TRST, nedelja 17. junija 1956 Leto XII. - Št. 141 (3379) UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCH1 it. 4, II. nad. — TELEFON S3-MS IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. St 37-338 — Podrut. GORICA: Ul. S. Pelhco Ul.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-up^avni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.- FLR-?; *^V°f 1 ?j vj* ba^ " Sl o veni Je, Poštni 'tekočPračun'založništvo tržaškega”tiska TrsTi'f-5374’ — Za'‘fLRj” Agencija 'demokratičnega inozemskega tiska loZ^Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Zaloiniitvo trzaš g • GLAVNE MISLI IZ TOGLIATTIJEVE OCENE POROČILA NIKITE HRUŠČEVA Iz kritike Stalinovih napak sledi za EPI nnjnost in želja za samostojnejšo presojo in za izdelavo lastnih metod in poti Na 3. in 4. »trani objavljamo »Obsodba Stalinovih napak je bila absolutno nujna in sicer na način, da spodbode k razmišljanju in ponovno oživi vse organizme, na katerih sloni komplicirani sistem socialistične družbe • Tako bo prišlo do novega demokratičnega napredka te družbe, kar bo mogočen prispevek za boljše sporazumevanje med vsemi narodi, za mednarodno pomiritev, za napredek socializma in za mir,64 poudarja Togliatti v svojem članku objavljenem v današnji številki Unita, glasila KPI (Od našega dopisnika) RIM. 16. — Danes so predstavniki vodstva KP Italije razdelili novinarjem in novinarskim agencijam besedilo Togliattijevih odgovorov na devet vprašanj revije «Argo-toenti Nuovi«, odgovorov, ki bodo jutri objavljeni v «Uni-ta», in ki jih je vsa javnost tako napeto pričakovala. Prvo vprašanje je zadevalo Pomen in vzroke obsodbe kulta osebnosti v ZSSR. V odgovoru nanj Togliatti izključuje, da bi bili sovjetski komunisti «vrgli v morje« ali pa »hoteli vreči v morje« vse svoje načelne in praklicne pozi-! cije, vso svojo preteklost, Vse ono, kar so zatrjevali, branili in izvršili v tolikih desetletjih svojega dela. Togliatti pravi, da gre le za zgodovinsko revizijo Stalinove osebnosti. Bila bi namreč huda napaka misliti, da ima ta posebna revizija, ki teži za tem, da I Postavi vse ljudi in vse dogodke, v pravilno luč, imela . za posledico, da bi se sovjet-: ski komunisti radikalno od-! rekli ali radikalno destruktivno kritizirali svoje delovanje : tako kot se je razvilo v vec kot polovici stoletja. To delo-Vanje ostane v svojem razvoju skozi naslednje etape, ki jih vsi poznajo, prvi veliki j zgodovinski model doslednega i revolucionarnega delovanja za Prihod delavskega razreda na Vodstvo družbe in za zgradi-i tev socialistične družbe, i Druga napaka lezi v mne-, nju, da so kritike Stalina in . obsodba češčenja njegove osebe, epizode osebne borbe ali Pa borbe skupin, ki naj bi se razvijale med voditelji komunistične partije in sovjetske države in ki bi bila v bistvu I samo borba za oblast. Togliat-I ti pravi dobesedno: «Posledi-: ra Stalinovih napak in kulta njegove osebe je bila, da so *e nagrmadili negativni ele-ft!en*i, da se je ustvarilo neugodno in tudi popolnoma slabo stanje na raznih sektor-! jih življenja in sovjetske druz-1 be, v raznih delih aktivnosti | Partije in drzave.n «Posledice i Stalinovih napak so bile ze ’ hude in so se razširile na mnoga področja in ne bo eno-S stavna stvar premostiti te po-: sledice ter se to tud, ne bo mogoče zelo hitro opraviti«. V bistvu se lahko rece, da *e je velik del vodilnih kadrov sovjetske družbe (partije. države, gospodarstva, kulture itd.) skalil v Stalinovem »ultu in izgubil s tem ali Pa z manjšo lastno kritično 'u ustvarjalno sposobnost v (pisli in v akciji. ' , »Zaradi tega je bila absolutno nujna obsodba Stalino-vih napak, in sicer na tak Pačin, ki r.aj spodbode k razmišljanju in ponovno oživi y»e organizme, na katerih potiva kompliciiani sistem so-?ietske družbe. Tako bo pri-slo do novega demokratične-Sa napredka te družbe, kar “o mogočen prispevek za boljše sporazumevanje med ',semi narodi, za mednarodno Pomiritev, za napredek socialama- in za mir.« je ob kontu odgovora na to vprašanje Poudaril Togliatti. Drugo in tretje vprašanje. ■ Na obe vprašanji je Togliatti odgovoril hkrati in delal, da danes ni mogoče pred-'Odevati v Sovjetski zvez: Ustavnih sprememb, kar pa Pe pomeni, da ne bi moglo I Pfiti do precej globokih spre-] hiemb. Togliatti je obširno go-I Voril o vprašanjih zakonitosti s °blasti v odnosu do oblik iz-j tažanja ljudske volje (množič-, Post strank, ena stranka) De-je, da se v parlamentarcih demokracijah zahodnega i upa izraz ljudske volje hudo mriejuje in potvarja. »Mi. še Uadalje mislimo, je dejal To-{jiiatti, da je demokracija za godnega tipa omejena nepo- tiiski sistem ne more sam po od zgoraj. ({Utesnjenost de- sebi smatrati kot element, po katerem se razlikujejo meščanske družbe od socialističnih družb. Četrto vprašanje. — To vprašanje je zadevalo razliko politične govorice med Vzhodom in Zahodom. Togliatti je odgovoril, da je ta govorica absolutno skupna, kajti tiranstvo pomeni tu in tam isto stvar-V režimu, ki ga je vzpostavil Stalin v določenih razdobjih, so bili elementi tiranstva, in oblast je zagrešila zločinska in moralno odvratna dejanja, česar nihče ne zanika. Peto in šesto vprašanje. — Obe vprašanji sta se nanašali na osebno diktaturo Stalina. Togliatti je odgovoril na obe vprašanji skupaj in se pri tem skliceval na kritike sovjetskih voditeljev ter dejal, da je Stalinu manjkala skromnos*, da je težil k osebni oblasti in delal napake zaradi nekompetentnosti, ni bil lojalen v odnosih z drugimi voditelji, imel je manijo veličine in pretirano ljubezen do samega sebe, bil je sumničav do skrajnosti in kontno da je z osebnim izvajanjem oblasti prišel do tega, da se je ločil od ljudstva, zanemarjal je svoje delo in bil je podvržen v očitni obliki maniji preganjanja«. »Sedanji sovjetski voditelji so poznali Stalina bolje od nas, je poudaril Togliatti (o nekaterih osebnih stikih z njim bom morda imel priložnost govoriti ob drugi priliki), in mi torej moramo njim verjeti,i ko nam ga danes na la način opisujejo. Lahko si le mislimo sami pri sebi, da ko je že bilo tako, ne glede da ni bilo mogoče pravočasno napraviti zamenjave. čemer se je že govorilo, bi bili morali biti vsaj bolj previdni pri javnem in svečanem poveličevanju kvalitet tega človeka, na katerega so se privadili. Res je, da se danes kritizirajo in to je njihova velika zasluga, toda v tej kritiki se nekaj njihovega prestiža brez dvoma izgubi.« Sedmo vprašanje je zade- valo stalinske verzije o procesih in o konspiracijah. Togliatti je na to vprašanje odgovoril s tem, da je poudaril, da so imeli komunisti vsega sveta vedno brezmejno zaupanje v sovjetsko komunistično partijo in v njene voditelje. Dejal je, da so se uporabljale protizakonite preiskovalne metode, ki jih je treba moralno obsoditi. Osmo vprašanje. — To vpra- golna in zaradi mnogih stvari lažna, ki terja izpopolnitve *•> razvoj s pomočjo vrste go-{Modarskih in političnih re-•prm Tudi če torej pridemo ■O zaključka, da XX. kongres htlpira nov proces demokratičnega razvoja v Sovjetski i^ezi, smo zelo daleč od tega oa bi mislili in sodimo da je mokratičnega življenja partije in države, vsebina in posledica teh napak ter odobravanje, ki je Stalina obdajalo. vse to je imelo za posledico, da bi bila kritika od spodaj ne samo počasna, pač pa bi se razvijala na konfu-zen način, ki ne bi bil brez nevarnih razdorov » Deveto vprašanje je zadevalo možne spremembe v odnosih men Sovjetsko zvezo in mednarodnim delavskim gibanjem. Togliatti je odgovoril, da bodo Stalinove napake prav gotovo prispevale v vodstvu KP ZSSR, da se bo med sovjetskimi komufiisti in med komunisti drugih držav ustvarila določena razdalja (ker te napake so omejevale razpravljanje in demokratično življenje v partijskem vrhu m imele za posledico, da so bili odnosi med sovjetskimi komuni- sti in komunisti drugih držav bolj zunanji in formalni). »Toda ta razdalja ne bo zmanjšala medsebojnega zaupanja, kajti mi o stvareh, ki jih danes obsojajo, nismo imeli in nismo mogli imeti nikakršnega pojma. Vsaj kolikor zadeva nas. V drugih strankah, predvsem v državah ljudskih demokracij, so Stalinove napake po vojni mehanično po-navljeli prav tako, kot je bila verjetno mehanična težnja prenašati in izvajati v teh državah vse izkušnje in vso sovjetsko prakso, ne da bi pri tem vedno upoštevali posebne pogoje, ki so v vsaki državi terjali in terjajo posebne poti razvoja, popravljanja in pri-lagojevanja sovjetskega izkustva«. »Po Stalinovih kritikah, ki so prišle v velilci večini nepričakovane, izhaja za KPI ne samo nujnost temveč tudi že- lja po čim večji samostojnosti presojanja, kar bo našemu gibanju lahko samo koristilo.« Togliatti je svoj interju takole zaključil: «Iz kritik Stalina izhaja splošen problem, ki je skupen za vse gibanje — problem nevarnosti birokratične degeneracije, uničenja demokratič- cije in birokratizacije, da bi znali skupno reševati vprašanja svobode in socialne pravičnosti za delavske množice ter da bi si nato priborili med temi množicami vedno večji prestiž in vedno več pristašev«. Tudi Nenni bo v jutrišnji nega življenja, zmede medi MeJilki «Avanti» objavil čla-konstruktivnimi revolucionar- j "ek, 0 poročilu Hruščeva pod nimi silami in uničenja re- i ^slovcin »Odbori in drugo*. „„i.„.i„„o----- ________i- IV članku pravi, da mora pa- č it ve v n H st *■>«»,tosti. lo-, dee Stalinovega mita najti r nnRH?« " ?osPodarskcSa pozitivno kompenzacijo v o-wu vga .zlvl]e^a-. P0"! krepitvi zaupanja v sposob-bude, kritike in ustvarjalne j nogt delaVskega. socialistične-aktivnosti množic. Mi bomo pozdravili dejstvo, da se med! ga gibanja, da je zmožno re- komunističnimi partijami, ki so na oblasti, ustvari tekmovanje glede najboljšega načina izogibanja te nevarnosti za vedno. Mi pa bomo morali izdelati naš način in našo pot, da bi se tudi mi zavarovali pred nevarnostjo stagna- ševati svoja domača in med- narodna vprašanja v okviru stoletne tradicije demokratične in sindikalne borbe izven pričakovanja čudežev, ki so našli izraza v ljudskem reku «Ha da veni Baffone«. Nenni pravi, da je poročilo Hruščeva napravilo iz Stalina neke vr- Jutri bo Egipt svečano proslavil pu dolgi borbi pridobljeno neodvisnost ste modernega Ivana Groznega ter da zadeva to ideološka vprašanja v zvezi z diktaturo proletariata in njeno izvajanje v Rusiji, in strukturo države. ki se je rodila iz revolucije. Padec Stalinovega kulta zahteva pravtako ponovno politično proučevanje 40 let velikih borb, ki so dozorele in ki so se razvile s svojimi u-spehi in s svojimi odkloni ter degeneracijo v znaku imperialističnih vojn in komunistične revolucije. Ta vprašanja zadevajo v enaki meri komuniste, socialiste in socialdemokrate. Ta vprašanja morajo marksisti globoko proučevati. kar je vsekakor bolj nujno kot pa odkrivanje osebne krvave diktature. Splošno mnenje novinarjev potem ko so prečitali bese- TAJNO POROČILO NIKITE HRUŠČEVA (drugi del) Ob povratku iz SZ bo Tito uradno obiskal Romunijo Danes ob 18. uri vrnitev v Moskvo, kjer bo nadaljevanje političnih razgovorov BEOGRAD, 16. — Nocoj so uradno javili, da bo predsednik republike maršal Tito v spremstvu Edvarda Kardelja, Koče Popoviča, Mijalka Todoroviča in Jakova Blaževiča. ko se bo vračal iz Sovjetske zveze, tri dni uradno ostal v Romuniji. SOCI, 16. — Maršal Tito in ostali člani njegovega spremstva bodo jutri odpotovali z avtomobilom iz Soči-ja v mesto Adler, od koder bodo z letalom nadaljevali pot v Moskvo, kamor bodo prispeli ob 18. uri. Jugoslovansko - sovjetski politični razgovori se bodo nadaljevali končali v ponedeljek, ko dilo Togliattijevih odgovorov,, bo objavljeno uradno poroči-je bilo soglasno: da gre vse-1 lor. ... kakor za globoko in resno Maršal Tito je danes pred- Velike svečanosti po vsej državi • Posebna štafeta bo s prižganimi baklami tekla vzdolž vsega obrežja Sueškega prekopa - Sovjetski zunanji minister, ki je včeraj prispel v Kairo, je zvečer imel prve razgovore z egiptovskimi voditelji - V Washing-tonu in Londonu bi hoteli ovirati razvoj dobrih odnosov med SZ in arabskimi državami KAIRO, 16. — Egipt se pripravlja na proslavljanje dokončne osvoboditve izpod kolonialnega jarma. Na podlagi sporazuma z Veliko Britanijo bi moral poslednji britanski vojak zapustiti egiptovsko o-zemlje 18. junija, toda to se je zgodilo nekaj dni prej. Uradne proslave dosežene neodvisnosti pa se bodo začele v ponedeljek. Ves teden bodo v vsem Egiptu številne manifestacije. V prihodnjem tednu bo tudi več sprejemov na čast visokim gostom, ki bodo prišli v Egipt, da se udeležijo velikih svečanosti. V vseh mestih pripravljajo slavoloke in odre za predstave na prostem. Povsod organizirajo športne prireditve in povorke okrašenih alegoričnih vozov. V ponedeljek bo predsednik Naser iz svojega urada v Kairu dal z električnim gumbom sanje je vsebovalo način po- znak za odhod štafete, ki bo litike kulta osebnosti, kritike, ki je prišla od zgoraj. Togliatti je mnenja, da je bilo nujno, da je popravljanje in kritika napak Stalina prišla pretekla 160 kilometrov dolgo pot od enega konca Sueškega prekopa do drijgega. Posebna štafeta s prižganimi baklami bo tekla ob obrežju kanala in bo prinesla v Kairo prižgano baklo kot simbol osvoboditve tega ozemlja. Nad pet sto mladincev bo poneslo od vasi do vasi prižgane bakle — simbol osvoboditve. Proslave bodo dosegle vrhunec 20. junija v Kairu. Ta dan bo vojaška parada, ki bo največja v zgodovini Egipta. V paradi bodo sodelovali oddelki oboroženih ?il devetih držav Arabske lige. vštevši Irak, in oddelki arabske vojske v Palestini. Medtem ko se bodo na ulicah in trgih nadaljevale ljudske proslave, bo Naser začel s svojimi visokimi gosti važne politične razgovore. Zlasti se v egiptovskem tisku poudarja važnost razgovor v s sovjetskim zunanjim ministrom Sepilovom, ki je danes prišel z letalom v Kairo. 23. junija pa bo egiptovsko ljudstvo izvolilo predsednika republike. Edini kandidat je polkovnik Naser. Ko je stopil iz letala, je Sepilov Izjavil, »Cast imam predstavljali tu Sovjetsko zvezo, deželo socializma, deželo, ki je popolnoma zavrnila kolonialno ekspanzijo, deželo, v katere gospodarskem sestavu ni mesta za petrolejske monopole ali za katero koli drugo vrsto imperializ- ta. Dodal je, da kljub pomanjkanju »pravega zaupanja« med Veliko Britanijo in Egiptom, ni nobenega pravega vzroka za spor med njima. Na koncu je Nutting dejal, da so se angleško-egip-tovski gospodarski odnosi izboljšali, ter je izrazil upanje, da se bodo bodoča trgovinska ma, ki izkorišča vitalnost J pogajanja končala s poveča-rnanj razvitih dežel, deželo. | njem izmenjave med obema k: naslanja svoje odnose z državama, drugimi državami, velikimi in I malimi, na spoštovanju med-! sebojne suverenosti in nevme- n .. • , šavanju v notranje zadeve. n60SI10V3 Vl3(iB V GSR Narodi Sovjetske zveze vidi- jo v arabskih narodih svoje brate«. «Sovjetska vlada je prepričana, je nadaljeval Sepilov, da se bodo dobri odnosi med njo in arabskimi vladami lahko vzdrževali samo na podlagi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v PRAGA, 16. — Praški radio 'avlja, da je predsednik republike Zapotocki danes podpisal dekrete o preusnovi vlade. kakor je sklenil centralni komite Kp CSR. Med razrešenimi osebnostmi so zlasti minister za kulturo Ladislav Stoli, ki je bil glavni zagovornik stalinizma v oceno poročila o obsodbi kul ta Stalinove osebnosti. Pri tem pa se Togliatti ni izognil kritiziranju sovjetske komunistične partije, kar se je zgodilo prvič s strani neke zahodnoevropske KP. V tem dejstvu in v obrazložitvi bodočih odnosov med komunističnimi partijami in KP ZSSR poldne delal v svoji rezidenci, popoldne pa je v spremstvu svoje soproge in svojih najožjih sodelavcev odšel na je imel francoski državni podtajnik Maurice Faure z zunanjim ministrom Selwynom L.lo.vdom in z državnim ministrom Nuttingom, je predstavnik Foreign Officea dejal, da ni šlo za uradne razgovore, pač pa le za izmenianje misli. Dalje je izjavil, da Maurice Faure ni povabil Velike Britanije. naj bi sodelovala pri načrtu o euratomu. Predstavnik je dalje dejal, da je Nutting 13. junija v spodnji zbornici izjavil, da na. črt o euratomu v njegovi sedanji obliki «ni v skladu z interesi Velike Britanije«, izrekel pa je upanje, da se bo euratom lahko razvil v povezavi z OEEC Britansko mnenje je namreč, da bi bilo brije okrepiti OEEC, ki naj bi pozneje sprejela v članstvo tudi euratom. Uradno je glavni angleški ugovor proti sodelovanju pri sprehod po mestu in obiskal | euratomu v dejstvu, da načrt nekatere sanatorije. Predsed- določa skupno lastnino raz-nik mestnega sovjeta Sočija , cepliivih snovi, kar bi imelo Vasilijev je priredil nocoj po- v primeru Velike Britanije ca slovilno večerjo na čast predsedniku Titu in njegovemu je po mnenju večine opazo-1 spremstvu. Večerje se je u-valcev teoretična osnova ita-j deležil tudi podpredsednik so- lijanske poti v socializem. Splošno mnenje je tudi, da pomenijo Togliattijeve izjave novo etapo v zgodovini Komunistične partije Italije. S temi izjavami je tajnik KPI odstranil vse tiste notranje koncepcije, ki so v protislovju s politiko sožitja in pomiritve v notranjem in mednarodnem pogledu. A. P. Italijanska iro. delegacija i® KilajsKo notranje zadeve te države. Ta ! češkoslovaški literaturi, mini- minfstra^Slfe^Šski^3 P°^ka b°inte^ SZ »ter za lahko industriji Aloji ministra sprejeli egiptovski zu- in arabs(tih držav, služila bo Malek in državni - nanji minister Favzi in šef hkrati stvari miru in varno- BMI4N IISTKI) KRITIZIRA Ulil.KSIIII I! 111,111111.til IMII.ITIKII «S silo ustvarjeni imperij se ne bo mogel ohraniti s silo» Nobena sila ne bo mogla obdržati v o K viru. imperija narodov, Ki želijo biti gospodarji v lastni bisi - Med atentatom v NiKoziji ranjen amerišKi podKonzul prispevala k okrepitvi svetovnega miru«. Sepilov je dalje dejal, da je gospodarsko sodelovanje z vsemi državami sveta bilo in t , pravdnik Vaclav Aleš. V okviru decentralizacije in upravne reorganizacije so bile izvršene razne spremembe. Ukinjena so bila štiri ministrstva; ministrstvo za kulturo, za gozdarstvo in za les- bo vedno oporišče politike ne industrijo, za državna pod- Sovjetske zveze. «Naše ljudstvo, Je dodal Sepilov, se veseli ogromnčga napredka, ki ga je doseglo močno egiptovsko ljudstvo v raz- jetja in za kmetijske nabave, Prav tako so ukinili ministrstvo brez listnice, državni u-rad za vere in državni odbor za fizkulturo in šport. Stevi- PARIZ, 16. — Italijanski senator Guglielmone in podpred. sadnik kitajskega vladnega odbora za povečanje zunanje trgovine Ci Cao Ting sta se v Parizu sporazumela glede podrobnosti obiska, ki ga bo v kratkem napravilo italijansko trgovinsko odposlanstvo na Kitajskem. Kitajski predstavnik je izjavil da je zelo zadovoljen zaradi italijanskega obiska ter da mu je všeč, ker bodo v italijanski delegaciji voditelji naivečjih industrij in visoki predstavniki trgovinskega in bančnega sektorja. ■Sklenjeno je bilo, da bosta senator Guglielmone. ki bo vodi. italijansko odposlanstvo, in podpredsednik Ci Cao Ting ostala v stiku, da se sporazumeta o vseh podrobnostih, ki bi bile potrebne, zato da pobuda čimbolje uspe. vjetske vlade Mikojan in dru ge sovjetske osebnosti. Prebivalstvo Sočija pripravlja za jutri slovesno zborovanje na čast predsedniku Titu pred njegovim odhodom. Guidotti v Ljubljani LJUBLJANA, 16. — Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je sprejel danes v vili »Podrožnik« italijanskega veleposlanika Ga-stona Guidottija in ga zadržal na kosilu. Predpoldne je Guidottija sprejel predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Med bivanjem v Ljubljani je italijanski veleposlanik obiskal okrajni ljudski odbor, Narodno in Moderno galerijo in se seznanil z delom teh ustanov. posledico, da bi morala popolnoma predelati .svoie vojaške načrte na tem področju n načrte za nabavljanje potrebnega materiala. Zdi se tudi da je dodatni angleško-ameriški sporazum o izmenjavi atomskih informacij še bolj podkrepil angleško stališče, da se ne poveže v evropskem poolu. Angleži se namreč bojijo, da bi njihove obveznosti z euratomom, ki bi vsebovale tudi izmenjavo informacij z dr?ayami članicam: lahko pomenilo psihološko oviro za Američane glede izmenjave tajnih atomskih informacij z Veliko Britanijo. Številne žrtve potresa v Afganistanu ''»pačno misliti, da bi ta raz-Joj mogel ali moral pripelja-" do povratka k ustanovam Vhodnega tipa.« Zakonitost oblasti v Sovjetih zvezi ima svoj izvor naj-: {hej v i evoluciji. Revolucija I ► dala oblast delavskemu raz-I pdu, ki je bil v manjšini, k: ji je uspelo z rešitvijo ve-I »kih nacionalnih in socialnih vprašanj postopoma zbrat; , ?^trog sebe vse ljudske mno-I ”ce. izpiemeniti gospodarsko j *trukturo države, ustvariti in j teraviti v funkcijo ter razvi-j S novo družbo, zgrajeno na *čeialističnih načelih. Pozabiti revolucijo, ne upoštevat' I°ve socialne strukture t. J I *°kabiti vse to, kar je značilno in lastno za Sovjetsko *Vezo, ter nato le na zunaj ; ftimerjati z načini političnega jivljenja v kapitalističnih dr-“tvah, je samo trik in nič dlugega». Togliatti je rekel, \V ASHINGTON, 16. — Voditelj levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan je danes na nekem zborovanju rudarjev izjavil, da se britanski imperij, »ki je bil ustanovljen s silo, ne bo mogel obdržati s silo«. «Tega imperija, je dodal Bevan, ne more vzdrževati pleme zavojevalcev, in tega konservativci nočejo razumeti.« Poudaril je zatem, da ni sile. ki bi lahko zadržala v okviru imperija narode, ki želijo biti gospodarji v lastn: hiši, ter je dodal: «Prišel je čas. ko moramo postati zreli lil se zavedati, da živimo na svobode. Grčija bo s svoje la obveznosti, ki jih je spre- strani prav gotovo znala spoštovati pravice turške manj. šine na otoku«. jela leta 1939, ko je bila pod. pisana angleško-poljska pogod I ba, in da temelji ameriška po- Medtem je na Cipru prišlo! ‘>!lka Slede poljskega vpraša-do novih bombnih atentatov, j n)a ,na upanju, da izbruhne ki so terjali nove človeške i vstaJa onstran železne zavese, žrtve. Nocoj sta ekplodirali | 111 na vojaškem vohunstvu, dve bombi v nekem restau-j Na razna vprašanja novinar-ranu v središču Nikozije, kjer; jev je Mackiewicz izjavil, da se običajno zbirajo ameriški j poljski izseljenci želijo, da državljani. Pri eksploziji je zrihodna ozemlja ostanejo v ’ okviru poljskih meja. Dodal je, da spričo sedanje razvr- stitve sil v Evropi nemški revizionizem ne pomeni resne bila ena oseba ubita, sedem pa ranjenih. Danes ponoči je bilo v Nikoziji na raznih krajih odvrženih šest bomb. Pozneje se je zvedelo, da j nevarnosti za Poljsko. je oseba, ki je bila ubita, a- ---------- meriški podkonzul v Nikoziji r, __ n._|,: VVilliam Butler, ki je bil pred j tKVBtOr 118 K6KI povsem drugačen način kakor | enim mesecem premeščen iz v preteklosti.« To je vzrok zaradi katerega moramo za črtali povsem novo pot in gledati na svet, ki nas obdaja, z dobro odprtimi očmi in ne’ z naočniki, ki smo jih podedovali od preteklosti.« V Atenah je podtajnik v predsedstvu vlade Konstantin Tsatsos zanikal trditve turškega zunanjega ministra Ke-pruluja, da G/čija pošilja na Ciper svoje častnike, šli pa da dobavlja ciprskim patriotom orožje. Obtožil je Kepruluja, da ho- in Angliji, z nezaupanjem gle dajo na potovanje Sepilova v šest ameriških mornarjev, ki vjetska šolska ladja «Ekva— ara^*ka držaye in politiko do-so na Cipru dodeljeni stra- tor« s 170 gojenci trgovinske | bnh _odnosov med SZ m te- Ankare v Nikozijo. Med ra-' REKA, 16. — Danes je pri. njenimi pa je en Anglež in plula v reško pristanišče so- meroma kratkem času, z na- , j0 ministrskih podpredsedni-menom, da doseže svojo ne-( •'■ov se zniza od b na 4. odvisnost in suverenost. Ta Zlasti se je že nekaj časa napredek je dokaz velike zrna- pričakovala razre-itev držav-ge egiptovskega ljudstva in nega pravdnika Vaclava Ale-dokazuje, da je napredovanje ša, ki je bil odgovoren za človeštva stvarnost, ki se ji ni mogoče izogniti. Navdušeni smo nad to imenitno zmago egiptovskega ljudstva. Zahvaljujem se vam za prisrčen sprejem in ponovno izrekam svoje zadovoljstvo, da sem tu med vami» Zatem je Sepilov odšel v palačo predsedstva, kjer se je podpisal v knjigo gostov. Nocoj pa je bil Sepilov gost na večerji, ki jo je priredil njemu na čast zunanji minister Favzi in ob tej priliki so se začeli sovjetsko - egiptovski razgovori. Kakor poročajo, politični o-pazovalci iz Moskve, pričakujejo v sovjetskih krogih važne rezultate od potovanja Sepilova, zlasti kar se tiče gospodarskega sodelovanja. Razumljivo, da v zahodnih državah, zlasti pa v ZDA 3 \J | J d ^ t ij I U v* v* < ji.ii i ai i u — v t w O •— v p v J I — v »vi 1 ženju ameriških konzularnih mornarice in pomorske šole i ?aj8 j . ?