86. Številko.
o Uubljnni, v soboto 14. aprila 19Z3.
Leto LUl.
Ixh*l« vsak dan popoldne, izvzemal aedelie la p razmike.
InzeraU s do 9 petit vrst I 1 O. od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p. večji tnseratf petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženi tu e ponudbe bese i a 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloll znamka za odgovor.
rJonvnUtvo »Slov. Maroda' ta
nlica ŠL S, pritlično. — Tal+fon M. »04.
Ureealalvo »Slav. Naroda" Kazflova o u o a M. I, L aadatroplo
Tolo?e* stav. 14. •opisa spra|ana lo podalamaa la zadostno fraakovane* «9T  Rokopisov ao nm vrafa* *M
If Posamezna Številka: H
v Jugoslaviji vsaj dni po Oln ■•—-v Inozemstvu navadita dni Oln t, nadalia Oln 1*29
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	f Jacos!a»lj!		V InoieostTO
	▼ Ljubljani	pO pOsti	
	Din 120'— „     60 — 30 — . 10'-	Din 144 — . 72'-. 36-. 12—	Din 216-— . 108- -. 54-. 18'-
Pri morebitnem povišanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   fsSfjr" po nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatve densria se ne moremo ozirat!.
Hinavska katedrska teorija.
Politična filozofija, ki je lani raz* kladala svoje nauke o Slovanstvu in Jugoslovenstvu po platnicah »Novih zapiskov«, se je sedaj preselila k »Slo« vencu« in mu napisala dolg uvodnik, v katerem ponavlja znane jezikoslovne sofizme proti jugoslovenski državni ideji. Javnost je takrat to besedičenje ostavila na strani, deloma po pravici. Danes pa, ko se v naši politiki priprav* Ija rešitev notranjega nacijonalnega nesoglasja, ne bo odveč razčistiti njih dejansko veljavo. Po vd ar j amo pa iz« rečno, da ne delamo tega iz kakega političnega nasprotstva, temveč radi vprasnja samega, Id zasluži pojasnilo.
Najprvo nekaj zgodovinskih in političnih dejstev 1 Svetovna vojna je skupno s nacijonalnimi silami ustva* rila tri nove slovanske države: Poljsko, češkoslovaško in Jugoslavijo. Ko so je ustvarjala poljska država, ni bilo Češkoslovaško nacijonalne sile zraven« in ko smo polagali temelj jugosloven« ske domovine, so bili Bolgari celo njeni zakleti sovražniki. To so zgodovinska dejstva, ki jih ni moči zanikati. Slo« vanstvo, katerega prvi aksiom je poli« tična samostojnost svojih pripadnikov, je slavilo novo zmago. Kar tri si ovan-ske države so vzniki e iz robstva in začele samoniklo mednarodno življe« nje, kar pomeni po prepričanju sodob« ne politične zgodovine vrhunec samo« stolnega nacijonalnega fitja.
Za tiste, Id znajo spoštovati zgo* dovinska dejstva, znači Jugosloven« stvo politični kulturni m nacijonalnl pokret, ki jo pred in tekom svetovno vojne deloval za ustvaritev jugosloven« ske države. Za nas, ki živimo s svojimi političnimi ideali, ps jo dsnes Jugoslo« venstvo politično gibanje, ki hoče uspe« he prejšnjega pokol en j a ohraniti bo« dočnosti. Tako stališče nam nareku« jejo tudi naše enostavno državljansko dolžnosti. Ju gosi o venstvo jo sa nas torej Izraz lojalnega, odkritosrčnega, patriotičnega dela za državo in nje« no prebivalstvo. Vemo, da obstojajo med nami razlike. Toda za državljan* sko skupnost imamo mi besedo o ju* goslovenskem narodu.
Priznavamo že od časov slovanskih kongresov težnjo po kulturno*po1itični skupnosti slovanskih narodov. Tudi za t*ke težnje bo prišla doba velike bo« dočnosti. Ta pa bo mogoče šele, ko bodo slovanske države uivdele, kaj po« meni njihova zunanjepolitična stroje* nost za samostojnost in odpornost proti sovražnikom.
Orijentacija naše države do Bol* garije je zunanjepolitična, kakor vsaka
druga. Toda ker i njo, z Bolgarijo, nimamo več spornih točk in interesnih konfliktov (kvečjemu v glavah peščice slo venskih makedonstvujuščih), veruje« mo v bodočo prisrčno zunanjepolitično zvezo s Bolgarijo. Iskreno želimo, da bi ta zveznost dobila posebne medna« rodne paragrafe, torej globljo medna« rodno skupnost.
Drugo pa je razdirati idejo jugo« slovenske države z jezikoslovnim so« fizmom, da ni popolna, da današnja drža vnopol i tična zajednica jugosloven* skega prebivalstva ni upravičena, ker Bolgarov ni zraven. Jugoslovensko uje* din j en je se je izvršilo s posebnim na« cijonalnim pokretom, ki je hotel zdru« žitev Slovencev, Hrvatov in Srbov. Proti volji takega pokreta je smešno postavljati trmoglavo stališče, da je zmoten, ker ni Bolgarov zraven. Kaj bi rekli v Pragi recimo, aH pa v Var* šavi ako bi tamkaj vstal tak modrijan m začel pobijati idejo in teritorij če* škoslovaške republike z abotno pisa* rijo, da je nepopolen, ker ne obsega vseh severnih Slovanov. Čemu govoriti o Jugoslaviji ako ne mislimo na zdru* Žitev s Bolgari, vzklika »Slovencev« člankar. Odgovarjamo, ker smo drža* va, polnokrvna. z vsemi notranjimi in zunanjimi kriteriji kakor poljska ali češkoslovaška republika. Kulrurno*po* litično skupnost med Zagrebom. Lhib* ljano in Beogradom pa zahtevamo radi državljanske zajednice, v kateri živimo že pet let in radi kulturnih in materi* jalnih ciljev, ki jih nalaga skupna država. Ta državna skupnost in njeni kulturni in gmotni cilji so nam najvišja vrednota.
Narodnostni karakter srbskega, slovenskega In hrvatskega čutenja je dediščina preteklosti Blagoslavljamo jo, ker je obvarovalo slovansko zemljo In nas usmerilo k notranjemu življenju. Blagoslavljamo pa v enaki meri novo jugoslovensko državo, ki je vsem narodom vrhunec živi jonskega boja. Isireno želimo, da se ti narodnostni značaji podredijo državnemu in temu odgovarjajočemu nacijonalnemu čute* nju. Doba ni daleč, ko se to tudi izvrši.
Za nas je Jugoslovenstvo še en* krat lojalno državljanstvo, toda pri tem bojno dovolj, da bo znalo streti tiste notranje razdiralce državne svobode, ki s hinavsko katedrsko teorijo o »Južnih Slovanih« in »nepopolnostjo« Jugoslavije izpo^kopavajo temelj in eksistenco našo država.
Informativni razgovori revizijonisfov z radikali v Zagrebu.
POTEK RAZGOVOROV. — REZULTATI DOSEDANJIH RAZGOVOROV. — GLAVNE ZAHTEVE REV1ZUONISTOV. — OFICIJELNI KOMUNIKE.
— Zagreb, 13. aprila, (Izv.) Včeraj so tu pričela posvetovanja zastopnikov revizijonističnega bloka z zastopnikoma radikalne stranke Marko G j u r i č i -ć e m in dr. Vojeslavom J a n j i 6 e m. Razgovori so potekli brez vsakega pozitivnega uspeha. Razgovori so bili le informativnega značaja in se danes ob 10. dopoldne nadaljujejo. Današnjim pogajanjem pripisujejo večjo važnost, ker je prispel danes zjutraj v Zagreb predsednik JMO dr. Spaho iz Sarajeva in se kolikor toliko izmenjajo medsebojna stališča.
Prvotno so nameravali radlkalcl poslati v Zagreb ministra saobračaja dr. Velizarja Jankovića, a so se pozneje premislili, ker bi bilo lahko smatrati ta posvetovanja za nekaka oficijelna posvetovanj vlade z revizljonlsti. Radi tega je bil zadnii moment določen poleg ministra n. r. Marka G j u r i č i -ć a glavni tajnik radikalne stranke dr. J a n j i ć. Oba sta prispela včeraj zjutraj v Zagreb, nastanila sta se v »Pa-ce Hotelu« ter takoj stopila v stike z Radićem.
Od reviziionlstičnih skupin so tekom včerajšnjega jutra oziroma noči prispeli: za SLS iz Ljub^ane dr. Ante Korošec, dr. Janko Brejc, glavni urednik »Slovenca« Fran S m o d e i in urednik Fran K r e m ž a r. Od JMO iz Sarajeva: poslanci Husetn Aljanovlč. Mustafa beg Kaoetanović, urednik sarajevske »Pravde« Hamzalja J o -v a n o v ? 6 in posl. Kulenović.
Razgovori in sestanki med posam-nimi zastopniki revizijonističnega bloka in radikali so se vršili v palači zagrebškega lesnega veletrgovca Prplća.
Ob 11.30 dopoldne se je Radič sestal z radikalnima delegatoma. Razgovori so bili kratki, formalni In informativni.
Ob 16. popoldne je bil na Istem mestu glavni sestanek vseh revlzijonl-stov z radikalnima delegatoma. O tem sestanku je bil pozneje na večer izdan kratek oficijelni komunike. Tekom konference pa sta radikalna delegata morala zapustiti dvorano, ker se je revizi-jonistični blok hotel posvetovati sam za sebe.
Oficijelni komunike HRSS veli med drugim:
Zastopniki bloka In delegata radikalne stranke so se razgovarjall o vseh aktualnih vprašanjih, tičočih se sedanje politične siruacje, kakor tudi dalje o vprašanju srbsko - hrvatskega spora.
V razgovorih so se dotaknili vseh težkoč, ter razpravljali o vseh mogočih
potih, po katerih bi se moglo priti do sporazuma.
Važno točko le tvorilo vprašanje notranje ureditve države.
Razpoloženje tekom razgovorov |e bilo na obeh stranek povoljno. Blok je nastopal v vseh razmotrivanih vprašanjih popolnoma cnodušno.
O posvetovanjih revizijonističnega bloka med seboj veli komunike, da so se predvsem posvetovali zastopniki re-vizijonističnegla bloka in da so sklenili pri posvetovanjih z radikalno stranko kot zastopnico srbskega naroda predložiti kot prvi predpogoj za sporazum zahtevo, da radikalna stranka stvarno dokaže dobro vol.io za sporazum na ta način, da spremeni režim In privoli v pokrajinske avtonomije, na kar bi se prišlo k stvarnim posvetovanjem za revizijo ustave.
Zanimivo je dalje, kakor je izvedel vaš dopisnik iz razgovorov z nekaterimi delegati, da je dr. JanjSć na konferenci izjavil, da radikalna stranka takoj sprejme gorenji dve zahtevi v svrho sporazuma.
Urednik »Novosti« je Imel razgovore z zastopniki federalističnega bloka in radikali. Po njegovih informacijah je označiti kot začetek sporazuma prvo točko — zahtevo: povratek na Izhodno točko, po kateri bi se vsi trije deli našega naroda čutili v državi enakopravne in bi bili Iskreno pripravljeni k sporazumu. Pogajanja za sporazum bi se na to nadaljevala, dokler bi se ne dosegel popoln sporazum In enodušnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej državi s popolnim uresničenjem njihovih narodnih teženj.
IZ OPORTUNTTETE ZA REVIZIJO.
— Zagreb, 13. aprila. (Izv.) Zagrebške »Novosti« priobčujejo danes vtise o včerajŠnii konferenci bloka z radikali. Njih urednik je imel priliko razgovarja-ti se z delegatom Markom GjuriČićem. V razgovorih z Radićem In novinarji je Marko Gjuričić naglašal, da prihaja v Zagreb kot delegat radikalne stranke in ne v Imenu vlade, v glavnem, da vrne obisk Radićevih delegatov v Beogradu in da se informira o možnostih sporazuma, oziroma da vidi, kaj hoče RadtĆ in pod katerimi pogoji želi sporazum. Gjuričić fe med drugim izjavil: »Lahko vam povem, da ne gre za prava pogajanja glede sporazuma, marveč imajo vsi koraki od naše In revizrjonlstlčna strani absolutno zgolj Informativen značaj.«
Na pripombo nekega novinarja, da radikalna stranka stoji na stališču vi-dovdanske ustave, m rednega in državnega jedinstva. Radić na drugi strani pa zahteva kot conditio sine qua non — revizijo ustave v smislu federalizma, je Gjuričić odgovoril: »To stoji. Radikalna stranka je vstopila v volino borbo z gesli: »Edinstvo naroda in države in izvedba vidovdanske ustave!« Toda naglašati je treba: »Politika se menja po oportunosti!«
Videti je, da razgovori v Zagrebu ne bodo imeli zaenkrat nikakih pozitivnih uspehov. Po izjavi Giuričića odloča o sporazumu radikalni klub na jutrišnji plenarni seji.
BEOGRADSKI TISK O POGAJANJIH V ZAGREBU.
