St. 43	V Trstu, v soboto 29. maja 1886.
Tečaj XI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Priijiorsko.
Jb^i	•'(mM «•
• EDINOST« z izhaja 2 krat na ted*n viako sred« in aabat* o nnludne. Cena za v*« «t.o prilogo Tiri . za polu leta 3 al. ROkr.,z& ćetrt leta 1. gl. Tflfc kr. — Sama pri-ogas ane JL gl. SO kr xa celo lato. — Poeamezne Številke se lobivajo ori onravuiii in vtrafllcab v Tr$t« po B» kr.. v Borlol in v A)dovS5inl no H«. — Naroč.mnt, rek. -acije in ineerate prejema Opravit litva, vi« Tarnata, >Nava tiskarna*.
Vel dovtit ee pošiljko Ursdaliiva »vla Ta\ante« »Nuova Tipografi« vsak mora biti frankiran. Rokopiai o-ez oonebne vrodnoatt se ne tacajo. — Inseratt (razne vrele »"Danila in ponlanice) ee zaraSunijo po pogodbi - pra^cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi
5'kami ie plačuje ?a vaako bneedo 2 kr
Slovani v Trstu.
m.,
(Konac.)
Da je zadnje resnica, kažejo razmere slabe in razbuke, upori in Strajki ki so vzlasti sedaj na dnevnem redu po raznovrstnih evropskih deželah, kder hočejo bogatini vsem drugim pravice dehti. Najjasniši dokaz nam je pa ista Italija, kder so mali posestLiki in delalci sicer v večini na broju, pravica se jim pa dela le od bogatejšega dela ljudstva, od posestnikov tovar-nic in latifundij.
Socijalne razmere so prav težke za razmotanje in mi nočemo trditi, da imajo delalci in drugi nemimi nižji elementi prav, ko se upirajo in dežele pustoše. Ali ako trezno pomislimo na sedanje primorske razmere, na potezanje naših laSkih sodeželanov, da sprarijo v svoje roke več politične moči, nego jim je možno; njih vedno gledanje, kako bi se okoristili z delitvijo zemljišč, ki je v primorskih deželah v navadi ter poku-pivši jih naredili po zgledu italijanskih veleposestnikov iz njih latifun-dije; ako trezno pomislimo na velike krivice, kijih uganja bogatejša manj-fiina z ubožnejšo manjšino ljudstva; — vidimo, da so tudi tu razmere zelo kritične, da je proti naravnim zakonom, ako slovenkej večini italijanska manjšina ukazuje in narodne pravice krati.
Razlika mej tema dvema glavnima faktorjema na Primorskem od onih v druzih deželah je le ta, da je ena stran (vsaj kakor hočejo lahonski statistiki) popolnoma italijanska,*) druga pa — izimši morda delalski stan — slovanska. Ako bi se laška bogatejša manjšina vtikala v vsako
*) Kar pa ni, kakor smo zgoraj omenili in kar bi tudi h številkami lahko dokazali, ako bi imeli U ako tako statistiko.
PODLISTEK.
Malavika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil
dr. Karol Olaser.
(Dalje;.
Mdlavikd.
Saj pa tudi je.
Obe.
Teško je spoznati prečastno DhArinijo, ker je oblečena kot pusčavnica. Prečastna, poklanjave se ti!
Parivradžika.
Bodite srečni I
Kralj.
Kako? Poznaš te deklice?
Parivradžika.
Da.
Viduiaka.
Povej nam prečastna, kaj se je godilo z deklico ?
PvrivrtulžiAa (bolestno).
Vedi, da je Smnali, sluga Madhava senov, moj starejši brat.
A'mlj.
Razumem! 1 »ulje.
Parivradžika.
Uvidevši osodo, ki je brata zadela, vzel je kraljičino seboj in se pridružil karavani, namenjene] v Vidišo; namen
drugo upravo, ter se ne mešala v jezikovne boje, bi jej to mi Slovani lažje oprostili. Ali ona so največ vtika v te boje, ter hoče na vsak način to deželo polaščiti, kakor bi jej to bilo Bog ve od kod dana naloga.