° v ]ef poslopij in ameriške radijske, iz Leningrada, Rige in Ode-j djzavah do^sedaj postaje. se. Med tridnevnim bivanjem I svoje vplivno področje, ki na Reki bodo sovjetski go-1 naj sluzi le v njihovem mte-jenci obiskali pomorski mu-; resom. Ameriški «Daily News» zej in ladjedelnico «3. maj»,lPlse v zvezi j potovanjem ^ , I pomorsko šolo na Reki in O- n?.J Stamslawa Mack ewicza n-j IfrnJnpm nntnvaniu od Ral- Je obveznosti Tiskovna konferenca levilne kršitve zakonitosti -talinski dobi. PESHAVAR, 16. — Radio Kabul javlja, da je potres, ki je bil v nedeljo v nekaterih jiodročjih Afganistana, povzročil veliko razdejanje in več človeških žrtev. Do sedaj so izpod ruševin izkopali 70 trupel. Ponekod so čutili nove potresne sunke in prebivalstvo živi v stalnem strahu. Dušan Kveder veleposlanik v Bonnu? BONN, 16. — V poučenih krogih zatrjujejo, da se bo jugoslovanski veleposlanik v Bonnu dr. Mladen Ivekovič kmalu vrnil v Beograd, kjer bo prevzel mesto pomočnika zunanjega ministra. Kakor je znano, je bil Ivekovič, preden je prišel v Bonn, veleposlanik v Rimu. Baje bo njegov naslednik v Bonnu sedanj: veleposlanik v Adis Abebi Dušan Kveder. Pineau v Washingtonu WASHINGTON, 16 - Francoski zunanji minister Pineau je prišel danes poopldne z vlakom v VVashington. Na postaji ga je sprejel pomočnik državnega tajništva Robert Murphy. LONDON, 16. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da predsednik vlade E-den upa, da bo lahko vrnil Molletov obisk v Londonu, da pa ni bil še določen dan njegovega obiska v Parizu. V zvezi z razgovori, ki jih ZjUiodnonemSki Mi veleDOSlaniku Zorino KAZMH4V4 (I PIILUŽAJII V SII1111,111 Pltllll SKIIIUISimi StIIlllll Užil Krišna Menon za ustanovitev gospodarske ustanove za Severno Afriko Opozoril je Združene narode, da morajo poskrbeti mi goapo-darsko pomoč Somaliji, ko bo leta lbOO prevzela lumouprato VARŠAVA. 16. PAP javlja, da je bivši pred . . sednik poljske vlade v izgnan- če razširiti prepad med Grči- tyu stanislavv Mackiewicz jo in Turčijo, ter je dodal. I ,mp| SV0j0 prvo tiskovno kon-da se «ne samo angleška po- ■ ferPnro po SVojem povratku itika pač pa tudi turska po- ,2 Londo|;a. litika glede Cipra kaze ne-1 popustljiva, nerazumna in na- ! Ma-kiewicz je pred poljskim: sprotna interesom medna rod- :n tujimi novinarji izjavil, da ne pravičnosti in svobode«. je sklenil vrniti se na Poljsko «Ce hoče Turčija vzposta-' zaradi stališča, ki so ga zavze-viti dobre odnose z Grčijo, i le zahodne dižave do poljske, je dodal Tsatsos, mora pri- ga vprašanja Med drugim je na krožnem potovanju od Bal- )e obveznosti, ki so jih pre- Agencija I tiškega do Črnega morja, bo vzele z Egiptom v zvezi z v proračunu. Vprašanje se ne --® J ^ Reke odplula V Vafono asnan«inim leznm nrnH»* ! tiAo «nmn snmalskepj* linnstv» NEW VORK, 16. — V skrbniškem svetu OZN, kjer obravnavajo položaj v Somaliji, ki je pod italijansko upravo, je danes indijski delegat Krišna Menon izjavil, da, če se ne bodo Združeni narodi resno pobrigali za gospodarski položaj na tem ozemlju, ki mora postati neodvisno leta 1960. bo položaj v tej državi porazen, ko bo priznana njena neodvisnost. «Od leta 1952 do danes, je dejal Krišna Menon, je imela Somalija vedno primanjkljaje se večpartijski ali enopar- znati pravico Ciprčanov do dejal, da Anglija ni spoštova- RIM, 18. — Podtajnik v predsedstvu vlade Natali je danes sprejel skupino jugoslovanskih novinarjev, ki so na obisku v Italiji, in se je z njimi razgovarjal. Jugoslovanski novinarji, ki so prišli v Rim s prvim letalom JAT na progi Beograd-Rim, si bodo ogledali nekatera italijanska industrijska središča. asuanskim jezom kot orodje, 1 tiče samo somalskega ljudstva «da preprečijo, da bi odnosi in italijanske vlade, pač pa med sZ in Egiptom postali 1 tudi Združenih narodov, ki preveč prisrčni«. | morajo na en način ali drugi Britanski državni minister to vprašanje rešiti. Ko bo pre-Nutting pa je na nekem zbo- nehala italijanska upra-va, bo rovanju v Huytonu kritiziral morala somalska vlada rešiti stališče Egipta do bagdadske-. vprašanje svoje gospodarske ga pakta, češ da ta pakt »ne neodvisnosti in najti sredstva pomeni nobene imperialistič- za plačevanje svojega uvoza.« ne zarote«. Dejal je, da pri- Krišna Menon je poudaril, da pisuje Velika Britanija veli- mora skrbniški svet poskrbe-ko važnost gospodarskemu so- ti. da bo Somaliji pravočasno delovanju v okviru tega pak- dodeljena potrebna gospodar- ska pomoč. Indijski delegat je izrekel upanje, da bo na novembrskem zasedanju skupščine OZN mogoče zahtevan pomoč vseh tehničnih organov OZN. Zatem se je Menon vprašal, ali ne bi bilo mogoče na tamkajšnjem področju razviti regionalno sodelovanje, kakor se je to napravilo v Aziji s paktom C-ilombo. Predlagal je ustanovitev gospodarske u-stanove. ki naj bi vsebovala vso Seveino Afriko, v katero bi se vključile novo ustanovljene države, takoj ko bi dobile svojo neodvisnost. 2e prejšnje dni je predsednik somalske skupščine Aden Abduka Osman poudaril nujnost, da se Somaliji zagotovi gospodarska pomoč vsaj v prvih letih samouprave, da bi se Somalija lahko hitreje razvijala. V Somaliji so namreč že ustanovili zakonodajno skupščino in vlado. Predsednik skupščine je dalje dejal, da so Somalci «ponosni na ustanovitev skupščine in vlade in da so že sedaj izpričali politično zrelost za samoupravo«. Iz raznih poročil pa je razvidno, da je zakonodajna in upravna »blast v Somaliji še vedno omejena. Skupščina ne more obravnavati nobenega važnejšega zakonodajnega vprašanja brez prejšnjega soglasja italijanske uprave. Izglasovani zakoni pa začnejo veljati sele tedaj, ko jih odobri italijanska uprava. Kar se tiče prve omejitve, je italijanski predstavnik v skrbniškem svetu izjavil, da jo bodo ukinili prvega maja prihodnjega leta. o drugi omejitvi pa ni nič povedal. Kakor znano, ne bo na podlagi sklepa OZN imela italijanska u-prava po letu 1960 nic več kaj iskati v Somaliji, ker bo Somalija postala neodvisna. Na sedanjem zasedanju sveta se je ponovno poudarilo, da ne more biti niti govora o tem, da bi odgodili osamosvojitev Somalije. BONN. 16. — Nemški zvezni kancler Adenauer se je vrnil s svojega obiska v ZDA. Pred odhodom iz Amerike le obiskal še Milwaukee. kjer prebiva mnogo Nemcev po poreklu. Imenovan je bil za častnega člana nekega indijskega rodu. Iz socialdemokratskih virov javljajo, da so bili socialdemokrati v Zahodni Nemčiji prvič gostje veleposlanika SZ Zorina. Kdaj je bil ta sestanek, se niti ne ve. pač pa so sporočili, da so bili povabljeni predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer, podpredsednik Mellies, podpredsednik Bundestaga Schmid ter predsednik komisije za splošna nemška vprašanja Wehner. General Selnikov. sef vrhovnega štaba sovjetskih čet v Nemčiji, je povabil sefe vrhovnega štaba francoskih, britanskih in ameriških sil, naj se udeleže prihodnji teden pozdravne slovesnosti za ruske oddelke, ki zapuščajo sovjetsko cono ter se vračajo v domovino. ker so demobilizira-) ni. Vabil pa je namenjeno tudi častnikom, podčastnikom ter vojakom zahodnih zasedbenih sil Slovesnosti ob odhodu sovjetskih čet bodo 20. junija na brandemburškem letališču in 21. junija na športnih stadionih v Magdeburgu in Weimerju. «Neues Deutschland«, glasilo enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji piše. da so ZDA istočasno, ko SZ najavlja znižanje števila čet v Nemčiji za 50000, število svojih čet povečale za 35000. kar prikrivajo z izgovorom, da gre zgolj za zamenjavo nekaterih cet. BEOGRAD, 16. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je sprejel danes japonskega ministra za delo, ki je včeraj prispel z letalom iz 2eneve v Beograd. Japonski minister je obiskal tudi člana zveznega izvršnega sveta Velimi-ra Stojniča, ki ga je seznanil z organizacijo službe dela, z vprašanjem delavske ta-mouprave in s sistemom *o-cialnega zavarovanja v Jugoslaviji. Drees bo sestavil novo holandsko vlado HAAG. 16. — Kraljica Julijana je’ danes pozvala dosedanjega ministrskega predsednika socialista Dreesa, naj sestavi novo vlado. Drees, ki je po vojni bil že trikrat ministrski predsednik, je obljubil, da bo čimprej dal od-gevor. TALLHASSEE. 16. — Zaradi finančne izgube, ki so jo utrpeli, odkar so črnci tega mesta sklenili bojkotirati avtobuse kot protest proti rasnemu razlikovanju, je družba avtobusov v Tallhassee, prestolnici Floride, sklenila ukiniti od I, julija prevozno službo. VREME VČERAJ Naj'i.š.ia temperatura 23,8. naj-nižja x4.7, zračni tlak 1016,9 stanoviten. veter severozahodni k 26 km. sunki 45 km. vlaga 37 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje razgibano, temper, morja 20,8. “J / ""J mm ■šm 1 mmrn Danes. NEDELJA 17. Junija Adolf, šk„ Bodin Sonee vzide cb 4.15 in zatone ob 19.57 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 0.J9. Jutri, PONEDELJEK 18. junija E fr eni, c. uč., Bogdan ČEZ TEDEN ONI OTVORITEV TRŽAŠKEGA VELESEJMA Jugoslovanska kolektivna razslava skoraj dvakrat obsežnejša kot lani Prednost bodo imeti izvozni izdelki in pridelki -1 udi avstrijski paviljon obeta okusno ureditev Od začetka velesejma, katerega bodo svečano otvorili 24. jjUnija, nas loči le še teden dni, zaradi česar je razumljivo, da so priprave za letošnjo velesejemsko manifestacijo že v polnem teku. Zlasti je postalo v zadnjih dneh živahno v pritličju Palače narodov, kjer razstavljata Jugoslavija in Avstrija, ki pripravljata obsežni in iz leta v leto učinkovitejši razstavi. Jugoslovani so že postavili osnovno konstrukcijo kolektivne razstave v Palači 'narodov, ki bo letos skoro dvakrat večja kot pretekla leta ih bo zavzemala 477 kvadratnih metrov prostora. To raz-sta- > — kot je našemu so-trudniku objasnil predstavnik Zvezne zunanje trgovinske zbornice Dušan Bulatovij — | 61.547 delavcev ID OOmeŠČeDCeV lotos ne urejuje več podjetje Mio. 2. Sindikalna sekcija v tovarni in njene naloge. 3. Finančni položaj Zasedanja se bodo udeležil- v?i aktivisti FIOM vseh metalurških tovarn. Bazen tega bodo povabili tudi delegacije »drugih strok. Zasedanje se zaključi z veselico kovinarskih delavcev, ki se prične v nedeljo 24. junija ob 18. uri na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madonnina Na veselici bo neki voditelj FIOM pozdravil vse navzoče in podal zaključno poročilo zasedanja. Na veselico so vabljeni vsi novinarji z njihovimi družinami V maju zaposlenih «Exportprojekt» iz I-jubljane t«-mveč zunanjetrgovinska zbornica v lastni režiji. Načrte za kolektivno razstavo je naredil beograjski arhitekt Cvetic, ki je upošteval izkušnje preteklih velesejmov n zlasti izkušnje zelo lepo urejenega jugoslovanskega paviljona na velesejmu v Smirni. Sedaj je o ureditvi te razstave seveda vsaka dokončna sodba »e prezgodnja, vendar lahko ugotovimo, da bo jugoslovanski paviljon ne samo bolj prostoren kot pretekla leta temveč obenem tudi bolj zračen, pregleden in bogat. K temu ne bo pripomogla samo drugačna ureditev paviljona temveč zlasti dejstvo, da namerava Zvezna zunanje. i igovinska zbornica podčrtati uspehe in možnosti jugoslovanske industrije in je zaradi tega tudi odredila približno polovico prostora prav izdelkom novih velikih industrijskih podjetij. Tako bo letos na velesejmu prvič udeležena «PrvomajBka» z odlično izdelanimi stružnicami, »Lota Riban, s hidravličnim vrtalnim strojeni in drugimi izdelki, »Rade Končan, z električnim materialom, elektromotorji itd. Udeleženo bo tudi Združenje jugoslovanskih jeklarn, ki bo razstavljalo svoje proizvode in druga številna velika, čeprav v javnosti manj znana podjetja. Seveda pa taka večja udeležba industrijskih podjetij se ne pomeni, da bo izostali ali skrčena razstava ostani panog; kemijske industrije, rudarstva, usnjarstva itd. Kljub temu da bo jugoslovanska kolektivna razstava skušala prikazati napore z integracijo lastne industrija, ne bo dobila propagandističnega značaja, saj bodo vsi razstavljeni izdelki namenjeni za izvoz. Pri tem pa prav izpremenitev strukture jasno priča, da tudi Jugoslavija računa na tržaški velese jeni ne samo kot nepomembno tržišče za italijanske kupce temveč zlasti za kupce arabskih držav, ki bodo v velikem številu prisotni na velesejmu. Tudi Avstrijci so že napravili groba dela pri ureditvi njih paviljona, v katerem bo že nekako tradicionalno prevladovala bela barva. Tudi letos bo avstrijski paviljon — kar se vidi že sedaj zelo lepo in okusno urejen. Zelo živahno je v zadnjih dneh tudi na novem gastronomskem parku, katerega ureja uprava velesejma. Dokončna ureditev se je nekoliko zavlekla. ker upravi ni uspelo podreti stare hiše. ki se nekako zajeda v velesejemski prostor, zaradi česar bodo na tem delu gastronomskega parka morali ostati začasni kioski. Vladni generalni komisariat sporoča, da je bilo v maju zaposlenih v produktivnih panogah 61.547 oseb. V indu- dalje striji je bilo zaposlenih 34 tisoč 806, v obrtništvu 5.075, v trgovino 14.574, v kreditnih ustanovah 2.491, v pomorstvu 4.434 in v kmetijstvu 167. Vsi ti podatki ne upoštevajo zaposlitve v javnih »luž-bah, pri Selad in pri prekva-lifikacijskih tečajih. V maju je doseglo število brezposelnih 18.836 'enot in je bilo za 1.306 enot višje kot v istem mesecu preteklega leta. Do povečanja števila brezposelnih je po teh podatkih prišlo na račun vpisa ezulov v spisek stalnega prebivalstva. CESTA ZAPRTA ZA PROMET Županstvo sporoča, da bo zaradi popravljalnih del zaprta krožna cesta na Greti na odseku med Ul. Friuli in hišo št. 9, in sicer od 18. t. m. Industrijci odklanjajo zahteve delavcev lesne stroke Potem ko so se razbila pogajanja za sklenitev nove pogodbe za delavce lesne industrije v vsedržavnem obsegu, so krajevne sindikalne organizacije lesne stroke zahtevale od delodajalcev, naj izplačajo delavcem predujem na bodoče poviške. Razen tega so zahtevale tudi, da se prizna delavcem pravica do dveh delovnih oblek na leto ter doklada za menzo. Včeraj je Zveza indutsrijcev odgovorila sindikatom, da ne sprejme njihovih zahtev ter da se ne mara pogaati o njih. Sindikat lesne stroke nove Delavske zbornice CGIL je zato sklical za jutri zvečer v Ul Zonta 2 skupščino delavcev lesne industrije, na kateri bodo razpravljali o odklonilnem stališču delodajalcev. LEPI ŠOLSKI PRIREDITVI pri Sv. Jakobu in v Devinu V Devinu so pripravili tudi lepo razstavo ročnih del V petek popoldne je tudi | ki je prireditev pripravila, slovenska osnovna šola pri | Tudi razstava ročnih del Sv. Jakobu imela zaključno ! naših devinskih učencev je le-prireditev. Starši, bratci in! po pripravljena in je vzbudi-sestrice so napolnili telovad-ila med vaščani veliko pozor- nico, kjer je bila prireditev, in z velikim zadoščenjem sledili pestremu sporedu. Po pozdravnem nagovoru so učenci prvega razreda prikazali prizorček ob zaključku šolskega leta, učenec IV. razreda Radko Skrij je zaigral na harmoniko nekaj narodnih in dalmatinskih pesmi, nato so učenci drugega razreda prikazali osem različnih pri-j nost. Mario Magajna S0LSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo naslednje osnovne šole; v Mavhinjah, danes 17. t- m. i,o 16. uri, v Nabrežini, danes 17. Stavka uslužbencev INPS in svoj nastop 2akljuaili z Včeraj od 8. do 14. ure so rajanjem. Učenec_ IV. razre- stavkali vsi uslužbenci Zavo- da Boris Cimprič je zaigral da za socialno zavarovanje, j na harmoniko nekaj narod- Stavka tržaških uslužbencex nih, nato pa so učenci IV. razreda zborno recitirali A-škerčev «Mejnik». Sledil je skupen nastop učencev IV. V. razreda, ki so zapeli službenci še posebej poudarili zahtevo po izboljšanju prejemkov za izredno delo. VEDNO SIABSl OBETI ZA ODBOR SREDINSKIH STRANK TUDI REPUBLIKANSKA STRANKA IZJAVILA da ne bo sodelovala v občinskem odboru 8 tem su sb izjalovili dosedanji načrti Krščanske demokracije, ki se bo morala usmeriti na levo ali pa se kompromitirati s skrajno desnico OrqanizdC«a da- prakticnih pieizkusnjan dija ruJejo mat9re stj,r,h „lepša ženska na svetu« G. Loilobrigida, V. Gass-rnan Venezia. 14.00: ((Saloma«. R. Hay-vvorth. S. Granger. Skedenj. 16,00: ((Škrlatna krinka«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: »Otok strasti«, L. Germ. D. Taylor. Ariston. 20.45: »Lord Brummell«, S. Granger, E. Taylor. Armonia. 19.30: ((Plemenski ponos«. Variete. Marconi. 20.30: «Sn-idenje v dežju«. V. Johnson. J. vVvman. Paradtso. 20.15: ((Mogambo«. C. Gable, G, Kelly. Parco delle rose. 20.00: »Skriv-nostni vitez«. A. Ladd. Por.ziana. 20.15: »Moja žena ima rajši svojega moža«, M. C liani* . pion, B Grable. Rojan. 20.30: »Princ študent«, A. Skedenj. 20.45: «Skrlatna krinka«. Blyth, E. Purdcm. Stadio. 20.45: »Don Camitli© In on. Peppone«, Fernandel. G. Cervl Valmaura. 20.15: «Tahiltski bobni«. D. 0’Keefe. rnsTjmmmm NEDELJA, 17. Junija 1956 POM. A.I A A 8.00 jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.00 Čajkovski; Italijanski eaprircio: 11.16 Faure: balada za klavir in orkester: 11.45 Orkester Edelhagel: 12.00 Oddaja za najmlajše nato Koncert operne glasbe: 13.30 Glasba po. že- ljah: 14.30 Zabavna glasba; 15.00 Slavni pevci: 15.30 Glasbai Z godbo na pihala: 16.00 L*b»ru «Grof Luksemburški«, opereta » 3 dejanjih: 17.00 Zbor «Albert Sirk« iz Sv. Kriza; 17.20 Plešo* čajanka; 17.50 Mozart: Koocert v d-molu; 18.21 Razne ritroičn« popevke; 19.00 Strauss: Burke Tilia Eutenspiegla; 19.15 Preia' vanje; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport: 20.05 SMO«; Spomladnl zvoki: 20.30 uil»r ((Adriana Lecouvreur«. opera 4 dejanjih, po prvem dejanju-Nedelja v športu: 22.45 Večer™ ples. r it m r u 9.15 Cooeertino. izvaja orkester G. Cergoli; 9.30 Nastop žaškega orkestra Ijuteni; i*\.. El camipanon; 21.05 Siro A«*®* • «Dom». prolog v 4 slikan. i. «> l* It it Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00. , Poročila v italijanščini: 12.30. 17.45 in 23.00. . 6.00-7.15 Spored iz Ljublj*"«! 7.25 Jutranja glasba; 8.00;». Spored -z Ljubljane: 9.00 K*J»T tijska ura; 9.20-10.15 Spored Ljubljane; 10.15 Dvoje, opernih glasov; 10.30 Zena dom; 10.50 Glasbena matinej*' 11.30 Nedeljski koncert; Politični pregled; 13.30-1415 SP" red iz Ljubljane; 14.15 Glasba P® željah; 15.00-15.15 Spored IZLJ"”: ljane; 15.20 Glasba po želJ*'-15.45 Poje mladinski pevski rVL gimnazije iz Ajdovščine: Promenadni koncert; Soored iz Ljubljane: 17.00 i vela v ital.; 17.15 Ritmi pevke: 18.00-19.00 in 20.00-jau Spored iz Ljubljane; 22.15 yo-lo.nki iz oper; 22.45 Lahka V**’ ba; 23.10 Veseli motivi. « Ml I A I J A 327,1 m, 21)2,1 m, 212,4 ■» Poročila ub 5.00. 6.00, 7,u 13.110 13.uO 11 00 19 00. 22.00-6.00 Domače pesmi in o**?« za prijetno nedeljsko iutrm j-j Mali a-nsggjibli in solisti; 8.00 j*®1 žica pogrni se! (radijska i*™ po Grinunoii pravljici.); 8.45 SP" red domačih pesmi in n»Prv”! 9.30 Olga Družina: Naš BO.I®£ bi partizanske pesmi; 10.00 s deljski simfonični koncert; **• . Oddaja za beneške Sloven«; 11.35 Zabavne melodije: '"G Pogovor s poslušalci; 12.10 UPv dariski glasbeni soored; Pred žetvijo (reportaža); Glasbena medigra; 17.00 "Prtn meddržavne no-gometoe ‘Frt-Avstrija-Jugoslavija; 20.00 V«c ni operni Vomcert: 21.00 sP°.L_i poročila; 21.15 Popevke in rlm Mali oglasi TRGOVINA z blagom in ci.jami v centru mesta se r ^ zaradi bolezni — brez b°srfnia-kov — v gotovini a-l-i z zamej vo z zemljiščem na Goriškem ista protivrednost. Pismen^irivO nuidbe pod ((Trgovina« na «Primorskega dnevnika« -Ul. sv. Frančiška 20. POUK SLOVENŠČINE za nike in za izpopolnjevanje: samič ali v skupinah; m. vence in Italijane; Urnik lji. Pride tudi na dom. Im*™ ?jje po tel. štev. 99-176. KOLESA, moška In ženska, ljena, po 8.000 lir. koleš* prevoz blaga po 24.000 UL »g torna kolesa po 50.000 1“' obroke. Marcon. Ul Piet* 4. „VISTA TRSI • UL ** __ 15* Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikovj daljnogledov, toplotne1^ in fotografskega materi*1 «UNI0N» Sveljvno znana /,a. varovalnica od 1828 ie v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 - 35939 p-okurator RA VMtK t H S I Ul. »v Fran. čiska 2UIIL tel. 37-338 sprejema ta. serate mal« oglase, osmrtnice u» od 8. do 1230 in od 18 ure. SOŽALJE Prosvetno «rv»n - drusivo Cankar« izreka globoko • j lje družini Gombač ob lZ®. _ njihovega predragega očeta in gospodarja. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta Josipa (iomhaoa se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, znancem tn prijateljem, ki so z nami sočustvovali in nam s*8'1 ob strani ob tej težki preizkušnji. Iskrena hvala tudi nosilcem vencev, darovalcem cvetja m sploh vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti- Žalujoča družina Gombač In Leban, družine Franc Gombač, Ivan Gombač, Mezgec in Sancin. Trst, 17.6.1956. TAJNO POROČILO HRUSCEVA DELEGATOMXX. KONGRESA KP ZSSR Resnica o Stalinovih zaslugah za zmago Tako .ie bilo na primer v obvestilu sovjetskega vojaškega atašeja v Berlinu dne ti. ■baja 1941 rečeno: «Sovjet- ski državljan Bozer... je obvestil namestnika pomorskega atašeja, da se po izjavah nekega nemškega častnika, ki Pripada Hitlerjevemu glavnemu stanu, Nemčija pripravlja na zasedbo S Z in da se bo vdor začel 14. maja skoti Finsko, baltiške države in Letonijo. Istočasno pa bosta Leningrad in Moskva močno bombardirani, pa se bodo padalske čete spustile na obmejna mesta...» . Namestnik vojaškega atašeja v Berlinu Khlopov pa je 12. maja 1941 sporočil, da je bil... imapad nemške vojske določen baje za 15. junij in da ni izključeno, da se bo lačel morda že v prvih dneh junija...» V kablogramu naše ambasade v Londonu je bilo 18. »taja 1941 rečeno: «Cripps je Popolnoma prepričan o neizbežnem oboroženem spopadu med Nemčijo in SZ, ki se bo ta čel najkasneje do polovice junija. Po Crippsovem mne-uju so Nemci do sedaj razvrstili na sovjetski meji 147 divizij (vključno letalske c-»ote in enote pomožne službe). ..«, Kljub vsem tem opozorilom o nevarnosti, niso sprejeli bobenih ustreznih ukrepov za Pripravo države na obrambo 'n da bi preprečili presenečenje. Smo imeli čas in smo bili V stanju izvesti te priprave? Da, imeli bi lahko čas in sposobnost. Razvoj naše industrije je bil že takšen, da bi lahko nudili sovjetski vojski Use kar je potrebovala. In to bam dokazuje dejstvo, da je sovjetska država, kljub temu. da smo za časa vojne zgubili skoraj polovico naše industrije in nekatere značilne Pokrajine za živilsko in industrijsko proizvodnjo (okupacija Ukrajine, severnega Kavkaza in drugih zapadnih Področij države), mogla organizirati proizvodnjo vojb-čkih potrebščin v vzhodnih deželah države in je hkrati 'udi nudila oboroženim silam ?se kar so potrebovale za uničenje sovražnika. Ce bi našo industrijo ta-koj in ustrezno mobilizirali ta dobavo potrebnega materiala vojski, bi bile naše izgube za časa vojne znatno bianjše. Poleg teg«. pa se ta blobilizacija ni začela takoj. In že v prvih dnev vojne ’j'č' kilo očitno, da je bila oborožitev naše vojske pomanjkljiva in da nismo razpolagali t zadostnim topništvom, tanki in letalstvom, da bi lahko •dbili sovražnika. Sovjetska tehnika in znanost sta že pred vojno proiz-vajali odlične tanke in topo-ve. Ni bila pa organizirana bjihova masovna produkcija. Končno pa smo začeli modernizirati našo vojaško opremo šele med vojno. Ko so sovraž-be sile vdrle v sovjetsko državo nismo razpolagali niti t zadostnimi količinami starih *trojev, ki niso bili uporabljeni za proizvodnjo orožja, biti z novimi stroji, ki so kili v načrtu za tovrstno proizvodnjo. Položaj glede protiletalske-8a topništva je bi. še poseD-do resen; niti nismo organizirali jjroizvodnjt protitankovske mumeije. Mnoge pokrajine, kjer so bile zgrajene obrambne naprave, se niso [bogle branili napadov, ker je kilo staro orožje odstranjeno, bovega pa še ni bilo na razpolago. To se ne nanaša Samo na tanke. letala in topništvo. Uh Začetku vojne nismo razpola-S»li niti z zadostnim številom Pušk za oborožitev mobilizt-famh vojakov. Spominjam se. da sgm v tistih dneh telefo-b>rol iz Kijeva tov Malen. o-vu in mu dejal: sLjudja se JUoljUjo prosi uuo Jho v novo bujsko in sprašujejo po oroz-lu. Poslati nam morate orož-Je«. Malenkov pa je odgovori; «Orozja ne moremo poslali Poslati moramo vse nase Puške v Leningrad in vi se '‘borožite kot se more ten. dvorani kritični vzklik)). Takšen je bil torej polo-‘aJ glede oborožitve, V zvezi s tem ne smemo Pozabiti,, na pnmer, to, kar ysm bom »edaj povedal. Ms-** pred invazijo Sovjetske *veze po Hitlerjevi vojski, je Poveljnik poseonega vojaškega Področja Kijeva, Korponos (ki kasneje umrl na fronti). Pisal Btaiinu, da je nemška vojska na reki Bugu, da se JJKpravljajo za napad in da “odo baje v najbiiznji prihodnosti začeli z ofenzivo. Kor-Poiios je oredlaga! organizacijo močne obrambe in je ?vetoval odstranitev 300.000 ‘Judi iz obmejni!, področij, hkrati pa je svetoval gradnjo obrambnih naprav: proti-uinkovsue jezove, okope za kujase in podobno. Na ta nasvet je Moskva odgovorila s trditvijo, da bi t.o Ptedstavlialo izzivajanje, da s« na mejah ne smejo vršiti kobene obrambne priprave in kb se ne sme nuditi Nem-'jdrn nobenega povoda za za-c«tek vojaških akciji proti !**m. Zato naše meje niso bi-® dovolj pripravljene, da bi **vrnili sovražnika. Ko je fašistična vojska dejansko vdrla na sovjetsko o-Zenilje 'n so se vojaške operacije že začele je Moskva nula ukaz, naj se ne odgovarja na nemški ogenj. Za-'*j? Zato ker je Stalin, kljub Vsem jasnim dokazom menil. 