— Beograd, 13. aprila. (Izv.) Beogradski listi vseh političnih struj v večjih ali manjših komentarjih razpravljajo o pogajanjih med reviziionlsti in radikali, ki so se včeraj vršila v Zagrebu oz. se danes dopoldne tam nadaljujejo.
Včerajšnja »Politika« priobČuje uvodnik: »Gospodin Maček«. Med drugim veli, da je neposredni stik Radl-ćevlh delegatov z radikali imel več dobrih strani. Najvažnejše je to, da je Beograd dr .Mačka in Krnjevlća sprejel kot svoje vrste politike, čeprav sta se trudila, da nastopata kot »zastopnika enega posebnega naroda.« Zdrava pamet Beograda se ne da zaslepiti po teoriji o nekem »posebnem hrvatskem narodu«.
Radikalno   »Vreme«   odobrava t
uvodniku pogajanja z Radićem in naglasa, da je treba izčrpati in vporabiti vsa sredstva v dosego sporazuma med tremi neprijateljskimi skupinami, izrabiti je treba vse, predno pride do odkritega neprijateljstva. Srbi Imajo realno varovati svoje Interese. NI vprašanje — veličina države, nego — njena življenjska sposobnost. Radžćevo opozicljonalno stališče izvira od prejšnje hrvatske mentalitete.
Glavni organ demokratske stranke »Demokratija« kratko In v odločilnih besedah precizira strankino stališče napram pogajanjem vlade z Radićem. V uvodniku med drugim pravi glede koalicije z radikali: »V koalicijo nikdar! Ker so radikali s političnimi In strankarskimi razgovori povzročili sedanje stanje situacije, demokratska stranka ne more vstopiti v koalicijo z radikali.«
Današnje »Novosti« priobčujejo dve značilni gesli. Paštćevo geslo je: »Sporazum aH diktatura!« Radićevo geslo pa je: »Sporazum aH revolucijaU Od teh dveh kombinacij je treba zbrati eno, druge poti ni.
\, E. W. Mason:
KLIC NA POMOČ.
'Roman*
Odprla je oči in se začudila. Zdelo se JI Je, da je postalo v zagrnjenem kotu pri oknu pod obokom, kjer je sedela, bolj svetlo kot prej, ko je bila zaprla oči. Menda so se ji oči navadile teme. Da, mogla je celo natančno razločiti beli steber poleg sebe. Pogledala je proti steklenim vratom in razumela. Lesene oknice na zunanji strani vrat niso bile popolnoma zaprte. Pustili so Jih malomarno brez zapaha. Ozka odprtina od vrha do tal je spuščala sfvo svetlobo. Celija je čula, kako so se ženske v salonu pogovarjale, in je obrnila glavo, da sliši besede:
»Ali čujete kak glas?«
»Ne.«
»Ali je bila to roka, Id se me Je dotaknila?« »Ne.«
»čakati moramo.«
In spet Je bilo vse tiho. Naenkrat pa je postalo za zastorom svetlo. Celija se Je začudila. Spet je obrnila glavo proti oknu. Lesena vrata so se še malo bolj odprla. Odprtina, ki je spuščala v sobo poltemo od zunaj, se Je razširila. In ko je gledala, se je odprtina vedno bolj širila, vrata so se odpirala na tečajih, ki na čuden način niso prav nič škripali. Celija Je bullla v rastočo odprtino z negotovo groza    Čudno je
Silo, da ni čula šumenja vetra na vrtu. Zakaj neki so se lesena vrata odpirala brez vsakega ropota? Mislila Je, da mogoče slednjič duhovi... Nenadoma pa je nastala spet tema in Ćeliji je srcć tolklo in razbijalo. Nekaj črnega je stalo za steklenimi vrati — bil je mož. Prikazal se je tako tiho, tako nenadoma kot duh. Stal je tako, da je zakrival svetlo odprtino, pritiskal svoj obraz na steklo in gledal v sobin prostor. Za trenotek jo je prevzela groza. Nato pa je začela divje vleči vrvi. Vse misli na neusneh in razkrinkan je so jo zapustile. Uboe^e tri ženske — to je bila njena misel — so sedele nič hudega pričakujoč in brez obrambe v popolni temi salona. Komaj par korakov proč pa je neki moški neki tat, gledal noter. Čakale so na čudne stvari, ki se imajo pripetiti Čudne In grozne stvari pa se pripetijo »predno se bo mogla sama oprostiti, predno jih bo mogla opozoriti. Tn tega ni mogla. Njen trud je bil samo poskus truda in brezpomemben, stresala se je samo od nog do glave In ti tresljaji so bili neslišni. Adela Ros-slgnol je Izborno m popolnoma Izvršila svoje delo. Celljfne roke. gležnjl, telo, vse je b?lo zvezano, samo ovoj okoli ust je navidezno popuščal. Nato se je pa tej njeni grozi pridružila nova groza. Možak se je dotaknil steklenih notranjih vrat in ta so se tiho odprla na znotraj. Tudi ta so bila na nepremišljen način nezapah-njena. Mož je vstopil brezsllšno čez prag. In ko je vstopil, je prevzel strah za samo sebe Celijo in pozabila je na tri ženske, ki so sedele v tem-
ni sobi Da je le ne bi videl! Stisnila se je proti stebru. Mogoče je ne bo opazil! Njegove oči menda n!so navajene na to temo, ki vlada v prostoru. Morda bo šel mimo. — Da se le ne bi dotaknil kake gube njene obleke!
Toda v strahu je občutila tako veliko fz-oremembo od brezupa do veselja, da jo je prevzela slabost in se je skoraj onesvestila. Kajti ko se je bližal, se je obrnil proti njej in slaba toč Je nadla nanj in spoznala je potege njegovega obličja. To je bil njen ljubimec Harrv We-thermill. Zakaj Je prišel po tem potu in na ta čudni način, si ni vedela razložiti. Sedaj je morala obrniti nase njegov pogled in bala se je, da je ne bo videl.
A prišel Je takoj naravnost k njej. Stal Je pred njo in jo gledal v oči Pa ni zavpfi ni se zganil od začudenja. Celija tega nI mogla razumeti .Njegov obraz je bil sedaj v temi in nt ga mogla videti. Morda je bil začuden alf prestrašen. Toda — toda — stal je, skoraj kakor bi bil Pričakoval, da Jo na ide tu In v tem položaju brez pomoči To je bilo nespametno, toda zdelo *^e je. da gleda na njeno onemoelost kot na nekaj čisto razumljivega. In ni dvignil roke. da bi jo oprostil. Kar spreletelo jo je. V naslednjem trenotku pa je dvignil roko in kri ji je kar plula k: srcu. Morda je bila v temi. Morda še ni videl njenih vezi šele sedaj jih začenja opazovati r<rajti njegova roka se je dotaknila obveze na njenih ustih in jo potipala. Nato je iskala vozel
zadaj za njeno glavo. Našla ga je. Držala je glavo čisto mirno, in n-^to —. »Zakaj je tako*počasen?« se je vprašala Ne. to ni mogoče! Toda srcć se ji Je hotelo ustaviti in spoznala je, da to nI samo mogoče, — temveč resnica. Nategnil je šal In ni ga razvozlial. Oube so še bolj trdno prevezale n;ene ustnice. Čutila je konce, ki so bili nategnjeni zadnj ob njeni davi. Skušala ie otresti svojo glavo in se onrostiti. Toda držal jo je trdno in končal svoje delo. Nosil je rokavice, kot je opazila s strahom, kakor iih nosijo tatovi. Nato so tipale njegove roke njene tresoče se lakti in vozle na členkih. V tem gibanju je bilo nekaj strašno premišljenega. Celija je imela celo v tem trenotku vzpričo njega vtis, ki jo je bil prevladal v salonu. Tu je začutila okoli pasu dolgo vrv. ki je šla pod zagrinjalom od nje do noge Adele Rossignol. Prva misel Ce-li.ilna je bila misel na nomoč. Hotela je potegniti za to vrv. Prišle bi nato noter in ga videle. Nenadoma pa ji ie zablestela vsa resnica. On je ootegnil za vrv, toda potegnil je nalašč. Takoj jo je začel navijati v klopčfč in vlekla se je tiho no parketu p^d z?grinjalom do njega. On ie dal znamenje Adeli Possicmoi Ves skentici-em in vsa previdnost te ženske napram varanju je bila samo pretveza, pod krinko katere je trdno zvezala dekle, ne da bi vzbudila njen sum. Tudi j Helena Vauouier se je udeležila zarote. Šal na iCelijinih ustih je to pričal, fn kot bi se kopičil 'dokaz na dokaz, je čula glas Adcle Rossignol, odgovor na znamenje:
»SLO V EN S K T
NAROD«    d n e 14. apriia iy^3.
štev. -?6
Zelo značilno pa je pisanje s Pa-štćem v intimnih zvezah stoječe »Tribune*, ki jo urejuje Pera Taletov. »Tribuna- tudi danes piše v ostrem tonu m očitno kale nekako neraspoloženje napram Radića. Med drugi m veli. da je sedaj Beograd pod vplivom defetistič-nega gibanja, kateremu stoft na čelu neki bogat, političen Šarlatan — Radić, Na druai strani pa radikalni »Balkan« pozdravlja pogajanja radikalne stranke a revizijonističnim blokom. Sedaj je zelo značilen moment v naši politični si-
tuaciji. Radikalni zastopniki se pogajajo z Radićem« da manifestirajo javno jat—jo solidarnost
Vchementen pa le članek demokratske »Pravda«, direktno naperjen proti Nikoli Palicu. »Pravda«, ocenjujoč izjave ministra pravde dr. Laze Markovića o pogajanjih v Zagrebu, konstatira, da Pašič no vodi nagovorov a Radićem kot šef stranko, marveč kot Še! vlado. TI razgovori nroo strankarsko noMčoJ, ssarvee nosijo držav-ivni
nrr IZ PRAGE.
SPOMLADANSKO PARLAMENTARNO ZASEDANJE. —OBČINSKE VOLITVE. — VAŽNA RAZSODBA VOLILNEGA SODIŠČA.   —  SHOD KOMUNI-
STIČNE STRANKE,
Praga, začetkom aprila.
k splošnim
Telefonska fn brzo?MM poroCtla
Pred novo orijentacijo radikalne stranke«
KALKULACIJE DEMOKRATSKE STR ANKE, — RADIČ ZAHTEVA VZPOSTAVITEV BANSKE ČASTI IN ODSTRANITEV ZAKONA O POKRAJINSKI
RAZDELITVI.
— Beograd, 13. aprila. (Izv.) Radikalna stranka stoji pred dovo politič-
no orijentacijo. V demokratskih krogih zo prepričani, da se mora radikalna stranka tekom prihodnjih dni odločiti aH za vidovdansko ustavo ali pa za revizijo. Treba je najti izhoda iz težke notranje politične situacije. Večina demokratov smatra sedanja pogajanja radikalov v Zagrebu za neko politično-tak-lično manivriranje na eni strani, da bi radikali s tem pritisnili na demokratsko stranko, na drugi strani pa hočejo radikali Radića zastrašiti, tako da bi vzeli demokratom Radića, a Radiću demokrate. Igra radikalov ostane po prepričanju demokratov brez vsakega pozitivnega uspeha in bo imela samo to za posledico, da bo izključena vsaka koali-eHa med demokrati in radikali. Še grdnje dneve je bilo v demokratskih vrstah precejšnje razpoloženje za koalicijo.
Radikalni krogi smatrajo, da so razgovori z revizijonističnim blokom nujno potrebni. Radikalna stranka mora kot državotvorna stranka, ki nosi naj-
večjo odgovornost na sebi v teh težkih momentih, uvaževati vse dane momente, ker bi drugače storila velik greh, bi izgubila svojo historično misijo in bi ji bodoče generacije lahko pripisovale glavno krivdo na razbitju sporazuma. Iz radikalnih krogov prihaja poročilo, da bi bili radikali pripravljeni dati revl-zijonistom gotove politično koncesijo, ki bi bile mogoče v zvezi z zakonodajo tn ustavo. Radikalna stranka skuSa storiti vse, da se uresniči sporazum.. ISče trden temelj za ta sporazum, da omogoči parlamentarno delo, pri katerem naj bi bile udeležene vse politične skupine našega naroda.
Kakor je izvedel vaš dopisnik, zahteva revizijonistični blok. v prvi vrsti zastopniki HRSS kot zastopniki hrvatskega naroda z o žirom na sedaj obstoječe stanje 1. vpostavltev bansko časti in 2. da se ne Izvode zakon o administrativni razdelitvi države. To smatrajo Hrvatje za glavno garancijo, da radikali v resnici izvedejo sporazum na bazi gotovih revizijonističnih zahtev.
Pred otvoritvijo parlament a.
\D POSLANCEV V BEOGRAD. — PRVI SESTANKL — PARLAMENTARNI POL02AJ NEGOTOV.