Primorska je bila mirna in po-laščevanje Sirilo se je v prejšnjih časih mirnim potem, dokler niso naši narodni budilci zašli tudi tu sem na Primorsko ter jeli trobentati in klicati zaspani narod k vzbujenju. Do tedaj ni bilo slišati pritožb, da hoče jeden narod imponirati drugemu; ofici-jozni jezik bil je v večini latinski in prostejši del ljudstva bil je popolnoma neomikati brez šol in učilnic, dokler ni Marija Terezija šolstva preustrojila in novih šol tudi za prostejše kroge ustanovila. Po njenej smrti je nje sin Josip II. hotel namesto latinskega uvesti v vso državo nemški jezik, ali to mu je, kakor vemo iz zgodovine, spodletelo.
Tedaj so se začeli prav za prav boji za narod in svoj jezik, koje je tem bolj vzbudila francoska revolucija. Slednjič je proklical sedanji cesar konštitucijo, katera zatrjuje vsem narodom pod avstrijsko-ogrskim žezlom živečim jednakopravnost.
Znano je, kako se je vlekel na vse strani ter razmotraval 19 iste ustave in razdraženost in boje po-uzročil. PraSanje je vedno bilo, — do kam sega ta narod in do kam oni? in ne: — ta narod ima toliko bogatinov, katerih onemu pomanjknje; ta narod ima toliko posestva v tej deželi, kojega drugemu narodu manjka ter mora zadnji prvemu (v materijalnih stvareh) podložen biti.
Lahi in Lahoni na Primorskem razlagajo ta paragraf vprav iz tega stališča. — Večina bogatinov in odličnejši krogi so naše narodnosti;
mu je bil ta, svojega gospoda s teboj v svaščino spraviti.
Kralj.
Dalje, dalje.
Parivradžika. Utrujeni trgovci so se na potu malo pomudili.
Kralj.
Dalje, dalje.
Parivradžika. Razbojnikov velika tolpa nas Potom napada in kriči grozno, Do uh jim soga porjo pavovo, In prsi jim preprega tulov voz, Preostro sulico v rokah držo: Ta prizor bil jo strašno grozan. (Malavika se boji). Viduiaka.
Kraljičina, ne boj se; prečastna pripoveduje pretekle dogodke.
Kralj.
In potem?
Parivradžika. Po kratkem boju je divja tolpa naše vojake zapodila.
Kralj.
Zdaj bomo pa kaj hudega slišali. Parivradžika. Moj brat jo hotel dovo rositi, Kor ho sovražnikov jo bala zl6 In jo z življenjem svojim plačal dolg Gospoda, ki mu služil jo zvesto. Prva.
Oh ! Sumati je tedaj mrtev. 'Druga.
Tako se je tedaj zgodilo, da je prišla knezičina v ta položaj.
jezik naš je lepo razvit in ima bogato literaturo: mi moramo gospodovati in drugi nam podložni biti.
Se ve, da veda temoto razgrene; omikani naredi na neomikane in bolj primitivne vpljivajo, ali v sedanjih časih, v XIX tako razsvetljenem in omikanem (?) veku bi vendar ne smelo biti govora o olikanih in neolikanih krogih, niti ne o podvrženosti in sužnjosti, o katerej govore naši omikani (?) Lahoni.
Novodobni narodi in posamezniki imajo mnogo več lastne hvale nego pravega ponosa — pravi slavni laSki pisatelj To m as i <5 (Tomma-seo), Hrvat po rodu. In to vidi se osobito mej našimi Lahoni, ako jih smemo narod imenovati. Vedno govore o omiki in napredku : toliko prvo pa kakor zadnjega zavirajo kder morejo.
Ako uže ti napreduješ ter se omikaŠ, pusti tudi bližnjega, naj isto stori! — znal bi jim marsikdo odgovoriti: Kdor pravice ne pozna, ter pri svojej omiki ne vidi ped pred nosom, ta gotovo te ne bode poslušal.