'Kt se vojna m še začela, da Pfe le za izzivalno dejanje nekaterih nediscipliniranih e-^diic nemške vojske in da bi lahko vsaka naša protiakeija l služila Nemcem za povod za 1 začetek vojne. Dogodek, ki vam ga bom sedaj povedal je tudi že znan. Ob invaziji Sovjetske zveze po Hitlerjevski vojski, je neki nemški državljan prekoračil našo mejo in povedal, da je nacistična armada dobila ukaz, da začne v noči 22. junija, ob 3. uri, ofenzivo proti SZ. Stalin je bil o tem takoj obveščen. Toda tudi to opozorilo je bilo ignorirano. Kot vidite, vse je bilo ignorirano; opozorila nekaterih vojaških poveljnikov, izjave dezerterjev sovražnikove vojske in celo začetek sovražnikovega napada. Je bil to morda dokaz odgovornosti, ki Jo je pokazal vodja partije in države v tako važnem zgodovinskem trenutku? Kakšni so bili rezultati tega tako indiferentnega odnosa, tega zaničevanja tako vidnih dejstev? Zgodilo se je, da je sovražnik v obmejnih pokrajinah že v prvih urah in v prvih dneh uničil velik del našega letalstva, topništva iu drugih vojaških naprav, uničil velik del naših vojaških kadrov in dezorganiziral naša vojaška poveljstva. Zato nismo mogli preprečiti sovražniku, da ne bi napredovat globoko v našo državo. Stalinova eliminacija vojaških poveljnikov in političnih delavcev v letih 1937—1941. ki jih je osebno sumničil in na osnovi lažnih ovadb, je povzročila hude posledic**, predvsem v začetku vojne. V teh letih so bile izvedene represije proti nekaterim sektorjem vojaških kadrov. Začeli so pri četnih in bataljonskih poveljnikih in nadaljevali do najvišjih poveljstev; v tem obdobju so bili poveljniški kadri, ki so si v Španiji in na Daljnem vzhodu pridobili toliko izkušenj, skoraj popolnoma uničeni. Ovaduštvo v vojski Direktiva glede obsežnih represij v vojaških krogih :e izpodkopala tudi vojaško disciplino, ker so v partijskih celicah in v celicah Komso-mola leta in leta poučevali častnike vseh činov in vojake, naj »razkrinkujejo« svoje nadrejene, če so prikriti sovražniki. Naravno je, da je to v začetku vojne negativno vplivalo na trdnost vojaške discipline. Kot vam je znano, smo pred vojno razpolagali z izvrstnimi vojaškimi kadri, ki so bili brez dvoma zvesti partiji in domovini. Dovolj je da povem, da so se tisti, ki so kljub vsem mučenjem v zaporih preživeli, pokazali od prvih dnevov vojne resnični patrioti in so se junaško borili za čast domovine; mislim na tovariše kot Rokosovsky, ki je bil vržen v zapor? kot Gorbatov, Marecskov, ki je danes dele-gai na našem kongresu, poveljnik prvega razreda Podlas, ki je padel na fronti in mnogi. mnogi drugi. Mnogi od njih so umrli v koncentracijskih taboriščih in v jetnišni-cah in se niso več vrnili v vrste naše vojske. Vse to je povzročilo položaj v začetku vojne, ki je bil tako nevaren za domovino. Napačno bi bilo pozabiti, da je Stalin po prvih hudih porazih na fronti mislil, da je prišel konec. V nekem od svojih govorov, ki jih je imel v tistih dneh, je dejal: «Z(/ubi!i smo za vedno vse kar je Lenin ustvaril«. Pozneje, in to dlje časa. Stalin ni več vodil vojaških operacij in je prenehal s kakršno koli dejavnostjo. Prevzel je ponovno aktivno vodstvo samo tedaj, ko so nekateri člani politbiroja šli k njemu in mu rekli, da je treba nujno sprejeti nekatere takojšnje ukrepe za izboljšanje položaja na fronti. Nevarno grožnjo, ki je v začetku vojne visela nad domovino, je bilo torej v veliki meri pripisati zgrešenim metodam vodstva, ki jih je izv.ajal Stalin glede države "in partije. Sicer pa ni dovolj, da govorimo samo o času, ko se je začela vojna in ki je povzročil tako hud razdor naše vojske ter hude izgube vsej državi. Tudi po začetku vojne sta živčnost in histerija, ki ju ie Stalin pokazal pri vmešavanju v vojaške operacije, povzročili veliko škodo naši vojski. Stalin ni niti od daleč razumel resničnega položaja, Ki je nastal na fronti. To je razumljivo, ker ni za ves čas patriotične vojne niti enkrat obiskal fronto ali kako osvobojeno mesto, če izvzamemo kratek sprehod v avtomobilu po avtocesti Možajsk in 'e to v času, ko se je položaj na fronti ustalil. Temu slučajnemu dogodku pa so bila p >-svečena številna literarna dela, najrazličnejša fantas* ina pripovedovanja in neznansko število slik Hkrati pa >e je Stalin vmešaval v vojaške o-peracije in je razpošiljal ukaze. ki niso nikdar upoštevali dejanskega položaja na določenem sektorju fronte. To ne samo, da ni moglo izboljšati položaja, ampak je povzročilo ogromne človeške izgube. v tej zvezi si bom dovolil spomniti vas na neko značilno dejstvo, "kako je Stalin vodil operacije na fronti. Na našem kongresu je prisoten tudi maršal Bagramjan, ki vam bo, kot bivSi načelnik vojaških operacij pri glavnem stanu juino-zapadne fronte, lahko potrdil to, kar vam bom povedal. 1942. leta je z.a naso vojsko na področju Harkova nastal izredno resen položaj. Zato smo sklenili, da se odpovemo vojaški operaciji, ki je imela za cilj obkolitev Harkova, ker je tedanji položaj grozil naši vojski usodne posledice, če bi to operacijo izvršili. To smo sporočili Stalinu in mu pojasnili, da položaj zahteva spremembe operativnih načrtov, da preprečimo sovražniku uničenje nekega važnega sektorja naše vojske. V nasprotju z vsakim zdravim razumom je Stalin zavrnil naš nasvet in ukazal, naj se -fačne-jo operacije za obkolitev Harkova, kljub temu, da je v tistem trenutku mnogim skupinam naše vojske pretila obkolitev in s tem ‘njihovo uničenje. Telefoniral sem Vasiljevske-mu in mu dejal: Aleksander Mihailovič (danes prisoten, v dvorani), vzemi vojaški zemljevid in pokaži Stalinu položaj, ki je nastal«. Ne smemo pr zabiti, da je Stalin priprav, ljal svoje operacije na nekem globusu (v dvorani mrmranje). Da, tovafiši, Stalin se je posluževal navadnega globusa in je na njem začrtava! fronto. Tedaj sem rekel tov. Vastljevskemu: «Pojasni mu položaj na zemljevidu; sedanji položaj nam ne dovoljuje, da bi začeli predvidene operacije. Sklep, ki smo ga sprejeli, mora biti popravljen v korist domovine«. Vasiljevski je odgovoril, da je Stalin že preštudiral ta problem in da se on ne namerava več sestati z njim, da bi mu spet govoril o tej stvari. ker Stalin sploh noče poslušati nikakih zadevnih argumentov. Potem ko sem govoril z Va-siljevskim. sem telefoniral še Stalinu v njegovo vilo. Toda ni odgovoril Stalin, pač pa je prišel k telefonu Malenkov. Rekel sem tovarišu Malenko-vu, da kličem s fronte in da hočenfi govoriti s Stalinom o-sebno. Stalin pa je naročil Malenkovu, da mi pove, naj govorim kar z njim. Se enkrat sem poudaril, da hočem obvestiti Stalina osebno o vedno težjem položaju na fronti. Toda Stalinu se ni zdelo vredno dvigniti slušalke in je spet potrdil, da moram govoriti z njim le po Malenkovu, pa čeprav je bil od telefona le nekaj korakov. Ko je na ta način «poslušal» naš poziv, je Stalin rekel: «Vse mora ostati nespremenjeno!« Kakšen je bil rezultat te odločitve? Najslabši, kar si ga je mogoče zamisliti. Nemci so obkolili naše vojaške oddelke in tako smo izgubili na stotisoče vojakov. To je bil Stalinov vojaški «genij» in to je bila cena, ki nas jo je ta «genij» stal. (Nemir v dvorani). Nekega dne po vojni je na nekem sestanku Stalina s člani politbiroja Anastas Ivanovič Mikojan dejal, da je imel Hruščev prav, ko je telefoniral o položaju pri Harko-vu, in da je škoda, da njegovi nasveti niso bili sprejeti. Videti bi morali, kako je Stalin pobesnel! Kako bi se moglo sploh misliti, da bi on. Stalin, kdaj ne imel prav! Predvsem je bil on #genij» in «genij» ima lahko samo prav! Vsakdo se lahko moti, toda Stalin je menil, da se ni nikoli zmotil in da je vedno imel prav. On ni nikoli nikomur priznal, da bi se bil zmotil, ne malo ne dosti, čeprav je napravil nemalo napak tako na teoretičnem, kot na praktičnem področju. Po kongresu bomo morali verjetno še enkrat proučiti številne vojaške operacije iz vojnega časa ter jih pokazati v pravi luči. Taktika, katere se je Stalin krčevito oklepal, ker ni poznal osnov vojne strategije, nas je stala mnogo prelite krvi, dokler nam končno ni uspelo, da smo sovražnika u-stavili ter prešli v napad. Vojaki vedo, da je Stalin že proti koncu 1. 1941 vztra- Nikita Hruščev jal pri čelnih napadih in o-svajanju vasi, namesto da bi razvil široke manevre, da bi sovražnika obkrožil in ga udaril v hrbet. To nas je stalo ogromna izgube, dokler našil Samopašno si ki gre partiji in Vzemimo n. pr. naše zgodo-! vinske in vojaške filme in ne-l katera literarna dela, ki vzbujajo gnus, ko je njihov pravi namen le razširjanje ene same teme; poveličevanje Stalina kot vojaškega genija. Pomislimo na film ((Padec Ber-lina». Protagonist v njem je samo Stalin: izdaja ukaze v neki dvorani, v kateri je sicer mnogo stoloV, a so prazni, in en sam človek se mu pribi ža, da mu kaj sporoči; gre za Poskrebiševa. njegovo zvesto telesno stražo. (Smeh v dvorani.) Kje je vojaško poveljstvo? Kje je politbiro? Kje je vlada? Kaj delajo? S čim so zaposleni? V filmu ne obstajajo, in Stalin dela namesto vseh: on ne priznava niko- gai, ne posvetuje se z nikomer. Vse stvari se kažejo narodu v tej napačni luči. Zakaj? Zato, da se Stalin obkroži s slavo, v nasprotju z realnostjo in zgodovinsko resnico. Nastaja vprašanje; kje jo vojaki, ki je na njih slonela teža vojne? Ti v filmu niso prisotni, poleg Stalina zanje ni mesta. Ni bil Stalin, pač pa je bila partija v svoji celoti, sovjetsaa vlada, naša herojska vojska, njeni inteligentni vo-| ditelji in hrabri vojaki, bil je ves sovjetski narod, ki je zagotovil zmago v veliki domovinski vojni. (Navdušeno in dolgo ploskanje v dvorani). Člani centrdlnega konusi3' ministri, naši gospodarski strokovnjaki. predstavniki sovjetske kulture, voditelji sovjetskih organizacij in krajevnih partijskih sedežev in vlade, inženirji in tehniki, vsak na svojem delovnem mestu so plemenito prispevali s svojo energijo in s svojo sposobnostjo k zagotovitvi zmage nad sovražnikom. Življenjsko jedro našega naroda je dokazalo izredno junaštvo. Slava obdaja ves naš delavski razred; od kmetov v kolhozih do sovjetskih inte-telektuaicev, ki so pod vodstvom organov partije znali premagati neizrekljive ovire, ko so prenašali neprijetnosti vojne in posvetili vse svoje energije obrambi domovine. Hrabra in važna dejanja so opravile sovjetske ženske, ki je na njih slonelo težko breme proizvodnje v tovarnah, v kolhozih in raznih gospodarskih in kulturnih področjih Mnoge ženske so se udeležile velike domovinske vojne neposredno na raznih tah Naša vrla mladina je dala neprecenljiv prispevek bodisi na fronti bodisi v ozadju, ko je branila sovjetsko domovi-no in uničevala sovražniku. Nesmrtne slave so vredne zasluge sovjetskih vojakov in njihovih poveljnikov ter politični' delavcev vseh stopenj. Ro uničenju znatnega dela vojske v prvih mesecih vojne niso izgubili glave in so *e znali zopet organizirati, medtem ko so se borbe nadaljevale. Ustvarili in okrepili so, medtem ko se je vojna nadaljevala, krepko in junaško vojsko, ki ni le znala vzdržat. pritisk močnega in lokavega sovražnika, ampak je znala tega sovražnika tudi u-mčiti. Čudoviti podvigi stotin milijonov oseb na vzhodu in zahodu med borbo proti fašističnemu zavojevanju. ki ie Viselo nad nami, bodo ostali za stoletja in tisočletja v spominu hvaležnega človeštva. (Navdušeno ploskanje). Glavni delež in največja zasluga za zmagoviti^ zaključek vojne pripadata komunistični partiji, oboroženim silam Sovjetske zveze ter desetinam milijonov sovjetskih državljanov, vzgojenih po partiji. (Navdušeno in dolgotrajno p’oskanje). Tovariši, preidimo sedaj |k drugim dejstvom! Sovjetska zveza se po pravici smatra za vzor mnogonarodnostne države in sicer prav zaradi tega ker smo praktično zagotovili enakost in prijateljstvo mel vsemi narodi, ki živijo v okviru naše velike domovine. Zaradi tega so torej še bolj nezaslišana dejanja, ki si jih je izmislil Stalin in ki predstavljajo brutalno kršenje temeljnih načel Lenina o politiki sovjetske države do posameznih narodnosti. Tu mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih rojstnih krajev, skupaj z vsemi komunisti in komsomolci, brez vsake izjeme; takih deportacij niso velevali razlogi vojaškega značaja. In tako se je zgodilo že proti koncu leta 1943, ko je že prišlo na vseh frontah velike domovinske vojne _ do končnega preobrata položaja v korist Sovjetske zveze, da se je sklenila in tudi izvedla deportacija vseh Karača-jev z ozemlja, kjer so i_o tedaj živeli. V istem času. proti koncu decembra 1943, je zadela enaka usoda vse prebivalstvo avtonomne republike Kalmukov. V marcu 1944 e bil' deportirano vse čečensko in ingusko prebivalstvo in njih avtonomne republike so bile odpravljene. Aprila 1944 so bik vsi Balkari deportirani v kraje, ki so zelo oddaljeni od ozemlja Kabardinsko-Bal-karijske avtonomne republike. ki je bila preimenovana v avtbnomno kabardinsko republiko. Ukrajinci so lahko ušli »enaki usodi samo zaradi teg J, ker so preveč številni in ni bilo mogoče najti mesta, kamor bi jih deportirali-Ce bi bilo to mogoče, bi jih Stalin tudi deportiral, (Smeh in živahnost v dvorani). Ne samo marksist-leninist, temveč niti nobena oseba dobrega mišljenja ne more razumeti, kako je mogoče naprtiti krivdo celim narodom vključno starcem. ženskam, komunistom in komsomolcem za sovražno dejavnost ter izvajati nad njimi masovne represalije ler jih izročiti bedi in trpijenju zaradi sovražnih dejanj, ki so jih izvršili posamezniki ali neke skupine. Ro zaključku domovinske vojnp je sovjetski narod ponosen slavil veličastne zmage, ki jih je dosegel s tako težkimi žrtvami in strahovitimi napori. Država je zaživela obdobje političnega navdušenja. Partija je izšla iz vojne še bolj enotna Njeni kadri so bili prekaljeni in okrepljeni v plamenih vojne. V takih okoliščinah pač nihče ni mogel misliti na možnost komgiota v okviru same partije. In vendar je bilo prav v tem obdobju, ko je nastala tako imenovana ((leningrajska afera«. Kot .smo lahko dokazali, je bil ta primer «sfa-briciran«. Med tistimi, ki so čeprav nedolžni izgubili življenje, so iovariši Voznesen- prilašča narodom ski, Kuznecov, Rodionov, Popkov in drugi. Kot je znano .sta bila Voznesenski m Kuznecov inteligentna in važna voditelja, k: sta bila nekoč zelo blizu Stalina. Dovolj bo, če se spomnimo, da je Stalin imenoval Voznesenskega za prvega podpredsednika ministrskega sveta, medtem ko je bil Kuznecov izvoljen za predsednika centralnega komiteja. Ze ramo dejstvo, da je Stalin poveril Kuznecovu nadzorstvo nad organi državne varnpsti, dokazuje zaupanje, ki ga. je ugival • , Kako se je moglo zgoditi, da je bil takim osebam, pritisnjen pečat neprijateljev ljudstva 'n da so bili nato likvidirani? Dejstva dokazujejo, da je Bila tudi »ieningrajska afera« proizvod Stalinovega nasil-st.va nad partijskimi kadri. Ce bi bil v okviru central- generali, na katerih je slonela vsr teža poteka vojne, niso uspeli preobrniti položaja ter preiti k bolj gibčnim operacijam, ki so privedle do takojšnjih važnih sprememb na fronti v našo korist. Se bolj obžalovanja vredno je bilo dejstvo, da je Stalin po veliki zmagi nad sovražnikom, priborjeni po tako dragi ceni, začel obrekovati mnogo poveljnikov, ki so toliko prispevali it zmagi nad sovražnikom. Ni mogel namreč dopustiti možnosti, da bi se zasluge na fronti pripisovale komu drugemu, razen njemu. Stalina je strašno skrbelo, kako je Zukov ocenjen kot vojaški voditelj, in večkrat me je vprašal, kaj mislim o njem. Rekel sem mu; »Poznam Zukova že dolgo časa ter ga imam za odličnega generala ter dobrega vojaškega vodi-telja«. Po vojni pa je začel Stalin pripovedovati kup neumnosti o Zukovu ter med drugim dejal; «Vi hvalite Zukova, toda tega ne zasluži. Govori se. da je imel Zukov navado, da je pred vsako operacijo na fronti zagrabil prgišče zemlje, jo povohal ter nato izjavil: eLah-ko začnemo napad« ali pa: »Določeni operacijski načrt se ne more izvršiti«. Jaz sem tedaj dejal; uTovariš Stalin, ne vem, kdo si je izmislil to zgodbo, vem pa, da ni resnična«. Lahko da si jo je izmisli! Stalin sam. da bi tako kratil delež. Zukova in njegovih vojaških talentov. Na tem področju se je namreč Stalin zelo energično skušal napraviti popularen kot velik voditelj in ob raznih piiložnostih je hotel ljudstvu vtepsti misel, da se je treba za vse zmage Sovjetske zveze med veliko domovinsko vojno zahvaliti pogumu, hrabri pobudi in geniju Stalina in nikogar drugega. Tako kot Kryučk.. / (kozak, slaven zaradi svojih junaških podvigov proti Nemcem) je oblačil isto obleko sedmim osebam hkrati. (Živahnost v dvorani). slavo v celo nega. komiteja in politbiroja normalni položaj, bi se taka vprašanja proučevala po partijski praksi in ugotovila bi se vsa dejstva v zvezi z njimi: potem bi seveda ne prišlo do takih in podobnih afer. Povedati moramo tudi, da je postal po vojni položaj še bolj zapleten. Stalin je postal še bolj muhast in trmast, raz-dražljiv in Drutaien in že zlasti še bolj poln sumničenja. Njegov občutek preganjanja je dosegel neverjetne meje. Mnogi sodelavci so se pred' njegovimi očmi spremenili v »sovražnike Po vojni se je Stalin še bolj ločil od kolektivnega vodstva: vse je odločal on sam, ne da bi sploh upošteval osebe m stvari. S tem neverjetnim nagnjenjem k sumničenju se je na zvit način okoristil nizkoten provokator m podli sovraž- nik Beria, ki je uničil na tisoče komunistov in lojalnih sovjetskih državljanov. Dvig Voznesenskega in Kuznecova ga je vznemiril. Kot smo že dokazali, je bil prav Beria tisti, ki je «svetoval» Stalinu, da on in njegovi konfiden-ti »sfabricirajo« dokazni material, kot izjave in anonimna pisma sli vest. in govorice, ki Jih je treba razširiti. Centralni komite je pretresel to tako imenovano ((leningrajsko afero«; osebe, ki so bile po krivdi preganjane, so danes rehabilitirane, in zopet je bila priznana čast slavnim kadrom partije v Leningradu. Abukumov m drugi, ki so si izmislili vsi to zgodbo, so oili že sojeni, proces je bil v Leningradu in dobili so kazen, ki so jo zaslužili. Vsiljuje se vprašanje, kako da se zavedamo resnice te afere šele danes in zakaj se ni že prej. še za življenja Stalina kaj naredilo, da bi se preprečilo izguba nedolžnih življenj? To ni bilo mogoče, ker je Stalin osebno vodil »afero Voznesenski in Kuznecov«. Njuna usoda je bila torej zapečatena Isto dokazuje primer min-grelj.anske nacionalistične organizacije, o kateri se je govorilo, da obstaja v Georgiji. Kot je znano, je centralni komite KP Sovjet.sk** zveze v zvezi s tem primerom odobril v novembru 1951 in v marcu J952 resolucijo. Te resolucije so bile sprejete, ne da bi prej o njih razpravljal politbiro: Stalin jih je kar osebno narekoval. V njih so bile težke obtožbe proti zvestim komunistom. Na tem;!ju potvorjenih dokumentov se je dokazalo, da je v Georgiji obstajala neka umišljena nacionalistična organizacija, ki naj bi s po-moijo imperialističnih sil strmoglavila sovjetsko oblast v tej republiki. V Georgiji so aretirali precejšnje število pomembnih delavcev v oblastvenih organih in v partiji. Kakor se je dokazalo pozneje, je bil udar naperjen proti georgijski partijski organizaciji. Vemo, da so se pojavi krajevnega meščanskega nacionalizma pojavili od časa do časa v Georgiji, kot v mnogih drugih republikah; postavlja se vprašanje; ali je mogoče, da so s.e v razdobju, na katerega se nanašajo zgoraj omenjene resolucije, nacionalistične tendence tako močno razvile, da bi nastala nevarnost, da bi se Georgija odcepila od Sovjetske zveze in se priključila k Turčiji? (Živahnost in srnah v dvorani). To so seveda neumnosti. Nemogoče si je zamisliti, da bi take ideje mogle naleteti na podporo kogai koli; vsi poznajo gospodarski in kulturni razvoj, ki ga je Georgija dosegla pod sovjetskim režimom. Industrijska proizvodnja ge-orgijske republike presega danes 27-krat ono pred revolucijo. V Georgiji so zrasle številne industrije o katerih ni bilo pred revolucijo niti sledu: topilnice, petrolejske industrije, tovarne za izdelovanje strojev itd Nepismenost. ki je v piedrevolucio-narni Georgiji zajemala 78 odstotkov prebivalstva je že davno izginila. j jeva v Moskvo, so me pozvali, naj se zglasim pri Stalinu, ki mi je pokazal pismo, ki so ga pozneje poslali Titu, in me vprašal: »Si prebral to?« Ne da bi počakal moj odgovor, je dodal: «Da le mignem z mezincem in Tita ne bo več. On bo padel«. Drago smo plačali njegovo »miganje« z mezincem. Ta izjava je odražala Stalinovo megalomanijo; vendar pa je on tako ravnal: »Mignil bom z mezincem, in Kosjoru ne bo več; miglil bom spet z mezincem, in Postiševa in Hubarja ne bo več; mignil bom spet z mezincem, in izginili bodo Voznesenski, Kuznecov in mnogi drugi. To pa se ni zgodilo s Titom. Naj je Stalin še tako migal s svojim mezincem, in ne samo s tem, ampak z vsem, kar mu je bilo mogoče, Tito ni padel. Zakaj? Razlog je preprost; v tem sporu z jugoslovanskimi tovariši je imel Tito za seboj dr- žavo in ljudstvo, ki je šlo skozi trdo šolo borbe za svo-bedo in neodvisnost, ljudstvo, ki je povsem podpiralo svoj« voditelje. Morete ugotoviti kam nas je pripeljala Stalinova megalomanija. On je povsem izgubil stik s stvarnostjo in je kazal svoje sumničenje in svojo ošabnost ne le do oseb v Sovjetski zvezi, ampak tudi v odhošajih s strankami in državami. Podrobno smo proučili primer Jugoslavije in našli najprimernejšo rešitev, ki so jo odobrila ljudstva Sovjetske zveze in Jugoslavije, kakor tudi delovne množice vseh ljudskih demokracij in vse napredno človeštvo. Odstranitev teh nenormalnih odno-šajev z Jugoslavijo smo izvršili v interesu celotnega socialističnega tabora, v interesu krepitve miru v svetu. Spomnimo se tudi «Zadeve o zaroti zdravnikov« (Živahnost v dvorani). «Afera» zdravnikov V resnici ni bilo nikoli nobene «afere». če izvzamemo izjavo zdravnice Timašukove. na katero so najbrž vplivali ali pa jo prisilili, da je podlegla ukazom nekoga (konec koncev je bila zdravnica neuradna sodelavka organov državne varnosti) tek da je pisala Stalinu pismo, v katerem je izjavila, da so zdravniki predpisovali bolnikom zdravljenje po takšnih metodah, ki so bile i.o njenem mnenju ne-prikladne. Takšno pismo je bilo za Stalina dovolj, da je tako sklepal, da je obstajala v Sovjetski zvezi zarota zdravnikov. Ukazal je. naj aretirajo skupino uglednih sovjetskih specialistov in je osebno predpisal potek preiskave in metode. po katerih naj bi zasliševali aretirance. Predpisal je. naj akademika Vinogradova uklenejo in naj nekega drugega pretepajo. Na našem kon. giesu je navzoč, kot bivši minister za državno varnost, tovariš lgnatjev. Stalin mu je rekel osorno: «Ce ne dosežeš priznanja zdravnikov, boš izgubil glavo«. (Hrup v dvo-lani). Stalin je osebno poklical sodnika, ki mu je bila poverjena preiskava, dal mu je smernice in mu je svetoval, kakšne preiskovalne metode na.i uporablja. Te metode so bile kaj preproste: pretepati, pietepati in še pretepati. Kmalu za aretacijo zdravni- Spor z Jugo Kako bi mogli Georgijci, po primerjavi pogojev ki obstajajo v njihovi republiki in trdim položajen. delovnih množic v Turčiji, težiti k združitvi s to državo? teta 1955 je Georgija proizvedla 18-krat večjo količino jekla na osebo, kot Turčija. Ona proizvaja devetkrat več električne energije na osebo, kot Turčija. Na temelju ljudskega štetja iz leta 1950 zajema nepismenost 05 odstotkov moškega turškega prebivalstva in 80 odstotkov ženskega. Georgija ima 19 višjih šol z 39.000 študenti. Ta številka presega osemkrat ustrezne podatke o Turčiji (na vsakih tisoč prebivalcev). Blagostanje delovnega ljudstva se je v Georgiji ogromno povečalo pod sovjetskim režimom. Očitno je, da z razvojem gospodarstva in kulture in s krepitvijo socialistične zavesti med delovnimi množicami, izginjajo viri, iz katerih more črpati svojo- moč buržoazni nacionalizem. Kakor se je moglo ugotoviti, ni ’ obstajala v Georgiji nikakršna nacionalistična organizacija in tisoči oseb so postali žrtev nasilja in nezakonitosti! Vse to se je dogodilo pod « genialnim« vodstvom Stalina «velikega sinu georgijskega naroda«, kakor so ga imenovali njegovi so-rojaki. (Eivahno'* v dvorani). Nesramna Stalinova trma se ni pokazala le pri odločitvah, ki so se nanašale na deželi), ampak tudi v mednarodnih odnošajih Sovjetske zveze. Julijski plenum centralnega komiteja je proučil v podrob- nostih razloge, ki so povzročili konflikt z Jugoslavijo. Tudi v tem je imel Stalin svoj sramotni delež. «Jugoslo-vanska zadeva« ni vsebovala vprašanj, ki jih ne bi mogli rešiti v partijskih diskusijah med tovariši. Ni bilo važnih elementov, da bi »zadevo« na. pihnili; povsem je bilo možno preprečiti prekinitev od-nošajev med obema deželama. To seveda ne pomeni, da j jugoslovanski voditelji ne bi bili napravili napak ali pomanjkljivosti. Take napake in take pomanjkljivosti pa je Stalin strahotno napihnil, kar je- privedlo do prekinitve od-nošajev s prijateljsko deželo. V spominu so mi prvi dnevi, ko so začeli umetno napihovati spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Nekega dne, ko sem se vračal iz Ki- kov smo člani politbiroja pre. jeli dokumente, ki so vsebovali-priznanja zdravnikov. Potem ko so bili ti dokumenti razdeljeni, nam je Stalin dejal' ((Slepi ste kakor komaj rojene mačke; kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo mene? Dr-Zava bi propadla, ker ne zrn-le spoznati sovražnikov«. Ta primer so obravnavali tako, da ni mogel nihče kontrolirati dejstev, na katere se je preiskava opirala. Niti ni bilo mogoče preveriti teh dejstev s tem, da bi navezali stike s tistimi, ki so izjavili, da so krivi. Na vsak način pa smo razumeli, da ie bil primer aretiranih zdravnikov dvomljiv. Poznali smo nekatere osebno, ker so nas zdravili. Ko smo proučili »primer« po Stalinovi smrti, sme ugotovili, da je bil «sl'abriciran» od začetka do konca Ta sramotni »primer« je u-metno skonstruiral Stalin; toda ni imel več dovolj časa na razpolago, da bi ga uresničil do kraja (v roku, ki si ga je zamislil) in samo zato so zdravniki še živi. Bili so popolnoma lehabilitiram in sedaj delajo v istih krajih, kjer so delali prej, ter zdravijo važne osebnosti, vštevši člane vlade. Ti zdravniki uživajo naše popolno zaupanje ter opravljajo svoje naloge pdšteno, kakor so jih tudi prej. Vloga N. Bulganin v razgovoru s tovarišem Tilom. Pri organiziranju raznih u-mazanih .n stramotnih (fjiri-merov« je imel nizkotno vlogo strupen sovražnik naše partije, agent tuje vohunske službe, Berja, ki si je znal pridobiti zaupanje Stalina. Kako si je mogel ta provokator pridobiti v partiji in državi tak poiožaj, da je postal prvi podpredsednik vlade Sovjetske zveze in član .politbiroja centralnega komiteja? Ugotavljeno je bilo, da je ta lopov prispel na oblast preko ogromnega števila trunel. Aii so obstajali znaki, ki bi omogočili ugotovitev, da i je Berja sovražnik partije? Da, obstajali so. Ze leta 1937 je na nekem plenumu centralnega nomiteja bivši ljudski komisar za zdravstvo, Kaminski. izjavil, da Berja dela za vohunsko službo Mussavat, toda komaj se je plenum končal, so Kaminskega aretirali in i ustrelili. Ali je Stalin proučil izjave Kaminskega? Ne, ker je veroval v Berjo in to je bilo dovolj. Ce je Stalin zaupal v neko stvar ali v nekoga, m smel nihče izraziti nasprotnega mnenja. Kdorkoli bi si upal izrazit, nasprotno mnenje, bi ga doletela enaka usoda, kot Kaminskega. Bili so tudi drugi znaki. Izjava, ki jo je dal tovariš Snegov centralnemu komiteju partije je zanimiva (pripominjamo, da so tudi tovariša Snegova rehabilitirali pred kratkim, potem ko je preživel 17 let v ječah). Snegov piše v svoji izjavi takole: «Kdr se tiče rehabilitacije, i ki je bila predlagana za bivše, ga člana centralnega komiteja Kartvelišvilija l.uvrentijeva, sem izročil v roke predstavnika komiteja za državno var. nost podrobno pričanje glede vloge Berje v razvoju pri-! mera Kartvelišvilija in glede j zločinskih nagibov, ki so ga I pri tem vodili. Po mojem mnenju je nuj- j no, da spomnim na važno dej-i stvo, ki ie povezano s tem I primerom ter da ga sporočim | centralnemu komiteju, ker | sem menil, da ni primerno | vključiti ga med dokumente | preiskave. 