— Beograd, 13. aprila. (Izv.) V po-sJaniSkih klubih narodne skupščine je bilo včeraj opažati živahno življenje in vrvenje. V razne klube so že prihajali mnogoštevilni novoizvoljeni poslanci, da se medsebojno pozdravijo oz. vpo-snajo. V kuloar jih se Je zelo Živahno razpravljalo o razgovorih radikalne stranke z revizijonističnim blokom v Zagrebu, Ustvariti pa se ne more Se popolnoma jasna slika, ker so ti razgovori so vedno informativnega značaja In se bo dala izluščiti točna formula za Ishod is situacije šele tekom jutrišnjega dneva, ko se na eni strani v Zagreta danes zaključijo razgovori In ko bo na drugi strani radikalni klub na jutrišnji popoldanski plenarni seji odločeval O nadaljnl politični taktiki stranke in ko to zavzel načelno stališče napram političnim zahtevam revizijonistov.
Demokratski klub pod predsedstvom Ljube Davidovića je imel včeraj dopoldne kratko sejo formalnega značaja. Od 54 poslancev je došlo le 41 poslancev, ker radi oddaljenosti nekaterih krajev poslanci še niso mogli pravočasno prispeti. Seja je bila informativno-prijateljskega značaja, razgovori so bili o politični situaciji, toda otvorjena ni bila nikaka politična debata. Seja je bila na to predložena na soboto popoldne Iz politično tehničnega razloga, ker hoje klub počakati na glavne rezultate zagrebških posvetovanj med revizijonl-sti in radikali in na drug! strani bodo do tega dne polnoštevilno zbrani vsi demokratski poslanci
V radikalnih vrstah vlada Živahnost Navzočih je Že mnogo narodnih poslancev JZa. danes zvečer je v radikalni klub narodne skupščine sklican prijateljski sestanek, namenjen za vz-poznavanje poslancev in v svrho informativnih pogovorov. Radikali z napetostjo pričakujejo poročil iz Zagreba In klub računa, da bodeta mogla že danes radikalna delegata Marko O J u r 1 č i ć In dr. Vojlslav J a n J i 6 kratko poročati o rezultatih. Vsekakor pa bodeta delegata vladi takoj poročala o uspehih svoje misije.
Svojo plenarno sejo pa Ima radikalni klub jutri popoldne. Tej seji pripisujejo vsi parlamentarni krogi veliko važnost. Mnogo bo odvisno, ali ostane parlament v resnici defazmožen, odvisna bo pa od tega tudi nadaljna državna politika. Splošno pa Je parlamentarni položaj danes še negotov in nejasen. Razmotrivajo se v kuloarjih različne kombinacije. Parlament stoji pod načelno odločitvijo, stoji pred alternativo: »ali ohranitev vldovdanske ustave in nadaljevati zakonodajno delo, aH pa revizija ustave, to se pravi zopet voliti novo ustavotvorno skupščino. Različne so tudi nasvetovane metode, kako naj bi se izvedla revlzia ustave. Nekateri revizijonisti so za to. da bi narodna skuščina nadaljevala svoje započeto zakonodajno delo, obenem pa naj bi se stopnjema prešlo k reviziji ustavnih točk. Vsekakor pa najbližja bodočnost pokaže, ali bo radikalna vlada v resnici kos svoji veliki nalogi kot državotvorna stranka.
Spomladansko zasedanje narodne skupščino se je pričelo 2& pr. m. Poslanska abornica in senat sta imela ta dan otvoritveni seji, ki sta imeti le formalni značaj. Zbornica Je rešila v tej prvi spomladanski seji samo eno pred-• logo, in sicer zakon o delokrogu mini-
■ strstva Javnih del pri upravi državne-
■ ga montanskega posestva na Slovaškem in v Podkarpatskl Rusiji V tej seji jo predložil pravosodni minister dr. Dolanskv predlog za odpravo fidei-komisov. Senat je sprejel predlogo o kovanju dukatov in računske zaključke za leti 1918. In 1919. Pravo zasedanje se prične v poslanski zbornici 10. aprila, v senatu pa 19. aprila.
2e v tej otvoritveni seji poslanske zbornice je Imel biti predložen zakon v varstvo najemnikov, ali do tega ni prišlo, ker se koalične stranke o njem še niso sporazumele. Velikonočne počitnice so se porabile za ugoden dogovor k temu zakonu, ki bo v zbornici sprejet, ker poteče veljavnost sedanjega zakona že do 30. t. m. Zakon v varstvo najemnikov bo veljal do 30 .aprila 1924., vsebuje pa v primeri z dosedaj veljavnim nekatere znatne izpremembe. Tako se Je na prizadevanje nar. demokratičnih poslancev doseglo, da bodo najemniki z obdačenim dohodkom nad 60.000 Kč uživali zmanjšano varstvo, to je: lastniki hiš jim smejo zvišati najemnino za nadaljnih 60 odstotkov, kar pomeni, da smejo napram letu 1914. zahtevati o njih za 120 odstotkov višjo najemnino. Tako je tudi Melssnerjeva naredba o izpraznitvi stanovanj nadomeščena z zakonom, po katerem se za odložitev eksekucije prosi lahko samo dvakrat, tretjič In zadnjič pa samo v Izjemnih slučajih. Nadalje so poostrene določbe glede podnajema, naperjene proti oderuštvu.
Na programu spomladanskega zasedanja je novi kredit za nezaposlene, prvi del socijalnega zavarovanja, zakon v varstvo vlagateljev (v banke in denarne zavode), zakon o znižanju obresti k davčnim zaostankom in zakon o popustu na splošnem pridobnlnskem davku. S poudarkom se zahteva tudi zakon za uporabo bogoslužnih zgradb in pokopališč ter zakon o praznikih (6. julija — Husov dan), ali, kakor se nam zdi, ministrstvo za šolstvo še nima pripravljenih teh dveh zakonov. Kakor se vidi. le gradivo, katero ima parlament obdelati, obilno, in treba bo intenzivnega truda, da ga dovrši do konca maja, da bodo poslanci svobod-
ni za nastopno kampanjo
občinskim volitvam.
Občinsko volitve so se imele pri nas vršiti f e lani, toda z novelo k volilnemu zakonu so bile prenesene na letos in bi so imele izvršiti začetkom junija. Ker pa se misli na več korektur v volilnem zakonu, katere mora odobriti parlament se sodi splošno, da pride do novih volitev šele jeseni. Te korekture se tičejo zlasti uklnjenja volilne pravice za vojake In predpisov o volitvi župana. Lanska odložitev je imela služiti za izhod iz razdrapanih političnih razmer v občinah, ali mnogo ni pomagala, ker so sledile številne re-signacije in uradni razpusti občinskih zastopov. zlasti na Češkem. Zato so sc morale v celi vrsti občin v zadnjem času izvršiti volitve, in zanimivo je to. da so rezultati teh volitev pokazali smer »na desno«.
Volilno sodišče je izdalo važno razsodbo. Odklonilo je pritožbo štirih namestnikov umrle komunistične posl Skaunlceve in potrdilo poslanski mandat Šele petega namestnika Konečnega. to pa zaradi tega, ker so prvi štirje komunisti in imajo mandati, katere si ie priborila socljalnodemokratlčna stranka leta 1920.. ostati socljalnodcmokra-tični. ker po našem volilnem redu se volijo pravzaprav stranke in ne osebs. Ta razsodba je zelo važna za četvorico posl. Vrbenskega. kajti po njej Izgube tudi ti štirje svoje mandate.
Dr. Vrbenskv snuje že novo stranko neodvisnih Češkoslovaških socialistov, za katero je pridobil večino čeških socialistov na češkem severu, kjer je imel že v predvojni dobi pogoste stike s tamkajšnjimi anarhisti. Stranka pa ima pristašev vendar le Še malo In ostane majhna. Čeprav so Že storjeni koraki za zrušenie mandatov skupine Vrbenskega. je vendar Vrbenskv v parlamentu s trojico Brodeckega sestavil klub socialnega udruženfa.
O Veliki noči Je bi! na Visočanih v Pragi shod komunistične stranke. Zborovanje je bilo zaupno In posvečeno v glavnem taktiki stranke ln ožlvo-tvorenju gesla takozvane enotne prole-tarske fronte in delavske vlade. V poročilu o shodu, katero se je moralo mestoma zapleniti, se protestira proti zakonu v varstvo republike. Na majsko zasedanje razširjene eksekutlve v Mo* skvi pošlje izvrševalni odbor komunistične stranke na Češkoslovaškem svoje zastopnike,
J. K. S.
VIHAR V ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
— London, 12. aprila. (VVolff) O včerajšnjem kravalu, ki ga je Izzvala delavska stranka v spodnji zbornici, p:Se »Daily Chroniclec na uvodnem mestu, da Je kabinet sestoječ iz drugovrstnih Tudi. ki mu predseduje Bonar Law s svojo nesposobnostjo in trajno zmedo in ponižanjem, ki ga je doživel v inozemstvu Izgubil ves ugled onih, ki so ga ■postavili in zato Je resno ogrožen njegov obstoj. Nihče ne pričakuje od tega kab-neta kaj dobrega In malo Je takih, k! mislijo, da bo še dolgo obstojal. Pričakovati je treba pol!t!čno krizo, k| bo novzroč'la vsaj re organ'jcacijo ministrstva aH pa celo nove volitve.
— London, 12. aprila, (rlavas) parlamentarni krogi ne priplule1© včera'šnfemu incidenta v srpodnli zbornici nobenega posebnega  porrrenn,  vendar pa  ne skrivalo
dejstva, da taki dogodki ne vplivajo bal najbolje na stališča kabineta. Domneva se da bo vlada obrnila svoj plašč po vetru in da bo ie danes izdala pomirljivo Izjavo. Nekateri poslanci smatralo, da ie odpor proti pristašem delavske stranke privatna zadeva Bonar Lawa, dočim bi bil Baldwln pripravljen na sporazum. Iz tega dejstva bržkone Izvira tudi vest, ki ga označuje kot event. naslednika Bonar Lawa.
— London 12. aprila. (Izvir.) Uradno Izjavljajo: Predlog o podporah odsluženim vojakom oz. o nameščanju odsluženih vojakov je bil spodnji zbornici ponovno predložen v razpravo. Voditela opozicije Mac-donald In Asquith sta iziavlla, da je smatrati zadevo za rešeno. Zakon se ponovno
Izroči odboru v razpravo.
HABSBURŠKA PROPAGANDA NA MADŽARSKEM.
— Btfdimpešta. 11. aprila. Na današnji seji narodne skupščine je poslanec Sakaec nirno zahteval, naj se uvelavl čl. 47. zakona Iz leta 1921. ki se tiče detonacije ff?bsbtiržanov. Opozoril le na to, da se č»mdai;e boli št! leflrit?m?stična propaganda, ki Ima namen napraviti vtis, da le nad-vfilvada Oton priznan kot apostolski kral! Madžarske. Oč'fal je vladi rudi svečanosti oh nrfh>( 7-^dršnice za pokojnim Vral'em Karlom. Ministrski predsednik grnf Bethlen le izjavil, da Tma p«rn<i nafvečll hVeres na tem, vT>ra**"»'e kram r» povzroči novega ro»«mrotIa. Kar se tiče § 47 iz leta 1921, je Bethlen IzTavfl, da mora biti In bo veljaven in da je vlada in njeni organi opetovano energično nastonUa. sro^ *e*jP"V_
ČI)fh propaganda gre za nezakonito Izpre-
membo tega zakona. V očitkih glede svečane zadušnice vidiTo politiki samo oni maloštev'lni, ki ne moreTo raznmetl, da Je mogoče spominjati se rudi političnega nasprotnika s spoštovanjem, (živahno odobravanje). Imenovanje nadvojvode Otona za kralja Otona TT. nasprotuje omenjenim zakonom. V konkretnih slucVIh bo vlada nastopila proti onim, ki Izrabljajo to Ime.
VELESEJM V MILANU.
— MHan. 12. aprila. (Izv.) Danes le bil tu otvorjen vzorčni velesejm. Oficijelni otvoritvi Je prisostvoval kralj Viktor Ema-ouel v spremstvu Mntsollniia« _
FRANCOSKO POSOJILO NASI DRŽAVI.
— Beograd. 13. aprila. (Izv.) Načelnik ministrstva trgovine ln industrije dr. M. Radost v Uevič se le danes povrnil lz
Pariza, kjer je vodil pogaianja s francosko vlado o najetlu posolila v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Radosavljević bo danes poročal ministru trgovine in Industrije o uspehih pogajanl. Obrestna mera znaša 5 %, kot garancijo da naša vlada carinske dohodke. Posojilo je namenjeno v svrho reorganizacije naše vojske ln zz druge državne potrebe.
ZRAKOPLOVNA    POGOD8A MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN FRANCIJO.
— Pariz. 12. aprila. (riawas). »Marta« napoveduje predstoječo zrakoplovno pogodbo med Franctio fn CešVosIovaško, ki bo osigurala prijateljsko sodclovan'e avl-Jatflcov obeh dr2av. Posledica pogodbe bi bila, da bi nemška zrakoplovna ne Imela več dostopa na češkoslovaško.
