XV. letnik. V Gorici, 28. marca 1907. 13. številka. Uhaja Tiak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopiai ae ne vra-(Ujo. Nefrankovana pisma au no (prejemajo. Cona liatu znaSa ■ celo leto 4 krone, aa pol leta 8 krom. Za manj premolne im celo leto 8 krone, a pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena bito 6 K, ta druge ielelo Uren Aratrlje S K. Bokopiae (prejema , JI »rodna Tiakama" * Goncj^-attcjr tarini It. 9. . n« . - / , •’ ■ , ' ' TI' Tf L :■ " ■ «* »-SfeV V*’ - * ;vfl sks m A. - /* . 'alW.Jv n*. >5- V* Naiočnino in naznanila s prej ema upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica 9t. 16. Posamrzne šte-rilke ae prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrlu, pri Vaclavu Gaumgartl v Korenjski ulici in na Koronjskcm bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgOTorni prednik; Ivan Btijt v Gorici. TiBka »Narodna Tiskarna” (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Vstajenje. Po krščanskem svetu plamene velikonočni ognji in naznanjajo veselo vstajenje. Po naši domovini pa ravno v lem času divja hud boj. Na eni strani slovesnost velikonočnega vstajenja, na drugi bojni šum in vik. In vendar drugo ni nasprotno prvemu. Leto /a letom obhajamo zmagovalno vstajenje Kristusovo, a ne obhajamo ga, da bi se veselili brezdelnega miru, obhajamo ga, da iz njega zajemamo novih moči, novih sil, novega poguma in veselega upanja. Kristus je vstal in ž njim mora vstati iznova vsak čas, vsako ljudstvo in tudi naše slovensko. Kakor je bilo vstajenje Njegovo le dopolnjenje žrtev polnega življenja, tako mora biti tudi vstajenje našega ljudstva le dopolnjenje velikih žrtev. Zaman so naši upi na zmago, če se udarno brezdelju. Zato nam čas vstajenja daje poguma za sedanji boj, ki ga bije slovensko ljudstvo s svojimi sovražniki. Resni so dnevi. Osamosvojili se mora gospodarsko naš kmet, treba je odpvmoči socialni bedi i ašega delavstva, krščanske ideje morajo prešiniti dušo našega naroda ter inu pokazati pol do napredka, blago stanja. A čete liberalizma se zbirajo, hoteč preprečiti naše delo. Žalostne francoske razmere so tudi našim nasprotnikom dale poguma. Vrgli bi radi križ iz naših šol in znamenje I verne zvestobe iz krščanskih družin, j Osnove naše države prestresa sovraštvo med narodi. Pravica se umika sili, ljubezen sovraštvu in sebičnosti. Dne Id. maja bo odločilen boj. Tedaj bo odločeno, ali gremo po tej poli naprej v temno negotovost in lastno pogubo, ali pa se vrnemo nazaj k jasnim ciljem in krščanskim idejam. Votivni boj bo odločil dne 14. maja o prihodnjosti našega ljudstva. Veselo vstajenje velike sobote iz smrtnih mrakov velikega petka naj nam bo zagotovilo, da tudi za naše slovensko ljudstvo pride po odločilnem volivnem boju vesela zmaga nad liberalnim mrtvilom in veselo vstajenje k vzvišenim krščanskim mislim! pač pa volivec is Mirna za volivca t Renčah). Votivni imenik v Gorici je razpoložen od 23. marca do 6. aprila. Dolžnost naših zaapn kov je, da so t teh 14 dneh neamorno na delu. Ako • storimo tndi v tem ozira VBi svojo dolž- > nost, gotovo ne izostane uspeh I Morebitna pojasnila radevolje daje naše uredništvo I Na delo I LISTEK. Aleluja. Prosto po Kllminel-u. To 8e je dogodilo takrnl, ko je bila še vsa gorenja Italija ped avstrijskim orlom; v letih, ko je vršalo in fumelo po vsi Evropi. Pod avstrijskim orlom se je tem deželam gornje-italijanskim boljo godilo kakor f6 jim sedaj v združeni Italiji, a vendar so v letu 1848, ki je bilo leto žetCe za vse prekucuho in uporneže, nažuntali ljudstvo zoper avstrijsko vlado. Saj ni težko iz zadovolj-neža napraviti nezadovoljneža, še lažje pa je spremeniti nezadovoljneža v pre-knenha. Klobasali so jim nekaj o zatiranju, brezpravnosti, da človeško dostojanstvo zuhlevu, da jim b silo povedo — ker si ne dado drugače nič dopovedati — da niso nespametna živina. Tisoči in tisoči — zlasti prebivalci mesta Milan-a so šli tem upornikom proti prestolu, alUrjn in Bogu na limanice in tisoči in tisoči mo postali nesrečn1. Taka žrtva je postal tudi Anton Deni — seveda to ni njegovo pravo ime. Ta je bil premožen, veren in ednn najvplivnejših domačinov v Milanu. Trga so morali zaplesti zarotniki v svoje mreže. Po Somišljeniki, pozor! Opozarjamo somišljenike, du naj pazijo nu volivne imenike. Volivni im< niki morajo bili razpoloženi v občinnki pisarni 1 4 d n i I Imenike je možno vpo-gledati vsak dan ob tistih urah, ki jih določi okr. glavarstvo in ki bo mor»jo javno razglasiti. Somišljenike prosimo, naj natančno pazijo, če so v s i naši volivci zapisani pravilno v votivnem imeniku ali če ni zapisan kdo, ki nima volivne pravice. Z per vsako nepravilnost naj te takoj vloži reklame cija. Reklamacijo je vložili pitmeno ali UBtmeno v vsakem slučaju posebej. Pravico reklamirati ima ludi zh drnge vsakdo, ki ima v dntičnem vol. okraju volilno pravico. (Tedaj n pr. volivec go-riškfga nirslu nima pravico reklamirati za volivca v kaki občini goriške okolice, raznih ovinkih in sleparijah in dolgih poskusih se jim je red posrečilo. Določili so dan, kdaj naj vzbruhe vstaja. — Avstrijski orel s svojim bistrim pogledom jih je zagledal in na povelje kneza Švarcenberga, guvernerja milanskega, so bili v zadnji noči VBi zarotniki ujeti; izvršile so se bišne preiskave in na podlagi dokazov obsojeni. — Anton Beni je dobil eno leto najstrožjega trdnjavskega zapora. Tako jo sedel že četrt leta v trdnjavi milanski in premišljeval, kako pripelje prevelika želja po prostosti lahko v sužnost. Spoznal je puhlost in lažnjivot-t vseh zvenečih besedi .. . Veliko soboto zvečer; temno, pusto in dolgočasno je bilo v celici ujetnikovi. Zunaj pa je razprostrla pomlad svoja oživljajoča krila po lepi lombardski ravnini. In jntri je Velika noč. Globok, bolesten vzdih se izvije ujetnika iz prsi. Kdaj je mislil, da bo ta najveselejši, najtjabši in največji praznik katoličanov moral prebiti v taki samoti in žalosti. Ali ne bo njegovim dragim mogočni Aleluja, ki ga bodo oznanjevali zvonovi, vnovič sekal rane? Kako lahko bi Be bil veselit v njih družbi, da se ni Sijajni shod pri Rebku. V nedeljo ob 3h popoludne se je vršil „pri Rebku“ sijajen shod „Sloge“. Že pol are pred določenim časom bo prihajali volivci nd vseh strani. Gorenji prostori pri Rebkn so bili natlačeno polni. Zbranih je bilo gotovo čez 600 mož, ki so ob velikanskem navdušenja sledili izvajanjem govornikov. Ko jo stopil na zborov&lišče kandidat dr. Laharnar, so mu volivci priredili prisrčno ii> bjrno ovacijo. Shod je v imenu „S!oge“ otvorii njen načelnik dr. Gregorčič, istotnko živahno pozdravljen. Za predsednika je bil izvoljen lokavški župan g. Vidmar, za podpredsednika kamenjski župan g. Vodopivec. Besedo je dobil takoj kandidat dr. Laharnar, viharno pozdravljen. Izjavil je, da je pripravljen prevzeti težavni posel drž. poslanca, a no vsiljuje se. Izstopil bi iz državno službe, da bi lahko neodvisno glasoval za koristi svojih volivcev. Nastaniti se hočem v tem volivnem okraju, da vidim na lastne oči želje svojih volivcev. (Viharno odobravanje.) Nisem vladni kandidat, kakor mi očitajo, nikdar nisem zatajil Slovencev. O tisti veselici v Sežani nisem delal jaz poročila, ampak namestnik sam. Ker mi je nekdo (Klici: Mohorčič!) očital, de sem prepovedal sejmp, pojasnjujem celo ttvar. Več ko pol leta sem te ttudil dal zapeljati! Da sedaj čuti, ravno danes i tako živo čuti to strašno nesoglasje nje-i go v r ga srca z veseljem praznikovim; i ravno danes čuti, koliko je vredno veselje, ki ga občuti verno srce... Vse bi dal, da bi mogel le en trenotek občutiti to nadzemeljsko veselje; da vse premoženje d&, če bi dobil prostor in mir in tisto bla?eno»t vernega srca nazaj . . . »Zveličar naš je vstal i/. groba ... Premutrana je smrt trohnoba... Aleluja... Aleluja...