30. avgusta 19.71 je Kart ve-lišvili na neki seji organizacijskega urada centralnega komiteja KPSZ predložil neko ] poročilo. Bili so navzoči vsi i elani omenjenega izvršnega ! odbora; izmed vseh sem ostal 1 živ samo jaz. Na tem zase-. dunju je Alahu po svojem govoru predložil resolucijo, j nn podlagi Katere naj bi bilo ] tajništvo transkavkaškega od- 1 bora sestavljeno takole: prvi I tajnik Kartvehšviti; drugi I tajnik Berja (takrat je bilo1 Berje vo ime prvič omenjeno v zvezi z njegovo kandidaturo na neko funkcijo v partiji). Kartnclišvili je odgovoril, da dobro pozna Berjo ter da zato odločno odklanja, da bi sodeloval z njim. Stalin je predlagal, naj se stvar reši kasneje v teku zasedanja. Dva dni kasneje so sprejeli sklep, da se Berji zaupa funkcija v partiji ter naj se Kartvelišvili izžene iz Trans-kavkazije. To lahko potrdita tovariša Mikojan in Kagano-vi i, ki sta bila naozoča na tem zasedanju. Znano je bilo. da so bili odnos imed kartvelišvilijem in Berjo slabi, Ti odnosi so izvirali iz časov, ko je tovariš Sergo (vzdevek, s katerim so imenovali Ordžini-kidzeja) deloval v Transkav-kaziji; Kartvelišvili mu je bil najbližji. Slabi odnosi s Kartvelišvilijem so napeljali Berjo k temu, da je konstruiral proti njemu '(primer«. Značilno je, da je bil v tem »primeru« Kartvelišvili obtožen terorističnega dejanja proti Berji. Obtožnica proti Berji vsebuje opis zločinov, ki jih je zakrivil. Nekatere elemente je treba vsekakor omeniti, kajti možno je, da niso vsi delegati tega kongresa brali tega dokumenta. Želim spomniti na surove sklepe Berje v primerih Kedrova, Golubjeva in Golubjeve krušne matere Ba-turine. Vse te osebe so želele obvestiti centralni komite o izdajalskem delovanju Berje. Ustrelili so jih brez procesa in sodba je bila izdana po izvršenem dejstvu, to je po ustrelitvi. Zadeva Kedrov Glejte, Kaj je star komU-■ n st, tovariš Kedrov, pisal centralnemu komiteju preko tovariša Andrejeva (ki je bil tedaj tajnik komiteja): skrosim tvoje pomoči iz temne celice jeze Lejortorski. Naj tvoja ušesa čujejo moj grozni Krik; ne ostani zanj gluh; vzemi me pod svojo zu. ato. posi.rdi, te prosim, da i.gine mora zasliševanj ter da se doka-e, *ua gre za popolno zmoto. Sem nedolžen človek, ki trpi. Verjemi mi rotim te! Ca« bo dokazat resnico. Nisem agent provokator carske Obrane. Nisem vohun, nisem elan protisovjetske organizacije, kakor me obtožujejo na podiugi ovadb. N.sem niti zakrivil drugih zločinov proti partiji ni vladi. Bern star boljše vik, brez rt ladeza. Sem se skoraj 40 let boril v vrstah partije za blaginjo m uspeh naroda. Danes, ko mi je 62 let, mi preiskovalni sodniki grozijo s še hujšimi fizičnimi prisilnimi metodami, ki so krooloč-ne ih ponižujoče. Niso vet sposobni, da bi sc zavedli svoje zmote ler da bi priznali, da je njihovo ravnanje nezakonito in nedopustno. Zato skušajo opravičiti to ravnanje s tem, da me opisujejo kot. zakrknjenega m blaznega sovražnika lir zahtevajo proti meni uedVio hujše ukrepe. Povej partiji, da sem nedolžen in da ne mor c prav nič spremeniti, niti na pragu smrti, zvestega sina partije v sovrai. nika. m*. HASANOVI ic trnov; nmm"ff umov 2NUKOV PtilVUVftiN It« A MIN jasHOlAHj VOftrtSCUOV ©GlIATTl SCOCCiMAIgi nsrmm mm* Za ponovno uveljavljanje leninističnih načel «Kratka bi T.amt ni nobene;ja izhoda. Ne morem se izogniti novim hujšim udarcem, ki mi grozijo. Toda vse ima neko mejo. Moje mučenje t je doseglo višek. Moje zdravje je uničeno moja moč in energija izginjata. Konec se bliža. Kaj je lahko bolj strahotnega za poštenega človeka, kot da umre v sovjetski ječi z ob- tožbo, da je izdajalec domovine? Kako je vse to strahotno! Neizrekljiva žalost m grenkoba mi stiskata srce. Ne! Ne! Se ne bo zgodilo — vpijem — to se ne bo moglo zgoditi! Niti partija, niti sovjetska vlada, niti ljudski komisar Berja ne bodo dovolili, da se izvrši tukšna kruta in nepopravljiva krivica. Sem trdno prepričan, da bi bilo mogoče, da bi z mirno in objektivno proučitvijo, brez krikov in obsedencev, brez izbruhov jeze m strahotnih mučenj bilo lahko dokazati sramotnost obtožb. Popolnoma zaupam v zmago resnice m pravice, Zaupa m, zaupam!» Vojaški kolegij je smatral tovariša Kedrova za nedolžnega; kljub temu so ga na ukaz Berje ustrelili. (Ogorčenje v dvorano. Berja je tudi kruto ravnal z družino tovariša Ordžim-kidzeja. Zakaj? Ker je ta »kušal preprečiti, da bi tlerja uresničil svoje sramotne na-1 črte. Berja je odstranil s ! svoje poti vse ljudi, ki bi I mu lahko ovirali njegovo de-' javnost. Ordžinikidze je bil vedno Berjev nasprotnik >n ni tega skrival Stalinu. Namesto, da oi proučil zadevo, in sprejel primerne ukrepe, je Stalin dopustil, da so likvidirali Ordžinikidzejevega brata ter je njega samega tako zagrenil, da ga je prisilil k samomoru. (Ogorčenje v dvorani). Takšen je bil Berja. Centralni komite partije je razkrinkal BerjO po Stalinovi smrti. Po posebno natančnem procesu so ugotovili, da je Berja izvršil res strahotne zločine in so ga zato ustrelili. Nastaja vprašanje; zakaj niso berje, ki je likvidiral na deset tisoče partijskih delavcev in elanov sovjetov, raz. krinkali za časa Stalinovega življenja? Niso ga razkrinkali prej, ker se je znal zelo spretno okriščati s Stalinovo šibkostjo: s tem, da je v njem podžigal sumničenja, mu je pomagal pri vsem ter hkrati deloval z njegovo podporo. Tovariši, kult osebnosti je zadobil tako strahoten obseg v prvi vrsti zato, ker je Stalin sam, poslužujoč se vseh mogočih sredstev, omogočal čaščenje svoje osebe. To potrjujejo številna dejstva. Eden najbolj značilnih primerov Stalinove lastne slave in slehernega pomanjkanja najosnovnejše skromnosti v njem je izdaja njegove «kratk« biografije«, ki je bila objav-lienja 1. 1948. Ta knjigi je izraz najbolj nebrzdanega hvaljenja, primer, kako se človek spremeni v božanstvo, kako se iz njega napravi nezmotljiv modrec, »naivecn voditelj«, »vzvišen strateg vseh časov in vseh narodov«. Skratka, m bilo mogoče najti drugih besed, s katerimi bi dvignili fatalma do zvezda Ni nam treba tu navajati primere o neokusnih hvaiah, katerih je ta knjiga polna. Dovolj je dodati, da jih je vse odobril in osebno pregledal Stalin in da je nekatere lastnoročno dodal v korekturah knjige. Kaj je Stalin v bistvu hotel pisati v tej knjigi? Ali je morda hotel ohladiti vnemo tistih častilcev, ki so bili sestavili njegovo «kratko biografijo?« Ne! Nasprotno, označil je tista mesta, kjer so se mu zdele hvale njegovega dela nezadostne. Evo vam nekaterih stavkov, ki opisujejo Malinovo delovanje in ki jih je lastnoročno aodal: »V te j oorbi proti skeptikom in odpovedovalcem, pristašem Trockega, Zinovjeva. bunur\na m j\umenjeva, se je dokončno strnilo, po Leninovi smrti, tisio vodilno jedro partije... ki je dvignilo veliko zastavo Lenina, zoralo partijo onfog Leninovih naukov in je vodilo sovjetsko ljudstvo po veliki poti industrializacije dežele in kolenliviza-cije Kmečkega gospodarstva. Voditelj tega jedra in vodilna sitd partije in države je bil tovariš Malin« To je pisal Stalin o samem »ebl. lu le se uodal: «Leprav je izvrševal svojo nalogo voditelja partije in ljudstva z veiiko sposobnostjo m je užival Ure*poVJjgo podporo vsega sovjetskega ljudstva. ni btalm nikoli uovoiil, da bi se njegovo delo okužilo z najmanjšo senco niceroumosti, domišljavosti ali lastne hvalen. Kje in kdaj se je videlo kasega voditelja, da bi se hvalil na tak način? Ali je to vredno političnega voditelja marksisticne-lemnistiene soie? Ne. brav pioti temu sta Marx in biigels zavzela odločno stališče, in vse to ie odločno obsodi tudi Vladimir Ilič Lenin V prvotnem besedilu njegove knjige je bil sledeči stavek: »Malin je današnji Lemn.jt Ta izraz se je zdel btalinu prešibak, tako da ga je lastnoročno spremenil takole: »Stalin je vreden na- daljevalec Leninovega dela, — kakor se govori v naši pur.. Lji — Stalin je današnji Lenin.« Vidite, kako je bil koncept dobro formuliran, ne po ljudstvu, pač pa iyi Stalinu samem. I ahko bi navajali številne druge tovrstne ocene lastnega poveličevanji, ki so bile vključene v prvotnv besedilo iste knjige s Stalinovo pisavo. S posebno velikodušnostjo si Stalin deli hvale v zvezi s svojim vojaškim genijem, s svojim strateškim talentom. Navedel vam bom še en stavek, ki ga je vnesel Stalin glede Stalinovega vojaškega genija: »Najbolj napredna sovjetska vojaška znanost je dobila nov zalet — piše Stalin — po zaslugi tovariša Stalina. Tovariš Stalin je izdelal teorijo stalno delujočih čini-teljev, ki odločaju izid vojn, aktivne obrambe, ter zakone proti-ofenzive m ofenzive, sodelovali ja vseh organov in vseh vrst orožja v moderni vojni, funkcije velikih oklepnih množic in letalskih sil v moderni vojni in topništva kot najmogočnejšega med orožji. V raznih fazah vojne je Stalinov genij našel pravilne rešitve, ki so upoštevale vse elemente položaja.« (Reakcija v dvorani). In Stalin je dalje pisal: ((Stalinov vojaški genij se je pokazal tako v obrambi, kakor v napadu. Genij tovariša Stalina mu je omogočil, da je uganil načrte sovražnika I in jih onemogočil Bitke v katerih je tovariš Stalin vodil sovjetsko vojsko, so izvrstni primeri operativne vojaške umetnosti.» Na ta način je bil Stalin hvaljen kot strateg. In kdo je to delal? Stalin sam, ne kot strateg, pač pa kot avtor in revizor, kot eden glavnih ustvarjalcev te čaščenja polne biografije. To, tovariši, je stvarnost. Morali bi celo reči sramotna stvarnost. In zopet drug element, vzet iz iste Stalinove «Kratke biografije«. Kakor je znano, je »Kratko zgodovino VKP (b)» napisala komisija centralnega komiteja partije. Ta knjiga, med drugim rečeno, je bila tudi prevlečena s kultom osebnosti in jo je sestavila i določena skupina piscev. To dejstvo se obrazložuje s sledečimi besedami v prvotnem besedilu «Kratke Stalinove biografije«; »Posebna komisija centralnega komiteja VKP (b), pod vodstvom tovariša Stalina in z njegovim osebnim aktiv mm sodelovanjem, je pripra. vila «Kratko zgodovino Komunistične partije SZ (b).» Toda tudi ta stavek ni zadovoljil Stalina: nadomestil ga je v dokončnem besedilu »Kratke Biografije« s sledečim stavkom: »Leta 1938 je izšla knjiga »Zgodovina VKP (b), kratek tečaj«, ki ga je napisal tovariš Stalin in ga je odobrila komisija centralnega komiteja VKP (b).» Ali je potrebno še kaj dodajati? (Živahnost v dvorani). Kakor vidite, je presenetljiva metamorfoza spremenila delo, ki ga je ustvarila skupina, v knjigo, ki jo je napisal Stalin. Ni potrebno povedati, kako in čemu je prišlo do te metamorfoze. Sedaj nam prihaja na misel umestno vprašanje. Ce je Stalin avtor te knjige, čemu je čutil potrebo tako hvaliti Sta. linovo osebo in spremeniti vse zgodovinsko razdobje naše slavne Komunistične partije po oktobrski revoluciji izključno v stvaritev ((Stalinovega genija«? Ali ta knjiga primerno osvetljuje napore partije za socialistično preobrazbo dežele, za zgraditev socialistične družbe, za industrializacijo in kolektivizacijo dežele, in tudi druge korake, ki jih je storila partija, da je napredovala orez odklonov po poti, ki jo je zaČTtal Lenin? V resnici govori knjiga predvsem o Stalinu, o njegovih govorih, o njegovih poročilih. Vse, mo enega piščanca več, da bi Lenin govori na II. zasedanju Kominterne njegovim imenom. In ko Stalin sam zatrjuje, da je osebno napisal ((Kratko zgodovino VKP (b)», nas mora to, če drugega ne, vsaj presenečati. Ali more marksist-leninist na tak način pisati o samem sebi. dvigati svojo osebo do zvezd? Oglejmo si tudi vprašanje Stalinovih nagrad (razgibanost v dvorani). Niti carji niso ustanovili nagrad, ki bi nosile njihovo ime. Stalinova meg Stalin je med drugim izbral besedilo državne himne Sovjetske zveze, ki ne vsebuje niti ene besede o komunistični partiji, toda vendarle vsebuje sledečo hvalo Stalina, ki ji ni para: «Stalin nas je vzgajal o zvestobi do ljudstva, on nas je navajal k velikim naporom in podvigom«. V teh verzih himne se vsa vzgojevalna vodilna in navdi-hovalna dejavnost velike Leninove partije pripisuje Stalinu. To seveda je očiten odklon od marksizma-leninizma, očitna degradacija in razvrednotenje funkcije partije. V vašo informacijo moramo dodati da je prezidij centralnega komiteja že odobril resolucijo, ki se tiče sestave novega besedila himne, ki naj izraža funkcijo ljudstva in funkcijo partije (dolgotrajni in burni aplavzi). Ali so se morda brez Stalinove vednosti številna od največjih podjetij in mest posvetila njegovemu imenu? Ali so se morda brez njegove vednosti postavili spomeniki Stalinu, ti «mavzoleji za živega«, v vsej državi? Dejstvo je, da je Stalin sam 2. julija 1951 podpisal resolucijo ministrskega sveta ZSSR, ki se je nanašala na zgraditev o-gromnega spomenika Stalinu ob kanalu Volga-Don; 4. septembra istega leta je Stalin izdal ukaz za dobavo 33 ton* bakra za zgraditev tega o-gromnega spomenika. Vsi, ki so obiskali področje Stalingrada, so prav gotovo videli o-gromen spomenik, ki se postavlja, in to v kraju, ki je zelo malo obiskan. Ogromni zneski denarja so se potrošili za njegovo zgraditev, medtem ko Je prebivalstvo tamkajšnjega področja živelo od konca vojne v kočah. Presodite vi sami, ali je Stalin imel prav, ko >je v svoji biografiji pisal: «... ni se dovolila... niti senca domišljavosti, ponosa ali lastnega poveličevanja«. Hkrati je Stalin nudil dokaz pomanjkanja spoštovanja do Leninovega spomina. Ni slučaj, da kljub sklepu, ki je bi: sprejet pred 30 leti, da se zgradi kot spomenik Vladi-miru Iliču palača sovjetov, se ta palača ni nikoli zgradila, njeno graditev so vedno odlagali in končno je načrt padel v pozabo. Ne moremo si kaj, da ne bi omenili resolucije sovjetske vlade od 14. avgusta 1925. kj se tiče ((ustanovitve Leninovih nagrad za vzgojno delovanje«, To resolucijo je objavil tisk, toda do danes ni Leninovih nagrad. In tudi to bi se moralo popraviti (Hrupni, dolgotrajni aplavzi). Med Stalinovim življenjem so se zaradi znanih metod, ki sem jih omenil in zaradi opisovanja dejstev, na kakršno naletimo na primer v »Kratki biografiji« Stalina, so se vsi dogodki razlagali kakor da bi Lenin imel samo postransko vlogo celo med oktobrsko socialistično revolucijo. V mnogih filmih in v mnogih literarnih delih se je Leninova figura prikazovala netočno in se na nedopusten način podcenjevala. StaLnu je še posebno ugajal film ((Nepozabno leto 1919», v katerem se on vidi na stopnici oklepnega vlaka in v katerem je on praktično premagal sovražnika z lastnim mečem Dobro bi Silo, če bi naš dragi prijateli Kliment Jefremovič (Vorošilov: n- ur.) našel potreben pogum, da bi pisal resnico o Stalinu, Konec koncev on dobro ve, na kakšen način se je Stalin boril. Težko bo za tovariša Vorošilova za četi to delo, toda dobro bi bilo, da bi ga začel. Vsi ga bodo odobravali, med ljudstvom in v partiji. In tudi njegovi vnuki mu bodo za to hvaležni (Dolgotrajni aplavzi). Ko se je govorilo o dogod- kih oktobrske revolucije in o državljanski vojni, se je ustvarjal vtis. da je Stalin tu vedno imel glavno vlogo, kakor da bi bil povsod in vedno Stalin svetoval Leninu, kaj napraviti in kako napraviti. Vendar pa to pomeni obrekovati Lenina (Dolgotrajni aplavzi). Verjetno ne grešim proti resnici, če piavim, da je 99 odstotkov od tistih, ki so tu navzoči, malo slišalo govoriti in malo vedelo o Stalinu pred letom 1924, medtem ko je bil Lenin znan vsem. je bil dobro znan vsej partiji, vsemu narodu, od otrok do starcev (Hrupni dolgotrajni a-plavzi). Vse to je treba revidirati zato da bodo zgodovina, literatura in umetnost primerno osvetlile vlogo Lenina in velike pridobitve naše Komunistične partije in sovjetskega ljudstva, ustvarjajočega ljudstva (Aplavzi). * A * Tovariši! Zaradi kulta osebnosti so se uvedla zgrešena načela v delu partije in v gospodarski dejavnosti; ta kult je povzročil kršitve določb notranje partijske demokracije in sovjetov, brezplodno upravo, vsakovrstne odklone, zakrinkanje pomanjkljivosti in olepševanje stvarnosti. naši državi so začeli mrgoleti častilci 'ih specialisti lažnega optimizma in prevare. Poleg tega ne bi smeli pozabiti, da so zaradi številnih aretacij predstavnikov partije, sovjetov in gospodarskih organov mnogi delavci postali negotovi glede svojega delovanja, kazali so pretirano previdnost, čutili so bojazen pred vsem, kar je bilo novega, začeli so se bati lastne sence 'in so kazali manj pobude v svojem delu. Oglejmo si na primer resolucije partije in sovjetov. Pripravljene so bile na podlagi določenih vzorcev, pogostoma ne da bi se upoštevalo dejansko stanje. Ta sistem se je tako razširil, da so se delavci partije tudi na sestankih manjše važnosti navadili brati že pripravljena besedila. Vse to je povzročilo nevarnost, da se da izključno formalen značaj delu partije in sovjetov in da se zbirokratizira ves aparat. Odpor Stalina, da bi upošteval stvarnost življenja, in dejstvo, da on ni poznal pravega položaja na podeželju, lahko osvetlijo njegove direktive za poljedelstvo. Vsi tisti, ki so se tudi površno zanimali za položaj v državi, so videli kako težaven je bil položaj na poljedelskem sektorju, toda Stalin ni tega nikoli opazil. Toda mi mu nismo o tem govorili? Da, govorili smo mu o tem. toda on nas ni poslušal. Cemp? Ker Stabn ni hotel nikoli nikamor iti, ni se sestajal z delavci mest in kolhozov in ni nikoli poznal pravega položaja v pokrajinah. Poznal je deželo in polie-delski položaj samo na podlagi dokumentarnih filmov. In ti dokumentarni filmi so zakrinkali in olepšali dejansko stanje na poljedelskem sektorju. Mislite si, kaj je to pomenilo. Seveda, Vj milijard rubljev je znesen, gj ga de-' lavci kolhoza niso izkupili iz vseh proizvodov, ki so jih prodali vladi. Leta 1952 so na primer kolhozi in delavci kolhozov dobili 26 280.000.000 rubljev za vse proizvode, ki so jih izročili in prodali vladi. Ali se je morda Stalinovo stališče oslanjalo na tako dejstvo? Seveda ne. V takih primerih ga številke in podatki niso zanimali. Ce je Stalin kako stvar rekel, ni mogla biti drugače, kot da je bila pravilna: konec koncev je bil on «genij» m geniju ni potrebno delati račune. Dovolj mu je pogled, da takoj lahko reče, kaj ie treba napraviti. Ko on izreče svoje mnenje, ga morajo vsi ponoviti in občudovati njegovo modrost. Ali je morda bil predlog za zvišanje kmetijskih davkov za 40 milijard rubljev pameten? Ne, absolutno ne, ker predlog ni temeljil na dejanski ocenitvi položaja, pač pa samo na sanjavosti o-sebe, ki se je docela ločila od stvarnosti. Sedaj se polagoma rešujemo težkega položaja na kmetijskem področju. Govori delegatov kongresa so nam vsi dobrodošli; smo zadovoljni, da mnogi delegati vprašajo za besedo, da obstajajo ugodni pogoji za izvedbo 6. petletnega načrta za razvoj zootehničnega bogastva. In to ne v petih, ampak v dveh ali treh leti. Prepričani smo, da bodo cilji novega petletnega načrta srečno doseženi. (Dolgotrajno ploskanje). Tovariši! Ce danes tako ostro kritiziramo kult osebnosti, ki je bil tako razširjen ko je bil Stalin živ in če govorimo o mnogih negativnih pojavih, ki jih je ta. duhu marksizma-leninizma tako tuji kult, povzročil, se bodo lahko mnoge osebe vprašale: Kako se je moglo to zgoditi? Stalin Je bil 30 let na čelu partije in države in so bile v tem času dosežene mnoge zmage. Je morda mogoče zanikati vse to? Po mojem mnenju, to vprašanje lahko tako postavljajo sami tisti, ki jih je kult osebnosti neozdravljivo zaslepil in hipnotiziral, samo tisti, ki ne razumejo vsebine revolucije in sovjetske države, samo tisti, ki ne znajo le-ninittično razumeti vloge partije in naroda v razvoju sovjetske ,. družbe. Socialistično revolucijo sta izvedla delavski ražred in kmečki proletarjat z delno podporo kmečkega srednjega sloia. Revolucija je bila dosežena pod vodstvom boljše-viške partije. Velika zasluga Lenina je bila v tem, da je ustvaril veliko partijo delavskega razreda. Lenin je bil velik tolmač marksizma in zakonov socialnega in znanstvenega razvoja proletarske zmage v borbi proti kapitalizmu. Hkrati pa je utrdil partijo v težki revolucionarni borbi ljudskih množic. V tej borbi je partija nenehno branila interese naroda in je postala sposobna voditeljica delavskih množic na oblasti, do ustanovitve prve socialistične države. Vi se gotovo spominjate modrih Leninovih besed, ko je dejal, da je sovjetska država močna zato, ker se množice zavedajo dejstva, da zgodovino ustvarjajo milijoni, desetine milijonov ljudi. Dosegli smo naše zmage zahvaljujoč se organizativni aktivnosti partije, mnogim pokrajinskim organizacijam in žrtvam, ki jih je doprinesla naša velika nacija. Te zmage so rezultat velikega skupnega napora in aktivnosti celotne nacije in partije, te zmage niso v nobenem primeru sad Stalinove dejavnosti, kot se je to hotelo prikazati za časa kulta osebnosti. Nadin Stalinovega ovira za raz roj Ločil se je od ljudstva Mnogi filmi so namreč opisovali življenje kolhozov na tak način, da se je tam videla miza kmetov, kako se upogiba pod težo puranov, in rac. In očitno je Stalin mislil, da so stvari dejansko take. Vladimir Ilič Lenin je gledal na življenje na drugačen način; bil je vedno v tesnem stiku z ljudstvom, imel je navado sprejemati delegate kmetov in pogostoma je govoril na zborovanjih v tovarnah, imel je navado obiskovati vasi in govoriti neposredno s kmeti. Stalip se je ločil od ljudstva in ni nikoli šel nikamor. In to je trajalo desetletja. Zadnji krat, ko je obiskal neko vas, je bilo januarja 1928, ko je šel v Sibirijo zaradi obveznega oddajanja žita. Na kakšen način naj bi torej mo. gel poznati položaj v posameznih deželah? In ko so mu nekoč med neko diskusijo rekli, da je položaj težaven in da je, na deželi, še posebno težaven na sektorju živinoreje in pridobivanja mesa, se je ustanovila komisija z nalogo, da sestavi resolucijo pod naslovom ((Sredstva za nadaljnji razvoj živinoreje v kolhozih in sov-hozih«, Mi smo pripravili tak načrt. Seveda niso naši predlogi v tedanji dobi vsebovali vseh možnosti, vendar smo začrtali nekatere direktive, ki naj bi pospešile živinorejo v kolhozih in sovhozih. Predlagali smo tudi zvišanje cen teh proizvodov, zato da se ustvari materialna spodbuda, ki bi spodbujala delavce v kolhozih, v MTS in v sovhozih, da povečajo živinorejo. Toda naš načrt ni bil sprejet in februarja 1953 je bil dokončno zavržen. Se več: pri pregledovanju tega načrta je Stalin predlagal, naj se zvišajo za 40 milijard rubljev davki, ki jih plačujejo kolhozi in delavci kolhozov — Po njegovem mnenju so kmetje dobro živeli in vsakemu kolhozniku naj bi bilo dovolj prodati samo enega piščanca ve, da bi se plačal celoten znesek davka. Ce hočemo na to vprašanje gledati kot marksisti in leninisti, potem moramo odločno izjaviti, da je predstavljalo vodstvo, ki ga je Stalin v svojih poslednjih letih življenja uvedel, resno zapreko na poti sovjetskega socialnega razvoja. Stalin je mnogokrat mesece in mesece zanemarjal izredno važna vprašanja partijskega in državnega življenja, ki jih ni bilo mogoče odložiti. Pod Stalinovo vlado so bili mnogokrat naši miroljubni .odnosi z drugimi državami ogroženi, ker so odločitve, ki jih je sprejela ena sama oseba lahko škodovale in so nam tudi mnogokrat povzročile hude nevšečnosti V teh poslednjih letih, ko smo uspeli osvoboditi se tega škodljivega kulta osebnosti in smo podvzeli razne ustrezne ukrepe tako na notranjem, kot tudi na zunanjepolitčnem področju, je vsak lahko ugotovil. kako so se pred njegovimi očmi naše dejavnosti pomnoževale, kako se ie ustvarjalna dejavnost velikih delavskih množic ugodno razvijala, kako je vse to ugodno vplivalo na gospodarski in kulturni razvoj. (Ploskanje). Nekateri tovariši bi nas lahko vprašali; Kje so bili tedaj člani politibiroja .n centralnega komiteja? Zakaj se niso takoj izjavili proti kultu osebnosti? In zakaj se vse to dela šele danes? Predvsem moramo imeti pred očmi, da so člani politbiroja gledali na ta vprašanja drugače in v drugačnih razmerah. V začetku so mnogi od njih aktivno podpirali Stalina, ker je bil eden najboljših marksistov. Njegova logika, njegova energija in njegova moč so znatno vplivali na partijske kadre in na partijsko dejavnost. Znano je, da se je Stalin takoj po Leninovi smrti aktivno boril za leninizem, proti sovražnikom leninistične teorije in proti odklonom. Glede leninistične teorije je partija pod vodstvom centralnega komiteja začela z obširno industrializacijo, kmetijsko kolektivizacijo in kulturno revolucijo socialistične dežele. V tistem času si je Stalin pridobil veliko priznanje, simpatije in podporo. Partija pa se je morala boriti prot, tistim, ki so hoteli spraviti državo izven pravilne leninistične poti: boriti se je morala proti trockistom, Zinovjevim pristašem, desničarskim odpadnikom in meščanskim nacionalistom. Ta borba je bila neogibno potrebna. Kasneje pa se je Stalin, izkoriščajoč svojo oblast, začel boriti proti znamenitim partijskim in državnim voditeljem ter je začel uporanljati teroristične metode proti poštenim sovjetskim državlianom. Kot smo že videli, je Stalin ravnal na ta način tudi proti znamenitim predstavnikom partije in vlade, kot na primer, proti Kosjoru, Rudžutaku, Ejkheju, Postiševu :n mnogim drugim. Vsak poizkus, da bi zanikali sumničenja in neosnova-ne obtožbe, je privedel osebe, ki so se upirale tem metodam, da so tudi one postale žrtev te represije. Posti-šev je bil eliminiran samo zaradi tega. V enem od svojih govorov je Stalin javilo pokazal svoje nasprotstvo do Postiševa in ga vprašal: »Kaj si pravzaprav?