POGODBA MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO.
— Dnnal. 12. aprila (K. B.) Avstrijski Izredni poslanik in minister Calice Je sporočil, da je podpisal 10. t. m. s pooblaščencem kraljevega madžarskega zunanje-ga ministrstva jnsUcnlm ministrom o?. D a-ruvarvjem med Avstrijo In Madžarsko sklenjeno pogodbo o razsodišču. Določbe te pogodbe so znane lz seje odbora za zunanje zadeve z dne 11. Januarja 1. 1. Pri tej priliki Je zunanji minister podrobno obrazložil postanek, temelj in pomen pogodbe. Pogodba, ki le političnega značaja, bo predložena naclionsinemn svetu v odobrenje.
PROCES PROTI TIHONU.
— Varšava. 12. aprllz (Izvirno.) Obtožnica proti Tlhonu In dragim obtoženim duhovnikom navaja, da so se upirali mred-bam sovjetske vlade, intrigirali proti nje) v inozemstvu tn Tthon je Imenoval člane vlade »skupino bandltov In tatove. Vlada se boji neredov, zato Je postavila okrog sodnega poslopja cel regiment rdeče kava-lerile, prepovedala v bližini vse trge ln rodi službo božto za tri dni Dobro poučeni krogi trde. ds Je sovjetska vlada sklenfls smrt za Tlhona.
ZRAKOPLOVNA NESREĆA V KRAKOVU.
— Krakov*, 12. aprila (Izv.) Danes ob 16. It neki Inozemski aeroplan padel na streho neke hiša Podrl Je streho In tudi strop. Pilot ln njegovi spremljevalec sti bila takoj mrtva, ubita Je tudi ena oseba do-tičnega stanovanja V hiši Je nastal požar vsled eksplozije bencina, ki Je pa bil kma-
STRANKA«
»NARODNO-KATOLIŠKA ITALIJI.
— Rim, 12. aprila. (TzvfrJ Tik pred kongresom »ljudske stranke« se Je desničarski del stranke odmaknil od nje In Izdal poziv za ustanovitev »narodno-katolt-ške stranke«. Pristaši tega gibanja so v opoziciji proti politiki don Sturza. Poziv kliče tisoče duhov junakov, ki so v Kristusovi veri In v udanostl do domlvine In kralja Žrtvovali svoje Življenje za pridobitev novfh mei Itallll. da naj se zberejo, kakor tudi vse Italijane, stare In mlade, ki hočejo močno domovino in svobodno vero. Poziv se izreka za sodelovanje s fašizmom in naglasa, da so ustanovitelji nove stranke •rimski apostolski katoliki«. Med podpisanimi le mnogo plemenita lev.
UPOR NA OTOKU CASTELLRIZZO.
— Rim, 12. aprila (Izv.) Po poročilih iz Pariza Je Izbruhnil upor domačinov «■ Turkov na otoku Castellrlzzo proti Italijanski upravi. Turški uporniki so zasedli več važnih točk in vodijo ogorčeno borbo. Oficijelno te vest! še niso potrjene.
USTANOVITEV NOVE INTERNA CION A LE.
— Dunaj. 13. aprila (Izv.) Po poročilih iz Hamburga bo na prihodnjem soclja-lističnem kongresu mednarodne delavske zveze stavljen predlog, da se razpustite II. In IPt Intemacijonall ter se obe Internaci-Jonall združite v eno enoto.
KE.MAL PA*U SE UMAKNE Tt POLITIČNEGA ŽIVLJENJA?
— London, 12. aprila. (Izv.T »Dallv News« Javljajo Iz Carigrada: Kemal paša Je izjavi!, da se umakne lz političnega življenja takoj po podpisu mirovne pogodbe In po sprejetju nove ustava VnjBMOVA ŽENA IZGNANA 12 NEMČIJE.
— Psrfz. 12. aprila (Izvir.) Agence Ponmlcr poroča Iz Berlina, da je pruski zunanji minister vsled aplikacije zakona v varstvo republike odredil, da Ima prln-cezlnja Hermlna, druga žena bivšega cesarja Vll'ema. nemudoma zapustiti državni teritorij. VlUemova žena. ki le hotela Iti v Slezfjo na obisk k svojim otrokom, Je morala potovanJe prekiniti.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj. 12. aprila. (Uradno vremen-s*ro poročno). Mhrlmum se le preselil Iz Biskajskega zaliva na Angleško. JuŽn! vetrovi v srednji Evropi tralalo dsl'e. Temperatura se Je zvišala. Oblakov Je malo. KraH ob vznožju pogorit so bili t'utraj v megrt. Včeraj Je dosegla temperatura v Inomostu m Solnogradu zopet 20 stopinj. Pričakovati Je spremenljivo, malo oblačno
. vreme nekoliko topleje in Južne vetrove*
Pcfinčnc vesti.
« Regićev: in Kr'   jvl pravi na-
menl. O pravih ciljih S .:^»u ttadi^ in dr. Korošca piše »Haikan«: KaK^r vsa znamenja kažejo, Irna prihod Rndi-čevih odposlancev v Beograd ttsto drug namen, kakor iskati in najti iskren sporazum. Pod sugestijo neresničnih vesti beogradskih listov, da se vrše pogajanja med radikali ln demokrati za obnovo koalicij?, jc V Zagrebu vzklila Ideja, da je treba o^Ilti v HcC-srad in pokvariti vsak 5*Fora7um. Prihod teh prcdstavlteljev revizijoni.stii-nega bloka ima ta končni cilj. Revizijonisti streme za tem da OnetnogcoČi vsak poskus za sporazum med rad iki In demokrati To je vse. Radikali cakajft na reaultate dem. konference, ki bo V soboto. To je ta sedaj težišče situacijo. Temelj za sporazum je: Koalicija s a-m o s frakcijo Svetozarja Pribičeviča In porazdelitev portfcljev v sorazmerju mandatov v parlamentu •
sss Italijanski ministrski prcdcedniV pride v Beograd? Iz Be-Krada poročajo: lz Rima je dosta vest, da namerava italijanski ministrski predsednik MuSSOlini v kratkem ro^etiri Beograd Olj tega roseta hi naj bil, da se najJe-Jo temelji za trajno politično prijateljstvo m za trajne gospodarske zve?" med Italijo in našo krsjjevir Oficijelno ta vest. do sedaj r.i potrjena.
so Dovolj ie lako roke — dajmo s! bratske roke! »Jugoslovenski narod«* ki Izhaja v Splitu, prinaša pod rgormim naslovom uvodnik, v katerem se toplo zavzema za politiko bratskega srca. Po štirih letih smo še holj narazen, kot smo bili prvo leto. Kriva jo v prvi vrsti t. zv. politika jake roke, ki ni hotela znati za bratski sporazum in je mislila, da se razliske dajo odstraniti z odred-bami ministrskih miznte. Taka politike ni priznavala volje naroda. SploSno smatrajo Pribičeviča za voditelja te struje. Clankar priznava PribičevVču jug;o slo venski idealizem, toda v politiki so Idealisti vedno Škodovali. Njegove politika je bila za nal narod usodna. Politika jake roke Je koristna le proti pravim rušiteliem države. Razlikovati pa moramo ruSitelie države od onih. ki ji hočejo dati drugo obliko. V tem tiči pogreSek politike Jake roke. Bolje pa ie vračati se s pol pota, kakor pa drveti v propast. Vsi, katerim Je edlnstvo ln sreča jugoslovenskega naroda pri srcu, naj delujejo za politiko bratskega sporazuma. Uredimo si notranje nedostatke dogovorno .Politika Jake roke pomeni vselej despotizem in tlranlto, ki nI zmožna ustvariti Jedinstvo in ljubezen. Med Srbi, Hrvati in Slovenci Je dovolj uglednih politikov, ki zahtevajo sporazum in ki dobro znajo, da složni brstje grade hišo, nesložnl pa jo rušijo. Clankar zaključuje z vzklikom: dovolj je politike jake roke!« — Politika Jake roke? Doslej te politike ori nas Se nismo vi-delL
en Kredit za okupactfo ni. cono. Finančno ministrstvo Je odobrilo kredit dveh milijonov dinarjev v svrho kriti« stroškov okupacije 111. cone.
es Amerika posoja denar na vso strani. V povojnem času so Zedlnjcne države posodile Že velike vsote na razne strani. V Kanado so posodile 50 milijonov šterlingov. v vzhodno holansko Indijo pa 20 milijonov, V razne druge kraje nad 300 milijonov Šterlingov.
s= Italijanski Imperljallzeni, V Rimu Je pričel Izhajati nov tašistovski list »Impero«, ki prinaša v uvodnem Članku prve številke nastopni izliv italijanskega imperijalizma: Med lastnostmi človeške duše se nahaja ragnerfe do vojne ter ostra razlika med ljudmi ki jim je od rojstva določeno, da deloma vladajo, deloma pa ubogajo. To pa tvori nezruštjlvi temelj Italijanskega imperija. Usoda sama je določila, da ob-stojajo poveljujoči ln poslušajoči narodi. Nihče pa nI bolj vreden gospodova nja kakor italijanski narod, ki je najee-nialnejŠi In najbolj darovit celega svete. Ker Je ista usoda določila, da se tud! vrše vojne, morajo viSji narodi biti pripravljeni na to, da se njihova premoč ne izrabi. Poveljevanje mora biti pri-državno tistim, katerim je namenjeno. Ce zahtevamo Imperij, izpolnjujemo na še poslanstvo kot njegovi predhodniki. Vodja nove generacije je Benito Musso-lini, ki predstavlja najmočnejše In najjasnejše znake Hal. plemena. Ml sanjamo in pripravljamo novo dobo rimskega Imperija, Rima kot glave sveta, ker smo prepričani, da služimo blagostanj« in najsvetlejšim oblikam človeške sreče.« — Ta domišljavost in pa dejansko hrabrost italijanskega človeka v prošli vojni!
r= Izpremembe v našem poslaništvo na Poljskem. 5. t. m. ej zapusti! Varšavo prvi tajnik Jugoslovenskesa poslaništva Mllodrag Lazarevld. Na njegovo mesto je naznačen D. Orupče-vlć. prvi tajnik našega poslaništva v Bernu, ki Je že dospel v Varšavo m prevzel poslanlške posle. O. Orupčevtč bo zastopal kot eharge1 d'affalres ad In-terim začasno J. Sirnica, našega poslanika v Varšavi, ki je odpotoval za nekaj tednov, v Beograd,
ste v. 86
*S L O V f. iN Mv t Uric H ap.ila
btran 3
Dnevne vesti.
V Lmbitani. dr* 13, aort/a /925.
— Klerikalci ta njihovi cltlL Ko so
ob prevratu vsi narodni elementi z naj* -cčiim navdušenjem pozdravljali ustanovitev svobodne jugoslovcnsK* države, So klerikalci hladno stali ob strani in docela odkritosrčno kazali svoje ne-a z položen je alasti glede združenja tn ujedinjenja slovenskih pokrajin s Srbijo. xnhovo mišljenje ln čustvovanje se te <jc« tletja gibalo v smeri, ki le bila so* i :ažna srbskemu narodu in srbski drža* vi.   Te svoje mentalitete seveda niso -t;!i spremeniti kar preko noči, ker lm je preveč prešla v kri ln meso. 2a-cdali so se, da so preslabi, da bi se motu z uspehom upirati razvoju dogod-f ov« zato so se sicer udali usodi, niso xk se mogli uživeti v nove razmere* So vražniki srbskega naroda ln Srbije so ostali slej kot prej.   Zato so takoj po prevratu Jell propagirati republikansko idejo, meneč, da bodo z uveljavljeujem te ideje preprečili ujedinjenje g monar-nfctitno Srbijo. Ko pa Je postal Ur, Korošec   podpredsednik prve mgosloven-sfco vlade in so uvideli, da bodo lahko tudi v ujedinjeni jugoslovenski državi igrali veliko vlogo, predvsem pa, da nihče ne misli na to, da bi se nad njimi maščeval za zlodejstva, ki so jih zagrešili kot hlapci in krvniki Avstrije in Habsburžanov,   to   jadrno preokrenili svoj   plašč,   vrgli republik anstvo pod klop, ter postali zagovorniki monarhl-ttične ideje in strogega upravnega centralizma. Ko pa je nastal v državni politiki preokret,   ko so izgubili gospodstvo v Sloveniji, ln se Jim je iztrgalo iz rok predvsem šolstvo, so se takoj ohladili v svojem monarhlstičnem prepričanju ter jeli znova propagirati republl-kanstvo. Iz centrallstov so preko noči postali avtonomisti. Ko pa je pri zadnjih skupščinskih   volitvah   na Hrvatskem zmagal Radić in so klerikalci samo vsled razcepljenosti naprednih struj zavojeva-?i skoraj vse mandate v Sloveniji* so jeli računati z zmago Radičevih idej ter so po tem kalkulu tudi uravnali svojo politiko.   Izkopali so iz groba republi-kanstvo ter se pridružili Radiću, nade* iajoč se, da bodo v družbi ln v g vezi s Radićem laglje dosegli to, kar je cilj vse njihove politike, t J. absolutno in neomejeno gospodstvo v Sloveniji Av-tonomizem so vrgli med staro šaro, se oprijeli federalizma ter se is monarhi-stov vdrugič   prelevili v republikance. To jih seveda ne bo čisto nič motilo, da bi se znova ne povrnili k monarhistlčni ideji, ako bi se razmere znova spremenile in bi zopet kazalo sneti z glave republikansko kapico   ter  tretjiC zapeti himno »Bože pravde«. Njihova parola je pač: »Namen posvečuje sredstvo«, njih cilj pa je — dobiti Slovenijo v neomejeno svojo oblast ali potom monarhlstične ideje aH s pomočjo avtonomije, federacije ali republike, to jim je končno vseeno, samo da je slovensko ljudstvo pod "»iihovim kvedrom.