« Kakor dvorezen oster meč, tako je ranila ta veličastna peBem njegovo srce, ta pesem, ob kateri se topi vsako verno srce veselja in blaženosti. Z rokami si zakrije obraz in nehote poroBijo njegovo bledo, upadlo obličje solze ... Ko se je vrnil milanski guverner Švarcenberg od procesije, je poklicat svojega brsta. .Saj poznaš Antona Beni-ja tistega upornika, ki Bedi v ječi", ga je ogovoril brez pravega pozdrava. „ Seveda, saj je bil večkrat naš gost“. — „Ti moraš sedaj o mraku k njemu in mu sporočiš prijetno iznenadenje-, je nadaljeval guverner. ^Zdravnik mi je pravil, da Beni ne bo prestal leta in nadzornik in duhovnik ječe trdita, da se in pregovarjal merodajne gospode, naj se sejmi v Sežani premeste izven trga na k&k pripravnejši krai. Tega pa nekateri niso hoteli in bi bili rajši videli, d« bi bjli sejmi kar v njih hlevih in in krčmah. Ko se me je od višje strani k temu vedno fililo, sem bil naposled primoran, prepovedati sejme. Nadalje mi očitajo, da sem jaz kriv, ako bo bili ob umoru cesarice kaznovani Nabrežinci. Nabrežinska občina me o na-metavunih izgredih ni obvestila, dobil sem poročilo še ie drugi dan ob 11. uri, a bilo je že prepozno. Takoj sem poslal poročilo na namestništvo, povdarjajoč izrecno, da so se izgredi zgodili vsled domoljubja slovenskega ljudstva, ker je naš narod zelo domoljuben in jo bilo radi cesaričinega umora žaljeno njegovo domorodno čustvo. A kot odgovor na to pa takoj drugi dan pride povelje, da v Nabrežini nimam jaz nobene oblasti več. Kar se je pezneje zgodilo, zato nisem odgovorem. Obžalujem le, da mo občina ni poprej obvestila, da bi bil izgrede prepreči!. V vsem mojem Blužbovanju se ni še nikdar zgodilo da bi bil dobil kak ukor, le tedaj sem ga dobil, češ zakaj nisem preprečil izgredov. — Ker sem vpeljal slovensko uradovanje, pravijo sedaj moji nasprotniki, da sem bil primoran ukloniti tilnik zahtevam po slovenskem uradovanju. To ni resnica ! Sam, popolnoma prostovoljno sem začel uradovati slovensko. Ko sem drugikrat zopet prišel nazaj v Sežano, sem videl, da se je v neki občini od okr. glavarstva zopet vsilila nemščina. Poklica) sem župana in uta rekel: .Kij, tako lahko ai daBte vzeti, kar sem vam prostovoljno dal ?“ Mož šo živi! Sicer je še več drugih stvari, ki fo sicer jako malenkostne ter jih zrahljajo proti meni. A jaz imam pred vami preveliko Fpoštovanjo, da bi ae spustil v take stvari. Branil se bom, napadal pa ne bom nikogar! (Ogorčeni hudo, hudo kesa in obžaluje svojo neumnost. Ker ne maram in tudi ne morem njegove morebitne smrti v zaporu zagovarjati niti pred svojo vestjo niti pred javnostjo, zato ga hočem izpustiti in sicer še nocoj, da bo imel saj Veliko nedeljo veselo41. „Ali pa bi ne mogel opraviti to sam nadzornik ječe ; jaz hodim nerad in tudi nisem prijatelj ganljivih slučajev", so je branil brat. „To ne gre“, se je glasil odgovor. „Zdravnik mi je svetoval, da se mora Beniju naznaniti pomiloščenje le polagoma in zelo previdno; drugače ma lahko škodi. Spelji kakor hočeš, a glej, da bo Beni še nocoj pri svojih11. Čez četrt ure se ustavi kočija pred ječo; ključi zarožljajo in v Benijevo celico vstopi brat guvernerjev. Ujetnik je vstal in začuden gledal prišleca, ki je z motrečimi očmi pregledal celico in potem prašal, če ima ujetnik kako pritožbo. „Ne, visokost*, je bil kratek, otožen odgovor. „lmate morda kako željo*, in pri šlec je namilil pazniku naj se odstrani. „Malo luči bi prosil pri teh strašno dolgih nočeh", je bil Loječi odgavor. „Seveda bi bilo želeti, da ne bi klici: L:l>era!ni !»žnjivci napadajo!) Ali Bfm Hjriobm t li ne za posl*ncn, t-oditc vi ! Ohljabljt-m, da >ani hočem Lili iih pro?t>) razpolago ler bom vršil svojo dolžncM tu* g!« de na Ic-\i•. ne na desne . Pndvnm Lun dtlal m cel rIo-venski narod ter za vsak Bl»n pciehfj. Vsnfe i Itn ;ma stojo dilžnofl in "i ;<■ pravic . V^hk tten je v»» d» n fpištova-nji>, nt Li n ne irao biti zaninvan. Hodimo fl< žni im d lehoj. Ako s« papilarno, se vo eli t-ga naš naredi i m npr*.-t■ nik ;n moida je lo tudi \lad; vše<‘. (Pri-trjeii.r). Trapico l.nbim, za n^o grun tadi v piurl, če c treba! (V i ii k • • m navdušeno edobravt-nje). Nato govori dr. D e r m a s t i a o : nalogah prihodnjega državnega zbora glede na kmečki stan. Ni še vsakdo sposoben za poslanca, ki pozna kmečke potrebe, naj si je tudi kmetijski učitelj. (Odobravanje.) Treba je, da je mož visoko izobražen. Tak mož stoji danes pred vami. A stopili so mu nasproti. Poglejmo nekoliko, kai imajo zoper njega. Dr. Treo je rekel: Jaz spoštujem dr. Laharnarja osebno, a moram biti proti njemu, ker je odvisen! Jaz pa vprašani g. dr. Treota: Ali oni, ki ga on priporoča, ni odvisen? (Viharno odobravanje.) Ta človek sam sebe bije po zobeh! (Odobravanje.) Dr. Laharnar je obljubil, da izstopi iz državne službe. (Odobravanje.) Kaj pa drugi kandidat? Ali je tudi 011 kaj takega obljubil? (Smeh in odobravanje.) Pa tudi če bi dr. Laharnar ostal v državni službi, bi bil še vedno mnogo, mnogo bolj neodvisen, ko pa Štrekelj, ki je kot navaden kmetijski učitelj odvisen od cele vrste gospodov nad seboj. (Veliko odobravanje.) Tisti ljudje pa, ki očitajo Laharnarju odvisnost, bijejo sami sebe po zobeh, saj je dotičnik, ki to trdi, odvisen od ene same osebe, od tiskarja Gabrščeka. (Viharno odobravanje.) Gabršček sam pa je veliko bolj odvisen od svojih odjemalcev, kar pričajo laški in nemški napisi na njegovi trgovini. Zadnjič je govoril tukaj tudi dr. Treo o zmožnostih. Pristen liberalec pa_ se je sam izrazil, da glede zmožnosti Štrekelj Laharnarju ne sega niti do kolen. (Veselost.) Sicer pa dr. Treo ni čisto nič poklican govoriti o zmožnostih. (Smeh.) V »Soči1* liberalci lažejo na vse načine, sedaj pišejo tudi o novem volivnem redu, napadajoč s tem naše poslance. Rečem le toliko: Poslanec, ki bi bil izvoljen s pomočjo laži, je malo vreden! (Veliko odobravanje.) Poštenost in pravica stoji pri nas na vrhu, naj stoji tudi pri vas ! (Odobiavanje). Boljše je propasti v poštenem delu, ko pa zmagati z nepoštenimi sredstvi. (Viharno odobravanje). Agitacija je dolžnost vsakogar. Iti na volišče tiaj smatra vsak za svojo dolžnost. Naj ne bo zapreke, ki bi nas držala doma! Vsak pa naj 14. maja zapiše na volivni listek: Moj kandidat je dr. Peter Laharnar! (Viharno navdušenje.) Nato prične govoriti dež. poslanec g. dr. Gregorčič, viharno pozdravljen. Liberalci agitirajo proti našemu kandidatu s tem, češ da „Slogini“ poslanci v deželnem zboru niso prav delovali. Za vzgled navajajo predlog posl. Grče, naj se akcija za zboljšanje krasovitih travnikov razširi tudi na Vipavsko in ostale dele dežele. Pravijo, da bi s lem Kraševcem bilo nekaj odvzeto. Ali ni imel prebili svojih najboljših dni v ti temnici. Imate morda še kaj drug«ga na srca? „Nič, kaj hočem misliti na drago, Sij f so mi vedno t mislih le otroci ii žena". „Bi pač zelo radi prebili zopet enkrat en večer med svojimi dragimi 1“ „0 ko bi bilo to mogoče ! Zdi se mi kakor prijetne sanje". ,,Veste kaj, napravite svojim prijetno iznenadenje. Spodaj stoji moj voz, peljite ee domov in voščite dragim veselo Veliko noč“. „Nikar se ne norčujte iz mene“, je vzdihnil bolestno ujetnik. „Cisto resno, stvar vzamem nase. — Paznik odprite vrata! Guverner, moj brat, dovoljuje". „Ali je res, ali se mi res skazoje taka milost? Prosim sporočite guvernerju, da ne bom zlorabil njegovega zaupanja. V eni, k večjemu v dveh urah sem zopet nazaj in z veseljem prestanem zasluženo kazen". Pobočnik je spoznal, da ujetnik govori resnico in da se ma trne popolnoma zaupati. Polotil mu je roko na ramo in nadaljeval: rVebte kaj, mislim, da te ne spodobi na tako vesel in svet večer se voziti okoli; zato pa, ko pridete gospod predgovornik prav, ko je rekel, da je dotični gospod kratke pameti? Pri Vipavcih agitirali zoper poslance radi tega, ker so hoteli nekaj doseči za Vipavce, to ne kaže velike pameti. Sicer pa lo, kar jc trdil dr. Treo, niti resnica ni. Res so vaši poslanci hoteli za vas nekaj doseči, nikakor pa ne Kraševcem vzeti! Poslanca Berbuč in Grča, oba sta izrecno naglašala, naj se akcija razširi na Vipavsko in na druge dele dežele, tisto pa, kar je za sedaj bilo določeno za Krašovce, naj tudi ti sami dobe, in nihče drugi! (Odobravanje. To je prav!) Mi smo delali pošteno! (Odobravanje.) Glasilo dr. Treotovega gospodarja pa : nam nadalje očita, da smo izdali Slovence s lem, da smo sprejeli nov volivni red za deželni zbor. Prihajale so.prošnje od raznih strani, naj se podobna volivna reforma vpelje tudi za naj; deželni zbor, kakor se je za državni. Če bi pa to ne bilo mogoče, naj pa se skuša doseči saj nekaj, kar je mogoče. Tudi socialni deinokratje so se izrazili v tem smislu. Ker je vlada izjavila, da ne dovoli splošne in enake volivne pravice, se je začelo misliti na takozvano peto skupino. Deželni odbor je še v tem zasedanju dobil nalogo, naj sestavi in predloži tozadevni načrt. Poprej se je volilo po volivnih možeh, sedaj se voli naravnost, poprej so volivci slovenskih mest in trgov sicer volili direktno, a so morali voliti v Tolminu, pri čemer so nekateri izgubili kar po 2 dni časa. Letos smo dosegli, da se