« Postišev mu je jasno odgovoril: »Boljšepik, tovariš Stalin, boljševik sem.« V začetku je bila ta izjava tolmačena kot pomanjkanje spoštovanja do Stalina; pozneje je bila tolmačena kot škodljivo dejanje in je zaradi tega Stalin povzročil, da je bil Postišev brez vsakršnega vzroka likvidiran in zaznamovan kot »sovražnik ljudstva«. V tedanjem ozračju sem imel večkrat priložnost govoriti z Nikolajem Aleksandro-vičem Bulganinom; nekoč, ko sva s\upno potovala v avtomobilu, mi je dejal; ((Zgodilo se je že, da je bil kdo povabljen k Stalinu kot prijatelj. In ko je ta pri Stalinu, ne ve več, ali se bo vrnil domov ali bo vržen v zapor.« Naravno je, da je takšno ozračje postavljalo vsakega posameznega člana politbiroja v zelo resen položaj. In če poleg tega upoštevamo še dejstvo, da v zadnjih letih niso bile sklicane plenarne seje centralnega komiteja in da so se seje politbiroja držale samo od časa do časa, potem ni težko razumeti, kako je bilo'tež|ko za vsakega posameznega elana politbiroja zavzeti stališče proti enemu ali drugemu krivičnemu postopku, proti hudim napakam in proti dejanski delovni pomanjkljivosti vodstva. Kot smo že videli, je o mnogih vprašanjih posredno ali neposredno odločala ena sama oseba, brez kolektivne razprave. Žalostna usoda čja-na politbiroja tovariša Vozne-senskega, ki je postal ^rtev Stalinove represije, je vsem znana. Značilno je, da glede sklepa o njegovi izključitvi iz politbiroja nismo nikoli razpravljali in da je bila izvršena na nepošten način Na enak način sta bila odstranjena s svojih odgovornih mest Kuznecov in Rodjonov. Vloga politbiroja centralnega komiteja je bila zmanjšana in je bilo njegovo delo z ustanovitvijo raznih komisij v okviru politbiroja, dezorga-nizirano z ustanovitvijo tako Imenovanih komisij »petih«, «šestih». »sedmih« in »deve- tih«. Evo vam, na primer, resolucijo politbiroja od 3. oktobra 1946. Predlog Stalina: ,1. Komisija politbiroja za zunanje zadeve (komisija šestih), se bo morala v prihodnje ukvarjati tudi z gradbenimi vprašanji in z vprašanji notranje politike. 2. Komisija šestih mord' sprejeti med svoje člane tudi predsednika državne komisije za gospodarsko planiranje SZ tov. Voznesenskega in se mora imenovati komisija sedmih. Podpisani: tajnik centralnega komiteja. J. Stalin. To je bila govorica iluzionista. (V dvorani smeh). Jasno je, da je bila ustanovitev teh komisij v politbiroju proti načelu kolektivnega vodstva. Posledica tega je bila, da so nekaterim članom politbiroja odrekali možnost. da bi se udeležili diskusije o najvažnejših državnih vprašanjih. Eden najstarejših članov naše partije, Kliment Jefremovič Vorošilov, se je znašel v skoraj nevzdržnem položaju. Praktično več let ni imel pravice udeleževati se zasedanj politbiroja. Stalin mu je prepovedal udeležbo na zasedanjih politbiroja, in tudi dokumente od istega ni smel dobivati. Ko se je politbiro sestajal, in je tov. Vorošilov to zvedel, je vsakikrat telefoniral in vprašal, če mu dovolijo udeležbo na sestanku. Včasih mu je Stalin to dovolil. a je vedno pokazal svoje nezadovoljstvo. Zaradi svojega izredno nezaupljivega značaja, je, Stalin tudi smešno in absurdno sumničil Vorošilova, da je angleški agent. (Smeh v dvorani). Prav tako: angleški agemt. V njegovi hiši so montirali poseben sistem mikrofonov, da bi mogli poslušati, kar se je tam govorilo. (Ogorčenje v dvorani). Z enostranskim sklepom je Stalin izločil nekega drugega tovariša od sej politbiroja: Andrea Andrejeviča Andrejeva. To je bilo najbolj nebrzdano dejanje samovolje. Pomislimo za trenutek na prvi «plenum» centralnega komiteja po 19. kongresu, ko je Stalin v svojem govoru na plenumu omenil Molotova in Mikojana in dejal, da so bi i ti stari borci naše partije odgovorni za nekatere krivile. Ni izključeno, da tovariša Molotov in Mikojan ne bi ime ■ nobenega govora na tem K°_'' gresu, ' če bi Stalin ostal oblasti se kakšen mesec. Očitno je imel Stalin v na Črtu likvidacijo vseh .fta‘'! članov politbiroja. On je P gosto dejal, da je treba c -ne politbiroja zamenjati z n vimi tovariši. . Njegov predlog, ki ga je 1 nesel po 19. kongresu in je zadeval izbiro 25 ose p prezidij centralnega komite), je imel namen odstaviti it* člane politbiroja in posta na njihovo mesto osebe mainjšimi izkušnjami, da ga le-ti hvalili na vse pret f . Smatrati moremo, da J imel ta predlog tudi nam • da pozneje likvidira stare ne politbiroja in da bi na način prikril vsa Stalin*? nesramna dejanja, ki ju* daj proučujemo, Tovarišil . Da ne bi ponavljali n*3* iz preteklosti, se je cen t, komite odločno izjavil P kultu osebnosti. Smatram . se je Stalin preveč .P0^ goval. Vendar pa je Stalin v preteklosti vel'k® sluge za partijo, za delavs razred in za mednarodno lavsko gibanje. ... ‘ To vprašanje pa je zaple e no zaradi dejstva, ker se ^ vse to, o čemer smo Pra_, diskutirali, zgodilo za b novega življenja, pod n J * vim vodstvom in z njego sodelovanjem; Stalin je prepričan, da je bilo to P trebno za obrambo koristi lavskega razreda proti . tam sovražnikov in pro1 padu imperialistične .t«. On je gledal na vse to * lišča koristi delavskega reda, koristi delovnega JI stva. koristi zmage socia11 in komunizma. Ne mor ^ reči, da je pri njem sto jg blaznega samodržca. ...i,-smatral. da je bilo to Pj*,oV. no v interesu stranke, de nih množic in v imenu op _ be revolucionannih Pr,a tev. V tem je bistvo tras dije! Spoštovanje leninizma Tovariši! Lenin je večkrat dejal, da je skromnost ena najbolj nujno potrebnih vrlin pristnega boljševika. Lenin sam je bil poosebljenost največje skromnosti. Ne moremo reči, da smo v vsem sledili temu' leninističnemu vzoru. Naj omenimo le, da smo mnogim mestom, tovarnam, industrijskim napravam, kolhozom in sovho-zom, sovjetskim in kulturnim ustaoiovam dali — če se morem tako izraziti — naslov privatne lastnine s . tem, da smo jih nazvali z imenom tega ali onega predstavnika partije in vlade, ki še delajo in so pri polnem zdravju. Mnogi izmed nas so sodelovali pri sklepu, da se po naših imenih imenujejo razna mesta, pokrajine, tovarne in kolhozi. Popraviti moramo to napako. (Ploskanje). A to moramo napraviti s premišljenostjo in postopno. Centralni komite bo diskutiral o tem vprašanju in ga bo podrobno proučil, da bi preprečili napake in pretiravanja. Morem vas spomniti, kako so Ukrajincem sporočili aretacijo Kosjora. Kijevski radio je imel navado, da je začel svoje programe z naslednjo napovedjo: «To je radio Kosjor.s Ko so nekega dne programi začeli, ne da bi imenovali Kosjora, je bil vsak prepričan, da se je nekaj zgodilo in da je bil verjetno aretiran. Ce bi danes začeli z uničevanjem simbolov in s spreminjanjem imein, bi ljudje mogli misliti, da se je tudi tem tovarišem, v počastitev katerih so imenovali podjetja, kolhoze in mesta, kaj zgodilo, in da so bili tudi oni aretirani. (Živahnost v dvorani). Kako se sodi avtoriteta in pomen tega ali onega voditelja? Na osnovi tega, koliko mest, industrijskih podjetij in tovarn, kolhozov in sovho-zov nosi njegovo ime. Ali ni prišel čas, da odstranimo to «zasebno lastmino« in da ((nacionaliziramo« tovarne, industrijska podjetja, kolhoze in sovhoze? (Smeh. ploskanje, glasovi: «Tako je«) To bo vsekakor v korist naše stvari. Končno se kult osebnosti izraža tudi na ta način. Razmisliti moramo zelo resno o vprašanju kulta osebnosti. Ne smemo dovoliti, da bi ta argument ne ostal v okviru partije, zlasti pa da se ga ne bi polastil tisk. Zaradi tega ga proučujemo tu, na tajnem zasedanju kongresa. Ne bi smeli prekoračiti meja; ne bi smeli nuditi orožja sovražniku; ne bi smeli pred njim iznašati svojih slabosti. Menim, da bodo delegati na kongresu razumeli in pravilno ocenili vse te pred- loge. (Gromko ploskanje). Tovariši: M to- Odpraviti moramo sebnosti, in to odločno. krat za vselej. Moramo P do ustreznih zaključkov. # zadevajo ideološko - teore in praktično dejavnost. To je potrebno: \t. Prvič, da bi obsodili } nl. koreninili na boljševiški ,g čip. kult osebnosti, ki ^ tuj marksizmu-leninizrou 1 ni v' skladu z načeli k., tetivnega vodstva in Pa 'njega življenja; da bi neusm no pobijali vse poskus*. bi skušali na kakršen *° jtfco čin ponovno uveljaviti prakso; da bi obnovili 'Z*. v novno uveljavili v Pra «t]\x vsem našem ideološkem najvažnejša načela °i> # stično-leninistične znan ljudstvu kot ustvarjalcu lt°' rja*; dovine in kot ustvlL vnih vseh materialnih in x;ini dobrin človeštva, o °“ •. V vlogi marksistične Pa „re-revolucionarni borbi za . obrazbo družbe, o zmagi munizma. . Glede tega bomo P?1?1 »cona obsežno delo, da bi P j0 učili napačna mnenja. * ' f zelo razširjena in PoveZfr0čju kultom osebnosti na P ton zgodovine, filozofije, c* mije in drugih znanosti. j._ kor tudi v literaturi in j je kovnih umetinostih. ?la^0(joč' potrebno, da v bližnji ?henik no.sti sestavimo resen uč ^ zgodovine naše partij*. *„an' bomo izdali v skladu jjtiV' stveno marksistično 0"h jjjt* I nosijo, zgodovino soyi o družbe, zgodovinsko vojn* dogodkih državljanske v0jnf. in velike domovinske K„o Drugič, da bi sistem ^0i in dosledno nadaljevali ar-ki ga je centralni komi ,njjh tije izvršil v teh Posl -*ni* ozna 6UJ* letih, delo, ki ga Oi‘£ova' zvesto in natančno sp _aftii' nje marksističnih načel P rtij-skega vodstva v vseh *b»z* skih organizacijah, 0 (jvsern do vrha, delo, ki ga Pf j0 kO' označuje temeljno na„0jtova' lektivnega vodstva. SP ^ivlj*? nje načel partijskega ,t»tut' nja, ki jih vsebujejo j^nčn0 naše partije, in ki ga agtičn° označuje razširjeno m sam°- veljavljanje kritike m kritike Tretjič, da bi poP01"?^* r.ovili leninistična "jpdokr8' vjetske socialistične “ ostay» oiie, ki jih vsebuje v0ij,i SZ, da bi pobijali s*..gblja.i0 Predsedstvo XX. kongresa KP ZSSR — Hruščev čita svoje poročilo. oosamoznikov. ki svojo oblast. Škodo, k y povzročila dejanja, cjalisti(' šila revolucionarno so ^ na. no zakonitost, in ki * . :u kot brala v dolgem raZ;b vpliva posledica negativneg 11- kulta osebnosti. je meljito popraviti. Tovarišil C7 j* \ XX. kongres KP & J0kazs‘ obnovljeno *nerK'JO„nt;c P,f' neomajno enotnost • Okrojj tije, svojo strnj centralnega komiteja. vejj. odločno voljo, da i*' ■ ^md' ko nalogo izgradnj je). nizma. (Hrupno v Dejstvo vseh svojih 0()c^‘P^l,[,cr()valV', na v kulta ksizmu-ieniniz".“. - „i,gov‘.‘ problem odstranitve oj. .... vprašanja kUlU u-lemnizmu, ‘ kakor hudih posledic, i*age> like moralne ij f;jr nase partije. (Dolgo '^Absolutno smo *°toV*jJ! bo naša partija, z zgodovinskim. kongresa, vodila s fl|t ljudstvo po leninistični ,p do novih uspehov, do "j*, zmag. (Hrupno m dolgo v skanje). »astgv* Živela zmagovita z,HrUp-naše partije; leninizem ifL ,» m in dolgo ploskanje, a-konča z ovacijo. Vsi jo). C L Y R O G A Y J Mene stratamagija vsekakor dviga nad ničvredno, puščavsko podgano, kakršna si ti,» je dejal Jack Wesi. . «Hotel si reči strategija*, lem ga popravil. •Stratamagija sem rekel,» )* vztrajal Jack. «Zdaj pa Pomivaj posodo!« . Jack se je vedno rad iz-lažal nekako «elegantno». Kadarkoli je začel ob tabornem ognju elegantno brb reti, so st nama približal: kojoti, kače pa so *e umirile pod skalami. Priznam, da sem prav zaradi tega preživel z njim trideset let, čeprav je irpel kup nelepih lastnosti, najbolj značilna pa je bila vsekakor ta. da je povsem u-Pravičeno veljal — vsaj v •nojih očeh — za največje-ta lenuha v vsem Teksasu. «Seveda, ti se držiš stra-tamagije«. sem mu rekel, •navzlic temu pa nosiš s seboj samokres kalibra 38. Ce bi ne imel vedno pri rokah tega topa. bi vsa tvoja stratamagija kaj malo žalegla«. Jack je predjal orožje, ki *em ga omenil, iz desnice v levico, kar ni niti malo spremenilo položaja, saj je lahko na primerno razdaljo odstrelil komur koli vse gumbe z obleke, pa naj ie imel samokres v levi ali v desni roki. «Naj bo tako ali drugače«, mi je rekel. «Jaz imam orožje, ti pa ne. In ob milil na to se vračava k Prejšnjemu razgovoru. Prijatelj VVilliam. ti boš pomil posodo«. Zbral sem tanke pločevinaste krožnike, s katerih sva pospravila večerjo, in se napotila z njimi dol k potoku, ki mu pravijo Voda presenečenj. To ime je bilo kar pravšno, mi lahko verjamete. Ko sva se z Jackom ustavila, da bi si napolnila čutare, sem se spet spomnil, da iščeva ti-Ito reč. no, kako se ji že reče, uran. Takrat zlato ni mikalo nikogar več, prav tako kot bi se zdaj nihče ne zmenil za obrtnike, ki izdelujejo copate. Trideset let sva vohljala in iskala zlato po Zahodu, no in potem sva sklenila, da bova pustila vso reč. Pohajkovala sva okoli poštnega poslopja v Boon Cityju in si pripovedovala najrazličnejše laži. Pa sva liišala. da je vlada obljubila deset tisoč dolarjev nagrade vsakomur, kdor bi n»šel dovolj bogato ležišče Uranove rude, da bi se izplačalo odpreti rudnik. Jack in jaz sva ponovno vzela pot pod noge. Jack je bil naročil eno tistih priročnih škatlic, v kateri začne prasketati, kadar se približate radioaktivni rudi, potem pa sva skupno skrpala potrebno o-premo. Bila sva štiri dni hoda od Boon Cityja in sva se Ustavila ob Vodi presenečenj. Sicer sva se pri tistih taboriščnih delih dnevno menjavala. Tisti večer Sem bil jaz na vrsti, da po-miiem posodo. 2e sem jo •»čel drgniti s peskom, ko sem opazil v njem zlato. Pravo zlato! Kolikokrat sem hodil tam okoli in zaman iskal! Glej, zdaj pa mi je kar samo prišlo v roke Poklical sem Jacka, ki je takoi pritekel. Vsak izkušen iskalec rumene kovine si bo Polomil noge od hitrosti, če bo slišal- da je v rečni naplavini zlato, čisto zlato. Oba sva začela delati na Potočnem bregu. Zlata je bilo čedaUe več, kmalu oa sva odkrila pravo ležišče ta v/.petinici onstran potoka Mračilo se ie že. midva pa nisva odnehala vse do naslednjega popoldneva, ko sva le izkopala jamo. Pripravil sem dobro večerjo, da bi proslavil dogodek. po jed' pa sem zvil cigareto in rekel Jacku: • Kolikor se spomnim, si danes ti na visti. Posodo v teke in k potoku!« (dl m«. je dejal Jack. •Zdaj sem bogat človek in lahko povem, da od vsega 'le la najbolj sovražim po-Plivenje posode«. «T«ko čutim tudi jaz«. •VVilliam, veš ka.i? Dal ti bom sto dolarjev v zlatu, Pa bo» pomival posodo«. «E|. Jack«, sem rekel, iita-ko vendar ne bos govoril Z bogatašem. Kolikor se mi Zdi, znaša moj delež v tisti mali jami osemnajst do dvajset tisoč dolarjev. Vidiš, poniivanie posode nikakor ni v skladu z mojim Premoženjskim stanjem » Jack je vzdihnil: «Težko •iver to storim po toliko letih dobrega tovarištva, toda mora biti«. Zgrabil te •amokres kalibra 38 in u-kazil; »Pomij posodo, VVil-liam' Čistoča in pobožnost •ta dve čednosti«. Počasi sem iztegoval roko po odeji proti svojemu Svežnju. •Nikar ne poskušaj, VVilliam«, je rekel Jack. «Po-Vedal sem ti ^e, da sem zaradi stratamagije močnejši od tebe. Pomivat posodo VVilliam! In pazi, da ne pokvariš krožnikov! Samo malo jih podrgni s peskom To je higienično«. Vstal sem. «Ti še petelina ne bi znal sprožiti, lenuh, kakršen si.» sem mu rekel. «In vse to po tridesetih letih«. Obrnil sem se in stopil do ognja. Vse. česar se spominjam. da se je zgodilo potem, je to da sem se iz-renada znašel na tleh. Jack mi je bil odstrelil peto z desnega škornja. Pravim. Jack je včasih zelo objesten s svojim samokresom. «Ne bi te rad ubil«, je lekel, toda zjodi se lahko še marsikaj. Ali bi rad oku-sii ta «marsikaj» ali pa boš lepo pomil posodo?« Pomil sem posodo. Ko sem opravil, je Jack vstal iri se izgubil v grmičevju okoli najinega tabora. Ko se je vrnil, je bil brez samokresa. • Pojdiva spat« je dejal. Počakal sem., da je začel smrčati, nato pa sem se odpravil iskat njegov samokres. Predobro ga ie bi! skril. Ko sem se vrnil sem videl, da trdno spi. Pomislil sem. kako lahko bi mu zmrcvaril glavo s kakim debelim kamnom. Toda midva sva bila predolgo skupaj, da ai mogel storiti kaj takega. Kakih dvanajst, štirinajst dni sva čistila jamo na vzpetinici. Nisva mogla natanko oceniti vrednosti prahu in zlatih zrnc, ki sva jih izkopala. Le približno sva vedela, da pride na vsakega nekako po enajst tisočakov. Ko sva zasula jamo in se odpravila nazaj v Boon Ci-ty, je bil Jack živahen kot teliček na trati. •Tudi to je torej mimo, William». mi je rekel. »Moraš priznati, da. ti je koristilo bolj kot pa samo zlato ki sva ga našla. Dobil si koristen nauk ali ne?« «Ce misliš s tem na pomivanje posode«, sem mu odgovoril, «ti moram povedati. da sem že poprej vedel, kako se to dela«. • Ne, ne! Mislim na stra-tamagijo«. mi je odgovoril J ack. «Ze spet premlevaš to,» sem rekel. «Pa dobro, tudi o tem sem se nekaj naučil. Toliko sem se naučil, da si lahko prepričan, da ne bom več vse življenje pomil n->-benega krožnika« •Upam, da se ne nameravaš hraniti samo v restavraciji«, je rekel Jack. «V tem primeru bi se tvojih enajst tisočakov stopila kot mast v ponvi«. «To pomeni, da podcenjuješ mojo stratamagijo«, sem mu odgovoril. «To bom povedal tudi Fletcherjevi vdovi«. «Ne morem se spomniti, da bi kdaj poznal to gospo«, je povedal Jack. «Stanu.ie v rumeni hiši v Payetovi ulici«, sem mu dopovedoval. Peče paštete, ki tako rekoč, kar plavajo po mizi. Pa njena kava! Eh, če bi bil pesnik, bi napisal dolg spev o njej«. ((Prostovoljno torej odhajaš v suženjstvo«, je povedal Jack. • Res je, toda z nasmejanim obrazom«, sem mu odgovoril. «Fletcherjeva vdova pa ima zlate jamice na ličkih.. ». Ko sva prišla v mesto, sem mu pokazal vzdolž ene izmed štirih ulic. «Tamle je rumena hiša« sem še dodal. «Pohiti v urad za preiskavo materiala!« mi je naročil Jack. «Nujne opravke imam. Prav zdajle sem se spomnil«. Ko sem dve uri kasneje prišel k Fletcherjevi vdovi, je Jack sedel na terasi in se ljubko smehljal. Teden dni kasneje sta se poročila. Po naključju sem bil prejšnjo nedeljo pri njiju na kosilu. Toda jed pri tem kosilu m bila poglavitna reč. Najbolj zabavno je postalo šele takrat, ko je bil obed mimo in je bivša Fletcherjeva vdova stopila iz kuhinje. • Ali si pripravljen, Jack?« je rekla. •Takoj Kornelija«, je odgovoril, Bivša Fletcherjeva vdova je uprla roke v Bok, zlate jamice so ji izginile r. lic. Zvišala je glas. da so zašklepetale šipe, psi in mačke pa so se razgubili po vseh kotih. «Jack!« je rekla Samo to in nič več, toda njen glas je učinkoval na Jacka kakor je nekoč deloval n« Boba Kletcherja, njenega prvega moža. Jack se ie kar zgrbil na. stol, potem pa je vstal in od.-el v kuhinjo. Stopil »cm za njim in mu pomaga! privezati predpasnik. ((Sprva si bil prav gotovo malce neroden«, sem mu rekel, dokler se nisi navadil, POROČILO Z OTVORITVE, KI JE ŠE NI BILO XXVIII. Biennale 1958 je pripravljena Jugoslovanskim razstavljavcem, med katerimi je Miodrag Protič prejel tudi nagrado, se obetajo še druge razstave, tako v Italiji kot drugod po svetu - Na Biennale je tudi razstava knjig o umetnosti, pravzaprav o posameznih umetnikih Ni kar tako. če pade sklep za udeležbo na otvoritvi beneške Biennale takole nekje proti četrti uri zjutraj ob zaključku nočnega dela. Vlak. ki ie edini prispe pravočasno, pa odhaja ob šestih, O-tvoritev je ob desetih, toda vabilu, ki javlja, da bo otvoritev ob navzočnosti najvišjih oblasti, je priložen listek z diskretno pripombo, da se bedo vrata na Biennalo zaprla že ob 9,30. Vse je poteklo prav in v park, kjer je razstavišče, sem s** z motornim čolnom pripeljal dovolj zgodaj. Kar zadovoljno sem korakal prot! vhodu in že vlekel vabilo iz žepa. Toda čudno! Vratar nas ne pusti vstopiti, češ da se odpre šele ob desetih. Stvar nam pa vsem — m ni nas malo — postane kmalu i sednik republike ni mogel priti. Sicer je bilo to sporočeno po radiu in deloma tud: po časopisih, nam povedo ljudje pri vhodu, s čimer pa nič posebno ne potolažijo zlasti tistih, ki so prišli od daleč. Končno se nam ob desetin vrata odpro. Najprej nekoliko slabo kaže; katalogov še ni in tudi v tiskovnem uradu sprva ne naletim na posebno razumevanje. Ko pa se nekje obrnem ne nekega gospoda za informacije, misleč da je uslužbenec na razstavi, mi odvrne, da on sam tarr. nekaj išče. Zraven njega pa se oglasi manjši mož po srbsko: «On misli, da ste vi neko od Biennale...« Ce bi jih iskal (saj sem jih sicer nameraval poiskati) bi mi gotovo ti Jugo-nc-prijetno jasna. Otvoritev bo slovani ne prišli tako hitro v šele v torek, ker danes pred-1 roke. Takoj smo se sezna- nili; bila sta Aleksa Cele-bonovič in Lazar Vujaklija. Celebonovič ne razstavlja; sicer se pa on bolj ukvarja s kritiko, na Biennali pa je komisar jugoslovanske razstave. nekak uradni predstavnik vseh razstavljajočih. Med tem ko ima Celebonovič še nekaj opravkov, se /. Vujaklijo takoj zapleteva v pogovor. Zanimivo, da dela ta slikar že več kot dvajset let. vendar ga javnost pozna šele v zadnjih letih. »Saj so ga morali drugi odkriti in pripeljati na javne razstave On sam je namrec slikal le zase, zraven tega pa je bil tipograf, knjigovez in še kaj. Toda leta 19i>2 je imel prvo javno razstavo in od tedaj so se mu razstave v raznih krajih doma in v inozemstvu kar vrstile. Njegova dela so že bila v Sao Paulu, Pogovor s Francetom Bevkom Književno delo Franceta Bevka uživa med našim, h«-ročim občinstvom široko naklonjenost. Tako odrasli kakor mladina že iz časov med obema vojnama z nezmanjšanim zanimanjem segajo po njegovih knjigah, katerih vrsto pisatelj v svoji neumorni delavnosti iz leta v leto množi. Pred izidom njegove najnovejše knjige «Črna srajca« smo ga obiskali in naprosili za kratek razgovor. «Povest «Crna srajca«, ki sem jo napisal za Slovensko Matico, zajema snov iz predvojne Primorske ter riše delovanje podtalne organizacije. ki se je borila proti italijanskemu fašističnemu terorju. Knjiga je pred izidom in vam bo sama o vsem tem lahko več povedala«. Na mizi so ležali korekturni odtisi, ki jih je pisatelj pravkar prejel iz tiskarne. »To so «Krivi ra- * FRANCK BEVK • Razne politične in družbene dolžnosti, med njimi tudi dolgoletno predsedni-štvo pri Društvu slovenskih književnikov, vse to vzame pisatelju precej dragocenega časa«, je pojasnil France Bevk. Njegova letošnja Knjižna žetev dokazuje skoraj nasprotno: veliko obi- lje. Skopo odmerjeni čas je bil dobro izkoriščen. čun«, novele iz povojnih let«, je dejal pisatelj. «Izšle bodo pri Primorski založbi Lipa«. •Oddal sem tudi že rokopis zgodovinskega romana • Iskra pod pepelom«, ki bo objavljen v letošnji knjižni zbirki Prešernove družbe. Zgodovinska snov me je zmeraj mikala, pisateljeva fantazija se lahko tam raz- bohoti, ne da bi s tem seveda izkrivljala zgodovinska dejstva. «Iskra pod pepelom«. obravnava drugi poizkus tolminskega kmečkega upora v začetku 18. stoletja«. Pri slovenskih založbah bo izšla letos še vrsta starejših Bevkovih del: pri Mladinski knjigi popravljena izdaja mladinskih pesmi ((Pastirci pri plesu in kresu«, «Peter Klepec« in pomnožena izdaja ((Otroških let«, v tisku je 5 zvezek ((Izbranih del«, ki prinaša zgodovinsko trilogijo »Znamenja na nebu«, nadaljnja dva zvezka pa sta v pripravi. V zadnjem času so bili prevedeni v makedonščino pisateljevi «Crni bratje«, ki bodo kmalu izšli tudi v madžarskem jeziku, medtem ko je «Kaplan Martin Čedermac«. čigar novo izdajo pripravlja tudi naša MK, izšel v srbohrvatskem prevodu. Hrvatska založba Se-ljačka sloga pripravlja knjižico Bevkovih mladinskih del. •Bližnji načrt?