— Omejitev telefonskih razgovorov. Kakor Čuejmo, namerava poštna ;rpTava interurbanske telefonske razgovore v Ljubljani omejiti in otežiti na ta
:in, da Je priznala zagrebški telefonski centrali pravico, da lahko svobodno rrekine vsak Interurbanski telefonski pogovor v Ljubljani, ako v Zagrebu kdorkoli zahteva zvezo z Avstrijo. Ne moremo verjeti, da bi poštna uprava odredila kaj takšnega, kar bi moralo izzvati upravičeno ogorčenje v vsej na-9 javnosti. Ako bi pa takšna odredba ?ndarle izšla, izjavljamo vnaprej, da bomo proti nji nastopili z vso odločnostjo in porabili vsa razpoložljiva sredstva, da se ta abotna ln krivična od* redba takoj prekliče. Ali misli poštna uprava, da smo v Ljubljani državljani i?ruge vrste?
— Seaton VVatson v Zagrebu. Prijatelj jugoslovenskega naroda, g. Seaton Watson (Scotus Viator) je na svojem potovanju na Češkoslovaško včeraj prispel v Zagreb, kjer ostane dalje časa. Nastanil se je pri svojem prijatelju umetniku Ivanu Meštrovlću.
— Angleški novinar v VoJvodnL V ^ovi Sad je prispel sotrudnlk »West-Min-<ter-Gazette« Oeorge Brands, k| se živah--~ zanima za naše razmere, zlasti za razbere v Vo'vodlnl.
— Kom'slls za tntelektnfffo kooperaclfo. Zveza narodov Je pred kratkim ustanovila komisijo za Intelektualno kooperacijo, katere naloga je, da pospešuje intelektualno delovanje v pokrajinah, ki so bile v vojni Poškodovane. Komisija se Je tudi obrnila na rašo državo, da Ji poda podrobnosti o tež-Kočah naših Intelektualcev. Naučno mlni-^rstvo je sedaj sestavilo komisijo, ki bo hirala potreben materilal. Predsednik ko-?si'e Je prof. Nikola Vullč. za člane pa so
-ili imenovani: Ranislav AvramovfČ, po-^čn^k prometnega ministra Veljka Stojko-*ie\ šef kabineta v poPedelJskem ministrstvu, Lniba Protlć, ravnatelj dekliške pre-Paraatlže v Beogradu In Aleksa Stanoje-*ffi Inšpektor v prometnem ministrstvu.
— Amnest'ja kaznjencev lz leta 1918— *9I9. »Službene Novine« prinašajo ukaz N*\ Vel. kralja, s katerim se kaznjencem. *>bso'enlm raznih dellktov storjenih v zvezi
narodnim gibanjem v letih 1918—1919 po zakonu od 8. juni?a 1922 In s prejšnjim sličim ukazom, kazen odpušča hi se oprobalo vseh škodljivih posledic teh kazen-
— Boj uradnikov sa tvoi obstanek*
V dvorani Ljudskega doma te ie vršila včeraj zvečer pod predsedstvom Blaža Korošca širša seja akcijskega odbora državnih nameščencev in Železničarjev. Udeležba je bila naravnost bgromna. Tema izvajanj vseh referentov je bil soliden nastop vseh nameščencev, da se ublaži neznosno stanje državnega urad* ništva. Govorili so gg. Držaj« So Vre. Korošec* Zorga, Makuc* Bekl, Benedft* čič* Legat ln drugi. Ker le draginja ne* znosno narasla In ji je državni uradnik izročen na milost In nemilost so sklenili uslužbenci vseh strank in kategorij, da posežejo po skrajnih sredstvih. To je zadnji opomin stradajočega uradni-štva. Ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam* odklanjajo nameščenci že v naprej vsako odgovornost. Potom letakov se obveste o akciij nameščenci vse drŽave. Debata je potekla zelo burno, motena po stalnih medklicih* ki so zlasti
— Pozor! Lza litara! Pozor! SinoČt velik naval je bil na kino Tivoli ▼ niem kar trlo se je ljudi, igrala ie pač Lva Mara* ki srca moških zelo očara. Roketna devoj-ka iz Picadiiia takoj se vsem je priljubila m Ob t., ko le M še dan Je bil le kino rafc-prodan. Godba le Orelestiro Igrala, na platnu Lva Mara je plesala ta tnala je plesati, da so ljudje c a če i i se smejati. Iz kma so odha-ial! smeloo, drag dragem« oomežika)-)£: »Na sveta nima para« dtvojka naša — Lya Mara. Zatorej kdor film ogledat si gre, ta lahko mirna smrti umre. Caa hiti — prvi det predvaja se Še tri dni.
— Samomor v Zagreba* Ustrelil se |e v Zagrebu 45-letnl učitelj Stjepan Kor kovic. Samomor le izvrši radi bede. Zapušča ženo in pet otrok. ,
— Kaj se pri nas smatra za takso trm Mazo. I« Sarajeva poročajo o temle zanimivem slučaju: Sarajevska polleila Je na* ročila* v Inozemstvu uniforme rs svoje stražnike. Ko so uniforma pred kratkim prispele, so Jih carinske oblasti zaplenile kot »Luksuzno blago«, šele na intervenefio
eohclje ie earm*ka oblast »htksuft« izročila.
— Katastrofalen požar v čačku. V otroškem domu bivše vojašnice v čačku je pred nekaj dnevi lebruhnll požar, ki Je v kratkem času uniči! ceto poslepie. V do-
padali na račun Centralnega saveza, ki i mu je bilo 100 otrok, od katerih so vse re-drži roke križem in igra samo vlogo J 5iif. Skoda povzročena po požara je ogrom-Stattsta. V splošnem Je shod mirno po- nea.
tekel. Nekateri prenapeteži. ki so sku- i      -* Razne tatvine* V tovarni elektrarne
v politično svrhe so \ n* Dobravi ie bilo odneseno 75 kg težko
naklo. Tat, ki Je bil ▼ ostalem precel hrust,
šali shod izrabiti popolnoma pogoreli.
— Smrtna kosa. Danes zjutraj fe po dotgotrain težki boleent v škofji Loki umrl g. OaŠper Lvnder v svojfem 77 letu. Zadna leta Je bival v Skofji Loki kot vpo-kojen! davčni uslužbenec. Življenje mu fli bilo postlano c rožicami niti doma niti v tulfnl. Z vstnjnostlo In poštenostjo pa Je svojim otrokom dal kar more dati delavna roka dobrega očeta. Leta 1908 ga fe avstrijska soldateska oropala sina Rudolfa, ki je kot septemberska narodna žrtev, dal Svoje mlado kri za ono Idejo, ki nas le 10 let potem dovedla do narodnega osvobo-Jenja. Predno je v svojem dvajsetem letu moral odriniti na Laško, se ie s svoilmi narodno Čutečimi tovarISl udeležil ustanovitve »Južnega Sokola« v LJubljani. Zadnia leta m do svoje smrti pa fe bil Član ljubljanskega Sokola. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Skofll Loki. ZapuSČa vdovo In izmed 8 otrok še edinega sina Dragottna. Vrlemu narodnemu možu bodi ohran'en časten spomini
— Umrla fe v Llubllant dne 12. t m. gospa Marija Tome. članica pogrebnega društva poštnih in brz. nižjih uslužbencev za Slovenijo v LJubljani. — Tovariši-Člani tega društva se prosijo, da 1, maja posijelo svoje prispevke vsak po 2 Din.
—Umrl Je v Maribora odgovorni urednik »Marburger Zeitung« Alojzij Eigl. Pokojni Je vstopil leta 1889 v tiskarno Leopolda Krallka v Mariboru ter Je bil 34 let me-
tk ie nesel okoli 200 m daleč in ga tam naložil na voziček TomaŽa Koširia in svoj plen odpeljal. Naklo in voziček sta vredna 5000 K. — V Bujču pri Moairiu le bilo vlomljeno pri poseatnlčt Heleni Kovač. Tatovi so odnesli več perila In nekaj raznih predmetov v vrednosti 10*000 K. — Na Dovjem so tatovi obiskali trgovca Janeza Mu-dovernika In odnesli ta 5000 K perila in 800 kron denarja. — V Šentjanžu Je bilo vlomljeno pri posestniku Josipu Bartu In odneseno 40 m manufakturnega blaga, vrednega okoli 16.000 K. — Neki neznan žepar Je na Frančiškanskem mostu Izmaknil Heleni Lotrič listnico t 2000 K
— Pšen'čno moko it, « razprodala mestna aprovisaelia n« Pollanskl cesti Št. 15. po Din. S.— za kg. dokler traja zaloga.
— Kino »Matica« predvaja od 14. do 17. t. m. krasno dramo »Hanlce pot v nebesa« v 5 dejanjih uprizorjeno po motivih Gerhard Hauptmana. V glavn? vlogi sve-tovnoznana Margaretha Schlegel. Režiserju znanemu Urban Gadu. se le posrečilo ustvariti balno scenaelio ter podati sanie male Manlce v naravnost pravUičnl kn šoti. Cenjeno občinstvo m vsa Šolska ravnateljstva in vodstva opozarjamo na ta film, ki Jt za mladino zelo primeren. — Vodstvo.
— čevlje knpufte od domač'li tovaren rvrdke Peter Kozina tk Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano nsboljšl In na -cene ši. Glavna zaloga na debelo ln drob-
ter In kasneje odgovorni urednik >Marbur- \ no Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova
ger Zeitung«, N. v m. p.l
— Telefonska zveta med Prago. Jugoslavijo la Italijo. V torek le bila ustanovljena direktna telefonska zveza med Jugoslavijo, Italijo In češkoslovaško republika Zveza Je časovno urejena tako. da Je mogoče govoriti v Pragi z Zagrebom od 9— 13.30, z LJubljano od 10—11, s Trstom od 11—12: dalje od 14—15.30 z Zagrebom od 5.30—16 z Ljubljano* od 16—17 ta od 21—22 • Trstom.
— Ponarejeni 20-dolarskl bankovci v Zagreba. V Zagrebu sta bila aretirana neki Josip    Dubrovnik In njegov prijatelj  Av- j gust Anton, ki sta skušala v promet spra- j viti ponarejene 20-dolarske bankovce.
— Bivanje inozemcav v n*š"l državi. Policijsko ravnateljstvo razglaša: Po naredbi ministrstva za notran'e zadeve, ode- ] lenle za državno zaščito z dne 9. marca ti. j smejo dopotuločl Inozemci samo toliko časa v naš! kraljevini prebivati, kolikor -Jim Jc to od našega inozemskega zastoostva v potnem Ustu označeno. V svrho točne evidence
cesta it. I.
— Koncert. V soboto dne 14. t m. koncert v kavami »Evropa«. Svlra vojaška godba. Začetek ob 9. url. Vstop prost
— Koncert v kavarni »Emoni« se vrši danas v petek ob S. url zvečer Godba Drav. divizije.
Sokoistvo.
— Akademija Sokola Ljub Dana., Spored telovadnega nastopa obeh naraščajev in dece »Sokolskega društva LJubljana« (Narodni dom). L) LetoSnJe Župne proste va*c moškega naraščaja: U Ženska deca I na gredi; 3.) Rokovanje (boks) izvaja moški naraščaj; 4.) Moški naraščaj: jurišni skok: moška deca: koza: 5.) Ritmične vaje s palicami Izva'a ženski narašča); 6.) Visoke skupine moškega naraščaja: 7.) ženski naraščaj: orodna telovadba; a) Posebne proste vaje moškega naraščaja. Prireditev se vrši v telovadnici »Narodnega do«
j t ma«« v soboto, dne 14. aprila ob S, url (20)
le treba ob prinvl došlih In od'av Odpo u- ^ Blagajna se odpre ob 7. url (19) Jočlh Inozemcev, k| se vr§l v smislu zgla-
sllnega reda za LJubljano, če prebivanje brala čez 24 ur s predpisanimi zglasi!n*caml. predložiti tudi potni list. da se v istem prijava ozlr. odjava potrdi po oddelku za izdalo In vldlran'e potnih listov.   V važnih
zvečer.
