll U vitalno, vodno in parno delovanje. \r 11 'I I ■ i 11" stoječa, stalna ali pre- v ill11«-1* vazalna za 1-6 živinčet. Skoporeznice gSTMlnii,iSt" Stroji za ropkanje turšice, mlini za trgano moko, reporeznice. Stiskalnice za seno SS sestavo. Vinob-n cfiol/nlninn si,(llie stiskalnice, mlini za sadje na državni > illMVt MIMvailliLL, razstavi dunajski oktobra 1S88 odlikovane s 5 največjimi odlikami. Dr. Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri P H. MAY FA KTH-u »V Co., tovarne gospodarskih in vinarskih strojev, -rit-* livarna in fužina na par Dunaj II., Frankobrod o M. in Berolin. Obširni katalogi na žsljo grati3 in franko. (10—S) Razprodajalci se vsprejmo. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji. a JVUVHKJvl WMiiVUWiifUfUVUVun J Patento^-ane in zoper vsak« vreme trajne tpr^ m i n o rail ne -^fi fasadne barve L is d o ¥ i k a Chr i sta v L i n en °b d. Zastopnik la Kranjsko: V. I®. V so najboljša, najtrajiiejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in soluee. kažejo lepi in mirni svit finejšega pe-ščenika in so lnknjičaste, kar se ne more v zdravstvenem oziru dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv. Zabojček na poskušnjo gld. 1'60. Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko. (12-iOi, in lir IOOOOOOS Kavarna, Austria' (Cafe Holiini(lt) i sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani (polog mesarskega mostu) (IG) priporoča so si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojui obi^k. Postreže svojim gostom i vedno svežo kavo iri drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število. toooooooooooooi tt*XKKKXKKKXKXXXKKX x llrata Eberl, * X Izdelovalca oljnatih barv. flrnežcv, lakov X )C in napisov. g Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X g X ^ «a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. 11. občinstvu vso jjg K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 2 znano reelno lino delo in najnižje cene. || Posebno priporočilne za preliupee so oljnate barve Jj; v ploščevinastih pušicah (Bleehbuchsen) v domačem IT laneneiu oljnatem lirneži najlineje naribnne in boliše Jf Jg nego vse te vrste v prodajalnah. (14) ^ a«r Ccniiio iiu zahtovnu jo. ^ xxgxxxxxxxxxxxxxxx 1 Otvorjenje prodajalnice in priporočilo. p. h. Podpisana usojava si uljudno naznaniti, da sva v tukajšnjem mestu na PT Mestnem trgu št. 20 -fBf otvoriln Mnogoletne izkušnje, zadostna denarna sredstva in stroga, vestna načela omogočujejo nama povoljno postrežbo ter toeno izvrševanje vsakaterih zahtev p. 11. občinstva. Proseča dobrohotnega uvaževanja naše, kupčije in naklonjenosti priporočava se osobitim spoštovanjem i*-«) Arlt & Sattner. BJSKIS [SJJiiilSI (SJSJIS iS lair, kovflč trgovina z žeSeznino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo Jii^lfi <•< okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ec-ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in isi kr., 1 tucat.» gld. Samo ta sirop za 5(> kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih «dih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s t! škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Sf Zdravila za živino. ^tupn xn živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje taštupa trganju po žrevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-Iez.nij,kiišlja,pljučnih ¡n vrathih bn-leznij ter odpravlja vse giistc. tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleku. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. Cvet KU konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, ote-knnji kolen, kopitnih boleznih,ntrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih mi nogah, izvtnjenji, tiščaiiji od sedla in oprave, pri sušlci itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Hvnril« ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, čo imajo ime Trnk6czy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnij-ki postopa. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani awnvon rotovža (48) in se vsak, dan s pošlo razpošiljajo. ">03,