to spremeni. Skupine ostanejo. Doslej je bil volivni cenzus za slovenske veleposestnike 100 K, za laške 200 K. Lahi so zahtevali, da se to spremeni in da se zviša za Slovence cenzus na 200 K. Temu smo se pa mi uprli, ker bi prišla s tem v nevarnost sloveuska narodna posest. V kmečki skupini je goriška okolica, ki ima okrog 65 000 ljudi, volila 2 poslanca, kakor drugi okraji, ki niti polovico toliko ne štejejo. Zato smo dosegli, da se število mandatov v go-riški okolici za kmečko skupino zviša na tri. Za to so Lahi zahtevali še enega za Furlanijo. V skupini mest in trgov bo odslej volilo mesto Sv. Križ na Vipavskem, Komen, Sežana in Nabrežina. Laški mestni okraji so se združili v en okraj s 4 mandati. To je za Slovence udarec, ker izgube upanje, da bi odločevali pri volitvah v Gorici. To so Lahi zahtevali, ker se boje socijalistov. Poleg dosedanjih skupin se je ustanovila še ena splošna skupina z dvema okrajema in 6 mandati: 3 mandate dobe dobe Slovenci, 3 Lahi. To je tudi krivično. A naj bi bil dr. Treo, ki se sedaj dela ogorčenega, tedaj stavil kak predlog. Več ni bilo mogoče doseči, ker je za take sklepe treba dve tretjinske večine, a Slovencev nas ni niti polovica. Taka modrost je v glavici dr. Treota. (Odobravanje.) Ko je bilo glasovanje že o § 14., se je oglasil šele k § 12. (Smeli. Klici: Kaj pa je poprej deial? Je spal?) Po novi volivni reformi bo volivna |pravica direktna in tajna. Lahi se nove reforme ne vesele, zato bi radi, da bi jo vlada ne potrdila in zalo so tudi hoteli tako imeti, da se je iznebe. Na slabšem po novi postavi ne borno. Od dr. Treota bi pač lahko domov, ostanite doma. Če bi bili pametni bi se Vam pač ne bilo nikdar treba tako voziti. Tnkaj imate še en papir1* — in podal mn je pomilostilno pismo — ker vam po predpisih ne smem dovoliti tokaj nobene luči, preberite ga doma. Sporočite svojim, da želim vsem prav veselo Veliko noč“. Pobočnik je odšel. U,elnik je za trenutek skoraj okamenel. Paznik je spremil ujetnika na dvorišče. Res ta je čakal voz; kmala sta oddrdrala proti doma. Iznenadenja in veselja pač ne more popisati pero, ki ga je napravil na domače nepričakovan prihod Benijev. Veselje je prikipelo do vrhunca, ko je prebral Beni pomilostilno pismo. Rako hitro se je spremenilo vse; prej je ve-belje dragih sekalo njihovim srcem rane; pogled na oživljajočo se naravo je rodil v njihovih srcih bolest, kajti čntili so prazno, pasto, mrzlo zimo v njih. Da še veseli „Ale!ajau jim je bil dvorezen meč ! In sedaj ? Vse je oznanjevalo novo življenje, narava, okolica, pred vsem pa veličastna himna, k’ nam kliče v spomin, da bo minul ves trud, da bomo tudi mi vstali k novemu življenja. pričakovali, da bi poznal opravilni t red dež. zbora in da torej lahko zapreči razpravo in sklepanje o zakonskem načrtu, ki ni bil 24 ur poprej vročen poslancem (kakor trdi dr. Treo o volivni preosnovi.) Pri debati o vol. reformi je pokazal dr. Treo, da ga ne pozna, ker ni porabil le okoliščine. Ako ga ne pozna dr. Treo, kako moremo potem kaj takega pričakovati od njegovega varovanca? (Klici: Pa državni poslanec naj bo tak!) Govornik sklepa s pozivom, naj se zborovalci ne dajo begati, ampak naj vstrajajo za svojega kandidata dr. Laharnarja. Gospod dekan Murovec v lepem govoru priporoča zborovalcem kandidata, ki ga pozna dobro še iz dijaških let. Dr. Dermastia pravi, da je načelo: Kmet naj voli 'kmeta le tedaj pravo, ako je res zmožen za poslanca. Če zna dobro polje obdelovati, še ni dober poslanec. Tudi kmetijski učitelj zna polje dobro .obdelovati, a za poslanca šeni dober. Če kdo kliče: Kmet naj voli kmeta, ker bo ta poslanec najbolje vedel, kje kmeta čevelj žuli, pomeni to toliko, kakor če bi bolnik hotel bolnika za zdravnika, ker najbolj ve, ;kako boli. (Odobravanje.) Na zadnjem shodu je rekel dr. Treo, da podpirata dr. Laharnarja vlada in „farški prst“. Da bi ga podpirala vlada je laž! (Odobravanje.) Kar pa se tiče „farškega prsta” omenim, da Bog obvaruj kmeta pred odvetniškimi rsti (odobravanje), okrog katerih so ar navite laži. (Odobravanje.) Slovesno Vas pozovljem, zborovalci, da ae izjavite ali ste za dr. Laharnarja ali ne. (Viharni klici: Zsp. Vidmar zaključuje zborovanje z živijo klici na dr. Laharnarja in dr. Gregorčiča. (Velikanske ovacije obema.) ♦ * * Ko so se zborovalci razšli in so le nekateri sedeli pri mizah, se pripodi v sobo četa mladih liberalnih petelinov, ponajveč iz Vel. Žabelj pod vodstvom znanega Durnika, ter ao začeli vpiti kričati Živijo Štrekelj. Gostje so ae jim smejali. Ko so se nakričali. so odšli. Sedaj Se le vemo koga ima Štrekelj za seboj. Med temi pobi je bil navzo3 seveda neizogibni učitelj Možina. Taka je liberalna vzgojevalna metoda I Zaupni shod v Komnu. Dne 21. t. m. se je vrSil v Komnu zaupni shod. Zbranih je bilo 73 najožjih zaupnikov. Med temi so bili 3 pristaši nasprotne stranke. Zborovanje je otvoril veleč, monsignor Janez Lakežič. Predsednikom je bil i«oljen visokorodni g. Fabiani vitez v Kobdilj-Stanjela, ki je dal besedo g. kandidata dr. Laharnarju. Dr. Laharnar se je predstavil zaupnikom ter ob kratkem razložil svoj program. Obenem zavrnil je obrekovanj* privržencev nasprotne stranke. Tako n. pr.: da noče biti vezan kot c. kr. uradnik, marveč, da stopi v stalni pokoj takoj, ko bi bil izvoljen drž. pjslancem; ovrgel je očitanje v BSJČiu, da bodo morali plačevati davkoplačevalci zanj penzijo stem, da je povedal, da obstoji njegova penzija v tem, kar se mu pridrži na mesečni plači, kakor vsakemu uradnika, katero lahko vživa kot poslanec, ali pa kot zasebnik, ne da bi bili davkoplačevalci zaradi lega obteženi; pojasnil je napad v *E Iinosliu, ki ga dolže, da je on kriv krivičnemu postopanja proti izgrednikom v Nabrežini ob umora pok. cesarice; glede zastav o priliki dohoda Njeg Vel. cesirja v Gorico I. 190J ovrg>l je obrekovanje, s tem da 89 je skliceval na šol. vodstva in županstva, ki morejo priznati, da niso dobila le cesarskih marveč tuli slovenskih in deželnih za- stavic za šol. mladež; glede vpeljave slov. uradovanja pri okr. glav. v Sežani kar zanikajo nasprotniki, izjavil je, da se je začelo bIov. uradovanje z večjimi občinami pod njem Nato je obljubil dr. Laharnar, da se bode vsestransko potegoval za blagor svojih volivcev, in da ne bode delal razlike med stanovi, ter je povdarjal slogo. — G. notar dr. Kotnik je v jedernalih besedah pojasnil važnost bližajočih se volitev in naloge prihodnjega državnega zbora posebno v ekonomičnem oziru ter povdarjal potrebo vsestranske izobrazbe drž. poslanca, ako hoče kaj doBeči in veljali v zbornici, kajti poslanci brez izobrazbe se morajo rabiti le za navadno glasovanje. Takega vsestransko izobra-žehega in skušenega kandidata pa imamo za Kras v osebi dr. Laharnarja. Nato je poživljal navzoče, naj skrbe, da bo slavno izvoljen. Govorili so Se gg. Stabelj, Metlikovec in Monsignor Ivan Lakežič, v soglasju in smisla s predgovornikoma, na kar je predsednik zaključil ahod s živio klici na dr. Laharnarja. Dopisi. S Krasa. — ^Elinost11 in „Soča-je pisala, da no poslali iz Komna izvr-ševalnema odboru narodno napredne stranke snoročilo, da so vsi v Komna za Štreklja. RsBnict pa je, da je nabral občinski sluga, ki je hodil v uniformi od hiše do hišo iskat podpisov, za Streklja le 41 po Ipisov zanj. Ta poslana vest je bil le manever. 