— »Sokol« LJubljana II. poživlja v smislu § 10. društvenih pri vil vse svoje člane rn Članice, ki niso Se 26 let stari in ne obiskujejo telovadbe, da najkasneje do 1. maja t. L prično s telovadbo. V slučaju upra-
slneami sme pnllcVska dlrekclia oz. w>l!HB- ! vie,;njh raz,Pi;ov, yiU.đ kaferih lim |e ne-
na oblast dovoljenje našega zastopstva še za toliko Časa podaljšati, kakor je prvotno veljalo. Za vsako nada!;no bivanje v naši državj (to Je preko 2 meseca), se mora zaprositi dovoljenje ministrstva za notranie zadeve, odelenle za državno zaščito. Tozadevna prošnja Je podvržena kolekov'ni 3 Din. Dovol'ente prebivan:a v naši državi mora biti vpisano v potnem listu. Kršitev te naredbe se bo kaznovalo z globo do 1000 Din oziroma zapora 14 dni.
— Velikanski požar v Vrbjn pri Žalca. Iz Žalca poročajo: Včeraj dopoldne Je nastal v Vrblu pri Žalcu na dosedaj Še nepojasnjen način velik požar, ki se Je radi hudega vetra razširil po vsi vasi. Gasilna društva Iz Celja m celjske okolice so bila alarmirana In so došla na mesto nesreče. Na pomoč Je bilo pozvano tudi vojaštvo. Vendar Je bilo vsako gašenje brezuspešno, ker je gorela skoraj vsa vas. Hud veter |e znašal ogorke celo do Celja. Med prebivalstvom Je zavladala velika panika, škoda Je ogromna.
— Odkritje štirih grobov v Bosni* Pri renoviranju frančiškanskega samostana v Kreševcu v Bosni, iti bili odkriti groba dveh škofov, ki sta bila pokopana pred 150 leti. Daslrivno trupli trista bili baizamlnnJ, sta bili popolnoma ohranjeni.
_ Vlak ta otroški voziček. V Četrtek dne 12. t. m. Je m koroški progi v Mariboru blizu Tezna tovorni vlak zadel ob voziček v katerem se Je nahajal 4 letni otrok nekega železniškega uslužbenca. Starejši otrok je mmreč Is strahu pred nepričakovano priillm vlakom spustil voziček »z rok, ravno ko le vlik pripelji! mimo. K sreči je stroj voziček z otrokom samo sunil ob stran, tako da je otrok razen poškodb ostaJ
I mogoče obiskovitl telovadbo, naj do Iste-( ga roka  te razloge prijavijo pismeno al! ustmeno br. načelniku.
— Drama t'Čn! odsek Sokoli Moste zaključi v nedeljo 15. tm. svojo sezono z dramatičnim večerom, kjer nastopro najboljše moči v treh enodejankah. Začetek ob 8. zvečer v društveni dvorani ni Selu. Zdravo!
— Ni odra sokolskega doma na Viča gostuje v nedeljo 15. iprlla s sodelovanjem društvenega orkestra dramska sekcija Preporoda« lz L'ubljane z naslednjimi enode-jankamf: »Mati«, »Coeur dame« ln »Mesa-llna«. Predprodaja vstopnic pri br. Jelovniku v Rožni dotini in br. Uranu na Glin-cah. Začetek točno ob 20.
Društvene vesti.
— Predavanje o »HisanaglalcJ« v društvi »Soči«. V soboto, 14. L m. preda vi v salonu k*l Levu« gospod prof. Josip Bačlč o »Hasanaginlci«, dramatizirani narodni Da* lidl. kl m ravnokar predstavlja v tukajšnjem dramskem gledališču. Brezdvomno bo stroko vojaška razlaga zanimala posebno dramo obiskujoča občinstvo, ki je na to predavanje specl'elno opozorjeno. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost.
— Ruska predstava. V soboto, dne 14. aprfli bo v dvorani hotela »Tivoli« ruska umetniška predstava. Vprtzora sa »Radi pri'ateljstva«, veseloigra v 1. dejanju, »Lačni Don-Juan« komedija v 1. dejanju in »B»-valjščlna« — Ukrajinsko, veseloigra v 1. dejanju. Začetek ob H 21. OostJe dobrodošli.
— Klub Jugoslovenskih narodnih akm» demikov iz Italije. Danes ob 20. se vrši j
idebatni večer v klubovih prostorih. Tema* j Položaj v isti«. Udckiba obvezna, Odbori 1
— O. Z. javnih oaaieŠSenceT ln vpoko-Jencev. Nujna seja širšega odbora bo v petek, 13. tm. ob 20. zvečer v saionu restavracije »Mrak« na Rimski cesti, ker običajni lokal ni več na raepolrRO, Na dnevpem redu so važna poročila predsedstva.
Kultura«
REPERTOAR NARODNEGA QLCDX USCA V LJUBLJANI.
OPERA.
Petek 13. aprila: Plesni večer Tzv^n. Sobota 14. aprila: Janko m Metka Red C. Nedelja 15. aprila: »Plesni večer«. Izven.
DRAMA.
Petek 13 aprila: Idijot. Red D.
Soootu 14. anrila: Heda GabJer. Gostovanje ge. MarPe Vere. Članice Narodnega gledališča v Beogradu Red B.
Nedelja, 15. aprila: Sirota A*iva, «pevo!sra. Pevski zbori malfh Slovenk. Priredftev »SploSnega Žen^kefca drultva«. Začetek
ob pol 11. dopoldne. Izveh.
Nedelja 15. aprila: Ob S zvečer Heda Gab-ler. Ooštovane Mar^e Veie. članice Na*-rodnega gledališča v ^eoeracu Izven.
Ponedeljek 16. aprila: Heda Gabler. Gosto* vanre ge. Marije Vere, Gfaftrtt, Narodnega gledališča v Beogradu. Red C.
~» Sprememba opernega reperto?rf*.
zaradi obolelosti z. Levarja se v nedelrO dne 15. t. m. ne boje opera »Gorenjsk* slav-Ček«. Operni spored za ta večer se spremeni. Izvaja se »PJcsnl večer« gled^iiskega baletnega o*obra. Začetek ob pol 8. Izven.
— »S'rota Anka« In pevski zbor malh Slovenk, prireditev *£plornega ženske-jja društva«, ki fe dosegla v torek no'^epS! uspeh, se v nedelio, 15. t. m. ob pol 11. dop. v dramskem gledališču ponovi. Opozarjamo na to predstavo zlftstl vse om\ '*x v torek niso dob?*? več vstopnic ker Je bilo gledatiSJe že prenapolnjeno. Cene so mnogo n»ž5e kot prvikrat.
TurHfka In sport.
— Novozartvienl tenis prostor društva •Areni« v Tfvotiju Je prlpravJien In vabi naše Športnike k prPetni Igri. Prostor ima najidealnelšo solnčno lego od tuga proti severu ter tako odgovarja predpisom pravegn Igralca In omogoči igro poles poletja tudi v zgodnji pomlndi, po^rf leseni ter zgodnjih večernih urah. Prostor se je povečal in pridobil pravilne dimenzoe. tla so se utrdila In so ostala prožna. Ker razpolaga društvo z dvemi prostori le Igrišče prikladno za tekme in vzpodbud medsebojno igralce k animirani Igri. Igralci se pridno prlgiaša-5o. vendar Je Še nekaj prostih ur in so nekatere skupine neizpolniene. Z veseljem epa žamo. da so nam ostali zvesti naši start igralci m da naraSČa z vsakim dnem število naraščala. SsePSkS Članarina za družabni tenis tnaSa Din 150, za dvakrat tedensko, (seslja od 1. aprila do 1. oktobri) Gojenke in go!enci plačujejo Din 20. mesečno ter fmajo na razpotogo rakete ln Žoge proti mesečni odškodnini Din 10. Vabimo torej cenleno družbo gg. uradnice m uradnike, nago mladino In vse one, ki presedajo pol življenja v slabem zraku, aH kateremu primanIkuJepriltke, da storfo kal koristnega sa svoja telo, da se podvizalo In pribite na naše igrišče, da čim preji heko-ristl'o nadvse ugodno pomladansko vreme, Prt'ave sprejema ga. Zora Janežičeva, načelnica tenis odseka, tu, Bethovnova ul. 16.1
— Nogometne tekme 15. t m. — V korist fonda J. N. S. za udeležbo Jugoslavije na prihodnji Olimpijadi 1. 1924 v Parizu se vr?!ta v nedeljo dve zanimivi tekmi. Na IgriSČu Primorja ob Dunajski cesrl Igra Prlmorie proti kombiniranemu moštvu Hermesa n Slovana. PrlČetek ob 15. uri. Na Igrišču IlTr!je pred drž. kolodvorom igra ob 17. uri Ilirija proti konuVnlrnnemu moštvu Jadrana in Akademskega š. K.
— Lahko-atlettčna sekcDa S. K. PVje, mošk? odsek Ima redne treninge za tek, skoke in met krogle vsak dan popoldne od 17. ure in vsako soboto od 16. ure naprei tudi za met diska In kopja. V slučaju kake tekme odpade trening dotlčne^a dne. Nače'nik.
Borzna poročila.
— Zagrebške borze danes nismo prejeli.
— Curlh. 13. aprila. (Izv.) Današnji predborza: Zagreb 5.60, Berlin 0.0261, Amsterdam 215.35, Newyork 5.495, London 25.61. Pariz 36.95, Milan 27.40. Praga 16.425 Budimpešta 0.12, VarSava 0.014. Dunaj 1.0077, avstr. žig. krone 0.00775 Sofija 4.32.
— Curlh* 12. aprila. (Direktno) Zagreb 5.625. Berlin 0.026, Praga 16.39, Milan 27.325, Pariz 36.65. London 25.59.
— Trst, 12. aprila. Zagreb 20.SO, Berlin 0.97, Praga 60.40. Pariz 133.80, London 93.70. Newyork 20.025, Curlh 367.-%
Razne stvari.
# Sveto pismo v Ameriki. Največ se Čita In kupuje v Ameriki sveto pismo. Lansko leto se a natisnilo v Ameriki trideset mlltjo-Jonov komadov svetega pisma v različnih jezikih.
• Tobak hi »angina peetoris«. Zistnip-IJenJe potom tobaka se širi rapfdno. Tako pravijo zdravniška poročila Iz raznih dežel. Nekatere vlade 10 zadnje čase Izdali zakon, po katerem Je prepovedano kajenje mladim do 16. leta. Ena Izmed tipičnih bolezni med kadile! je »angina peetoris«. V Itlll)! Je umrlo za to boleznijo leta 1914 kadilcev 1123. leta 1916 pa 1158. Radi tega razni dobri svetovalci pravijo, kadilcem, di m J nikar preveč na kade. ni) ne požiralo tobakovega dhni ln na) se postuzVejo rajše cigare In pipe kot pa cigarete. Nasvetov ne manjka, ali strastni kadilci se ne zmenijo za n;e tn si smejejo v obraz svetovalcem.
zaduši šele »angina pitforisi*
NAJNOVEJŠA PORUČILA.
DEMISIJA AVSTF3 JSKEGA KABINETA.
— Durmi. 13. aprila. (Jzv.1 Prve dr; prihodnjega tedna je pričakovati demisijo sedanfefca avstrijskega kabineta i. ozirov restrinkcije ministrskih portfe-Ijev. Takoj sle^e pogovarja :^ed r:n:el-niM strank glede s>6'srnvj rtOVe VfM<
TAJNE POŠELJATVE OROŽJA NA MADŽARSKO.
— Dunai. 13. aprila. (Itv.) Na g)--nI tovoT-11 ko?i>dvor sta prispela iz Sa*
ma na Tirolskem dva tovorna vofcovs namenfera   na MaĆ?arskv>.   En voz k včeraj bil odooslan dalje, drngegra pa c zaradi rteke tvš\-odbe pridržali. Ko pregledali n trnnjnst so oprmfi Š5 cr mornarje.   Takoj je bil ugitovTTefi dc jansM st?n. ?rnatr,Vo. da ie re nožnarn poslala  Bavarska        Mad~r>~sko. Tini-drug« vc\z nameravn fceleanSSaSi uprav* na avstrijski meti eaftftoti.
Gospodarstvo.
—g Novosadska Marovne   borza 12. april. Novi Sad. \t apnla. Cent v dfmr-|ih notlraio   OaSka pSenica 455, baSka pse-r;c3   77 n kg, 450—452.5O,  ba*Va p*en;c^ 77 78 kg, fot*. kasa 4*0. baHN   evnen ponudba 3<V. b-lki oves 290   292.50 1 krruza   prempt   S5&80   ?rem<Vo Vor*j..a 281 25, biSka koruza 49 dupl. ka^a BfJBO, baSka  koruza    garantirana    kvaliteta z? april 260, ba5ka koruza za mat ponudba ?62. baŠk« koruza ra maj ah "Hss 2W. bilka koruza 25% ka*e «rnrantira?m kvaiitc-262, bela koruza 310, bftška koruza za »pri1 260, baSka ra april 2?^ ka«e 255, beli ht škl fižol 466.25, p$entčna moka *0« f*>? »O« en vagon 662 50,  »2c 6*2.50,   »6*  It2 »6H« 475. Tendenca ntrizoremeniena.