Ali zagazili smo nekoliko od glavnega predmeta.
Večina, koji navidezno ali reelno zavzemajo Italijani na Primorskem, ne smela bi jim biti povod prevlada-nja in zatiranja Slovanov. Kakor se Italijani na Primorskem, in osobito v Trstu, babajo, da je premožnejši del ljudstva njih narodnosti, bahajo se tudi, da je omika vsa na njih strani ter nas iz tega rdzloga pitajo z barbari in divjaki.
Sovraštvo in prenapet fanatizem navadno iz muhe konja naredi; to je tudi pravi razlog, zakaj to oni delajo. Večkrat se jo žalihog tožilo, da Slovani po Primorskem imajo premalo narodne inteligence in trdijo, da v tem
Parivradžika (se joče).
Kralj.
To je osoda junakov. Ni se treba ob-jokavati; tvoj brat uživa sad (sestrine posmrtne slovesnosti) sedmine*).
Parivradžika.
Omedlela sem, ko se zopet zavem, je uže zginila.
Kralj.
Zares, teška nesreča te je zadela.
Parivradžika.
Sežgala setn bratovo telo, in sem se v bolu, ki je dobil novo moč, napotila v tvoje kraljestvo, kjer sem oblekla rudeče oblačilo*').
Kralj.
To je pot, ki pristoja za plemenite ljudi.
Parivradžika.
To je iz rok razbojnikov k Virasenu in od Virasena h kraljici prišla. Videla sem jo. ko je v kraljevo palačo prišla. To je konec pripovedke.
Malavika (:ja se).
Kaj neki gospod zdaj poreče?
Kralj
Globoko, ah! pogreznila jo jo Nesreča; vredna jo, da jo kraljica, In vonder mora služiti, kot Svilnat port za prost«* obriealnico.
obstoji tudi prepočasno razvijanje našega naroda. O tem hočemo spregovoriti še zdolaj.
Ako na vse rečeno pomislimo, gprevidimo, da ni vse tako tu na Primorskem in osobito v Trstu, kakor trde pristranski in sovražni laški Statisti, temveč jako različno od tega ter da so sploh razmere mej narodnostmi tu na obalih jadranskega morja jako slabe in vladi nevarne, kar bi morala zadnja vendar enkrat razvideti in tukajšnji položaj z strogejšim nadzorstvom spremeniti.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Novi trgovinski minister, kakor se govori v parlamentaričnih krogih, bode si-ležki deželni načelnik Bacqueheo, vendar se bode imenoval Se le po končanem za« sedanji državnega zbora, ker sedaj ne bi umestno bilo njegovo zastopanje v državnem zboru, do prihodnjega zasedanja pa bo imel dosti časa, da presodi nagodbene zakone, katere mu bode zagovarjati.
V seji poslanske zbornice dne 25. t. m. je vlada predložila zakon zastran vredbe reke Ečave. Razdelilo se je v tej seji tudi poročilo železniškega odseka, zastran vožnje delavcev po železnicah, dotični predlog se glasi: Zbornica blagovoli sklenoti, trgovinskemu ministerstvu se naroča, naj vpliva na to, da se tudi na VBeh zasebnih Železnicah delavcem dovole vsaj tiste po-lajšave, katere so se jim dovolile uže na železnicah, ki so pod državno upravo, in dalje, da se od najvažnejših delavskih središč napravijo vlaki za delavce, katerim naj se vozni listi dajo brez plačila. — Na vrsto je prišla volitev enega uda v kontrolno komisijo za državni dolg. Poslanca Tomaszczuk in Heilsberg sta v imenu svojih somišljenikov izjavila, da se volitve ne udeležita, ker v to komisijo nemate
*) Te slovesnosti — po slovenski sedmino
—	so ml tn način obhajajo, da bližnji sorodniki meso ali riž z mlekom, siriSčem (Lab) z cvetlicami v raznih zu to odločenih časih — ^r&ddha
—	darujejo.
**l Noša buddhistienih puščavnikov in nun.
Dharini.