« • Roman «Slepa ulica« iz časa ob koncu druge vojne. Prizorišče bo Tolminska, snov pa to zajela interna družinsko dramo, etični spopad med očetom, ki je bil interniran od Nemcev, in sinom, ki je bil domobranec. Pisati bom pričel jeseni«. Hotel sem izvedeti- še. kaj misli pisatelj o sodobnih literarnih diskusijah in o naši sodobni književnosti nasploh. Odgovor je bil kratek: «Ni važno vprašanje modernizma in realizma, važna je kvaliteta. Pisatelj naj manj govori in več ustvarja, v delo pa naj vloži svojo moč in sposobnost do zadnjih možnosti«. Dolžnosti so klicale pisatelja drugam, zato sva končala najin kratek razgovor, ki mu bo kmalu sledilo srečanje z njegovimi novimi deli. K. v Londonnu, po Franciji, v Švici, v Aleksandriji (Egipt) itd. Slikarstva še ni učin pr.i nobenem mojstru in je tako med tistimi, ki, ne kažejo očitnega neposrednega vpliva neke šolo. Ker je prav ,sedaj v Benetkah tudi direktor galerije iz Sao Paula, ki organizira razstavo non- komformistov, ima Vujaklija na tej razstavi ze skoraj zagotovljeno udeležbo. Doma pripada ta slikar tako imenovani ((decembrski grupi«, ki nosi to ime zaradi tega. ker jirireja kolektivne razstave decembra meseca. Tudi Miodrag Protič, ki tudi razstavlja na Biennali, je član te grupe, ki ji pripada deset slikarjev. Njihove razstave vsakikrat precej razburkajo umetniške vode v Beogradu. V ostalem pa Vujaklija ne nastopa na letošnji Biennali prvič, saj je že tam razstavil svoje grafike tudi lani. Zanimivo je. da tudi Miodrag Protič nima akademske slikarske vzgoje. Po poklicu je pravnik in je referent na svetu za prosveto m kulturo v Beogradu. Med jugoslovanskimi razstavljavci na Biennali je on najmlajši. Potem stri,., tudi, še kipar Vojin Bakic iz Zagreba t ter slikar Marij Pregelj ’ iz Ljubljane. -V nadaljnjem razgovoru se je Vujaklija zelo jiohvalno izrekel o življenju in možnosti za umetnike v Beogradu. Cas je kmalu potekel. Celebonoviču se je mudilo v Mila i, Vujaklija pa je nameraval v Padovo, zato smo se ločili. Bilo lri več kot iluzorno, če bi kdo mislil, da si lahko Biennalo do dobra ogleda ob enem samem obisku. 2e samo centralni paviljon, deli italijanskih avtorjev, je tako obširen in tako založen, da mora človek samo hiteti skozi sobane, če namerava videti .vsaj bežno, še ostale dele razstave. V mnogih paviljonih posameznih dT- žay so razstavljena presenetljiva dela — vsaj za človeka, ki živi v Trstu, ki je v vseh zadevah zelo skromno mesto. Skoraj bi lahko rekli, da dajejo poseben ton* letošnji razstavi, zlasti v nekaterih paviljonih, kiparji, pri katerih pa niti ne smemo misliti na kako konvencionalno kiparstvo. Švicarji so se na primer letos predstavili kar naravnost z naslovom «ne-figurativno kiparstvo«. Toda na podoben način nas prevza. me angleški paviljon s svojimi železnimi »kipi« kakor tudi francoski pa zopet holandski, avstrijski itd. Svojevrstno učinkuje tudi danski paviljon, v katerem je en sam nepredeljen prostor, v katerem stojijo razni višji in nižji kosi lesa, kipi, ki skoraj spominjajo na kake toteme, Seveda so tudi paviljoni, kjer ni nobenih ekstremov, pa ven-iiai dostojno predstavljajo u-metnost svoje dežele. Po zelo dolgem presledku nastopa letos na beneški razstavi tudi Sovjetska zveza, ki pa seveda s svojim realizmom najbrž. ne bo naletela na posebno navdušenje pri razvajenih zapadnjakih. Mnoge države so zastopane s kolektivnimi, vendar ne obsežnimi razstavami in tako seveda nimajo svojega paviljona, dostikrat niti ne cele sobe. Tako so zastopane tudi izvenevropske države na primer Indija, Ceylon, Vietnam, Kanada. Južna Afrika. Iran, Urugvaj. V okviru Biennale je tudi več osebnih razstav. V okviru Biennale je letos tudi razstava knjig o umetnosti, pravzaprav o posameznih umetnikih. Tako opazimo med drugim tudi monografijo De Soliera o slikarju Mušiču, ki jo je izdala rimska galerija L’Obelisco. Prav tam vise tudi nekatere rute z vtisnjenimi motivi Capo-grossija. ki smo si jih prav iahko zapomnili z zadnje razstave grafike v Miljah. R. R. Naš tede pregled V pričakovanju poročila o sovjetsko-jugoslovanskih razgovorih v Moskvi, ki bo objavljeno ob zaključku Titovega obiska in za katero vlada v mednarodnih krogih veliko zanimanje, ter med poživljeno dinamičnostjo tistih sil, ki delujejo za pomir-jenje in sožitje, ki spravljajo v vedno večjo zadrego zagovornike hladne vojne, moramo zabeležiti nov dogodek v političnem dogajanju: obisk koncleVja Adenauerja m francoskega zunanjega ministra v Washingtonu. Istočasna navzočnost teh dveh ei ropskih državnikov v ZDA se zdi skoraj izražanje simbola razpotja, na katerem se je znašla zahodna koalicija glede vprašanja odnosov z Vzhodom, Nenehno se sicer poudarja enotnost pogledov zahodnih velesil gina de mednarodne politike, toda vedno znova prihajajo na dan neizbežna trenja. Adenauer in Pincau se sicer strinjata glede zvestobi ameriškemu zavezništvu, glede atlantske solidarnosti, glede evropske integracije, toda nasprotja zavzemajo toliko večjo ostrino, čim je govora o vprašanju odnosov do Sovjetske zveze. Pineau prihaja v Washing ton kot glasnik tistih evropskih krogov, ki zagovarjajo tezo realističnega ocenjevanja nove sovjetske politike in nujnost miroljubnega sožitja med Vzhodom in Zahodom. Adenauer pa je med svojimi razgovori z ameriškimi voditelji in zlasti v svojih govorih poudarjal predvsem »nezaupanje« do Moskve in je s tem pokazal, da se še dalje drži pozicij hladne vojne. Čeprav uradno poročilo o Adenauerjevih razgovorih z Dullesom poudarja »skupne cilje ZDA in Zvezne republike Nemčije«, moramo ugotoviti, da kanclerju njegov a-mtriiki obisk ni prinesel tistega, kir je morda pričakoval. Z Eisenhoiverjem, ki je medtem obolel, se ni mogel Zagrebška TV postaja njen program Za proslavo 30-letnice delovanja zagrebškega radio-oddajne postaje, ki so jo imeli 15. maja letos, j.e u-prava zagrebške postaje ob sodelovanju svojega novega televizijskega odseka pripravila Zagrebčanom in pre-1 bivalcem zagrebškega področja. prijetno presenečenje. V povezavi z avstrijsko televizijsko mrežo je posredovala Zagrebčanom in o-količanom avstrijski televi-zijski program. In od tega dne dalje imajo Zagrebčan' stalni televizijski program. Pri tem pa Zagrebčani niso mogli ostati, saj je jasno, da ima televizija velik družbeni pomen, ki vsekakor presega zgolj zabavni namen. Iniciator zagrebške televizijske postaje ing. Zlatko Sinobsd in njegovi ožji sodelavci so si zamislili obsežen in konkreten delovni program, ki se sedaj naglo uresničuje. Njihov cilj je, čitnprej se osamosvojiti in nuditi svojemu občinstvu domač program. Ker pa je to povezano z mnogimi in daljšimi.pripravami in ker je televizija hkrati zelo primerno sredstvo za medsebojno spoznavanje, imajo sedaj v programu povezavo z evrovi-zijo. V ta namen končujejo relejne postaje na Učki in Stjepan Griču v Gorskem Kotaru. Iz avstrijskega in italijanskega televizijskega programa bodo posnemali najboljše točke, s katerimi bodo izpolnjevali domači program. Za domači program pa so potrebne še številne priprave in tu je glavna teža sedanjih del. Francosko podjetje Thomson je izdelalo za zagrebško televizijsko postajo potrebne naprave. ki jih bodo te dni montirali v provizoričnem študiju v Zagrebu, v gradnji pa je velik moderen studio, ki ga ie končujejo. Na Sljemenu pri Zagrebu pa že deluje oddajnik, ki Groharjev ((Sejalec« nam predstavlja sliko krepkega, zdruvega delovnega človeka. Trdo je njegovo delo, s težkim korakom stopa po ritzorani zemlji, z roko mora široko zamahniti, da se seme razleti po vsej njivi. Toda ta »Sejalec« nam obenem vzbuja prijetne, pozitivne občutke, kajti tz njegovih oči. iz njegovega koraka, iz vse njegove postave tari veselo upanje: Žetev. Poznam drugega «sejalca», ki pa ne vzbuja prijetnih občutkov, ki mu iz oči ne odseva upanje m čigar prikazen m pozitivna. Nasprotno: Tragična je! Kajti ta moj »sejalec«> ne hodi po njivi; on sploh ne hodi, ampak poseda po sejah. Večna škoda je, da nisem slikar. Drugače bi takoj natnalal Groharju fiKon-tra-sejalca«, takega, ki večno »seje«, iz večera n večer, i; tedna v teden, iz leta v letu in ki — nikoli ne žanje. Pači Tudi moj t,sejalccv žanje. Toda kakšna razlika! V svoji mnlar-ski fantaziji vidim Groharjevega sejalca, kako veselo priganja iskre konjiče, ki krepko vlečejo voz naložen do vrha z zlatom-menim žitom. Moj »sejalec« pi. krevsa ob jialici. na prsih ima obešeno tablo ki mu vleče vrat k tlom, a na tabli je zajiisano: nPoročilo nadzornega odbora«, Čuden je ta moj ((sejalec« To se pravi: Cutlni smo vsi mi društveni •sejalci«. Pravzaprav sploh ne sejemo, ampak samo orjemo ni orjemo. Orjemo staro-stavno slovensko ledino. Ze Trubar jo je oral, Prešeren MIKU LA LETI C JALEC jo je oral, za njim Levstik, Cankar in tisoč drugih. To-di danes jo orjemo. Povsod: V Ljubljani, v Mariboru, v Trstu, v Sempolaju in v Padričah. Večna je naša slovenska ledina! Poslušamo «poročilo nadzornega odbora«, nato dobimo razrešnico z «enoglasnim» dvigom rok in — ledina ostaja kot neskončna, neomajna železna dediščina poznim rodovom• Stoj! Hočem napisati kaj veselega iz našega društvenega življenja. A začel sem na tak način, da je v primeri z mojim pisanjem iiGroJica berači ca« ali pa «Krvava maska na polnočnem oknu« prava Tjurka. Torej: Desno kreni in začnimo z nova. Rekel sem »torej«. Resnično in resno vam povem; Ce bi iz slovenskega slovarja izbrisali hpsedo ((torej«, bi vse naše društveno življenje v enem letu ovenelo, zamrlo. Ne verujete? Prosim, pojdite nu seje in občne zbore ter pazljivo poslušajte; znali m' boste povedali! Nekoč sem bil kot odposlanec Prosvetne zveze na občnem zboru zelo marljivega m delavnega društva. Vrli predsednik je vstal, pozvonil lil dejal; štore j, pozdravljam vse navzoče in torej me veseli, da ste se zbrali ne samo vsi kot taki, ampak da se je tudi' vsak kot posa-nieznik tako polnoštevilno cdzvul vabilu, Torej poseb- na čast mi je tudi, da pozdravljam v svoji sredi zastopnika Prosvetne zveze, gospoda...«. Vsakdo si lahko predstavlja, kako imenitno sem se počutil kot «polnoštevilni posameznik» tam nekje «v sred i« ljubeznivega predsednika. Sploh so govori in nagovori naših društvenih predsednikov literatura zase. Klasičen je postal nagovor predsednika, ki ob skrajno pičli udeležbi članov otvar-ja občni zbor: «Malo nas je in še tisti smo redki...#. Nepozaben mi je otvoritveni stavek dragega pr i-jatelja-tovariša, ki je v davnih lepih dijaških letih predsedoval tržaškemu a-kademskemu društvu »Balkan«. Zbirali smo se na sestanek, mludi smo bilf in v pričakovanju, da se zborovanje otvori, smo si našega dobrega predsednika krepko in mladostno — nesramno izposodili z raznimi zbadljivkami in zafrkacija« mi. Dar hitrega in udarnega odgovora mu ni bil dan m zato je bil zelen od jeze. Z.dajci je ostal, pozvonil m izustil težke besede: »Otvar-jcm današnji sestanek in izstopam iz društva!» .Splošen gromovit smeh je, takoj potrdil njegov «iz»top». Glejte, to je bil vesten mož, junak! Na njegovem mestu bi drugi robantil, u-drihal po mizi in demonstrativno odšel. On pa se je zavedal svoje predsedniške dolžnosti. To svojo dolžnost je najprej opravil in lepo otvoril sestanek; nato pa je takoj na čisto parlamentaren način izvajal konsekvence. Seveda njegov »izstop« ni dolgo trajal. Samo pet minut: Toliko kot naš smeh. Naj pa nihče ne misli, da se. hočem norčevati iz tistih požrtvovalnih in spoštovanja vrednih mož. ki po težkem poklicnem delu najdejo še čas in veselje, da se žrtvuje jo, jza naporno iji odgovorno, brezplačno in ne-hv aležno S javno. delo, tistih mož, ki so s kladivom ali motiko ali motorjem bolj spretni nego z besedo. Vsak se lahko zaleti, ko javno nastopa. Spomnil se bom predsednika z visoko izobrazbo in akademskim naslovom, ki je vodil seje izredno spretno, naravnost mojstrsko. V svojih zapiskih najdem — med premnognht drugimi — njegove izpodrs-ijaje take vrste: Cia n odboru stavi nekoliko nenavaden predlog. Moj predsednik: •Ta predlog je eden izmed tistih predle pon, ki sploh niso predlog,!« Ali pa: Dolga, zagrizena razprava. Moj predsednik vestno povzame vsebino debate in konča: sin tako prihajamo do zaključka, da sploh ne pridemo do nika-kega zaključka». Vidimo, da je v besedah raznih «sejalceo« neverjetna obilica skritega, subtilneoa m neprostovoljnega humorja. ki ga poslušalci mnogokrat niti ne opazijo. Človek mora imeti poreden duh, da mu take cvetke ne uidejo. Pomislite, koliko črnih skrbi za društveni »vsakdanji kruh# se izraža v naslednjih besedah nekega dru- štvenega blagajnika: Na odborovi seji pade predlog, da se potroši večja vsota za neko koristno stvar, Blagajnik se takoj oglasi: «Kot Slovenec se strinjam s predlogom; kot blagajnik pa ne!« Stare so te dogodbice. Svežih ne prinašam, ker ne bi hotel, da se. kdo čuti prizadetega. Malo sem tudi naglušen in ni izključeno, da kgjco stvar napačno slišim. F.no pa naj še povem, ki je tudi zelo stara in ki je nisem najiačno uslišal», ker gre za pismo. Pred leti sem bil odbornik osrednje organizacije. Neko včlanjeno pevsko društvo je prosilo, da Inu damo posojilo za popravilo harmonija. Kakor je običaj pri odvetnikih, da pišejo •če ne plačate najkasneje v osmih dneh. bom primoran vložiti tožbo«, tako se tudi to pismo, ki ga pa ni pisal odvetnik, končuje s tem-le stavkom: «Ce nam posojila ne dovolite Še tekom tega meseca, bomo primorani — prirediti koncert!« Moja žena se stalno jezi; da sem neumen, ko tako vestno in redno hodim na razne seje. Zanjo je to izgubo časa. Reva nepoučena! Ce bi ona vedela, kako znajo biti te seje zabavne... ima zaradi svojega primernega položaja obsežen ra-dius. Naj večja skrb organizatorjev Zagrebške televizijske postaje pa je posvečena strokovnemu kadru, fra številnih tečajih se sedaj usposabljajo tehnični in drugi kadri, ki naj čim-piej prevzamejo vso televizijsko službo. Hkrati pa že pripravljajo prve programe, ki jih bodo začeli dajati čez dva meseca, seveda v začetku v poizkusne namene. Značilnost teh priprav, ki se seveda ne tičejo izključno tehnične plati, je v tem, da se v televizijo pritegnejo povečini mladi sposobni ljudje, ki kažejo veliko navdušenje, ljudje, ki so prepričani v vlogo televizije kot močnega družbenega či-nitelja. Iniciatorji in orga-n.za*orji zagrebške televizijske postaje hočejo namreč televizijo čim bolj približati človeku. Njim ne gre za to, da bo program zaradi programa, da se bo pač na ekranu nekaj videlo Televizija mora postati močno vzgojno sredstvo, ki naj preobrazi množico. V ta namen uporabljajo tudi izkušnje drugih televizijskih mrež in so po zgledu I rancozov že organizirali televizijske klube. Ti klubi imajo namen seznaniti navadnega človeka s televizijo tako, da mu bo domača, skratka pred ekran hočejo postaviti delovnega človeka samega. Nekateri taki televizijski klubi v Za-bu že sedaj pripravljajo svoje programe, ki jih bodo dajali, čim bo to tehnično mogoče. Ves program zagrebške televizijske postaje se bo torej skušal .čmbMj približati življenju, moral bo biti odraz življenja samega in to v vseh njegovih oblikah, seveda brez plehkosti in vsakdanje površnosti, ki jo. žal. zasledimo marsikje drugod. Da b televiziia postala čim boli množična, preizkušajo v Zagrebu tudi teleproiok-torje. ki nai preneseio program na velika platna. kot na primer pri filmu Kot vidimo postaia zagrebška televizijska postaja, sončno stvarnost. Pri tem pa sodelujejo, razen ozkega kroga organizatorjev in ini-ciatorjev. še številni drugi ljudje in ustanove. Tu moramo vsekakor omeniti «Ra-dioindustnjo Zagreb«, ki že izdeluje televizijske aparate. Njej pa pomagajo tudi druga strokovna podjetja, ki se ne omejujejo le na to, ampak delajo že na tem. da bi bila jugoslovanska televizija tudi s tehnične plati čimprej samostojna. uradno sestati, njegovi razgovori z Dullesom pa tudi niso pokazali tiste enotne o-cene najnovejše sovjetske politike, pač pa so pokazali dokajšnjo razliko v stališčih. Dulles je kljub svojim prirojenim razervam do sovjetske politike vendarle dopustil možnost, da se sv Sovjetski zvezi kažejo znaki zore«, medtem ko je Adenauer vztrajal pri tem, da »ljudje v Kremlju niti prej niso kazali, niti danes ne kažejo pripravljenosti odstraniti vzroke napetega položaja » svetu«, O Adenaueiju kroži glas. da je evropska, katoliška izdaja posterja Dullesa. vsaj kar se tiče togosti u določenih političnih konceptih. A-denauer venomer ponavlja stare ideje, ki so v polnem nasprotju s težavami ti svetovni politiki. Vendar pa zaključno poročilo o razgovorih med nji in in Dullesom pravi, da »sovjetska ulada izraža željo, da bi se našli podlaga za miroljubno koeksistenco z zahodnimi državami«. Ta ugotovitev daje prav tistim, ki poudarjajo, da A-aenauer v bistvu ni dobil nobene nove realne podpore oc. Amerikancev, kar pa je tudi razumljivo glede na predvolilne skrbi, ki seda i tarejo Ameriko z njenim bolnim predsednikom. Adenauer se torej vrača v Bonn s praznim končkom tu politični opazovalci napovedujejo, da se bo morda prepad med Bonnom in Moskvo še bolj poglobil. Prav tako ni mogoče reči, da Adenauer- t jevo stališče prispeva k večjemu zbliianju med Bonnom in Parizotn ali pa Londonom. Adenauerja čaka sedaj huda borba tudi z opozicijo v sami Nemčiji: Socialdemokratska stranka je v posebni izjavi ie izrazila razočaranje in odpor proti zaključkom, ki jih navaja wa-shingtonsko uradno poročilo, in poudarja, da na teh razgovorih niso sklenili ničesar, kar bi omogočilo sporazum š Sovjetsko zvezo. Socialisti očitajo Adenauerju in Dulle-su, da nista upoštevala. da je pripadnost Zahodne Nemčije k atlantski zvezi ena glavnih ovir za ureditev nemškega vprašanja. Pa tudi liberalna stranka obsoja Adenauerja, da je «še enkrat zamudil priložnost, ki je nihče neč ne more dali«, ter dodaja, da Adenauer ni med razgovori v Washingtonu storit ničesar, da bi se velesile sporazumele na političnem področju, kar bi prispevalo k n-reditvi nemškega vprašanja in k mednarodni pomiritvi- V nasprotju z vsem tem pa je francoski zunanji minister Pineau pred svojim odhodom v Washington poudarjal pomen in važnost nove sovjetske politike. Nasprotna mnenja med člani atlantske zveze sicer ne presenečajo. vendar pa so tako očitno nasprotujoča si mnenja (S novi sovjetski politiki nenavadna. Razumeti pa je treba, da je bil čas hladne vojne za Francijo nekaj čisto drugega kakor za Nemčijo. Zahodna Nemčija se je namreč s hladno vojno o-koristila, njena industrija je vzcvetela. Splošno mnenje je tudi, da pomen Bonna ne , bi bil še tolikšen, kakršen je sedaj, če bi ne bilo — Stalina in njegove napadalne politike. Zato ,e stari kancler tako krčevito drži zastarelih idej, ki ne sodijo več p novi politični položaj. Pineau je pred svojim odhodom tudi poudaril, da pripisuje svojemu obisku v Washigtonu velik pomen. Dnevni red razgovorov jr -.elo obsežen. Poleg evroj«-skih vprašanj bodo govorili tudi o Srednjem in Daljnem vzhodu. Z Dullesom bo Pineau znova proučil sovjetsko politiko in ho skušaI a-meriške voditelje prepričati o nujnosti večje dinamičnosti v politiki zahodnih držav. Pineau bo v Washivg-tonu zagovarjal stališče, da mora zahodna diplomacija zavreči večno nezaupanje do vseh pobud in korakov sovjetske vlade. Zato mednarodni opazovalci nestrpno pričakujejo izida nore diplomatske akcije francoskega (Nadaljevanje na 8. strani) 3 ZADNJE NOVOSTI; Kirst: 08-15 Poddesetnik A se h l 600 Stritar; Zbrano delo VIJ L šlO Cerarn: Pokopane kultu-" L 1150 Moliere; Izbrano delo II. del L 819 Kardelj: Problemi naše socialistične graditve L 520 TRŽAŠKA KN Ir ni - Ul. M. KrančIAku a« 'I dol.m 87-88* I Nekaj misli ob razstavah osnovnih in strokovnih šol Slovenske šole razstavljajo. V teh dneh bi lahko hodil od razstave do razstave in zdi se, da bi povsod našel približno isto sliko. Toda temu ni tako. Vsaka razstava zase nosi markantni pečat u-čiteljeve osebnosti. Njegovih umstvenih sposobnosti in njegovega prizadevanja, ki je lahko večje ali manjše, v obeh primerih pa vendarle raste iz neposrednega okolja, ki ga ustvarjajo tu ugodnej ša, tam neugodnejša tla. Ta pa so kakor zemlja, dajati in poznati jo moramo, če hočemo, da bo obrodila. V sodobnem novinarstvu in književnosti niso več moder ni uvodi. Seči moraš v jedrn stvari. Toda kam s prejšnji• mi drobnimi mislimi, ki se jih nikakor ne moreš otepsti. Cim si prestopil prag osnovnošolske razstave na Kati-nari, so se ti pričele vsiljevati in moral si se pogovarjati z njimi prav tako kakor z dobrimi starimi znanri. Cernu si si izbral prav razstavo na Katinari? Na industrijski šoli v Rojanu, ki je naš številčno najmočnejši zavod, je več na ogled. To je že res, toda čemu bi človek enkrat ne zavil na osnovno šolo in to na tisto, katere sloves prihaja že v tradicijo. In poleg tega tisto naše več- no nezaupanje v delo, ki po ustvarja nekdo drug. Ali Jt kaj na tem ali ni? In koi tolikokrat me je tudi tu prepričala šele dejanska stvarnost in šele v trenutku, ko je kot golo dejstvo stopila pred me. Okus, izbranost, toplina. Razstava osnovne šole na Katinari je tako visoke kakovosti, da bi jo lahko mirno vzporedil z razstavo Industrijske šole v Rojanu in še več. Razstava Industrijske šole v Rojanu bi po svoji kvaliteti še bolj zrastla, če bi bili učenci, ki dotekajo na ta zavod, na ravni učencev, ki zapuščajo katinarska osnovno šolo. Skoraj idealne prilike, povsod zaželene ih vendar edinstvene. Ustvarja jih čar učiteljeve osebnosti, ki ima poleg močne sugestivne volje tudi možnosti, da se vsa preda delu na šoli, kjer poučuje že toliko let. S sugestivno voljo pa je tako kakor z žarki 'sonca. Ne moreš jih zaklepati, da bi ne u-hajali ven in ne prinašali neposredni okolici svoje blago-dati. In tako je vanje ujet ves učiteljski zbor katinarske osnovne šole. plod pa so učni uspehi in njihovo zrcalo je razstava, ki prihaja po svojem slovesu že v tradicijo. Od tu in samo od tu ti precizni vbodi na prtih in prtič- kih. Zdi se ti neverjetno, da so jih izvezli prstki, šest do sedemletnih deklic. Po preciznosti se vbodi skoraj ne razlikujejo od vbodov, ki so jih naredile deklice iz četrtega ali petega razreda. Razlika je le v preprostejši motiviki in preprostejšem načinu vezenja. Toda če bi se deset, enajstletne vezilje hotele ločiti od svojih izdelkov, bi med domačini lahko našle marsikaterega kupca za svoje bluze ali pa posteljno perilo I In tudi dečki bi ga našli za j narodno ornamentiko na lesenih krožnikih. Le-ta pa se približuje že umetni obrti, to je tisti panogi, ki jo tudi razvajeno oko bogatih zbiralcev umetnih in sličnih dragocenosti visoko ceni. Cernu bi torej ne gojili prav te panoge, čeprav zahteva od učitelja neprimerno več truda, ki ga ličnost in lepota izdelka že sama bogato poplača. Ce lahko kritik kaj svetuje, bi svetoval, da bi šel razvoj deških ročnih del prav v tej smeri in to seveda ne samo na katinarski šoli. Naučimo naše otroke ustvarjati lepote s katerimi tudi na svetovnem trgu nekaj pomenimo, kajti to bo dvignilo tudi našo osebno ceno. Poleg drugega naj bi bilo tudi to namen naših šolskih razstav. ...a... Mag ično oko (Po knjigi Č. V.) Živko je tedaj naravnal pa. Mali Sand pa je zapro- mogočno oko. Krotilec je ravno dvignil obroč, ko se je psiček spremenil v ogromno zverino. Krotilcu je obroč padel iz roke in se zakotalil nekam pod posteljo. Z rokama si je zakril oči in ko jih je zopet odprl, je stal poleg njega mali Foksi in dobrodušno mahljal z repom. Da ste videli malega Sanda, kako se je nasmejal. Roka mu je kar sama segla po skodelici mleka — hotel si je osvežiti grlo. Malo pozneje je zaprosil krotilca, naj mu pokaže še kakšno umetnijo. Nesrečni človek je vztrepetal. Nič več ni verjel svojim očem in začel se je bati za svoj razum. Vendar je pristal. Stoječ na vratih, je najavil, da jim bo pokazal svojo največjo atrakcijo. Stopil je naprej in za petami mu je sledil ogromen beli medved. Živko je čakal, skoraj prilepljen ob zid. Kmalu je bil ugoden trenutek. Krotilec je razlagal, da je to največji medved v severnih deželah. Z roko je pokazal na njegovo višino in tedaj je orjaška mrcina začela kar kopneti, dokler ni postala majhna kakor mlado mače. Krotilec si je začel ruvati lase od obu- Ob drugem letnika «EaIeba» Zanimivosti Znanstveniki so ugotovili, da je uran najboljša ruda za dobivanje atomske eneigije. To ni čudno. Le preberite zakaj; 1. I kg urana lahko nadomesti dva in pol milijona kilogramov oglja. 2. 1 kilogram urana hi bilo dovolj, da bi razsvetljevali in ogrevali veliko mestu s sto tisoč preb valci (kot je Ljubljana). 3. I kilogram urana bi lahko poganjal vlak 110.000 km daleč — to >e toliko kot trikratna pot okoli sveta. 4. 