—g Beogradska    blagovna    borza 12. •pnia. Beojrrid. 12. aprl'n Not ralo Pleno po vzorcu franko vagon Arangielovac v*-^-nudba 445, nova koruza pariteta Smedcrc vo, protnpt ponudba 27S,   reSetani oves obala Beoprrad ponudba 300, moka »P« fr. Beograd prompt ponudba    250, otrobi po vzorcu franko magacin Beograd, ponudb 185.
—g Zagrebški trg. 2ajrreb lž. iPHla Cene v dinar:?h za 100 kg (postavno ha^ka odnosno vo vodfnska postaja notirajo: Plenica, (okolf 76^—77 kg) 455—465, rumena koruza 260—275, rž (72—76 kv) 362.50—.387.5«« lečmen za pivovarne 325—350. za krmo 300 —310, cves 290—300, pisani fižol 450—560 beli 450--500, oSerična moka »0« 687.50— 712 50, »2* 662.50—687J50 »4« 6^750— 662 50. ta krmo 225—250, drobni otrobi 160 —ISO, debeli 250. Tendenca mirna.
—g   Bilančna se!a Slovanske banke Na bilančni «eii upravnega sveta Slovenske banke v Lmbijanl dne 10. t. m. Je predsednik orisal poslovanlo |B uspeh   banki v letu 1922, ki sta navzlic težkim gospodar* sklm m denarnim krizam, ki vladajo v na* Št državi, vsled opreznega ln smotrenegm vodstva banke, bila povsem tidovolJtva, Cisti dobiček za leto 1922 Je znašal 2 nrfli-?ona 620 tisoč 800 kron. ter se bode pred* lagalo občnemu zboru,   da se delničarjem razdeli 8* dividenda, * : K 32 ra delnica tako, kakor za leto 1921. Đl&gahrtlki pro* met je znašal skoraj   poldrugo milijardo kron. a splošni promet skoraj deset mJlDard ter sta narasta napram letu 1921 na vefi neao dvakratno višino.   Zelo razveseljivo le stalno naraščanje hranilnih vlog, ki so narasle od 47,785,000 kron   koncem leta 1921 na 79.856.000 kron koncem leta 1922 m ki so znak zaupanja,   ki ga občinstvo stavlja v vodstvo mladega zavoda, ki se Je v minulem letu preselil v svo|o lastno palačo, Filipov dvorec, v sredlSču   m na na'prometne'51 točki mesta, M te Je lanskega leta popolnoma nacllonallzlral s tem da so vse one delnice* ki so bde v posesti Inozemcev, prešle v slovensko posest. Na mesto Inozemskih upravnih svetnikov so bili lani Izvoljeni sami naši IJudja Zavodu, ki sloni na trdnih temeljih In ki ]e stopil v koncem in v interesno zvezo Slavenske banke d. d. v Zagrebu, le uspešen razvoj zazotovl-en.
—g Jugoslovenska banka    d. d. Zagreb. Dne Si, marca ti. se je vršil XIV. redni občni zbor tega uvoda prvikrat z Za> grebu po prenosu glavne centrale lz Osijeka. Občni zbor je vzel na znanje predloženo mu poročilo ravnateljstva o poslovanju preteklega leta In Je odobril zaključne račune ter priznal predložene   mu predloge glede razdelitve čistegt dobička.   Po tem zaključku Je Izločeno Is dobička K 2,000.000 za dotiranje rezerve in zi dotiranje pokoj-nlnskega fonda K 2,000.000.   Dividenda Je odre.lens z \\% ter se kupon št. 14 vnovču-je s Din 11. (lansko leto Din 10) po delnici In to počenšl od 3. aprila tt. pri vseh blagajnah zavoda. Ostanek K 2 391.898.32, kateri preostaja po razdelitvi čistega dobička, se prenese na novi račun. ?z bilance vzamemo sledeče postavke: i) aktive gotovini (z devizami ln valutami) K 134.515.814.07 menice K 182,336.574.80, vrednostni papirii K  147.964.658.40, dolžniki  (vkijučlvšl lom-bardni   posojila   ln   razne   aktive kron 1.310,174.196.14.   lastne nepremičnine kron 41,010.646.27, b) pasive: delniška glavnica K 200.000.000 rezerve K 52.024.018.20. katere se z gornjim dodatkom povišajo na K 54,024.01 &20, pokoJnlnskl fond K 5 698.566.80 (povišuje se z dotacijo na K 7,698.566.80). vložki   kron 591,405.627.08,   upniki kron 935,143.662.08,   Cisti dobiček Je   znašal K 30,162.511.4< Ves promet Je znašal 152 milijard K (za 37 mllljird K več od promet3 v letu 1921). Poslovanla vseh panog so se v prometu znatno zvišpJa. Sorazmerno z prošlim letom se Je stan!e vložkov posebno svlšalo (sa 136 mlllonov K). Tudi poročilo ravnateljstva priči, di so podružnice kakor tudi iim afilirana pod;etja dosegla kl:ub težkim gospodarskim razmeram v prošlem letu rezultate, ki zadovoljujejo. Poslovno poročilo m zaključni računi banke ta po-Hiiie ps fjuMevo Uiteresentom,
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne H. aprila 1923.
žtev. 86.
POZIV RODOLJUBNI JAVNOSTL
Naša težka dlploraaricna borba sa pogodbeno zajamčeni nam Baroi in Delto jasno dokazuje, da more na uspeh ▼ mednarodnih {pogajanjih računati samo država, Id svoje upravičene zahteve lahko podpre z oboroženo silo.
Kakor smo organizirali vojsko v o-brambo naših kopnih meja, tako moramo poskrbeti za čim izdatnejšo varnost nase pomorske obale. Naša obala pa nudi sovražniku odprta vrata za oborožen vjpad s morske strani, tako da v resnem slučaju postane naša kopna obramba skoro 0 uzori čna.
Naše sto m sto kilometrov dolgo obrežje nam nalaga dve važni nalogi: 1. da se poslužimo morja, tega za narodno gospodarstvo nadvse važnega občila ter da stvorimo trgovsko brodovje, ki bi se ž njega pomočjo osvobodila naša prekmorska trgovina rn?e eksploatacije In 2. da zavarujemo našo členovito obalo z utrdbami ter močnim zračnim m morskim brodovjem. Zgodovina nam pravi da se je trgovska mornarica mogla razvijati samo pod zaščito jakega vojnega brodovja.
Da opozarja narod aa pretečo nevarnost, da ga podžiga na čim izdatnejše Izkoriščanje naše srečne obmorske lege in da vzbuja med narodom interes za zaščito države s te strani ter predoči ljudstvu pomen morja za nase gospodarstvo, se je osnoval v Splitu centralni odbor »Jadranske Straže« kojega podružnica funkcijonlra v Ljubljani kot Glavni odbor »Jadranske Straže« aa Slovenijo.
Poziva sa rodoljubna Javnost na pristop k vele potrebnem u In patrljotskemu društva, prosijo se požrtvovalni posamezniki, da osnujejo v vsakem kraja, kjer se priglasi vsaj 20 članov, podružnice, v krajih z manjšim številom članov, pa poverjeništva.
Pristopnina k društva znaša:
za dobrotnike Din 1000 enkrat za vselej,
» ustanovnike »   250 enkrat za vselej,
» podpornike »   100 enkrat za vselej,
» redne člane »    1 mesečno.
Vse potrebne Informacije, tlakovtne, brošure In reklamni materijal daje glavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v LJubljani, kjer se sprejemajo tudi naročila za glasilo »Jadranska Straža«. Glasilo Je ena prvovrstnih revij Jugoslovanskih s elegantno vnanjo opremo, tiskana na finem
rJnrranem papirju as bogato flustrovana, da služi v okras vsem Čakalnicam zavodov in poslovalnic gostilnam in kavarnam m naj ne manjka v nobeni narodni rodbini.
Poizvedbe.
— Doticaj, dobro znani gospod, ki je vzel v sredo 11. t m. zvečer okoli 12. ure v kavarni »Zvezda« zelen klobuk znamke »Borsalrno«, se poziva, da Istega vrne pri blagajni omenjene kavarne, ker bi se v nasprotnem slučaju proti njemu postopalo sodnijskim potom.
— Na idite Iju zlate verižice s priveskom v obliki zvezde dam nagrado 800 K oz. dve tretjini njene vrednosti Odda naj se v opravi »Slov. Naroda«.
— V noči od srede na četrtek se Je pelo aa Mlrju na poti preko malega mosta v kvarteta. Pevci se vljudno prosijo, da zapojo lepo pesem še enkrat pri vili »Roža« (Blzovičar).
V nedeljo dne 15. aprila t. L »TOMBOLA« Sokola II.
Darila«
— Uprava našega lista je prejela zat C M. družbo — Dr. Tavčarjev sklad.
Gospod Jože Perko Je nabral v gostilni g. temela v Poljanah Din. 50.
Uboge slepe vojake (Društvo slepih) t Šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi pošilja Din. 40 kot prostovoljni dar tamošnje šolske mladina. — Srčna hvala.
ase
— Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je prejela meseca marca 1923. 1. sledeče prispevke:
L Podružnice: Mozirje ž. 275 Din; Sv. Lenart 90 Din; Velenje 403 Din; Novo mesto ž. 50 Din; Slovenjgradec ž. 97.50 Din; Brdo ln okolica 425 Din; Gornjigrad 175 Din; Raihenburg 1114.50 Din: Ribnica na Pohorju 100 Din; Ljubljana:šentpeterska Ž. 96 Din; Šentpeterska m. 185 Din; šentjakobsko-trnovska m. 27130 Din; mestna ženska 6-50 Din; skupaj 3289 Din.
D. Nabiralniki: V. Vončina, Ljubljana nabral 35 Din; gost Bergaat, Ljubljana 6JS Din; skupa] 41.2S Din.
m. Obrambni sklad: Podružnica Litija 200 Din; podružnica Novo mesto 50 Din; Ema Zencovlch, Trbovlje 100 Din; podruž-
nica Šentpeterska m. Ljubljana 100 Din: skupaj 450 Din.
IV. Dr. Ivan Tavčarja sklad." Podružnica Ž. Mozirje 350 Din; podruž. Gorn i^ra*; 420 Din; podr. Borovnica 500 Din; K, Tro>-St. Jernej nabral 188 Din; Franc Mastnak. Trebn e 100 Din; V. Zahrastnik. Škofja Loka nabral 345 Din; Dr. M. Gorišek. Sv. Lenart 100 Din; dr. Jos. Tomšič. Ljublinna 100 Din; m. in ž. podr. Slovenjgradec 12 5 Din: uprav. »Slov. Naroda« Ljubliana zbirka 4980 Din; društvo profesorjev Ljubljana 100 Din; ž. podr. Črnomelj 420 Din: podružnica Ribnica na Ponoru 355 Din; Tilk : Leckerjeva, St. Vid-Grobelno nabrala 250 Din; Dragica Repe, Bled nabrala 320 Din. skupaj 9733 D n.
V. Razni prispevki: Uprav. »Slov. Naroda«, Ljubljana 325 Din; neimenovana go-spa v spomin na pok. soproga 100 Din: uprav. »Jutra«. Ljubl'ana 81730 Din: V Za-blačan, Maribor 3 Din; skupa) 1245.50 Din, Vsota vseh prejemkov: 14.758.75 Din.
Glavni aredntk: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odzovornt urednik: VALENTIN KOPITAR.
Bukovi hlodi,
lepi, zdravi, debeli, od 2.30 metra naprej SE KUPIJO. — Ponudbe pod »Bukovi hlodi/3797« na upravo lista.
Dobro gnojilo
dobi, kdor izprazni »amo goščo iz straniščnih greznic v hjub* Ijani, Rimska cesta 18 in 20. — Pbnudbe upravitelju E. Bohin« cu. Dunajska cesta 21. 3796
Traži se soba
SA ELEKTRIČNOM RAS* VJETOM. — Ponude na upravu lista pod značkom J. K./3819«.
Primernega mesta
2ET5T GOSPODIČNA a tri. letno pisarniško prakso. — Ponudbo pod »Pridna/3822« na upravo »Slov. Narod««.