Nisi prav storila, da si zamolčala, da je M&lavikA žlahtnega stanu.
Parivradžika.
Zlo bodi odvrneno. Imela sem tehtne vzroke za to trdosrčnost.
Dharini.
Katere vzroke ?
Kralj.
Če je smeš razodeti, razodeni nam je.
Parivradžika.
Ko je njen oče še živel, je pobožen prorok, ki )e bil ravno na božji poti, v mojej navzočnosti na njo pokazal in rekel, da bo morala celo leto kot dekla služiti pozneje pa da vdobi enakorodnega so-pruga. Videla sem, daje ta neizpremenljiv odlok osode v tvojej službi izvrševala in sem sodila, da je dobro, čas dočakati.
Kralj.
Gotovo.
Dvornik.
Ker so se ti druge reči naznanjale, ti tega nisem mogel javiti. Tvoi minister ti naznanja: »O tem smo sc posvetovali, kar se ima z Vidarbhom zgoditi; da vender bi radi zvedeli, kar ti misliš«.
Kralj.
Maudgalja, jaz želim, da se kraljestvo med Jadžnasenom in Madhavasenom razdeli. —
Na Varadi naj vladata oba;
Na desnem ta. na lovom uni za en;
Saj tudi solnoe vlada lo po dnovu,
In luna izvolila si jo noč.
EDINOST
Stapanja. Ni predlog grofa Hohemvarta 99 je volitev odstavila z dnevnega reda. — Finančni minister je na to odgovoril na interpelacijo po-lanca Poscha glede poravnave zemljiškega davka in izjavil, da vlada dotično predlogo k rnaln zbornici poda. Potem sta govorila izvoljena glavna govornika Exner in Bilinski o zakonu za ponesrečbe. Poslanec Menger je interpe-liral zastran gnojilne soli. Poslanec Prom-ber je predlagal, naj se zakonska osnova glede predrugačbe organizacije deželnih namestniŠtev v Pragi in Levovu raztegne tudi na brnsko namestništvo.
Proračunski odsek je 26. t. m. na predlog poslanca Plenerja sklenol, naj se načelnik kontrolne komisije za državni dolg povabi, da da pojasnila o izjavah 15. letnega poročila. Odsek je dalje sprejel tU'li Neuvvirthov predlog, naj se povabi tudi fiinančni minister, da tudi on pojasnila.
V seji 27. t. m. je vlada predložila zakonsko osnovo zastran podaljšanja usta-vljenja porotnih sodb v Kotoru. Potem je zbornica prestopila v podrobno razpravo zakona o ponesrečbab. Poslanec Kajzl je Interpeliral o predrugačbi zakonov, ki zadevajo skladišči.
Srbskega cerkvenega kongresa odbor v Karlovicah je potrdil pravila glede uprave posestev in zalogov z nenaterimi promem-bamr. Enako tudi pravila glede vredbe Sol. Dalje se je sklenolo, naj se zmanjša Število samostanov, oziroma naj se manjši samostani združ'jo z večimi i n ij se cerkvene občine vzajemno zavarujejo, začela se je tudi razprava o mirovnlnah ulov in sirot duhovnikov.
Vnanje dežele.
Ruski carje na popotovanji iz Livadije 23. t. m. prišel v Moskvo. Pri sprejemu na Kremlu je moskovski mestni glavar na-glaSal, da zopet oživljeno Črno morje utrjuje upanj9 in vero, da ki i j zablišči na svetej Sofiji. Na to veruje Moskva. Car je odgovoril, da ljubi Moskvo in da ga veseli, da je v njej. Venčanja dnevi mu bodo vedno v najprijetnišem spominu. Pozdravil je carja tudi moskovski metropolit, ko je cerkve obiskal ter naglašal navdušenje ruskega ljudstva vled oživljenja črnomor-ekega brodovja, spolnitve presrčne želje carjeve in ruskega naroda.
Na Bolgarskem se vrše volitve v narodno sobranje; vladina Btranka je v veli k e j večini.