1 kg urana bi bilo dovolj, da Ii 25-svečna žarnica lahko gorela neprenehoma 12 tisoč let. * * * Igla v šivalnem stroju napravi v eni sami minuli o-krog 300 vbodov. Ig.o za injekcijo poznamo še1? od leta 1853. Iznašel jo je francoski zdravnik Gabriel Charles Pravaz je bila vse tiho. O viharju ni bilo več niti sledu. Stekel je k Sandovi postelji. Prav tedaj je mali Sant} odprl oči. Nasmehnil se mu je in poklical očeta, Medtem ko so zajtrkovali, je prišel ded, ki ga je prejšnji dan pripeljal in pokazal, da bo treba odpotovati. Vsi so se razžalostili. jt Živku krepko stisnil r0 in, mu dejal: «No, bratec, le zglasi kdaj pri meni v laboratofiJ ’ da pokramljava. In še ne — zdaj gradim letalo za V°^ let v vsemirje. Pri prvem P° letu na luno te vzamem seboj. ,4 to naj ostane skf,v mst med namaln (KONEC) »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." (Herbert POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI IRSI • UI.Moreri 7 Telejon št 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo Gabrovec Kaj sta doživela Marko in Metka VSEH VHSI LESA IIN TKD1H GUItlV TRST — ULICA r. CHISPI 14 — TEL. 93-502 ULICA DKL1.E M II.IZ1E II - TEL. 96-510 Sempolaj Na razstavi osnovne sole so tako dečki kot deklice razstavili lepe predmete: rezbarije, pletenine... in še marsikaj Detajl lepe razstave osnovne šole v Rojanu, kjer se ponašajo z lepo izdelanimi izdelki in živopisanimi risbami Veselo se smejejo otroci, ki so letos posečali otroški vrtec v Gabrovcu Marko Je moral oditi. Metka se )e sicer upirala njegovemu odhodu, ker niti njej nista ugajala dr. Grom in Domani, alt Marko jo Je tolažil, češ, ni daleC in proti večeru bo spet pri itjej. Ko Je bila Metka sama, si Je hotela malo ogledati zelenico. Stoječ pred vrati sobe, v kateri sta se pogovarjala dr. Grom In Domani, je nehote prisluškovala in izvedela grozne stvari. Oba gospoda sta hotela v «Tiht dolini* brez uradnega dovoljenja odkopati grobnico nekega egiptovskega kralja, da bi se polastila bogatih zakladov. Delavci so zc bili odkopali pot do vrat grobnice, Sv. Ja Učenci in učenke srednje šole pri Sv. Jakobu so že prebrodili začetne težave in njih razstavljeni predmeti pričajo o veliki potrpežljivosti, natančnosti in dobri volji Drugega Jutra Je dr. Grom naročil Marku, naj sede na osla ter odjezdi v spremstvu služabnika v »Tiho dolino*, kjer delajo Domanijevi delavci, in tam izroet glavnemu pazniku pismo z navodili /a nadaljnje delo. primorski dnevnik —___________________ 17. junij« 195« v ■ Ni dovolj, da neko delo o-Pravimo, bolj važno je, da Sa izvršimo pravočasno. Vsako zamudo plačamo bolj ah ®anj drago in večkrat, kot °- pr. s poznim škropljenjem trt, z izgubo visokega odstotka pridelka. Kmetijstvo pa ni tovarna. Večkrat gre delo narobe zaradi slabega vremena tli tudi zaradi pomanjkanja dolavcev. Kljub temu pa je 'udi v kmetovanju in prav v kmetovanju potreben delovni razpored. Svoječasno smo priporočali *taviti seme, pa bilo katero koli Cizvzemši krnsko) v vr-He in to utemeljiti z lažjim '0 bolj hitrim obdelovanjem. Današnje razmere nam ne dopuščajo setve na široke le-ke, Seveda zahtevajo pridelki v vrstah primerno poljsko ■rrodje (osipalnik, kultivator. e.), ki pa je pri nas pre ■Halo v rabi. Krompir je pretežno že o-Plet. V kolikor pa se to še "i zgodilo (pozna saditev), Priporočamo, da se za pospešitev rasti pred pletvijo po-Stloji s čilskim solitrom (po t kg na vsakih 100 kv. metrov). Nekateri gospodarji se °klepajo mnenja, da ni ob-sipanje neobhodno potrehno ■u je bolj izdatno večkratno r«hljanje zemlje, zlasti pri "as, kjer je krompir izpn-‘tavljen suši. To nedvomno drži Škropljenje z modro gali-co ni še v navadi. Kdor jia se ga je že lotil, ga ne bo vtč opustil, ker je učinkovito sredstvo proti peronospori. ustrašimo se tega koristnega opravila! Kot je temu Pridelku nevaren koloradski hrojč in ga zato zatiramo s Primernim sredstvom v ob-trki škropljenja, tako ne sme-Plo prezirati druge nevarnosti _ peronospore. Trikrat Paj bi ga škropili: ko je krompirišče ped visoko, pred Petjem in za njim. ! Tudi koruzi čimveč zraka, torej rahle zemlje. Vsako za-'horjenje zemlje ovira zraku Izstop v zemljo in s tem 'normalno rast rastline. Prelista stebla je treba razredih, da so si narazen najmanj 50 cm. Moramo se otre-*ti nagnjenja k številu, češ: im več rastlin, tem večji gri- Iilek. Vsaka rastlina potrebuje določen prostor, in to ho svoji telesnosti (velikosti). ce so si v napotje, torej proteste, se ne morejo normal-Dg razviti in dati zaželenega !Pridelka, niti pravilno zoreti. . Fižol je za sušo zelo občutljiv. Tudi njemu ugodimo * rahlo zemljo. Kdor more, ^j mu jo rahlja. To napra-lvitho najbolj uspešno z okrog IJt) cm dolgim, za palec debelim špičastim železom, s (■uterim zemljo globoko zrah-i'hmo in nato dobro zalijejo, a ne z razpršilnikom. Ta-iho negovan fižol zelo uspešno kljubuje suši. (To vel.ia ČUdi za vso povrtnino.) I Vinogradniki imajo že do-volj izkušenj in so sami dovolj pozorni na najbolj obi-'»jni trtni bolezni — pero-jhosporo in plesnobo. Za obe letošnje vlažno leto ugodno in je treba biti toliko bolj ‘Prezen. Galica in koloidno PHljivo) žveplo morata biti v,dno pri rokah. Odstranjene odvečnih m gostih pomnikov, prikrajševanje mladik, redčenje so nujno posebna, enako tudi čiščenje Vrvela in rahljanje zemlje j11 tudi gnojenje z umetnimi teojili Ce trta slabo raste, i' pomaga dušičnato gnoj-ilo. *• pr. čilski soliter pred plet-Vi,n (okrog 1,5 kg na 100 kv. trov). Kalijeva sol in su-fosfat nista potrebna le r, ampak še bolj plodu, ju damo trti v dveh ob-ih (konec junija in ko-avgusta), vsakikrat po og 1,5 kalijeve soli in 2,5 superfosfata na 100 kv. metrov, bomo s tem zelo pri- po.mogli k boljši letini. Smo že v dobi košnje. Niso redki gospodarji, ki so se že lotili košnje senožeti, ker želijo krmo, ki bo nekaj zalegla. Tudi skrbno pazijo na deteljo kot najboljšo krmo. Premalo pa gojimo najboljšo vrsto detelje — lucerno a-li nemško deteljo. Njene lastnosti prekašajo vse ostale detelje. Predvsem je trpežna in odporna proti suši ih zaradi tega za naše kraje najbolj prikladna. Je tudi zelo rodovitna. Spriča teh njenih lastnosti zasluži, da jo sejemo povsod, kjer primanjkuje krme. Ce na naših njivah že po petih ali šestih letih odpove, so krivi razni vzroki, predvsem trava, ki se lucerna z njo nič rada ne druži. Tudi zelo občuti pomanjkanje apna na dotičm zemlji, prav tako tudi gnoja. BOLJUNEC še večja. «Skodoželjni» domačim pa zadnje čase pravijo, da bo polagoma tudi brez posredovanj višjih oblasti prenehalo pokanje in da v bližnjih hišah in vrtovih ne bo več dosti prahu, ker je v kamnolomu vedno manj dela. Pustimo ob stran šale; za delavce, ki so tam zaposleni, bi bilo to škoda. Dobro bi bilo, da bi bilo v kamnolomu vedno dosti dela za več delavcev in da bi lastnik moderniziral naprave kot je treba v kamnolomu blizu naselja. MAČKOL|E V dopisu iz Doline, ki je bil objavljen v nedeljo, je bilo govora o zaskrbljenosti nekaterih dolinskih gostilničarjev, ki imajo manj gostov, odkar je sedež občinske uprave v novi stavbi med Dolino in Roljuncem. Obenem omenja člankar v dopisu potrebo po novih pobudah za razvoj turizma. Ne maramo se vtikati v zadeve Dolinčanov in upamo, da bodo znali najti pot in način, da bodo v svojo lepo vas privabili vedno več gostov. To bo v korist Dolini in vsej občini. V Boljunec prihaja že več let precej izletnikov iz mesta. Nekateri se pripeljejo z avtomobili, drugi pa z motorji m avtobusi; zadržijo se v vasi, ali pa gredo od tod v Glinščico. Glinščica je že dolgo let priljubljena izletniška točka. Kdor jo obišče enkrat, se prav gotovo še vrne, da občuduje njeno divjo lepoto. V vročih poletnih dnevih gre vaška mladina rada na kopanje v hladne tolmune ali «vire» Glinščice, pa tudi iz mesta prihajajo zadnja leta sem na kopanje. Čudno, saj imajo morje; pa vendar pridejo. Poleg privlačnosti Glinščice, ki bi jo bilo trčba bolj valorizirati, kaže, da bo do tega tudi prišlo, pa (majio v Boljuncu še nekkj' drugih zanimivosti, oziroma običajev, ki vsako leto privabijo v našo vas več ali manj okoličanov in Tržačanov: «lu-čanjes na Stefanovo, mlaj, pust, in zadnja leta še praznik trgatve. prometne zveze s Trstom so še kar dobre, lahko pa bi se avtobusna služba še zboljšala. Najlepše bi seveda bilo, in ne samo za razvoj turizma. če bi dobili trolejbusno zvezo s priključitvijo na trolejbusno progo Trst-Milje. Ne Sjmo za domače potrebe, tudi za razvoj turizma, pa bo zelo koristna neposredna telefonska zveza s Trstom, kar je že v načrtu. * * * Ob tej priliki pa bi radi ponovili že staro pesem, namreč zadevo z našim kamnolomom. Za kaj gre, je bilo že dosti pisanja in besed tudi na občinskem svetu in v višjih uradih v Trstu, a kot da bi bilo zakleto in začarano, nobena žavba ne pomaga. Nihče še ni uspel preprečiti ropotanja, prahu in frčanja kamenja. Ati naj bi tudi to postalo značilnost naše vasi in «privlačnost» za turiste? Kdo ve? Ce je prav usojeno, da mora tako ostati, tedaj bi bilo treba najaviti čas eksplozij in sporo, čiti po radiu, da bi v Trstu pravočasno zvedeli in prihiteli v našo vas, da bi «Na goricin ob kozarcu piva ali vina uživali prizor. Gospodar bi lahko pripravil hujše eksplozije, da bi bila senzacija Kakor druge slovenske šole na Tržaškem, je tudi naša o-snovna šola imela v nedeljo zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del učencev in učenk iz vseh razredov. Razstavo in prireditev, ki je bila v nedeljo popoldne v telovadnici, si je ogledalo veliko število domačinov, zlasti matere iz Mačkolj in Prebe-nega. Na razstavi so bila res lepa dela zlasti deklic, pa tudi dečki so pokazali, da znajo nekaj napraviti. Na zaključni prireditvi so sodelovali učenci vseh razredov z recitacijami, petjem in kratkimi igricami. Najbolj je vsem ugajala igrica «Janko in Metka«. Otroci so pridni kadar hočejo biti, treba pa je mnogo potrpljenja z njimi’ zaradi tega moramo pohvaliti naše vzgojitelje. Ko smo že pri šoli, bi radi omenili našo željo, da bi dobili tudi otroški vrtec za Mačkolje in Prebeneg. Upamo, da se bo nova občinska uprava zavzela za to na pristojnem mestu in da bo, prej ali slej, uresničena naša želja. * * * Govori se, da bodo te dni začeli širiti in urejevati glavno pot po vasi, da bo lahko vozil avtobus, kot je že pred časom sklenil občinski svet in je bila za to tudi odobrena določena vsota denarja. PREBENEG čilnico, dobro voljo. Želeli bi, I kogar, tudi če bi grozil, da da bi mladina nastopila tudi med šolskim letom in s primernimi slikami (igrokazi, recitacijami, čitanjem itd.) pokazala svoje sposobnosti. Iz pestre in okusno razporejene šolske razstave smo razbrali, da je začetek učenosti res poln težav, a tudi veselja. Prav je, da smo ob lepih ročnih delih, deških in dekliških, mogli videti napredek med šolskim letom in letni uspeh. Pa bi bil še boljši, če bi ne bilo toliko prekinitev šolskega leta (prazniki, mraz, volitve). * * * Kopalna sezona se je že začela, a kopalcev še ni. Le tu pa tam preskušajo posamezniki toplino vode in zraka. Leteči letoviščarji so pretežno nemškega izvora, a so še redki. Naj je vzrok v sončnih pegah ali v atomski bombi ali v kakršnih koli drugih prirodnih motnjah, tako vreme ni za one Sesljance, ki vodijo gospodarske račune po stari pratiki vročih poletij. Dokler ne bo škržada, ki ga sončno vreme poščegeta že v ranih urah, tako dol^o ne bo kopalcev. Tako vsaj menijo stari ljudje. Ezuli so že odšli iz graščinskih prostorov ob morju. Razumemo, da jim ta selitev ni bila prijetna, in jih pomilujemo. Kolikokrat se pri nas pogovarjamo, da bi to nomadsko življenje odpadlo, če bi jim ne svetovali od zunaj, naj zapustijo svoje domove. SempoiaJ Vojašnico za karabinjerje, ki so jo zgradili med našo vasjo in socerbskim obmejnim blokom, so že pred nekaj meseci dokončali, zdaj pa so skoraj že dogradili vojašnico za financarje ob poti roed Prebenegom in tMač-, koljgmi. Spodaj, v Osapski dolipi, pa je tudi novahsvo-, jašnica za obmejno stražo. Tako bomo imeli zdaj blizu kar tri vojašnice, eno poleg druge. No, kaj hočemo, tik ob meji smo in na meji so povsod vojašnice. Do sedaj se ne moremo pritoževati zaradi obmejnih stražarjev, fantje opravljajo svojo službo, mi pa svoje delo, Q pralnici smo že večkrat pisali. Načrt je odobren, denar je že nakazan, pralnice pa še ni. In zakaj ne? Bog si ga vedi. Res bi nam zelo koristila. Vodovod že imamo v vasi, nekateri gospodarji so si tudi napeljali vodo v hiše, kar v naših krajih mnogo pomeni, in prihrani tako pozimi kot poleti gospodinjam dosti časa in truda. Napajališče za živino tudi imamo, le pralnice še ni in pe-rice-gospodinje morajo še vedno k potoku pod vasjo. Ce ne bi bilo tako hudega klanca, bi že šlo, a takega klanca ni povsod. Upamo, da bodo ovire, če je še kakšna, odpadle in da bodo pralnico še letos napravili. Predzadnji petek smo imeli tretji roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Učiteljstvo je poročalo o poteku in uspehu šolskega dela in o o-virah, ki so nanje med letom naleteli. Priporočalo je staršem, da med počitnicami spodbujajo otroke k ponavljanju šolske snovi, čitanju, jezikovnim vajam itd., kar jim bo pri nadaljnjem pouku mnogo koristilo in pomagalo. O naši šolski prireditvi in razstavi je bilo že nekaj omenjeno. Naj to dopolnimo z naslednjim dodatkom: Na prireditvi je prvi nastopil drobiž iz šolskega vrtca. Saj veste, da je za nas velika «veselica» i: sam pojav drobiža na odru; otroška naivnost, neposrednost ,,tn iskrenost nam izvabijo dobro voljo. Se najbolj nam_prija,. čg nam kaj povejo narobe. S tem pa nočemo reči, da je bilo tako tudi v tem primeru. Otroci so se s petjem, recitacijami in prizorčki prav dobro odrezali. Za njimi so prišli na oder učenci osnovne šole in izpopolnili program s pevskimi točkami in že precej zahtevno trodejankc «Pehta». Dvoglasno petje je spremljala harmonika. Tudi letos smo se kot že lani prepričali, da i-mamo med mladino nekatere igralske talente. Tudi razstava šolskih izdelkov, od risb do ročnih del in nalog je pritegnila mnogo zanimanja staršev, ki so se o njej pohvalno izrazili. PESEK Tokrat kar na kratko in nič novega, gaj ne bi radi ponavljali že stare stvari, zdi pa se nam potrebno, da spet nekaj napišemo zaradi poti, ki pelje od nas v Drago. Pot e v slabem stanju in v de. ževju v več krajih sploh neprehodna. Prav bi bilo, da bi jo ob lepem vremenu popravili; morda v okviru Sela d. zdaj bo morda to laže, ker so nekatera dela v okviru Selad v naši občini že do končana. MAVHINJE V Staranzanu, kamor se je od tukaj preselil že pred mnogimi leti, je preminil naš do. mačin, 75 let stari Janko Ur-dih, bivši posestnik in gostilničar, znan tudi izza dobe godbenega društva, ki mu je več let načeloval. Njegov oče je bil ustanovitelj tega društva. Tudi v Staranzanu je pokojnik sodeloval pri on-dotni godbi in ji s svojo sposobnostjo mnogo pomagal Njegovi godbeni tovariši med katerimi je bil zelo pri ljubljen, so se na njegovi zadnji poti poslovili od njega z žalostinko, ki jim jo je bil on posredoval. Veliko število pogrebcev, številni venci in šopi cvetja so bili vid. na priča njegove splošne priljubljenosti. Lahka mu zemljica! SESL1AN bo odpuščen z dela kdor pošilja svojega otroka v slovensko šolo. Ce se bo kaj take--ga še dogajalo, se bomo potrudili, da bomo dobili točne podatke in imena, pa bomo prišli z njimi na dan in znali nastopiti tudi na najvišjem mestu. Nismo nacio-, nalisti, pa tudi mevže in ja ničarji ne bomo! Kakor vsako leto, je tudi letos naša osnovna šola priredila razstavo ročnih del dečkov in deklic. Čeprav i-mamo zdaj malo časa na razpolago, ker nas preganja delo na polju in v vinogradih, smo si razstavo ogledali in odhajali zadovoljni, da so tudi leto snaši otroci napravili lepe stvari in da so si med šolskim letom pridobili potrebnega znanja. * * * Kot smo že omenili, imamo zdaj polne roke dela zlasti v vinogradih in s košnjo. K sreči je začelo lepo vreme. Letos smo imeli malo češenj, ker je bilo slabo in deževno vreme spomladi. Mraz je pozimi hudo prizadel oljke; bali smo se, da so vse zmrznile, zdaj pa so začele polagoma zeleneti. Vendar ne bo škoda tako huda, kot se je zdela, počakati pa bo treba nekaj let, preden bodo oljke spet obrodile. Trte kažejo do sedaj dobro, le da nam bi prizanesla toča, ki je prejšnja leta napravila veliko škodo. Kakor v nekaterih drugih krajih pa trte zadnje čase slabo rastejo. Prav bi bilo, če bi si strokovnjaki ogledali trte in oljke ter nam povedali, kaj moramo napraviti pri trtah in pri oljkah. * * * Pot, ki pelje- od glavne a-sfaltirane ceste v našo vas, je zdaj v precej slabem stanju in bi jo morali popraviti. Stroški ne bi bili veliki, saj ni pot dolga niti 200 m, pa je edina pot iz naše vasi do glavne ceste, saj je stara pot pod vasjo sploh neuporabna, strma, daljša in zapuščena. * * # Ob koncu pa eno bolj razveseljivo, Pred nekaj tedni je pri nas gostovalo v dvorani Ljudskega doma Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Dragi gostje iz Trsta so nas s svojo predstavo zelo razveselili, ker nekaj takega v naši vasi še nismo sploh videli. Res je, da bi lahko včasih šli na predstave na- SV. BARBARA Izvedeli smo, da je bil naš tajnik po naročilu občine v Rimu; upamo, da bodo torej kmalu uresničili našo dolgoletno željo po lepši cesti, ki veže našo vas z Gorico m Tržaško cesto pri Gabrijah. Mnogo bolj bi se pri nas lahko razvil turizem, če bi imeli asfaltirano cesto, saj l-mamo ob Vipavi prijetne kotičke za kopalce, za vse ljubitelje dobre kapljice pa domače gostilne, kjer radi vsakomur dobro postrežemo. Naše hiše stoje skoro vse cb glavni cesti in skozi vse poletje moramo imeti zaprta okna in vrata, da nam nadležni prah ne pride v stanovanja. Zelo si želimo tudi vodovoda, s katerim bi bili rešeni mnogih skrbi, predvsem pri napajanju živine, ki potrebuje stalno svežo in čisto vodo. ŠTEVERJAN nimamo dosti časa na razpolago in pot v Trst je vsakikrat povezana s stroški. Dvorana je bila polna domačinov, ki so se zahvalili našim u-metnikom. Vsak je po predstavi že spraševal, kdaj se bo gledališče spet vrnilo na naj oder. Upamo, da v prihodnji sezoni ne bodo pozabili na nas in da nam bodo spet prinesli nekaj kulturne hrane. Cas češenj je tu; toda letos jih je mnogo manj kot prejšnja leta, pa še tista, ki so kazala dobro, so zaradi slabega vremena, predvsem stalnega dežja, precej popokale. Letos kakor prejšnja leta, sadeža nismo več vozili na trg v Gorico, marveč so k nam prišli prekupčevalci iz Vidma in Standreža. Največ je bilo doslej Videmčanov. Cene češenj na debelo so bile v začetku tedna po 50 lir kg, kasneje tudi po 70 lir, konec tedna pa se je cena zaradi slabega vremena ponovno dvignila. Vsekakor bi bil zaslužek še večji, če ne bi zadnje dneve tako močno deževalo. Mokre češnje se rade pokvarijo in se jih trgovci branijo. Grdo vreme je vplivalo tudi na košnjo, ki bo zelo slaba, če ne pride do vremenskih sprememb. Stalne plohe in toča, ki nas je letos že tu-trte, ki so začele lepo poganjati. Skrbi nas, kako bo z našim gospodarstvom, če ne bo boljšega vremena. KRIŽ Naša vas je dala priznanega umetnika, akademskega slikarja Alberta Sirka, ki je skozi vse življenje ostal po duši «Kržan» in strasten ljubitelj morja ter naše obale. Njegove, morda najlepše načrte o tej obali pa je žal pre-vcas.n su .c aI), mrt šega gledališča v Trst, ^odar ~ . "sT . Manj pa je nasi javnosti Stand rež c*r*J Je bila odprta v Nabrežini šolska razstava tamkajš-'')e8a industrijskega tečaja. Razstava, ki Je odprta se danes, j okusno urejena ter prikazuje številne Izdelke marljivih učencev. V šolskem letu, ki se je pred dnevi končalo, so naši otroci začeli hoditi v šolo v novo in lepo urejeno stavbo, ki so jo sezidali malo pred vasjo. V poslopju imata svoje prostore slovenska šola ter i talijanska osnovna šola in i-talijanski otroški vrtec. V naši vasi je večina otrok slovenskih družin, toda nekateri starši so zaradi narodne nezavednosti in političnih razprtij, ali pa v strahu za vsakdanji kruh vpisali svoje otroke v italijansko šolo in otroški vrtec. To je žalostno dejstvo in obsodbe vredno. Starši, ki tako ravnajo s svojimi otroki, škodujejo sami sebi in svojim otrokom. Lahko se vsak dan, zlasti pa ob zaključku šolskega leta prepričajo, da otroci, ki obiskujejo slovensko šolo in se Oči-jo v svojem materinem jeziku, lepše in laže napredujejo kot slovenski otroci, ki obiskujejo italijansko šolo. Staršem se ni treba bati, da bodo njihovi otroci, ki o-biskujejo slovensko šolo, manj vredni ko drugi in da bodo manj znali, ko bodo zapustili šolske klopi. Nasprotno, v sami naši vasi imamo jasne dokaze, da učenci, ki obiskujejo slovensko šolo, pridobijo mnogo znanja, in tisti, ki gredo nato v gimnazijo in druge srednje šole, lepo napredujejo do univerze. Otroci, ki obiskujejo slovensko šolo, se lepo naučijo slovenščine, pa tudi italijanščine, medtem ko se v italijanski šoli ne poučuje slovenščina. Odrasli ljudje, pa tudi mladina, iz lastnih izkušenj vedo, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš. Nekate'.# nestrpne gospe v naši vasi, če bo treba, bomo objavili njih imena, se jezijo, češ da je tu Italija in da ne bi sploh smele obstajat, slovenske šole. Naj se te »dame« le potolažijo, časi fašizma so minili, slovenski starši imajo vso pravico, in ne samo pravico, tudi dolžnost da pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. Starši naj se Se nikdar nismo naleteli na toliko koloradskega hrošča, kakor prav letos. Vsako uro, ki jo imamo na razpolago, uporabimo za boj proti temu škodljivcu, ki nam prizadeva veliko škode. Škropimo vsak teden, toda živalic je na milijone. Zaradi tega smo opustili tudi vsako kulturno delo, čeprav smo že i-meli v programu pripravo vesele komedije, ki bi jo izvedli na prostem. Dokler ne bo minilo najhujše delo, knjige ne bomo vzeli v roke. Letošnje leto je pač tako muhasto, da takega ne pomnimo že več let. SOVODNIE znan naš drugi ugledni rojak, arhitekt in slikar Sulčič. Ze rano ga je usoda zanesla v Argentino, ki ga bolje pozna kot mi. Pred okrog 30 leti smo čitali, kako je njegovo ime zaslovelo pri zmagi na natečaju za neko državno stavbo v Buenos Airesu. Tudi on je ostal v svojem bistvu «Kržan» in je po dolgih letih spet med nami. Želimo mu, da bi se med nami dobro počutil in odnesel iz svoje rodne vasi najbolj še vtise. Namerava obiskati evropske države in-svoje potovanje izkoristiti s čopičem, ki mu je vedno bolj pri srcu. PADRlČE V nedeljo so nas naši šolarji prijetno iznenadili s svojo lepo uspelo prireditvijo s pestrim sporedom. Petje, recitacije, baleti in igra so izvabili staršem in prijateljem mladine, ki so napolnili u- j ne pustijo ustrahovati od m- Preteklo nedeljo so bili naši prosvetarji na prijetnem in obenem poučnem izletu v Padovi. Izlet je priredilo domače prosvetno društvo, u-deležili so se ga pa predvsem člani pevskega zbora skupno s pevovodjem tov. Doritom. Pot tja in nazaj je bila zelo prijetna, saj je bilo ob veseli pesmi naših mladih pevk in pevcev vsem zelo prijetno. Košnja se je začela in ko je košnja, imamo pri nas dela čez glavo od zore do mraka. K sreči kaže, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo lahko lepo posušili seno. Skraja se je zdelo, da bomo imeli letos zelo slab pridelek sena, nato pa se je nekoliko zboljšalo. Ne bo ga prav dosti, pa tudi ne tako malo kot smo se prej bali. Nekoliko pred volitvami so v okviru Selad popravili pot iz naše vasi na Hudoleto, nato pa do avtoceste. Zdaj pa delavci asfaltirajo poti po vasi. Ko bodo tudi to delo dokončali, bi bilo prav, da bi se lotili popravila poti čez Drašco, ki pelje k Sv. Ivanu Morda bo zdaj tržaška občina poskrbela za to pot, saj služi tudi ezulom, ki hodijo tod v Trst. Upamo, da nam ne bo treba o tej poti več pisati. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! AVTOGARAŽA ..Roiano" TRST'-HOJ AN — Ul* MOHEHI ST. 7 — TEL. 35-SS« privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa at. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo IMPEXPORT TRST. ULICA C. BATTIST1 STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-208 . Telegr. IMPEAPORT TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A : tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZRANO PODJETJE U VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE — ___________________________________ H ' Iloplsi iz naših krajev 'ha, a&idlcutt Nad Miliami. tik ob meji, se dviga na griču prijazna vas Korošci, kot ji zdaj pravile, Sv. Barbara. Vas Je dobila i-me po družinah, ki so se pred vec stoletji sem priselile iz Koroške. Ime Sv. Barbara pa so ji dali Italijani. Vas »tele približno 20« hišnih številk is 700 prebivalcev skupno z na. sel ji Cuki in Gornja grUa. Korošci soadoio pod miljsko občino, svojo župnijo pa ima-jo v Ricmanjih, orej so spadali pa pod župnijo Osp. Prebivalci so večinoma zaposleni v ladjedelnicah v Ml-Ijah in v Trstu ter v tovarnah. Imajo pa tudi nekaj zemlje, ki Jo obdelujejo v prostem času. Le nekaj družin se u-kvarja samo s kmetijstvom, zlasti z vinogradništvom, sadjarstvom in vrtnarstvom. Nova zgradba, ki so Jo tuni dokončali, v kateri Imajo svoje prostore slovenska o-snovna šola in italijanski o. troški vrtec. Prej Je bila šola v neprimerni zasebni hiši. Iz Korošcev je lep razgled na Miljski zaliv in Trst. Prav lepo je zlasti spomladi, ko Je vse v cvetju. Delo kmetov pa je zelo naporno, ker so strmi klanci In slabe poti v njihova polja. (Foto Mano Msgajna) Po novi razmejitvi Je državna meja tik za vasjo, obmejni blok pa je prav na ovinku. kjer se od glavne ceste odcepi pot v vas. Preko tega bloka hodijo domačini v sosedne vasi onstran meje. iz teh vasi pa kmetje in delavci v Milje. Najstareji) vaščan Je 71-let- ni Jože Cač, po poliču kamnosek, Dolga leta je delal v kamnolomih v Miljskib hribih. Možakar zna povedati zanimive stvari, n. pr. kako je za časa Francozov njegov prednik Matej Cač, doma z Jezera, zbežal od vojakov Iz Trsta, ko je bil stražar na gradu pri Sv. Justu. Odšel Je proti Miljam in se napotil v Korošce, kjer ni bilo Francozov. Fant se Je potem poročil in zdaj je v Korošcih več družin s priimkom Cač. Skupina otrok, Id obiskujejo slovensko osnovno golo. s svojim učiteljem Kiljanom Fer-lugo, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v občinski svet. Pred njimi so lepa ročna dela, ki so Jih napravili med šolskim letom in razstavili ob zaključku šolskega leta. PRIMORSKI DNEVNIK — 8 — n. juniji 1®56; Stavka ribičev Tržaškega zaliva in izbruhi goriških šovinistov |Občinski parh bo nudil :L: i ‘ “t •*}! Sil ' ■ ■ BlUmliiSfeJS S!