Takoj se proda
po nizki ceni LEPO TEM* NO POHIŠTVO IZ TRDE. GA LESA (spalna soba, mi« SS In stoli). — Naslov pove sprava »Slov. Naroda«. 3838
Popolnoma nova, kompletna
spalna oprava
4fc tttfefcfl lesa z marmorna« trmi ploščami se po zelo ugodni ceni proda. — Na« slov: Berta Flander, Gospo« evetske cesta 90. 3824
Prvorazredno sladko l polu* sladko SIJENO, pšeničnu i so« beno slamu, zob i kukuruc. sve zajamčeno suho i zdravo, PRO* DAJEM nm znatno snižene ci» fene  u  kompletnim vagonima
JOSIP WEISS, Export sije. na i slame, ZAGREB, Ilica br. 82. Telefon 645. 3837
Kontoristinja,
zmožna samostojnega knjigo« vodstva in korespondence, z znanjem nemškega in srbo. hrvatskega jezika. SE SPREJ. ME s 1. majem t. L Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudbe na Šampanjske kleti Franc Cucek & Cle., Ptuj. 3816
PRODA SE 2500 komadov
škatlic iz lepenke,
lično izdelanih, različne ve* likosrj od 8.5 X 3 X 4 cm do 133 X 8.5 X 4 cm. Na ogled med 9. in 11. uro v pisarni
R. LUCKMANN, Ahaclje* va cesta 10. j 630
Uradnik v pokoju
išče službe kot kontorisi, pot* nik, špediter ali skladiščnik pri večjem podjetju ali tvrdki. — Zmožen je slovenskega, hrvat* skega, nemškega in laškega je* sika, izu če n trgovec dolgoletni uradnik pri Južni železnici in pri bivši svstroogrski vojni mornarici. — Dopise se prosi pod »Zanesljiv in marljiv/3802« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim državno posojilo.
Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Kupec/3803«.
Meblovana soba
z električno razsvetljavo SE ODDA TAKOJ DVEMA GOSPODAMA. — Naslov pove i' -rava lista. 3852
MeMovano sobo
ISCE INŽENJER s soprogo brez otrok. — Ponudbe na urravo »Slov. Naroda« pod »InierJ -/3825«.
Parna žaga
ali 2AGA NA TURBINO SE VZAME ZA VEČ LET V NAJEM. — Ponudbe pod Lesna industrij a/3799 na upravo »Slo^e»»akcga Naroda«.
Samostojen Žagar
srednje starosti, oženjen, s več* letno prakso v rezanju vsako* vrstnih naročil, bodisi iz meh* kega ali trdega lesa, ISCE STALNO MESTO. — Ponud. be pod »2agar/3809« na upravo »Slov. Naroda«.
Priporočam svojo zalogo po* hištva vsakovrstnih spalnic in kuhinj po najnižji cent
Josip Andlovic,
zaloga pohištva Komenske* ga ulica 28. Strojna delavni* cs KarT --ska cesta 22. 3833
Službe išče
perfektna nemška in sloven* ska STENOGRAFIMA in strojepiska z večletno pra* k so in znanjem več jezikov, dalje knjigovodstva in ko* respondence. — Ponudbe pod Perfektna/3853 na upravo lista.
Les na panju
ca. 15.000 m* mehkega in ea. 5000 m» trdega PRODA GO* SPODARSKI ODBOR NA DOVJEM iz solastninsldh goz* dov v Belci. — Pismene ponud* be sprejema do 1. maja t. 1. — Pogoji so ns vpogled pri ime* novanem odboru. 3806
Prodajo lesa
V INOZEMSTVO vsake vrste in množine (rezan, tesan, drva, oglje) PRE* VZAME PROTI PROVI* ZIJI LESNI STROKOV* NJAK. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Nar.« pod »Eksport lesa/3798«.
Poljoprivredne sprave,
kolonijalnu, manufakturnu, gvoždžarsku, gradževinsku i svaku drugu robu prima u komisiju. — Kupuje nove i rabljene mlinove i motore na sesani plin — i trasi raz* nu poslovnu vezu — dobro organizovana
Privredna Banka za Južnu Srbiju u Skoplju.
3740
Pisemski papir v kasetah in mapah
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova ul. 7
Mesečno sobo
ISCE GOSPOD. — Navede* jo naj se natančni pogoji p -1! »-" lf a/3846« na upr. lista
PRODAM dobro ohranjen
pomožni motor
D. K. V. za ceno 16.000 K. Naslov pove uprava lista. 3765
Natakarja
za serviranje in natakarske*
ga VAJENCA sprejme hotel HALBWIDEL, Meri« bor. 3759
BLUZE
najnovejših   modelov oo ravnokar dotle.
a. A E- Skabernč
LJUBLJANA, Mestni trg 10
Trgovski sotrudnik,
nrost voiaSčine, 26 let star, IŠČE MESTA v trgovini mesa« ne stroke: tudi na deželi — BREZPLAČNO, da se vpelje. Naslov pove uprava lista. 3726
Dobroidoca pekama
SE VZAME V NAJEM TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe pod šifro »Pekari* ja«, poštno ležeče. Ptuj. 3847
Iščem posojila 20.000 Dio
proti garanciji na posestvo in 25 % obrestim za dobo treh mesecev. — Ponudbe do 15. t. m. na upravo »Slov. Na* roda« pod »Hvaležnost /3729«.
Seno in slamo.
zdravo, prešano v balah, nu* di proti takojšnji dobavi po
nainižjih dnevnih cenah tvrdka  PUKL  & VERCE, ŠOŠTANJ. 3851
SprRime se uradnik
rKN JIGO VOD JA . BIL AN. CIST) z daljšo prakso v nekem denarnem zavodu. —
Ponudbe z referencami ln htevo plače je vposlari na Obrt. no hranilno in posojilno dru* štvo, r. s. z o. s. na Bledu. 3850
Banatska moko,
koruzo, pšenico, oves, otro* be, prvovrstna roba, od 5 kg dalje rezf odaja po najnižji dnevni ceni ^ravkar otvor*
jena trgovina. Pomorska trg. agentura M. BIELIC, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu). 3827
KDOR ŽELI NAROČITI
dobrena vina
BNP
IZ HRVATSKEGA ZAGORJA za ceno 14 do 20 K liter, naj se obrne na vojnik« LONČAR* JA MIHA, Bolničks četa, Za. loška cest 5, Ljubljana. 3775
Starejša kuharica
z večletnim izoričevalom SE TAKOJ SPREJME k trem ose* ham v Zidsncm mostu. Mesec* na plača 1200 kron. Potni stro* ški se povrnejo. Služba stalna. — Naslov nove uprav lista pod »Kuha rica /3785«.
Kupi se
nova aH rabljena oprema a za gospoda ln usnjata klas« bova garnitur a. Ponudbe z navedbo cene in opisom na npr Slov. Naroda pod .Soba za gospoda 111-3818*. 8818
Železni sodi
s 300 otrov, počinjeni, skoraj sovi
m prodaja
Jmfo Avto d. s o. s.
LJUBLJANA.
Iš
ce se
KUHINJSKA BLAGAJNI. C ARKA sa večjo restavra* cljo. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod »T. E./3722« na upravo »Slov. Naroda«.
Mferan sobo
TSCE MLAD SAMOSTOJEN OBRTNIK, najraje v bližini šole na Ledini, event. v sredini mesta, za takoj ali pa s 1. majem. — Ponudbe na upravo lista pod »Samostojen obrtnik na Ledini/3524«.
Trgovci« domačini ln Primorci!
PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem ln* dustrijskem   kraju   s krasnim
^AT>o\»«njem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sreč. na bodočnost/3493«:  na upravo
Slov. Naroda«.
Enndnmnska hiša
Z VRTOM SE PRODA TAKOJ v Rožni dolini 106 (pri Marjaku). Stanovanje prosto. Ravnotam SE PRO* DA 651iterski KOTEL ZA PREŠIČE. 3728
OntžnfSM str??7inešfer
upokojen, 45 let star, oženjen, s 4 otroci, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, obvlada tudi srbohrva* 5ki in italijanski jezik, IŠČE PRTMERNE 9LU2BE. — Gre fc'jdi kot oskrbnik na kako večje posestvo. — Naslov po« ve uprava »Slov. Nar.«. 3758
Juitiperji
pletene jopice
vedno sadnja
novost I
umm simnmc o»l
LJUBLJANA« Meatnl
6683
trg 19.
HA PRODAJ: 3692 BestSvraet|B na prometu Ljub-liane, velik senčnat vrt, klet čez 250 hI vina prostora, skladISča, hlev in lokal, elektr. razsvetljava, z in ven t. za 425.000 Din ■14a, 3 sobe, kur inja, vrt, travnik, 36 sadnih dreves, baraka, vse v dobrem stanju v Prevaljah na našem Koroškem, za ceno 35.000 Din. Kisa, S sobe. kuhinja, obokana klet, hlev. svinjak, vrt, IV, ure od Ljubljane, vse v dobrem stanju, za 45.000 Din. ■lis« enonadstrop na, 9 sob, ku hinje, kleti, vrt, sposobna za vsako obrt, na prometu na Vrhniki, za 95.000 Din. atoma parcel« na prometa v St Vidu nad Ljubljano, 5000 m*, no 15 Din kvadr. meter. Tudi polovica Potzve sa od IX—2.pri Frane Kongresni trg itev. 7—TU Ljubljana.
Poceni se proda
NOVO   MOŠKO KOLO, KITARA IN BRAČ. — Ce. ovška   cesta  82, Spodnja Šiška. 3767
Naprodaj je
dobro obranjen PIANINO in KLAVIR. DVOJE GOSLI in RAZMN02EVAI* NI APARAT »Cvklostil«.
Naslov pove uprava lista. 3783
Proda se
nekaj še dobro ohranjenega POHIŠTVA IN KLAVIR. — Naslov pove uprava »Slo. venskeg*; Naroda«. 3855
Gostilniška koncesija
SE VZAME TAKOJ V ZAKUP. - Ponudbe pod »Koncesija/3854« na upravo »S1 >v. Varoda«.
100 000 kron posojila   Ženitna ponudba.
Sobo iščeta za takoj
2 KR~\\SKA POMOĆNI-KA. Gresta tudi kot sosta* novalca. — Ponudbe na mod. no rojačnico Raztresrr, Pre« šernova ulic.   9. 3753
pod zelo ugodnimi obrestmi ter j event.    vknjižbo    I5ČE    POD* j JETNIK. Eventualno se dovoli pristop kot tihi družabnik. — Ponudbe pod »100.000/3856«: na i upravo »Slov. Naroda«
Trgovec z lastnim pose^ stvom na deželi želi znanja 7 gospodično, katera ima veselje do trgovine in je dobra go<-~< dinja. — Ponudbe pod »Bodočnost/3848« na upravo »SI. Nar.«
NA VAGONE po 5 do 10 tisoč kilogramov, 2 Din kg. franko vsaka postaja v Slo. veniji, NA PRODAJ. — Na. slov pove uprava lista. 3548
Portland cement
(najboliSi  dalmatinski) ter zdrav GORENJSKI KROM. PIR nudim po najnižji ceni v vsaki množini. Ljudevit SIR C, KRANJ.
3706
PO  ZELO  NIZKI CENI SE PRODA lahek dvosedežni
AUTO in »Wanderer« MOTORNO KOLO,
OBOJE V PRAV DOBREM STANU. — Več pri Janko Stu. pica, trgovec. Sodna ulica Ljub*
Mana. 3739
xxxxxxxxxx
l
kupim
v s-edini mesta aH v bližini kolodvora, kjer bi bilo nekaj obratnih prostorov In skladišč takoj praznih. Ponudbe pod .Ikarus 3721 * na upravo Slov. Naroda. 37.1
xxxxxxxxxx
15 polštrtinjakov
čistega vina letnik 1922 ter nekoliko polštrtinjakov iz-bornega jabolčnega moSta se proda iz postaje Selnica nad Mariborom.  Ponudbe na Franz Purkartbofer,
Oraz, Schčr^elprasse 49. 3812
Rezni les
merkantilno blago ln specialne dimenzije: madnjer'i, bastUnci, jamski les, brusni les, pragovi se kupijo. Ponudbe franko vagon izvoznine prosto, zacarinjeno Jesen i ce- Rosen bach ali Spielfeld.
Hostenser. Pace & Simonlc,
Holzhandels Q. m. b. H., GRAZ, Stubenberggasse 6.
■JL-JLdLs^
Kot sodelujoči
družabnik
bi se udeležil s 100.000 Din pri tegovskem ali industrijskem podjetju agilen, vsestransko trgovsko izobražen gospod srednje starosti. Cenjene ponudbe na upravo Slov, Naroda pod Merkur 37/3835.
Obvestilo.
Vsem interesentom  in odjemalcem naznanjamo,  da smo prevzel; glavno zastopstvo za prodajo orodja ln strojev firme
G. F. L. LOTTER u Nflnnbergu.
Prosimo, da se naročila za to ftrmo n^šiljafo samo pieko nas, in zagotavljamo, da se bodo vsa naroč la izvršila brzo in solidno
PODBEVŠEK K. D.
trgovina železa, jekla, orodja in strojev ter glavnu zastopstvo : l Jugoslavijo firme Q. F. L. Lottsr v NOrnbergu. Zagreb, Ilica 199
/lagrebčki veSesejem skupina 15 Štev. mesto~335
Br. Dralleja
brezova lasna voda
*ačl rast lat, zabranjuje Ispadao e ter srbenje In prahljaf, arepl lit čudovito oilvlfa ilvce.
Glavna zaloga za preprodajalce:
ISIS, d. d.
odd. Juri Drallo. I a g r e b, Paimottfera stile« brci *8«
I  S H  L  ■  I     S T
ZaSTOPSTVO
F R
Za SLOVENIJO
ANO BAR
LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE B
TELEFON 407.