Grškega rožljanja \ orožjem je konec. 20. t. m. je Trikupis v državnem zboru naznanil, da so se turški in grški vojaki od meje umaknoli ter da se je zaukazala razorožitev. Trgovinska mornarica in trgovinski promet uže čutita nastopke zapora luk. — Angleška vlada vsled razorožitve pozove velevlasti, naj se zapor odpravi in naj se vojno brodovje zopet združi v zalivu Suda. Kralj odpotuje v Karf, od tod pa v zunanje države.
Na Francoskem delajo vladi veliko
preglavico princi. UŽe davno zahteva neka stranka, naj se izženo a Francoskega; s prva se je vlada temu upirala, a v mi-nisterskem svetu 25. t. m. se je vendar izrekla za najelo izgnanja ter izdelala dotično zakonsko osnovo.
V	minlsterskem svetu, ki je bil 27. t. m, sklenola se je zakonska osnova, obstoječa iz dveh členov. Prvi člen poobla-ščuje ministra notranjih opravil, da sme prepovedati udom nekdanjih vladajočih obitelj stanovanje na Francoskem; drugi člen pi določa kazni, ki se imajo nalagati tistim, ki bi se zoper to prepoved pregrešili. To zakonsko osnovo je vlada Se tisti dan predložila poslanskej zbornici. Pravosodni minister jo je utrjeval in naglašal, da je republ ka dotične zakone odpravila, ker se je nadejala, da bodo princi spoštovali državne naprave. A o tem pričakovanji se je motila; princi so porabili vsako priliko, da so republiko spodkopavali Vlada meni, da je zdaj ugoden čas, da se temu konec stori. Za zakon se je zahtevala nujnost, katera je bila tudi sprejeta. Poslanee Basly je predlagal, naj se posestva prejšnj h vladajočih obitelj tem vzemo i narodu povrno. Tudi ta predlog je bil za nujnega proglaše.i ter se izročil odseku, ki je bil izvoljen za pretres prvega predloga.
V	nemškem državnem \borv, se je zadnje dni nadaljevala razprava o davku na žganje." Poslanci so o tem zakonu zelo različnih misli. Delbriick je priporočal, naj se razprava preloži do jeseni, naj se pa mej tem sklene zakon za silo i naj se užitninski davek zniža. Finančni minister se je temu upiral, naglašal je, da se ho davek rabil za šole in zboljšanje uradniških plač ter izreke] upanje, da se zdaj kaj stalnega sklene. Poslanec Bock je go-voril zoper zakon, ker ubogemu ljudstvu naklada 210 milijonov mark davka. S ta-cim davkom se ljudstvo le draži. Nazadnje se je zakon izročil v pretres posebnemu odseku.
It hfasave se poroča, da je abisinski kralj ujel kralja Menelika in z njim pet Italijanov. V Hararu so vse Evropci ujeli ter jih odvedli v notranjo deželo; nekoliko so jih uže poklali, mej temi je tudi nek francoski misijonar.
gospode, kakor se je pokazalo proŠlega leta v Skednji! S tem. da se laški jezik v cerkvi širi, se pobožnost nič ne bode povišala, ampak zmanjšala. Lačke babure in Šivilje hodijo le zijale prodajat v cerk«r, ne pa molit, dajte nam Slovencem priliko, da se do Matere Božje obrnemo v našem jeziku, da jo prosimo pomoči. No odganjajte nas Slovencev iz cerkve, ker to bode slabo za cerkvo. Italjan Vam ne bode vzdržaval ne cerkva in drugih potreb. Italijan je napolnjen z liberalizmom, med tem, ko v našem narodu klije prava hogaboječnost in pobožnost, ki ne ugasne, ako jo gojimo. Če bomo pa. kn.-kor nekoja tržaška gcspoda gode, plesali, zaplešemo Še to vero, ki je v narodu ostala. Neodpustljivo je res, da se neki krogi tako Čudno obnašajo, ter da raje zanemarjajo nas, ki edini še vzdržujemo vero.