& Na tržaški strani našega li-ita srno že pred dnevi pojasnili ozadje stavke ribičev v Tržaškem zalivu ter namene določenih krogov v Trstu, da ni tej stavki dali politični značaj, ki naj bi zameglil slab gospodarski položaj ter ustvarili šovinistično vzdušje za u-»tvaritev tako imenovane nacionalne enotnosti za sestavo občinskega odbora. Izbruh nesramnosti in netaktnosti na seji goriškega občinskega sveta, je bil samo odmev akcije, ki so jo v Trstu sprožili tisti, ki so od nje pričakovali koristi. Zaradi tega smo smatrali, da je tržaški odgovor povsem zadoščal tudi za naše prilike, ki so bile od tržaških različne samo v toliko, da se je pri nas skušal dogodek izkoristiti za podžiga-nje šovinistične gonje, od katere si nadejajo koristi samo nekateri poklicni nacionalistični politiki, nikakor pa pripadniki obeh tukaj živečih narodnosti. Ker pa je včerajšnji «Pic-eolo» iz razprave o ribiški stavki na občinski seji skušal napraviti svoje politične zaključke v zvezi z dejstvom, da sta občinska svetovalca Pavlin in Šuligoj zaradi izbruhov nestrpnosti zapustila sejo, je potrebno spregovoriti o tem vprašanju, ki ga je šovinistična struja postavila pted občinski svet. Ko se je že razpravljalo e ribolovu in omejitvah, ki izhajajo iz sporazuma za italijanske ribiče, zakaj ni večina občinskih svetovalcev javno kritizirala italijanske komisije, ki se ni nikoli posvetovala z ribiči, da bi lahko povedali svoje mnenje. Zakaj se ni kritiziral ta način u-veljavljanja volje raznih ministrstev brez predhodnega posvetovanja s prizadetimi, kot je na primer tudi vprašanje male obmejne trgovine, ki je bilo uvedeno, r da bi bili krajevni gospodarski forumi sploh kdaj vprašani za mnenje, kaj šele, da bi imeli v komisiji svojega predstavnika. Tako gledano postaja vprašanje vse bolj obsežno, in način njegove obravnave na zadni seji občinskega sveta v nobeni meri ne prispeva k odpravi teh hudih napak o-srednje birokracije. Sporazum o ribolovu in njegovo izvajanje spadata v celoti pod kompetenco predstavništev obeh jadranskih sosedov. Po našem mnenju šovinistične špekulacije okoli tako važnega in življenjskega vprašanja za številne italijanske ribiče niso na mestu, ker lahko samo še bolj poslabšajo njihov položaj. V prijateljskem vzdušju je mogoče rešiti tudi hudo zapletena vprašanja, nikakor pa z moralnim ali dejanskim pritiskom. Kdor se dela, da tega noče razumeti, ta zavestno škoduje interesom prizadetih ribičev. To naj zadostuje za odgovor na izbruhe na zadnji seji mastnega sveta pod predsedstvom župana dr. Bernardi-sa, ter na podtikajoč članek v včerajšnjem «Piccoiu», ki jasno pokaže resnične namene, ki so jih poklicni nacionalistični politiki zasledovali j na zadnji seji občinskega sveta z diskusijo o ribiški stgvki. Toča povzročila ogromno škodo Posebno občutna je škoda na nasadih v Standrežu, v Vrtojbi in Renčah Naliv s točo, ki je bil v petek zjutraj je povročil o-gromno škodo, ki je prizadeti kmetje doslej še niso mogli natančno izračunati. Toča je dobesedno uničila vso povrtni. no pa tudi koruzo, ki jo bodo morali ponovno saditi; o paradižnikih, grahu, bučkah na poljih ob Tržaški cesti, v Stan-drežu, pa onstran meje vse od Šempetra pa do Vrtojbe in Renč ni niti sledu več. Zd. se da je najmanj prizadelo pšenico, ki je že marsikje orumenela. V noči med petkom in soboto je bil velik vihar z bur-jo, vetrom in močno ploho, kar je prizadelo predvsem sadje in trte. Včeraj se je vreme nekoliko izboljšalo in upati je, da se bo nekoliko ustalilo, kar želimo vsi, posebno pa naši kmetovalci. si/ojim ohiskoi/alcem časopise in revije Skozi b'ok pri Rdeč' h ši odpotovala jugosl. ekipa na tekmovanje v Merano Včeraj dopoldne so skozi blok pri Rdeči hiši odpotovali jugoslovanski tekmovalci na veliko mednarodno tekmovanje v slalom-vožnji s kanuji, ki bo danes po reki Passirio v Meranu. Jugoslavijo bodo zastopali člani Brodarskega društva iz Nove Gorice: Jože Srebrnič, Pavel Bone, Miran Mozetič, Aldo Simonetti in dr. Rajko Novak. Trošarinski urad v Gorici obvešča občinstvo, da se bo 18. t. m. urad preselil v Ul. Randaccio štev. 15. Darovi Za Dijaško Matico je daroval Jožef Maraž iz Steverja-ns košaro češenj, za šolski patronat v Sovodnjah je daroval Janko Cotič 2.000 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala! Na zadnji seji upravnega odbora občinskega sveta, ki se je vršila v četrtek zvečer to odborniki najprej odobrili vsoto 240.000 lir mestnim bolnišnicam v Gorici in Tržiču za občane, ki so bili tam na zdravljenju. Nato so se pomenili o potrebi gradnje modernega igrišča za košarko na dvorišču šole «Favetti» v Ul. Rema. Da bi preprečili teptanje trave in trganje vrtnic na Korzu Italija, tik kavarne Garibaldi in dalje, so odborniki sklenili, da bo občina namestila posebne železne koške, ki bodo onemogočili dostop do rož. Upravni odbor je poleg tega sklenil otvoriti občinski park dne 2. julija. Občin-sk; park bo odprt vsak dan od 10. do 12 30 in od 15. do 19. ure (razen nedelje in praz. nikov). V parku bodo kot že lansko leto na razpolago knjige in revije, ki si jih bodo obiskovalci za čas, ki ga bodo preživeli v parku, lahko nabavili pri uslužbenem uradniku. Končno so se odborniki dalj časa zadržali na razpravljanju o položaju šolskih slug, ki so se že večkrat oglasili, predvsem v zadevi njihove namestitve in službene lestvice. Prometni nezgodi Včeraj ob 5.30 so pripeljali z rešilnim avtomobilom ZK v bolnišnico Brigata Pavia 24-letnega Guida Peoorarija .n 39-letnega Marca Zanina oba iz Sv. Lovrenca pri Moši. V bolnišnici so ugotovili Peco-rariju zlom lobanje in pretres možganov. Zaninu pa razne poškodbe. Ko sta se peljala z lambreto proti Gorici, sta nenadoma trčila v kamion, ki je takrat zavil na most IX. avgusta in ki ga je vozil Luigi Cucit. Ob 16.30 pa so pripeljali v bolnišnico Ornello Tibaldi iz Ul. Ristori 28 v Gorici, ki je pod St. Mavrom trčila s svojim vozilom v neki avto. Pri tem si je prebila gornjo ustnico in bo ozdravela v 9 dneh. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Dve nesreči v Sovodnjah Predvčerajšnjim se je v So-vcanjah v Beneški Sloveniji ponesrečila 20-letna Rozina Fellina. Hotela si je na ramo naložiti vrečo koruze, tjda vreča je bila pretežka in ji je padla na levo nogo. V če-dadski bolnišnici so j' ugotovili zlom sredinca, /ari li česar se bo morala zdravr.i 20 dn,. Druga nesreča se je pripetila 41-letnemu Alojzu Markiču tudi iz Sovodenj. Na Markiča je Jjadel kos zida, ki ga je zadel v levo roko in mu jo delno zdrobil. Markič bo ostal v bolnišnici najmanj mesec dni. Avstrija B - Jugoslavija B 2:2 Poraz jugoslov. mladincev v Gradcu (1:3) Najboljša moža na igrišču l/ienne: Toplak in Prlinčevič. 3’ pred koncem zapravil Toplak stoodstotno priložnost. Jugoslavija A tudi brez Krstiča II.? Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 5. strani) zunanjega ministra, ki je v svoji politiki pokazal dokajšnjo dinamičnost. Toda še ena stvar je, ki povzroča velike preglavice francoski vladi, in to je Pi-neau izrecno poudaril. Gre namreč za alžirsko vprašanje. Pineau je pred odhodom izjavil, da bo iskal a-meriško razumevanje tudi o alžirskem vprašanju, ker da je za Francijo važno imeti glede Alžira solidarnost vseh prijateljev. Isto je izjavil tudi državni tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure, ko je odšel na razgovore v London, kjer so tud i govorili o alžirskem vprašanju. Verjetno v Londonu ni bilo težko pridobiti tamkajšnje državnike za francosko tezo glede politike v Severni Afriki, saj ima Anglija kot kolonialna država enake težave v zvezi s Ciprom, kjer prav tako trdovratno kakor Francozi v Al-žiru, odreka prebivalstvu sleherno pravico do samo-odločanja. Vendar pa razvoj dogodkov kaže in bo vedno jasneje pokazal, da bosta morala tako Francija v Alžiru kakor Anglija na Cipru opustiti sedanji način gledanja pri reševanju tako važnih vprašanj in bosta tudi glede teh dveh dežel prisiljeni pokazati bolj realistično politiko, kakor jo je pokazala Francija glede Tunizije in Maroka, Anglija pa glede Egipta, čeprav pod silo razmer. Francija je pravkar podpisal a novo diplomatsko pogodbo s Tunizijo, ki je nov pozitiven korak na poti vedno večje samostojnosti te severnoafriške dežele. Iz E- gipta pa je prav te dni odšel poslednji britanski vojak, s čimer je bil izpolnjen najvažnejši člen britansko-egiptovskega sporazuma, s katerim se je Anglija leta 1954 obvezala, da bo v dvajsetih mesecih umaknila svoje oborožene sile s področja Sueškega prekopa. Prvič po letu 1882 ni na egiptovskem ozemlju okupacijskih čet m Sueški preko p je prevzela e-giptovska vojska. Po hudi in krvavi borbi so Egipčani končno zmagali in uresničili geslo «Egipt Egipčanoma. Kakor je Velika Britanija v tem primeru pokazala, da je sposobna sprejeti realistično rešitev, tako je upati, da bo prej ali slej krenila po enaki poti tudi glede Cipra, l-ste ugotovitve veljajo tudi za Francijo glede Alžira. S tem v zvezi je Pineau ob svojem prihodu v New York imel važne razgovore z glavnim tajnikom OZN Ham-marskjoeldom in še posebno z Nehrujevim osebnim svetovalcem Krišno Menbnom, ki ima te dni zelo važno vlogo posredovalca in pomirjevalca in si prizadeva, da bi s svojo akcijo uspel spraviti oba nasprotna tabora na skupno pot iskanja sporazumne rešitve, kakršno je nakazal Nehru v svojem nedavnem predlogu. Vse napredne sile v svetu podpirajo pravično borbo alžirskega ljudstva, in enako ciprskega, pri tem pa tudi odločno podpirajo sleherno akcijo, ki naj uresničenje njegovih teženj omogoči brez nadaljnjega prelivanja krvi in po mirni poti, kar bo le v korist želji in volji vsega miroljubnega človeštva, da končno napoči doba splošnega pomirjenja in miroljubnega sodelovanja na vsem svetu. mib. Policja našla v Vidmu izginulega davčnega izterjevalca Kakor smo poročali je bila videmska policija že štiri dni na sledi 41-letnemu Ivanu Lovu. davčnemu izterjevalcu 'z Vedronce v občini Brdo, ki je odpotoval z doma že pretekli torek. Včeraj pa so iz Vidma ja vili. da sta dva agenta opazila izginulega moža v' Vidmu v bližini gostilne «Alla buona vite». Ko sta ga ustavila in mu povedala, da je njegova družina v skrbeh zanj ter od njega zahtevala pojasnilo, 'e Lovo izjavil, da se ni pravočasno vrnil domov, ker je v Tarčentu začutil nenadno slabost in zaradi te svojih ožjih sorodnikov ni hotel preplašiti. Kasneje se je Lovo vrnil v Vedronco. Z avtobusom im izlet SPD v Soško dolino Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira 24. junija avtobusni izlet v Vrsno z obiskom Tolmina, Mosta na Soči in z zabavo ob jezeru pri Mostu na Soči. Predvideva se. da lodo za zabavo poskr beli podgorski pevci, katerih udeležba je že napovedana. Voznina za člane 500 lir. za nečlane pa 550 lir. Odhod z avtobusom s Travnika ob 7. uri zjutraj; povratek zvečer. Vpisovanje pri urarju Darku Šuligoju v Gosposki ulici. Ljubitelje planin opozarjamo na ugodno priložnost, da s propustnicami obiščejo kraje v Soški dolini ter rojstni kraj Simona Gregorčiča. DEŽURNA LEK4HNA Danes posluje ve« dan in ponoči .ekarna DJJdine, Ul. Rabatta štev. 18 - tel. 21-24; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Itali.i 4 - tel. 25-76. — KINO — CORSO. 15.00: «Doktor na odprtem morju«, v barvah, K Bogarde. VERDI. 14.30: «Pajčevina», R. Widmarck. CENTRALE. 15.00: «Roparji velike reke«, v barvah, I. Curtis in C. Miller. VITTORIA. 15.00: «Wichita». v barvah cinerpascope, J. Mac Crea in J. Miles. MODERNO. 15.00: «Hondo», v barvah. DUNAJ, 16. — Tekma nogometnih B reprezentanc Avstrije in Jugoslavije, ki je bila odigrana danes na stadionu dunajske Vienne pred 25.000 gledalci, se je končala z neodločenim rezultatom 2:2 (2:2). Istočasno sta se v Gradcu pomerili mladinski reprezentan-tanci obeh držav. Zmagali so avstrijski mladinci z rezultatom 3:1, potem ko so Jugoslovani v prvem polčasu vodili z 1:0. V celoti vzeto se je tako uvertura k jutrišnjemu dvoboju glavnih reprezentanc, ki bo v Zagrebu na stadionu v Maksimiru, zaključila v korist Avstrijcev. Sodniku Cehoslovaku Vlče-ku sta se B reprezentanci predstavili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Radenkovič; Co-kič. Biogradlič; Pajevič, Ju-ričko, Ristič; Petakovič, Medved. Toplak, Prlinčevič, Krstič I. Avstrija: Gartner, Kolope- cky, Roeckel; Nikerl. Gisel. Sabetzer. Eigner, VVallchofer, Buček, Holaus in Wertelan. Obe enajstorici sta pričel: zelo previdno in s tremo katere se je prva otresla Jugoslavija. ki je v deseti minuti iz dveh napadov izsiiila dva kota, ki pa sta ostala neizkp-riščena. Po pol ure igre pa je začela na igrišču prevladovati avstrijska ekipa, ki je v 37. minuti po lepi kombinaciji med Bu.cekom in VVallcho-ferjem dosegla s strelom zadnjega vodstvo. Avstrijci so nato izrabili ugodno priložnost in že dve minuti kasneje pu višali rezultat po Holausu. V drugem polčasu so Jugoslovani prešli v napad takoj v začetku in bili gospodarji igrišča do konca tekme. V 13 je po krasni akciji Prlinčevi-ča. ki ie lepo centriral pred gol. Toplak v voleju neubranljivo zatresel mrežo. Čeprav so imeli Jugoslovani tudi poslej mnogo ugodnih priložnosti, so izenačili šele v 34’. Po spretni izmenjavi žoge med Prlincevičem in Toplakom je realiziral Petakovič. 3’ pred koncem tekme je Toplak na nerazumljiv način zapravil izredno lahko priložnost Za dosego tretjega gola in zmage za svojo ekipo. Po tekmi je trener jugoslovanskega moštva Čirič izjavil, da so Jugoslovani danes zapravili eno najlepših priložnosti za dosego zmage in da napad kljub ekshibicijski igri v drugem polčasu ni znal realizirati zelo enostavnih priložnosti. Avstrijski trener Pe-ser pa je izjavil, da je zadovoljen tako s tekmo kot z rezultatom, ki je zanj realen glede na to, da so bili Avstri-ci v premoči v prvem, Jugoslovani pa v drugem polčasu. Zanj sta bila najboljša moža na igrišču Toplak in Prlinčevič. Rezultat srečanja mladinskih ekip v Gradcu odgovarja dejanskemu razvoju dogodkov na igrišču. Jugoslovanski mladinci so igrali dobro le v prvem polčasu, ko so po Fer-hatoviču prišli v 9’ v vodstvof. V drugem polčasu pa so avstrijski mladinci popolnoma prevladovali na igrišču in dosegli gole v 17’ in 34’ po Hol-fu ter v 42’ po Haubergerju. Pred jugoslovansko A reprezentanco se torej postavlja naloga, da z zmago nad A reprezentanco Avstrije vsaj izenači prednost, ki si jo danes dobili Avstrijci. Naloga bo težka posebno še zato. ker bodo morali Jugoslovani nastopiti brez večjega števila svojih standardnih igralcev. In da bi bila smola popolna, si je na zadnjem treningu po- škodoval oko še rezervni srednji krilec Krstič II tako, da bo na tem mestu po vsej verjetnosti nastopil Spajič kot rezerva rezerve. KOLESARSTVO Strehler zmagovalec I. etape dirke po Švici SCHAPFHOUSE, 16. — Švicar Strehler je zmagal v prvi etapi krožne dirke po Švici, ki se je začela danes. 246 km dolgo progo Curih-Schaff-house je prevozil v času 6.41’15”. V istem času kot zmagovalec so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu: Boni (It.), Sorgeloos (Bel.), Schaer (Šv.), Vlaejen (Bel.), Berto-glio (It.). Traxel (Sv.), Frei-volgel (Šv.), Graf (Sv.), Robinson (V.B.). Etapa je bila monotona in do prvega pobega je prišlo šele pri 106. km. GIJON, 16. (Španija). Miers - Cangas de Onis, doigi 196 km, je zmagal Španec Suarez v času 6.38’55” pred rojakom Hermanom, ki je prišel n,a cilj v času 6.41’02”. Tudi naslednja tri mesta so osvojili Španci, medtem ko je prvi Italijan Accordi prišel na cilj osmi. V prvem sektorju druge etape Gangas de Onis - Gijon, dolgem 101 km pa je zmagal Španec Ferrando 5’14” pred Italijanom Accordijem, ki je porabil za progo 2.5138”. BOKS Mitri poražen SALISBURY, 16. —- Južnoafriški boksar srednje kategorije Jimmy EUiot je danes zvečer premagal po točkah Tržačana Tiberia Mitrija. TRST, 16. — Zaradi nepo-voljnega zdravstvenega stanja tržaškega boksarja peresne kategorije Pravisanija, je bil | dvoboj med njim in Hernan-V prvi etapi dezom, ki bi moral biti jutri kolesarske dirke po AsturijiJ na gradu, preložen ha 28. t. m. POLFINALE DAVISOVEGA POKALA VPARIZU Pietrangeli in Sirola premagala Bernarda in Remya PARIZ, 16. — V nadaljevanju teniškega dvoboja v polfinalu Davisovega pokala je danes italijanska dvojica Pietrangeli - Sirola premagala francosko dvojico Bernard -Remy z rezultatom 6:2, 6:2, 2:6. 6:1. Po drugem dnevu vodi Francija z 2:1. Jutri sta na vrsti poslednji igri posameznikov med Merlom in Darmo nom ter Pietrangelijem in Remyjejn. Igra je bila na zelo nizkem nivoju, kar velja predvsem za oba Francoza in za Pie-trangelija. Najboljši od vse četvorice je bil Sirola. Normalen potek srečanja je oviral tudi neprestani dež. Tekmi je prisostvovalo 6000 gledalcev. to olimpijsko kolajno v dresurnem tekmovanju. Dosege je 860 točk, 10 več kot njegova najresnejša konkurentka Danka Lis Hartel na konju Jubilee. Na tretje mesto se je plasiral Nemec Linsenhoff s konjem Adularjem. S svojo individualno zmago je Saint JAHALNA OLIMPIADA V dresurnem tekmovanju dve i'ali koajni za Švedsko STOCKHOLM, 16. — švedski topniški major Saint Cyr je na konju Juli osvojil zla- Danes bo v Beogradu dvoboj jugoslovanskih iti sovjetskih šahistov Sodeluje 13 velemojstrov, od katerih 8 sovjetskih in 5 jugoslovanskih Danes se bo v Beogradu začel velik meddržavni dvoboj šahovskih reprezentanc Jugoslavije in Sovjetske zveze. Za to srečanje vlada povsod veliko zanimanje, sai gre za dvoboj med dvema najmočnejšima šahovskima silama na svetu Zanimanje je tem večje ker do sedaj ekipa Sovjetske zveze še nikoli ni nastopila tako kompletna, razen tega pa kažejo njeni mednarodni nastopi in izidi, da je ravno v tem dvoboju Sovjetska zveza favorit, čeprav doslej ni zadela nikoli na tako močnega nasprotnika, kot so - ravno jugoslovanski šahi-sti-. Ekipo Sovjetske zveze bodo sestavljali: Smislov, Ke- res, , Tajmanov. Geller, Pe-trosjan, Korčnoj, Averbach in Bolesiavski. V jugoslovanski ekipi pa bodo nastopili: Gligorič, Ivkov, Matanovič. Rabar, Pirc, Trifunovič, Milič, Karaklajič, in kot rezervi Udovčič ter Djuraševič. Kot pmenjeno so na osnovi dosedanjih medsebojnih srečanj sovjetski šahisti favoriti tega dvoboja. Na olimpiadi je Jugoslovanom uspelo izvleči neodločen rezultat 3:2, na XI. olimpiadi pa so Sovjeti zmagali z minimalno razliko 2.5:1,5. Tudi sahovska srečanja študentskih reprezentanc dajejo prednost Sovjetom. Dvoboj v Lyonu leta 1955 se je končal neodločeno 2:2, na olimpiadi v Uppsali pa so bili jugoslovanski študentje katastrofalno poraženi s 4:0. V prid sovjetskim šahistom govore tudi njihova srečanja z drugimi ekipami. Tako so na primer Argentince premagali z rezultatom 2,5:11,5, Američane s 25:7 ter Madžare s 20:12. Sicer pa se tudi Jugoslovani lahko pohvalijo z uspehi v zadnjem času Premagali so Zahodno Nemčijo z 12,5:7,5, malo za tem pa Francoze s 13.5:6,5. Vendar pa merjenje sil s 8 rancijo ne more biti pravo merilo za moč jugoslovanskega šaha. ker francoski šahisti niso med najboljšimi. Poleg navedenih rezultatov govore v prid sovjetskih šahistov tudi dosedanji indivi- dualni dvoboj med njimi in Jugoslovani. Do zdaj je namreč od Jugoslovanov samo Gligorič pokazal nekaj vidnejših uspehov v srečanju s sovjet skimi mojstri. Tako je na turnirju v Varšavi leta 1947 zasedel prvo mesto pred Smislo-vom in Beloslavskim. ki ju je pustil za celi dve točki za seboj. Matanovič se na turnirju v Beogradu leta 1954 plasiral pred Petrosjanom in za Bronsteinom. Leto dni pozneje je z Gellerjem dosegel prav tako boljši rezultat. Tudi velemojster Ivkov je bil v Zagrebu pred Gellerjem skupno s Petrosjanom. V Hastingsu je biP letos pred Tajmanovom in je v srečanjih z velemojstri Smislovom. Bronsteinom. Gellerjem, Petrosjanom in Tajmanovom zabeležil: rezultat 3,5:1,5 medtem ko je s Korčnojem in Taljem izgubil obe partiji. Vsa ta srečanja kažejo čeprav ne brez določene prednosti za sovjetske šahiste, moc jugoslovanskega šaha, kar da je letošnjemu srečanju, med katerim bodo odigrali 64 partij, še poseben čar. Zavoljo tega dvoboj teh dneh šahovskih velesil po pravici označujejo kot match letošnjega leta. Sesiava reprezentanc daje sklepati, da bo tehtanje sil kar se da natančno, zaradi česar pričakuiejo poznavalci ne samo lepe in zanimive borbe marveč tudi nove prispevke za šahovsko teorijo. Obe-reprezentanci sta resno proučevali metode in stil igranja nasprotnika. Beograjska Kolarčeva dvorana. ki ima okrog 1500 mest. i bo verjetno zelo težko sprejela vse, ki bi hoteli spremljati to redko srečanje. Da bi obiskovalci lahko tembolj zasledovali razplet iger, bodo v dvorani namestili velike demonstracijske table, na katerih bodo reproducirali potek partij. NOGOMET tekmi med sovjetskimi in brazilskimi enajstoricami. LAHKOATLETIKA Cyr zagotovil švedski *u ’ ekipno zmago in s tem drugo zlato olimpijsko kolajno. Sre brno kolajno v ekipnem pla® maju je osvojila Nemčija, > ima sicer enako število t°c,c kot Švica (2346) vendar i po pravilniku olimpii^keS3 tekmovanja prednost, ker je njen najboljši tekmovalec plasiral bolje kot najboljši Švicar. . Danes bodo tekmovali v za nji disciplini olimpijskih j* halnih iger, v samostojni skokih. Odgovorili urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - TO* AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC UPOVEg Vsakovrstni oriliži z osebnimi luksuznim! avtomobili Fiat 1*B® za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. rimeus 4. tel 90-29® STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-11-* Nov svetovni rekord v metu krogle LOS ANGELES, 16. — Ameriški metalec krogle 0'Brien je postavil nov svetovni rekord v metu krogle z dolžino 18.6944. TORINO, 16. — V finalu ekipnega lahkoatletskega prvenstva za moške so bili danes doseženi naslednji boljši rezultati: Kladivo: Taddia 64,95 m, Giovanetti 54,20. Žerjal (Cereali) je bil sele peti s slabim metom 49.70. Skok v daljino: Brani 7,26 . 400 m zapreke: Mattei 54’’8. Kopje: Bo-naiuto 66.70 m. 200 m: Gnoc-chi 21”7 (nov rekord sezone). | Letni hiao v Šžiedgijj predvaja danes 17. t. m-ob 16. uri cinemascope Universal film: ŠKRLATNA KRINKA Jutri, 18. t. m. ob 18- ur‘ ENIC film: I T A L I A K 2 KINOPROSEK-KONfOVjt pl-edvaja danes 17. *• m. ob 17. uri Metro barvni film: RAPSODIJA Igra Elizabeth Tayl°r predvaja danes 17. t. ra. z začetkom ob 15. uri in jutri z začetkom ob 18. uri velezanimiv film: por na ladji Caine)> MILANO, 16. — Danes zjutraj je odpotoval v Moskvo nogometni sodnik Bernardi, ki bo 18. in 23. t. m. sodil dve Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 103. es Četrto poglavje« Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zrna ja ooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooo3oooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooocjoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo>oooocooooooooooooooooooo°00 števa Alamut. Zdaj, ko sem bil prerezal popkovino med se.^y! in delom, sem začel gledati nanj kot na kateri koli st veni objekt, ki me kot historiografa zanima. Bil sem ena t radoveden na dobre odmeve (teh je bilo zmerom več), na slabe (teh je bilo zmerom manj, čeprav so bili prav drastični) in oboje beležil pod posebno rubriko «“ mutiana«. Ironija zgodovinskega naključja je hotela, da s postal svoj lastni literarni historik. >0 Razdor s Kominformom ni prinesel v mojem odnosu j Alamuta nobene bistvene spremembe. - Prelom me je z§riTm kot vsakega patriota in v tezi in mučnosti položaja, v kater so se znašli voditelji Jugoslavije in z njimi vred sleh,eak0 državljan, me tudi razkritja o Stalinu, pa naj so še ta osvetlila njegov karakter v alamutskem smislu, niso m°j=n0 razveseliti. Bile so očitne resnice, ki so sicer v meni pono j začele obujati tiho vero, da se nisem bil zmotil, toda cU' sem, da nisem imel pravice, vmešavati v to stvar svoje a in sem tudi poslej na vsa primerjanja in dobrohotna 1 ,g vanja molčal. Molk bi mi moglo razvezati samo Pr*jna„ka, sovjetskih voditeljev. Toda Stalin se je pripravljal, da doca devetdeseto leto. Morda je prispevala večja sproščenost in nevezanost P sovjetske vzorce dirigiranega socialističnega realizma, da se ^ jeseni 1948 prešel iz privatnega kronista svoje dobe spe* aktivno literaturo s svojimi tržaškimi humoreskami, ki se jih objavljal v tukajšnjih -