11. Kamenj. — C »njeni .Primorski List". Sprejmi enkrat tadi od mene, Tvojega ž-> osemletnega naročnika par vrstic. To je bilo krika pretekli teden med liberalci 1 Vedno so stikali glave skupaj in se pogovarjali skrivnostno mad seboj. Kaj pa je bilo? Razglasili ao, da bo v nedeljo liberalni shod^pri Rebku, da bodo govorili razni liberalni veljaki, da bodo prišli celo milostljivi gospod Štrekelj sami itd. — Jaz sem komaj' čakal, kdaj bo nedelja, da bi videl tiste liberalne zverine od obličja do obličja. Žiljasemi je spolnila. Pripeljali so se, obdajala j ih je tolpa njih pristašev; no tem ae je poznalo, da 8e jim ne godi preveč dobro v službi liberalnih magnatov. Zborovanje se je pričelo. Liberalci so rekli, da so priredili shod pri Rebku na vabilo Sem-paskega župana, če je to res, zakaj pa Sempaskega župana zraven ni bilo? (Saj bo jo potem izkupili od g. župana. Op. ur.) Govoril je Dr. Treo, ter na vso moč hvalil in povzdigoval Streklja, čeS da Štrekelj najboljše pozna zahteve in potrebe ljudstva. Prav 1 Priznamo, da pozna Štrekelj kolikor toliko potrebe naSega ljudstva — toda ali pa bo mogel Štrekelj tudi ljudstvu pomagati ? Zato se tukaj grel Saj mi kmetje sami najboljše vemo, kje nas čevelj žali — ali pomagati si ne moremo. Torej mi ne potrebujemo poslanca, ki samo pozna naše potrebe — ampak poslanca, ki nam bo zamogel tudi pomagati. Tak poslanec pa Vi Štrekelj — niste. Koliko zmožnejši je g. Laharnar I Koliko širše obzorje, koliko fineji, diplomatski nastop! In razne njegove zveze z merodajnimi činitelji 1 Kaj je revni potovalni nčiteljček proti namestniškem svetniku? Kaj bo en ftlirau študent proti akademično izobraženemu možu I Veste kaj, gospod Štrekelj, mi Vas ne maramo, pojdite drugam! Kaj se nam ponujate, ko vidite, da Vas nočem)! Mi bomo volili g. Laharnarja — pa je amen I Na zborovalnem prostoru je bilo kakih 200 ljudij. Domačinov prav malo; največ Dobravcev in Ajdovcev in nekaj Vrtovincev in Gojačcev. Izmed Vrtovincev so se posebno odlikovali (po surovosti seveda) župan MTancelj- (mogoče bi bilo bolj pravilno „Tanzbiiru), potem vedno pijani „šklaf* in pa čevljarček „Ivaučk“. Lepa kompanija 1 In taki ljuije bodo nam ukazovali koga naj volimo? Na, in stokrat ne I Vipavci, na noge ! Pokažimo, da znamo samostojno misliti in delati. — Mi imamo jasno začrtan program, naš program je: Vse za vero, dom, cesarja. Mi vemo kaj hočemo 1 Ob volitvi pokažemo, kaj premoremo in koliko nas je — liberalci pa naj se takrat poskrijejo kakor miši v luknje. Domačin-opBzovalec. Z TtpavskeK«. — (Volilui boj: Ne, no, tudi Ludvik!? — Njegov svak.) — Kdo bi bil mislil, da bo kandidatura dr. Moga Jrimorstan listi" št. 13. i flne 28. marca 1907. Laharnarja spravila na površje Ijadi, katerim bi morala biti nevidnost največji ideal. Tako smo se začudili, ko smo zagledali na volilnem shoda pri Rebka mi -noto nedeljo znanega bivšega žnpana sežanskega Lndovika Mahorčiča. Kar strmeli smo pa, ko je ta bivSi žnpan žalostnega spomina našel toliko srčnosti v sebi, da je odprl svoja mladeniško neizkušena usta ter začel grajati vzorno delovanje bivšega sežanskega okraj, glavarja dr. Laharnarja Neprevidno siljenje v javnost takih Ijadi. za katere znači največjo dobroto nemški izraz : Schwamm dartiber I (molčimo o tem I), je pač naravnost vratolomno početje. Mi hočemo imeti za danes z označenim Ladvikom še usmiljenje in Be zadovoljujemo na njegovo srečo le a površnim potipa njem. Obljubujemo mn pa, ako se predrzne še enkrat stopiti v tem volilnem boja v ospredje, da nam preide vbb usmiljenost. Neizkušeni fante Ladvik, kateremu bi bil lahko vsak pastirček za učitelja, kako se služi vsakdanji kruh, se je predrzni! dr. Laharnarja očitati, da ni pu9til najboljih spominov kot okrajni glavar na Krasa. O ti žaba, ti I Dr. Laharnar je imel kot okr. glavar le en ideal: blaginjo ljudstva; on je na podložnih uradnikih faktično kazal, kakoino mora biti uradništvo za ljudstvo in ne narobe; on je n. pr. zahteval, da mora biti vsaka uradna uloga v treh dneh rešena; on je bil tolik dobrotnik Kraševcem, da mn je izkazalo hvaležno ljudstvo s častnim občanslvom tako mnogobrojno čast, kakor je ni vžil morda še noben slovenski- okrajni glavarl In takega zaslužnega in azornega moža se upa grajati magnatsko vzgojeni poba, ki ni javni blaginji doslej nič koristil, ampak le škodoval. No, da ni dr. Laharnar za takega žnpana, ki je imel županstvo le za šport, ki je kazal o županskih dolžnostih čadne pojme (za danes ne rečemo več I), zapasti! najboljih spominov, prav radi verjamemo. Godimo Be le kako morejo Ijndje tako otročje klepetanje poslušati in potem pa še „resni" „EJino-sti“ sporočati I Takih kričačev Vipavci prav nič ne potrebujemo, v tem Brno bo -gato preskrbljeni z našimi Vrčoni, Možinami, Mrmoljami itd. Najbolj interesantna točka našega »volilnega* shoda je bila izjava Ludvikovega svaka dr. Treota, da ni „Sočau organ naše „napredne* stranke. Ta pa je vredna en groš I A gosp. urednik! Vi ste že v zadnji .Gorici" postavili pred zrcalo dr. Treota in Gabrščeka, vpraša-joč : „kdo laže?“ Jaz mislim, da prvi ne govori resnice. Znano je, da je .Soča" lastnina Gabrščekova, da je torej njegov organ; zrifcno je tudi nam na deželi, da le Gabršček gospodar „noprednih“ denarnih zavodov, torej tudi dr. Treota in vseh mladih ninteligentovu; znano je, da je hotel dr. Tuma Gabrščeka s tega oblastvenega sedeža vreči, a ni šlo. Torej je Gabršček gospodar cele .napredne1* stranke in njegova „Sočau nje glasilo I Amen. Z gorske planote. — Vihar votivnega boja divja po kamenitem Krasa, kakor pred časom na bojišča v Mandžuriji. Pri nas na Tolminskem je pa še po večini — mirno. Človek bi skoraj ne verjel, da bo 14. maja že odločilni boj. — Delujejo le „tajinBtveni odbori-, nam-reč liberalne stranke. V gostilni „Matev-ža* je pred kratkim zboroval nekak tak odbor, obstoječ iz „Podcikuca* iz Sp. Tribnie, Mateuža“, mali „Purgarčeku in trije vlovljeni — „analfabeti“. — Začalo se je posvetovanje, zborovanje, živahna debata; zediniti so se morali za kandidata, katerega ima ta »veliki11 zbor nasvetovati liberalnemu .ministerstvu11 v Gorici. Šlo je trdo ! Cela liberalna „gmaj-na“ nima moža, katerega bi bilo vredno voliti, in kateri bi bil zmožen v prihodnjem državnem zboru — razrušiti zakonsko vez in doseči brezversko šolo ter a tem rešiti našo „omikano inteligenco". — »Tolminski kmet vseh kmetov" Gabršček je .pozabljen". Po hudi debati sklenil je ta slavni zbor : »Tukaj ne poznamo moža, katerega bi predlagali za kandidata. Visoko vodstvo „na-rodne napredne* stranke naj nam blagovoli postaviti kandidata, katerega bomo volili*. — To .adreso“ je ta šestorični odbor častno podpisal ter poslal Andreju Velikemu v Gorico. To dokazuje koliko da odločuje ljudska volja pri »napredni* stranki, o kateri tako rada piše »Soča* in še v »Primorcu* št. 12 pišejo, da se za soško dolino še vrše posvetovanja med zaupniki, da bode odločila ljudska volja kandidata. V resnici pa bi se morala glasiti dotična notica : „Za soško dolino se še prepira Gabršfiekov štab, — kdo bo poskusil srečo. — Kar Gabrščekov štab sklene, to potem velja za celo liberalno deželo. Ka-koršnegakoli kandidata bo isti štab potisnil v soško dolino, šli bodo v boj zanj vsi podložni sluge liberalne misli Gabršče-kove, in mnogo od njih zapeljanih. Mnogo jih gre slepo za liberalci, o katerih mislijo, da so požrli že vso uče-; nost in znanost, in da niso sovražniki vere, pač pa učeni „r» formatorji" kat. cerkve, kateri se ne pustijo več slepariti in komandirati od f Posebno naša mladina dre v pogubo. Samoveslno mislijo ti ljudje, da je vsa učenost poosobljena v njih, a so le „dediči“ že izrabljenih liberalcev iz vseh stoletij, bodisi pod tem ali drugim imenom. Tudi It-ltt 1867 bili so liberalni poslanci na Dunaja v parlamentu, se ve da ti niso bili Slovenci, ampak Nemci. V nekem od:eku državnega zbora so hoteli odpraviti avstrijskega poslanika pri papeža. Toda tema se je opiral ministrski predsednik, čeravno protestant — Beuat. Z liberalnimi zakoni so vzeli cerkvi nadzorovanje šol, nvedli bi bili radi takoj splošni civilni zakon t. j. razdružitev sv. zakona itd. Take in enake postave zahtevajo tadi naši Blovenski liberalci. Zato pa tndi kličejo ves pekelj na pomoč proti možem katoliškega prepričanja. Kakor od strele bo zadeti zdaj, ko se jo prikazal na bojno pozorišče g. dr. Peter Laharnar, katerega zmožnosti presegajo daleč ves liberalni aparat. — Ti slGvensko ljudstvo pa pokaži 14. maja, da si zavedno in da dobro poznaš — „duh časa“. Planjave sin. Cerkno. — „Sjča* z dne 23 t. m. jo obvestila svet o občnem zboru takojšne »Narodne Č talnice*. Pri volitvi odbora je po »Soči* zmagala tuk. »napredna*, ki si je bila že na lanskem občnem zboru osvojila večino odbora. To je vse res I Pripomniti je pa treba, da je cerkljanska, .napredna1* lani in letos slepila tukajšne dobromHleče može in mladeniče z geslom »nevtralnosti*, češ -da je nepristranska. No, vsem onim. ki so to ke-daj verjeli g. dopisnik v »Soči* osle kaže: češ kako naj bo cerklj. nar. čitalnica nepristranska, ko se jo vendar vdeležila „Qapredne“ (tako g. dopisnik I) vesolice v Tominu, je pa III. katoliški shod v Ljubljani popolnem prezrla! Ni vem si-: ser, kaj poreče na to vodja tuk. nevtral-nikov, g. Vaclav, a mi g. dopisniku iskreno zahvaljujemo za dragoceno izjavo, da cerklj. narodna čitalnica v »uapTodn h“ rokah služi napredni muli in nje načrtom. Sicer so je ta »napredna nevtralnost" očitno dosti pokazala ?e na samem občnem zbora. Slučajna večina jo namreč doalejna pravila na gesla: „vse za vero, dom, cesarja* proglasila za strankarska; vero za dnhovsko— stanovstvo I Ista večina je napominano geslo načelno in dejanski odpravila, ker je predložila premembo pravil brez — verske podlage, dasi to pot še ni bilo za tako premembo potrebne dvotretjinske večine. Kljub temu je g. dekan želel ostati v društvu. Izjavil je, da ve, da nekaternikom, ki so v društvu (mnogi trdijo, da vsaj polo r i c i napredne večine) je sv. cerkev premagano stališče; omenil je da je izkusil, kako se dotični, čeprav vabljeni, izogibljejo javnih, poljudno - znanstvenih razpra7, kjer bi se mogli kosati z razlogi; upal je, da bi se predavanj, ki bi jih odslej k:;t član društva prirejal na društveno ime, udeleževali obe stranki in jo prav za to stavil le en pogoj, proti kateremu bi ša dalje bil ad čitalnice, namreč: da se ne naroči več bogomrzki, naravnost bogo-tajni „SI. Narod I* Kako sodi g. dekan o »Soči“, je čisto jasno iz njegovih na občnem zborn izgovorjenih besed, ki so Bilno voinko-vale na vse pričajoče dobromialeče. Rekel je doslovno : „Sjča* veruje da ni Boga in v tem pogledu res ni brezverska, a „SI. Narod** niti te vere več nima, on celo za gotovo ve: da ni Boga!