Upamo, da se našim pravičnim zahtevam zadosti, in da bodemo drugo le,to vsaj v enej cerkvi Čuli slovenske ■ Žmarnice«. — Fara sv. Jakoba je popolnoma slovenska, vsaj Jam bi se spo-dob lo, da se opravljajo »Šmarnice« slovenski. No, pa tam je gospod župnik prepopustljiv in se ne briga 2a politiko. — Govorili bodemo še o priliki kaj več o tej fari, osobito radi petja. Nekaj nam je pa sedaj na srci, kaj je pa z bratovščino bv. Cirila in Metoda, ki je prevzela lep nalog, vzdržavati iu gojiti lepo cerkveno p^tje? Gospod predsednik se do danes še ni nič oglasil. Pravila so potrjena in o delovanji te prekoristne bratovščine ni nič čuti. Kedo je temu uzrok ? Se uže zopet nočejo zameriti gospodom prostim zidarjem.
Bodimo odkritosrčni in povedimo na vsa usta: Gospodi je vse to deveta briga; ti ubogi slovenski delalec se pa ubijaj in muči, da pripraviš boljše petje v cerk«v ! Čigava je fkrb za petje v cerkvi? Zakaj se italijanskim pevcem bolj plača, zakaj sn najema za organlsta človek, ki neče znati slovenski če tudi je rojen Slovenec. Seveda, sedaj mu smrdi naš jozik, ker ga pita italijanski rod ?
Tako se godi tudi v drugih zadevah. Lah»noin dajate, a nam, ki vas vzdržujemo, ne. Žalostne narave so oni gospodje, ki imajo kaj o tem govoriti, pa ne store nič in le vedno molče. Vi Župljani pri sv. Jakobu pa zahtevajte, da se slovensko petje zboljša, in ako Vam g. župnik ne bode hotel pomoči, stopite do milostljivega Škofa in mu povedite, kako po mačehovsko se ravna z nami. Kedor plačuje, tudi lehko zahteva, Vi plačujete in ker se zavedate popolnoma svojega roda, zedinite se in stopite tja, kder upate kaj doseči. Mi bodemo vsikdar delali na to, da se slovensko petje v Trstu zboljša in bodemo vsikdar vaše prošnje podpirali. Mislimo, da smo cerkvenim oblastim dovolj jasno povedali, naj skrbe v bodočnosti, kar smo tu izrazili.	-—a—
pristopili tudi pevci rokodelskega društva in Še tek komad zapeli.
Pisatflj teh vrstic se prav toplo za lep sprejem in gostoljubnost v imenu vsega društva zahvaljuje.
A. Ma kovic.
DOPISI.
Iz Trsta 23. maja. (Izv. dop.) [Cerkveno.) Mesec majnik se bliža koncu, in »šmarnice« bodo le še tri dni. Obhodili smo vse cerkve od sv. Jakoba do najmanjše cerkve, kder se bero »Šmarnice«, a bili nismo tolikanj srečni, Čuti slovenske besede v celem meseci ne. Vprašamo, zakaj pa to? Kaj se je celo na cerkveno polje prenesla politika poitalijančevanja ? Ali duhovske oblasti ne znajo, da cerkve obi-skujejeti nad dve tretjini samih Slovencev? Zakaj se v cerkvi zatira naš jezik? gotovo se ne boji cerkvena oblast zamere tržaške
'Dvornik.
To hočem ministerskemu svetu na znaniti.
(Kralj mu namigne, naj odide. Dvornik odide)
Prva pevkinja (liho Malaviki).
Knežičina, Častitam. Knežević, vaš brat, bo zdaj vladal čez polovico kraljestva.
Miilavikd.
Famo tega se veselim, da ni več v smrtnej nevarnosti.
(Dvornik nastopi).
Dvornik.
Zmaguj, gospod, zmaguj 1 Minister ti javlja: »Tvoja misel je pametna, tudi ministerski sovet tako sodi«.
Z razdeljenim kraljestvom vladata Oba naj nlo/no, kakor konjev par Z vojenco, tvojo naj poslužata Hfttedo, naj bo ne prepirata. Kralj.