— Nato je citiral iz dotičnih štev. „SI. Naroda* od meseca januarja 1905, ob priliki predavanja Hiicklovega učenca Grošlja v mestnem domu v Ljubljani. Sporočilo v »Soči* je tudi sicer dokaj pomanjkljivo in netočno. Zato pa pokažemo šir-šema cerklj. občinstva celotno sliko cerkljanske napredne duše, kakor smo jo fotografirali na zadnjem občnem zbora tuk. čitalnice, na velikonočni pondeljek popoludne v dvorani našega gospodarskega doma. Takrat na svidenje. Sestal se bo pripravljavni zbor za toli potrebne .Katoliško slovensko izobraževalno društvo* v Cerknem ! Ločeni smo. Za trJno smo prepričani, da je cerkljansko polovičarstvo na obeh straneh na praznik sv. Jožefa bilo pokopano za vselej. Naj v miru počiva in naj ne vstane več ! Najgrši moški — je polovičar! Mi pa korakamo naprej — na desno; nasprotniki, kojih precejšen del, kakor že napeminano zgorej, je že osebno ločen od cerkve, pa — na levo 1 Nevtralniki, ki imajo še kaj vere, pripadejo nam, ostali pa postrežejo ostanke krščanstva in postanejo celi Ijndje kojih cerkev je krčma in evangelij: .Sl. Narod*. Ljudstvo cerkljansko je — na naši strani, na strani Krista — Boga. Zato : Z veseljem na dolo! S spodnjega Krasa. — (Kronika shodov na spodnjem Krasu). — Volitve prinesejo življenje med ljudstvo. Navadno ljudstvo ni poznalo, celo niti pravilno ni znalo izgovoriti ime svojega poslanca. Sedaj pa se nam obeta „zlata doba“ preporoda Slovencev. Razni „osrečevateIji* se potiskajo od vasi do vasi, in hočejo ljudstvo potegniti iz teme neznanja in je povzdigniti nad vse moderne eksaliirance. Ljudstvo jo dobilo sedaj toliko prijateljev, rodoljubov, ki je bogajo in mu mešajo pojme, da ne ve v svoji nedolžni prostosti, komu bi verjelo. Gela stvar se mi zdi podobna ciganskemu semnju, kjer najdrnžje proda oni svojo alabo robo, kdor jo najbolj ponuja in da ga še ne poznajo. Evo par vzgledov: Na Brjah pri Gorjanakem jo bil pri ondašnjem g. županu socij. demo-krašii shod. Kopač je ponujal svojo judovsko robo. Ta je seveda predobro zaa-na vže Kraševcem od prejšnjih štrajkov. Z'to se niBO dali premotiti prMudkim Kopačovim besedam. Vprašanju: »Kdo me bo volil za državnozborskega poslanca?* so dvignili samo trije svojo roko in čast Brcem — nihče izmed njih. Kopač jo stisnil rep med noge in jo popihal ves poparjen nazaj v Trst. Soc. demokr. shod vVižov-Ij ah pri Mavhinjab. — Smola pa je smola Judovskemu agentu Kopača se ni posrečilo niti obdržavati pravega shoda, ampak bo gi nagnali v beg domačini in Mavhenci. Eaake slučaje doživlja sedaj isti „prijatelj kmetov* tndi na Kranjskom. V Devina je poskusil sccijajuo-demokraško erečo neki italijanski rnokrač. — Mnogo se je bobnalo in vabilo, no brez uspeha. Nekaj lačnih nezadovoljnežev mu je šlo na limanice, ali ko se jo pritoževal, kako malo jo v Devinu zanimanja za socijalizem, rekoč: „Ko bi far v cerkvi kaj naznanjal, bi ga vsi z odprtimi ustmi poslušali, enega poštenega mo ti pa se no prida niti poslušat* — tedaj so neke mladenke začelo kričati pri vratih: .bottega, bottega 1“ in zapustile z silnim smehom zborovališče. — lati je iskal pozneje slovensko delavce po gostilnah, no tuJi tu ja odšel krotkih rokavov. — Dne 24. t. m. je bil v Brestovici (gornji) pri prejšnjem župana krčmarja Perica (105) socijalno demokraški shod. — Kopač, la delavski „prijatelj“, je udrihal po »farjih*, našteval kmečke in delavske potrebe in snubil za volitve. — Mislimo, da trezni Brestovci mu ne poj- i dejo na lim! Take »odrešenike* bi se moralo z biči izgnati iz vasi! V nedeljo 24. t. m.) jo bil v Devina zopet shod v hotela g. Plesa. Na shodu se je snubilo v rokavicah za propadajočo liberalno Gabrščekovo stranko. Ubogi ljudje, ki se tako lahko dadč zavesti v brezvestno stranko. Pod pretvezo, da se ta dela skupno bodisi liberalec ali klerikalec, „za narod1', se je izvolil krajni odbor, kojemn načeluje odbornik narodno - napredne (liberalce) 6tranko g. hoteiier Ples. Podpredsednikom jo izbran g. župan Josip Pahor, tajnikom g. Ferdo Herkov itd. Ubogo slovenstvo ob Adriji! Ako si do Bedaj le životarilo, ko smo se skupno za te borili, in mnego za te žrtvovali, izkoplje ti sedaj liberalizem gotov grob. Dne 21. t. m. je bila vBrestovici volitev žnpana. Ta li ta se je začelo daniti. — Načela in sicer katoliška povsod zmagajejo. Čast zavednim in nepodkupljivim Brestovcem, ki so si izvolili županom toli spoštovanega in priljubljenega možu Filipa Semolič št. 9. Boljša polovica dobrega stBrašinstva bo gotovo skrbela, da se oživi ta tnko zapuščen del Krasa, bodisi po notranji organizaciji, bodisi po javnih delih. Brestovica jo gotovo ena najzsnemarnejših rasi na Krasa ! Pa še to moram ob tej J priložnosti povedati: Pri Koredinu so si poiskali neki nzmoviči slanino in jo odnesli po noči, ne da bi gospodarja, ki je pustil odprto hišo in šel v krčmo, vprašali prej za dovoljenje. Pri drngi hiši „pri Lov-donn* pa so vzeli kruh, dobro vedoč, da razvajena usta ne morejo enega brez drnzega vživati. Iz Benečije. — Nove bv. maše v Prosnida na Beneškem se je udeležilo okoli 3000 ljudi. Še več bi jih bilo, da ni bito v postu in bi ne bilo vreme in slaba pot zadrževala. Veleučeni g. Ivan Trinko je posvetil zopet g novomašniku J. Šknrju lepo pesem v 10 kiticah, ki je bilo tiskana v Vidmu. Novomašnik pojde po vel. noči v svojo službo na Staro goro, od koder bo oskrboval duhovnijo Čelo (.Sciala* I) pod Staro goro. Tudi za bodoče se obeta beneškim Slovencem več vnetih slov. duhovnikov. Darovi. Za »Slovensko sirotišče*: P. n. gg. Vicenc Košir 1 K, Luka Dugar 2 K, dr. Andrej Pavlica 5 K. Bog poplačaj stotero I Za novo župnijsko cerkev presv. Srca Jezusovega darovali so sledeči p. n. gg.: Ant. Bratina, vikar 2 K.; uprava „Dr. prijatelja1*: N. N. 10 K; N. N. 1 K, Karol Lenardič posestnik v Kanala 420 K; Job. Martelanc župnik na Proseku 4 K; Občinsko glavarstvo Kastav 100 K; Fr. V. iz Gorice in J. B. iz Žalošč 4 K; Šabreljska štedilna posojilnica 10 K; Dr. Ferd. Rojic iz Zalošč 21 K; Dr. Anton Wattovaz, žup. 5 K; Terezija Komavli iz Pevme 20 K; Občina Vel. Zabljo 19 K; Ana Trpin iz Pevme 5 K; Kat. Komavli iz Pevme 4 K; Zbirka odbornic in gojenk „Zavoda sv. Nikolaja*1 v Trstu 50 60 K. Iz Pevme: Neimenovana oseba 4 K, in Jošefa Primožič 2 K; Ant. Slamič zbirka 21 60 K. — Bog povrni I Uljudno prosimo vse one p. n. g. kateri ne morejo odzvati se naši prošnji, da blagovolijo vrniti nam tiskovine 1 Zadostuje napisati na zavitek : „ne sprejme *. J. Budin, v Sočrgi (Istra). Novice. Veselo »iclujo želi vsem svojim naročnikom, £itntel;em in prijateljem „Prim o rs ki List*. Kandidat zagoriško okolico. V četrtek dopoldne se je vršil v prostorih »Goriške zveze« lepo obiskan shod kmečkih in delavskih zaupnih moz iz ^oriske okolice. Zastopane so hile po svojih zaupnikih vse občine volivnega okraja. Shod je soglasno in ob velikem navdušenju proglasil kandidatom s o d-n c g a tajnika Josipa Fona. Izjava. — Izvedel sem, da se je gospod deželni poslanec A. štre-kelj na shodu pri ttebku dne 1 7. t. m. izrazil, da je sklical shod na povabilo šempaskega župana in drugih. Izjavljam, da imenovanega gospoda deželnega poslanca in kandidata za državni zbor ne poznam, niti mu nisem pisal, forej z doličnim shodom nimam nobenega slika in tudi nisem bil tam navzoč. Imenujejo me Uidi luintam člana izvršcvalnega odbora narodno-na-predne stranke. Izjavljam, da me za la posel ni nihče nagovarjal, niti se nisem sam ponujal in zato sploh ne vem, kako sem prišel do te časti. Šempas, dne 21. marca 15)07. V. Leban, župan. Ta izjava označuje dovolj liberalno kričavost. Vse liberalno vpitje je le slepilo, ki naj prepriča volivce o moči liberalne stranke. Ne verujte ničesar liberalcem, najsi potem že kriče po shodih, ali pa pisarijo po svojih listih, Ta izjava govori o tem dovolj jasno. Sunona Gregorčiča razglednice.— Društvo »Šolski Dom* je dalo tiskati razglednice pesnika Simona Gregorčiča, ki predstavljajo pokojnika v raznih dobah njegovega življenja, namreč kol matu- ranta, bogoslovca, novomašnika ter duhovnika t 40. in 60. letu njegove dobe (1894). Razglednice se dobivajo t »Narodni tiskarni" t Gorici in sicer: 100 kosov za 6 E; 50 kosov za 3 K 60 v; 10 kosor za 80 vin. in posamezne razglednice po 10 vinarjev. Rodoljubi, sezite po razglednicah, ki kažejo pesnika v raznih dobah in so ob enem okrašene z izbranimi kiticami iz njegovih poezij. Vspored božje službe velikega tedna v Veliki cerkvi. — Veliki četrtek. Ob 8‘/a predp. kor; ob 9. pontifikalna maša, blagoslovljenje sv olja, procesija k božjemn groba — Vmi-vanje nog. Ob 4. popold.: Pete jatranjice in Mizerere. — Veliki petek. Ob 6. predp.: slovenska pridiga. Ob 9. kor; ob 9'/2 božja služba. Ob 4. popold.: Pete jotranjice. — Procesija z relikvijo Sv. Križa, italijanska pridiga. — Velika sobota. Ob 81/, predp. kor; ob 9. blagoslovljenje ognja, krstne vode itd. Ob 10V2 slovesna sv. maša. Ob 4. popold. kor, ob 4®/* Vstajenje s procesijo. V soboto popoldne je vstajenje ob 6h pri Sv. Ignacija na Travnika; ob 7h na Plačati in pri Kapucinih. V nedeljo zjatraj ob i/16h na Kostanjevici in pri sv. Roka. Družba kričačev in „farbarjev“ se mora imenovati vse, kar se poti in peha po časnikih in shodih za Štrekeljevo kandidaturo. Ako bi naše ljudstvo vedelo, koliko resnice je za vsem tem vikom in krikom, bi strmelo nad brezvestno drznostjo, s katero je hočejo slepiti. Izjava gosp. župana Sempaskega Lebana nam je za nekaj časa dvignila zagrinjalo, za katerim mora tičati (uda „far-banja" in neresničnosti. Prosimo, ako izrablja celo g. kandidat z nečuveno lah-kodušnostjo neresnico za svojo stvar, kaj smemo pričakovati de le od različnih Treotov, Pucev, Vrčonov, Možin, Mrmolij, Caharij, Mahorčičev, itdl Kje je ta politična poštenost, politična morala I ? Daje naši „Sočiu kaj takega vsakdanji kruh, dokazali smo že neštetokrat, zadnjič v afgri našega pesnika, a radi bi vedeli, kako se počnti v tej lepi dražbi tržaška „Edinostu, to je ona „Edinost“, katera bi rada veljala za vzor časnikarske pošte-no«H in resnicoljubja? — Kako je mogel g. Šlrekolj pri Rebku reči. da jo prišel na rabilo dvrh (pač pičlo številco I) županov, ko ni bilo (za enega to gotovo vemo) na tem nič resnice?! Misliti si je ' pač mogel, da ga ategne dotičnik na laž postaviti. Kako naj se šele zanesemo na izjave teh ljudi o stvareh, o katerih se ne moremo prepričati 1 ? Zatorej Vi volivci na Kra9u in v Vipavi, pazite dobro, komu daste svoj glas 14. maja, da se Vam ne bo pozneje enako godilo I Dunaj je daleč! Najbolje informirana BEdinostu se v novejžem časa bavi kaj rada z go-riikimi razmorami. Nihče bi ji tega ne zameril, ko bi bila njena poročila objektivna in resnična. A žal, da „Edinost“ barva in zasuknje ekoro vse vesti z Goriškega po svoje, to je enostransko. Bahala bo je sicer vedno s svojim nad-strankarstvom, a zdaj stoji z obema nogama v grdem politiškem strankarstva ter je v goriških zadevah le nekaka podružnica GabrSčekove „Soče“. Njena poT ročila o Laharnarjevih in Štrekljevih shodih bi delala čast lažnjivi „Soči“. Goriško deželo pozna tako malo, da je predstavila nedavno g. karata Goloba v naši Podgori v — Istro; v današnji štev. pa čveka, da se zavzemajo za kandidaturo g. Mihaela Gabrijelčiča v g o -riški okolici posebno kanalski volivci I Revica ne ve niti tega, da kanalski okraj ne velizgoriško okolico! Vkljab tej neodpastljivi nevednosti vtika svoj nos v naše razmere in skaša vo-lilce begati z neresničnimi vestmi. Socljalni demokratje so v nedeljo imeli shod v „TrgovBkem domu“. Govoril je sodrag Ropaš o „ narodu in delavca14 ter dejal, da je vera v Boga le izrodek človeške domišljije. Oglasil se je k besedi tiskar Gabršček, ki je dejal, da se v tem strinja z liberalci, se zaganjal v „farje“ in rekel, da kmečki stan ne bo rešil slovenskega naroda. Poglejte hinavščinol Kadar pa pridejo liberalci med kmete agitirat za volitve, takrat pa kriče: .Kmet je podlaga naroda! Kmet naj kmeta voli 1“ Ko pa kmetov ni zraven, ! takrat pa pravijo, da kmet ne bo rešil našega naroda. Gabršček p* je to zalo govoril, da bi se prikupil socialnim demokratom in jih pridobil za volitve. Njegov govor pa je bil tako bedast, da so mn socialni demokratje kar naravnost rekli da „farba“. — Socijalni demokratje proglasili za svojega kandidata v okolici nekega Milosta, ki pa zna komaj U9ta odpreti. Kmetje, zapomnite si, kar je rekel soc. demokrat Ropaš o veri in Gabršček o vas! Cerkveno oskrbništvo župnijsko cerkve na Placuti noče ali pa ne more napraviti reda v cerkvi. V pondeljek, dne 26. t. m. že zopet ni bilo g. organista Seghizzija pri prvi sv. maši. Da so take razmere nezdrave, uvidi pač lahko vsak. Mogoče se tolažijo gospodje s tem, da imajo slovenski farani trdo in zdravo kožo, ker udrihajo po njej s takim početjem, oziroma zanemarjanjem svojih dolžnostij. Škandal! Nikdar ne moremo in nočemo dopustiti, da bi trpela služba božja zaradi brezvestnega ravnanja omenjenega g. organista. / Kako zn%jo lagati liberalci. — Da liberalec hitreje laže ko pes teče je znana stvar. Poglejmo le poročila njihovih listov o volivnih shodih. Mi smo se kot resni časnikarji potrudili, da nudimo svojim čitateljem kotikor mogoče objektivna poročila bodisi o naših, bodisi o liberalnih shodid. Liberalcem pa ni za to, da bi povedali svojim čitateljem resnico in jih nepristransko obvestili o resnici, ampak njim se gre le za to, da slepe svoje čitatelje ter jih prepričujejo, kako mogočna je liberalna stranka. Dokazi! O našem shoda v Rihemberga je prinesla „Edinost* skrajno neumno poročilo ter nam dovolila 200 zborovalcev, „Sočau pa o shodu sploh ni poročala, ampak le zmerjala in zabavljala ter povedala, da je bilo na shoda le 100 Ijadi. ,Edinost“ pravi 200, „SočaM 10J. Koma verjeti? Vsi, ki so bili na Bhoda, bodo pritrdili, da je bilo na Bhodu navzočih mnogo čez 300 zborovalcev ter da smo mi poročali resnico. Nadalje smo prinesli mirno in stvarno poročilo o liberalnem shodu pri „Rebku“. Kolikor nam je došlo informacij, vso soglašajo v tem, da ni bilo pri „Rebku“ več ko 160—200 ljudi, izmed teh pa malo Vipavcev ampak precej liberalcev s Krasa in tudi s Kranjskega. „Soča“ pa poroča, da je bilo rna shodn •100 Vipavcev. — Tu se vidi, koliko vere gre liberalcem. Njihovo vpitje nas ne spravi iz ravnodušja. Mirno, odločno, a s poštenim orožjem gremo v boj za zmago svojih načel! Rdor misli b svojo glavo, gre z nami I Iz česa se socialisti norčujejo? — Predzadnjo nedeljo je na socialno-demokratičnem volivnem shoda v Cir-knici na kranjskem govoril kandidat Kopač iz Trsta in se norčeval iz sv. popotnice! Navzoči sodrngi bo se režali in krohotali. Med temi tndi neki 60-letni mož. In glejte! Ko je ta mož prišel domov, je začel tožiti, da mn je slabo ter je kmala amrl — brez sv. popotnice. O železnici Sv. Lucija-Idrija je včeraj popoldne govoril pri Sv. Luciji ljubljanski župan Hribar. Povedal je, kaj se je v tem oziru že ukrenilo. Poslušalcev je bilo precej, a so pričakovali več kakor pa bo slišali. — Gosposka ulica se bo odslej inenovala: Via Cardacci. Tako je sklenil v soboto na žnpanor predlog občinski svet. dr Izobraževalno drnštvo „Soča“ pri Sr. Luciji priredi 1. aprila, na velikonočni praznik v prostorih g. Muniha koncert s tamburanjem in petjem. Prijatelji društva dobro došli! — Umrla je v Gosposki ulici v noči od četrtka na petek gospa Ana N o v i č, stara 66 let, soproga krojaškega mojstra. Pogreb je bil v soboto popo-ludne ob y26. Svetila ji večna Inč! Kaj dajemo mi državi in kaj država nam. — Koroško plačuje davkov bliža 11 milijonov, država ji plača 6 milijonov. Torej plavaje Koroško državi nad 6 in pol milijona. Kranjsko plačuje davkov 18 milijonov, država ji daje le pet milijonov, torej plačuje Kranjsko državi nad 12 in pol milijona. Primorsko plačuje državi bliža 67 milijonov, država vrača Primorskem 11 milijonov, torej plačuje Primorsko državi 66 milijonov. Štajersko plačuje davkov 46 milijonov, država vrača dež9li 14 milijonov, torej plačuje Štajersko državi 32 milijonov. Slovenske dežele plačujejo državi skupaj 108 milijonov kron. Račun zastavljalnice in ž njo združene »O n.leto ffMUtaCX» hranilnice Imetje Denarnični račun................................ Račun dragocenih zaslavil....................... „ navadnih zastavil.......................... ,, obresti................................... „ inventarja................................. ,, vrednostnih listin........................ posojil ............................... ,, posojil na vrednostne listine . . . Tekoči račun..................................... Račun predplačil.................•............... „ posestev.................................... „ najemnin.................................... „ v varstvo sprejetih polog................... hranilnih knjižic ...................... inventarja.............................. pokojninskega zaloga.................... ,r navadnega reservnega zaloga . . . K 66387 270064 25S32 9803 100839 2553329 15802447 43174 953062 7367 146153 1511 2 311 6064 66854 220741 Svota .... 20273446 09 50 50 16 22 37 91 31 67 93 67 20 56 11 37 57 Dolgovi Račun preostankov zastavil . . . „ ustanovne glavnice .... „ hranilnih vlog.................... Tekoči račun........................... Račun kolekov.......................... „ tujih denarjev.................... „ pokojninskega zaloga . . . „ posebnega reservnega zalega „ navadnega reservnega zaloga „ posojilnih obrestij............... „ upravnih stroškov................. Zastanek leta 1905 .................... Za dobiček leta 1906 ........... Svota . . . . K 3214 292397 19256643 14594 17 9511 68920 295994 238486 12455 75 1 81135 20273446 21 12 38 24 02 75 67 70 09 05 20 20 94 Denarni promet leta 1906 znaša K 24,255.236*29 VODSTVO. Pogumen Slovenec. — Zadrski listi so priobčili javno zahvalo gosp. pomorskemu poročnika Metod Kochu, rodom Ljubljančana, ki je s svojo vstraj-nostjo in pogumnostjo pomagal rešiti parobrod „0bravač“ z 11 potniki tik otoka Martera na morju. G. poročnik linijskega hroda M. Koch se je 11. I. m. vračal iz Zadra v Šibenik po morja, ko je nastal grozen vihar. Po tri are trajajoči borbi se je posrečilo parobrod rešiti. Okrajni glavar Jos. vitez pl. Rcšetar, c. kr. nameslniški svetnik v Šibeniku izreka v imenu sopotnikov na parobrodn ,,Obro-vač“ prisrčno zahvalo našemu rojaka Kochu, ki je junaško podpiral kapitana Kiiškiča. — Telegramske dopisnice namerava uvesti avstrijska poštna uprava. Posredovanjem teh telegramskih dopisnic bi obvestila, ki bi ne presegala 10 besedij, bila brzojavljenu za znižano pristojbino 60 vinarjev. Brzojavke, ki bi obsegale nad 10 besedij se bodo tudi lahko oddajale po telegram, dopisnicah, pač pa se bo moralo na dopisuico prilepiti toliko znamk, za kolikor bo množina besed presegala znižano pristojbino. — Uadeckega veteran. V Zgornjem Tuhinju na Kranjskem je bil pokopan 20 marca Martin Koncilja, ki Be jo vojskoval pod Radcckyjem ter dosegel starost 83 in pol let. Lani je pros:I za Radeekyjevo ustanovo ter se celo leto nadejal in veselil denarja, ki je imel z Dunaja zanj priti, pa prošnja še danes mi rešena. No, Bedaj mu za tako podporo mi mar. — Panama v hrvaškem saboru. Zagrebški listi poročajo, da so v prejšnjem saboru saborski predsednik Vašo Gjurgjevič, dr. Aleksander Egersdorfer in Teodor Kuzmanovjč vsi člani bivše meščanske večine, nepooblaščeni dvignili v obliki posojila 160.000 K iz saborske blagajne, katerih niso nikdar obračunih. Poslanci stranke prava sedaj zahtevajo, da se ta svota od imenovanih bivših poslancev izterja. — Izlet v Dalmacijo napravijo o Veliki noči vsi poslanci hrvaškega sabora, ki pripadajo novemu kurzu. S tem hočejo demonstrirati za zvezo Dalmacije s Hrvaško. V Dalmaciji bodo izletniki slovesno sprejeti. — Osemnajsti mednarodni evharistični kongres bo v Metzu od 6.—11. avgusta. Začel se bo s slavnostnim iz-prevodom katoliških društev, posvetovanja se bodo vršila v nemškem in v francoskem jeziku. — Profesor univerze v Tokiju, glavnem mestu Japonske, grof Oknma, se nahaja na poučnem potovanju po Evropi. 'Te dni je bil na Dunaju, kjer Bi je ogledal razne zavode; zlasti ga je zanimala naša konsularna akademija. — Ne vemo če pridejo ravno iz dunajske konsularne šole najboljši diplomatje na Bvetu ... — Prerok Elija — je umrl še-le te dni v Amerik. Ustanovitelj judovske dražbe Zionistov, dr. Dorvie, ki je bil znan pri judih pod imenom .prerok Elija14, je umrl Čikagu. — Kaj je dražje, konji ali avtomobil? — Že večkrat se je pretre-savalo vprašanje, stane li več vzdrževanje avtomobilov ali pa vozov in konjev? Neki angležki sportman je leto dni delal poskus in na temelju teh izkušenj je prišel do nastopnih vspehov: stroški za vzdrževanje avtomobila od 16 konjskih sil so znašali na leto 3680 mark, atroški kočije z dvemi konji 3660 mark, torej 20 mark manje. Temu nasproti je treba pa pripomniti, da je avtomobil prevozil v letu 6517 angležkih milj, kočija s konji pa le 2500. Ako se vzame to število v poštev, tedaj se pride do sklepa, da je vzdrževanje konj in kočije dražje nego pa vzdrževanje avtomobila. Slovenec pred porotniki v Nemčiji. — V Ulmu na Nemškem je bil obsojen v devetletno težko ječo 57-letni krošnjar Ivan Butala iz Zgornjih Radenc na Kranjskem, ker je zabodel krošnjarja Grzetiča iz Zgornjih Radenc. Umoril je Grzetiča, ker je mislil, da ga je začarala Grzetičava žena. — Avstrijska vscušllišča. — V Avstriji je osem vseučilišč in sicer eno češko, dve poljski in pet nemških. V šolskem leta 1904 05 je pohajalo vseučilišča 22374 dijakov. Pri 657 ni bilo možno natanko določiti narodnost. Nemcev je bilo 9629. Poljakov 4428, Čehov 4406, Jugoslovanov 1153, Malorusov 998, Italjanov 607 in Romanov 526. Židov je bilo 3343. Za slovanske dijake, katerih je bilo 10.984 so bila tri vseučilišča, dočim je na 9529 Nemcev prišlo pet vseučilišč. Od tod se vidi, koliko enakopravnosti, da vživajo S ovani v Avstriji. — .Klerlkn>cl‘4 so sovražni omiki. — Češka nObnova1* poroča, da dijaške ustanove na Češkem, ki so jih ustanovili duhovniki, imajo ustanovno glavnico v znesku 1,487.176 gld.; letne obresti od te glavnico znašajo 49.376 goldinarjev. — Radi bi vedeli, koliko dijaških ustanov so ustanovili naprednjaki in socialni de-mokratje, ki se zmirom bahajo z ljubeznijo do znanstva in omike. — Plemenit duhovnik. — Dr. Gerlach je zapustil skoro četrt milijona kron za ostrogonske vaške šole. V njegovi oporoki čitamo: Trpel sem glad in mraz, a ni mi žal, kajti vse, kar imam, morem darovati trpečemu ljudstvu. — Kmečki uetniri so izbruhnili v Romuniji. Naperjeni so proti judom, ki izmozgivajo kmečko ljudstvo. Jadjo beže na avetrijska tla. Judovski ubežniki pripovedujejo, da so rumunski kmetjo ubili več judov. V Burdujeni in Buczeczi so se vojaki združili s kmeti in skupno z njimi judom popili vse žganje. Ubežniki so prosili avstrijsko ministerstvo za zunanjo zadeve, naj se zavzame za jude. V Ribolarn so kmetje zapalili vse judovsko hiše in oropali posestva. nAdiance Israelito14 je osnovala veliki pomožni odbor za judo. Baje imajo rumuuski jndjo pol milijona kron škode. V Černo-vicah stoji na čelu pomožne ake jo nad-rabinec. — Vlada jo nad mnogimi kraji proglasila obsedno stanje. Po raznih krajih so vsa posestva Židov uničena ; škoda je velikanska. Na tisoče Židov beži v Bukarešt. Občinski zastop Be brani dati jim prenočišča. Nabirajte narodne pesmi! Obeta se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi. Naučno ministrstvo namerava zbrati in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrijskih narodov, da se pozabljivosti otmo dragoceni ti biseri. Izdaja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministrstvo postavilo za vsako narodnost posebne uabirateljske ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu načeluje V8eučiliški profesor dr. Karel Štre-kelj, zvršil vsa pripravljalna dela in razpošilja prav kar po vseh slovenskih k r a j i h npo p r ašal n e poleM in Bos no v na načela44, hoteč pred vsem zaslediti vire, kje je dobiti še narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. „Poprašalne pole44 in „oBnovna načela44 so se v 15 000 izvodih deloma že razposlala, deloma Be še razpošiljajo. Ali pravega vspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi iz polnijo in izpolnjeneodboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo, z nujno prošnjo, naj jih v interesa dobre stvari čim brej izpolnijo i n i z pol n j e-ne odboru vrnejo. Kdo« sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazen prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hc-čejo izvedeti imena in nasld/e onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisali pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo še posebej obrnili do njih. Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije no smejo po svoje harmo-n i z i ra ti, ampak da jih je zapisati natanko tako, ke kor se pojo, in to ali_ enoglasno ali dvoglasno ali večglasno. Če zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo napev, naj zapiše samo napev z do tično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem da marljivo čitajo „osnovna načela44, kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega n o t nega papirja, da bode oblika povsem enuka. Zu njih trud so bodo primerno nagradili Samo po sebi je umljivo, da so nam gre pred vsem za take pesmi, ki še niso objavljene. Že objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake še nepoznane posebnosti. Besedilo se no sme nič spreminjati ali olepšavati. Napiše naj se v t stem narečju, v katerem se pesom poje. Komu je vrniti izpolnjene popra-ševalne pčle, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi? Koncem vsake po-praševalnc popraševalno polo je opomnja, ki to natanko razlož’. Pošijajo naj se onemu gospodu odborniku, ki je postavljen za dolično o -zemlje, ali pa naslov: OJ bor za n abi ranjeslovonskih n arodnih posmi v Liubljani („G!asbena Mati ca44) Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to veleražno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršni se no bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem vo-levažen korak v napredku narodne prosvete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: N a b i raj te narodne pesmil Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. •i Loterijske številke. 23. Marca. Dunaj............... 90 9 8 69 50 Gradec.............. 89 34 62 29 33 M 14) U% # Lekarna Cristofileili ? Gorici © Prave In edine žel. kapljice i inamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pije.— Okrepi ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-cotna lino st (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Goriški Slovenci! 0 dnevnih dogodkih ste najhitreje in najbolje poučen po dnevniku „ SLOVENEC". ..SLOVENEC" je najboljši slovenski dnevnik! ..SLOVENEC" ima poleg velezanimivih novic vedno tudi najzanimivejše podlistke. ..SLOVENEC44 se prodaja v Gorici: P. Krebelj, trafikant v, Kajiuviutikl utiri. J. Sehvvarz, trafikant v Šolski ulici. Iv. Ilovritnski, trafikant riva toru«. (•. Kodrič, trafikant viz Teatru. Ter. Leban, trak. pri ljudskem vrtu. T. Marek, dri. kolodvor. Srbelzer Jui. kolod mr. o o MWl Im ..Krojaška zadruga44 Gorica Via Signori h. štov. 7 skladišče štov. 6 cs>szsex3s<3oa5>sE>s Li 3E LU CC 3 z: o 5 rsC v/) > 2 o. o bd Ul □ JE Ld Li O _l LU > h- v/> cc > Ld >'-0 3 o co LU —» O \D CQ Povodom pričele spomladanske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznanili, da so nam došle že vse zadnje novosti modnega blaga, kakor: volno, zcpliyr, por kale, liatlste in razno drugo blago. Dovoljujemo se Vas radi lega prositi, da nas o potrebi gotovo počastile z Vašim cenjenim obiskom in si ogledale vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolite naročili vzorce katerogakoli blaga, koje Vam pošljemo rado-voljno franko na dom, da se sami prepričate o naši zares bogali zalogi in izberi. Obenem opozarjamo, da so cene zelo nizke, ker smo nakupili preti povišanjem cen. Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v naprej zahvaljujemo z odločnim spoštovanjem udani Teodor Hribar. Delavnica cerhvenih posod Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica štev. 8. Priporoča preč. duhov-ščni svojo delavnco cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franho. MED jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 120 zpihani pomladanski . . . . kg K 1’60 čebelni pitanec............kg K 1'20 Na debelo v originalnih posodah sc cena izdatno zniža. j. Kopač, svečar v Goric'. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Me ko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namieč ob '/, kila in od rnega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Uršula Vouk, izurjena šivilja z dobrim spričevalom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najmodernejšem kroju. Delo izvršuje po želji tudi na domu cenj. naročevalcev, kakor tudi na svojem domu v Gorici via Trieste št. 3. Svoji k svojini. •S £ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna Q/> ^ K. Draščik * v Gorici na Kornii # (v lastni hifti) izvršuje Daroč.la vnakovrutiieRit peeha. torte, kolače za birmitni;<> V in poroke, pince itd. Prodaja različna lina viua in likerjev na drobno ali v orl«. Iiulel.ikali. Pri-poroča »e sl. občinstvu. Cene jako nizke. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |—— tekalliče Ir. Josipa it.2(lastna Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejSega, k« hor ea neve male in godove, kolatt. »o birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. kH Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberškega ln drobnega bagater tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše žvanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna otovala za ra letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kra-m arje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. h <3$ W W I- c o o o o J9RDDN9 TISKi)Rlfit“ :: U Ecriti, ulica Murini št. 9::: i, je preskrbljena z povsem novimi ^ %}j-y črkami, okraski in finim papirjem, ter more prevzeti vsa v ti- či fsži' £?/: r i. skai^ko stroko sna- . v 7, v..v<. , . _ , * \ir'\ , dajoča dela %{{ l T:\.X. V;.- J' '■'•/. V»v/< '/■: TISKA: .Gorico* oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. & \ * * * oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač. sklepe • ^ Jedilne liste \»p. ooo Etikete itd. itd. * * Zagotavlja tcčr.e in strokovno pravilne izvršitve v moderni in okusni cbliki od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ........ - nikake konkurence - ............ oooo occscoccocoo; [v <■ o c Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroneoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3.. Saunig in Dekleva ulica Municiplo št. 1. Gorica. Velika tovarniška za-lopa šivalnih strojev kakor za šivilje, krojaJe. Jrovljarjo in tudi za umetno vezanje (reka-•niranje). V zalopi sc tudi nahajajo angleška dvokolesa »Helical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razno puške, lastna mehaniška po-pravljalnica. "" 7 stiskalnice za vino re uman/c* in 0L3HE so naše stiskalnice „HEHHUL“ najnovejiega in najboljiega aeatava i dvojnim in nepretrganim rritiskilom; zajamčeno najboljle delovanje, ki prekala vae druge atiakalnice; hidravlična »Nikalnica, najboljie auto-vatitne patftitu. C V D U fl NI D11 kl. deInJei° *»“• »anc škropilnic* f|U ■ ■ II Ull IM od aebe, ne da bi jib bilo treba goniti. Plugi, mlini ta grozdje, aadjo in oljke. Robkalnice ta grotdji. Vinogradaki plogi. Su&ilnic« sad j o in dmge ▼egetalne, liv-ijenskoin mineralne pridelke. Stiskalnico ta aono, slamo itd. na mko. Mlatilnice za lito. fciitilnico, roftotalnice. Slamo-reinice, mini mlini za iito v razni velikonti in vai dragi stroji za poljedelstvo. Il’NAJl’, II. TahoratrHNse it. 71. Antomat. ikropilnica Odlikovani v vaoh državah aroti z nad 609 zlatimi in arebrnimi kolajnami. Cenik a podobami in mnogofitetilna pohrnlnn pisma. — Ilazprodajalci In zaatopniki ne Učejo povnodl, kjer fic uiamo zastopani. & listke I zahtevati siva o M O PU i Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča 7. vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kron« nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove an.erlkan5ke blaflajne, da je knpii pri naju za 100 kron blaga. 5 o SJ o 0 p r3 ta P O i T Proaiva zahtovati 1 i n t k « t -s**«? V ,CeatFaka posojilnica4 | registrovana zadruga v gorici, ulica Yctturini št. 9. ^ Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 ^ na mesEčna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 t na menice po 6°|01 na »hnjižho po 5'|20lo * Obrestna meia za hranilne vloge je nespremenjena. J®