Povej tedaj ministerskemu svetu, naj vojvodi Viraseni naloži, da se po tem ravna.
Dvornik.
Kakor gospod velevaš. (Zopet nastopi in prinese list \ darili). Izvršen je ukaz tvoj gospodi Tu je list od Pušpamitra, gospo-dovega vojskovodje in darilo v oblačilih ; gospod naj oboje pogleda. (Kralj vstane, viprejme spoštljivo dar in ga l listom vred slugi odda. Sluga odpeČati list) Kraljica.
Tje je obrneno moje srce; slišala bi rada, kako se tastu Vasumitru godi; preteško delo je revčeku naložil.
Kralj (sede in Čita).
»Ćast in slava / Vojskovodja Pušpamitra ljubeznivo objemlje svojega sina Agnimitra v Vidiši in mu iz darilne hiše to le naznanja: ■Bil sem blugoslovjen za konjsko daritev in sem konju dal prostost za eno leto, da se prosto giblje; za varuha sem mu dal Vasumitro in sto drugih plo nienitih kneževičev. Truma javanskih konjenikov ga je skušala na desnem bregu tsindhovem vloviti; obe stranki ste se prav močno prijele«.
(.Kraljića bojn\en t\ražuje).
Kralj.
Kaj se je neki zgodilo? (Sita dalje): „In lokoatrolec Vas mitra je Sovražnike premagal vho z rok« Juuaško; konja plemenitega Jo vrnil mi popolno zdravogu". Kraljica.
Srce moje, zdaj pa oživi na novo.
Kralj (dočita list).
• Zdaj hočem konja, ki mi ga je vnuk kakor Anšumant*) Sagam nazaj spravil žrtovati. Ne gubi tedaj Časa, brzdaj jezo iu pridi z svojimi ženami nemudoma k daritvi«. To mi je po godu.
Parivradžiia.
Slava I Oče in mati se naj sinove zmage veselita.
„Junakov žena", da ho imenuješ Med prvimi, to stavil jo tvoj mož, Naftlov preoaatni pa: „.Junakov mati" Priskrbel ti je tvoj pogumni Hin
*) Anšumant, Sagarov vnuk jo temu (konja) s;a konjsko daritev namenjenega konja, ki mu jo bil ubežnl, zopet domu spravil.
(Konec priti.J
Borje pri Rifenbergu 25. maja. /Izv. dop.) Sprejmi draga mi »Edinost«, ovi dopis, če prav ti prihaja iz kmečke preproste roke. Ko sem Si tali v cenjenej »Soči« Št. 21, da namerjava Rifenberško-Brejsko pevsko društvo prirediti izlet v prijazno Ajdovščino, pridružil sem se tudi jaz ovemu društvu. Ko dospemo v Ajdovščino, krenemo v gostilno k gosp. Franju Logarju, tukaj so peli naši slavci nekaj komadov kakor: »Mo'je Adrijansko«, »Že je dan«, »Lubji spev«, »V naravi«, itd. Pridružil nam seje na našo radost gospod Danijel Šapla, predstojnik jako koristnega podpornega društva s g' podpredsednikom in gg. odborniki.
Predstavi sem našemu krdelcu gosp. predstojnika Š., na kar se je zapelo; »Kvišku sinovi!« in ko se je čula carska himna, nastala je grobna tihota, vae je bilo odkrito, Ko so bo še nekateri komadi zapeli povabi gospod predstojnik z odborom n Še društvo v njihovo društveno sobo. Tja gredoči peli so naši pevci »Stopaj«, da smo toliko bolj ponosno korakali do društvene dvorane. Tukaj so pokazali gospodje, kako znajo ceniti, kar je narodnega, avstrijskega auha; dotični gospodje niso prezirali pevskega društva, ker je bil iz kmečkih ljudi, kakor se žilibog nogo-stoina godi p0cj krinko celin dro v. Vršile so se napitnlc« in govori, g. S. predstojnik, povdarjal je vspeh rokodelskega društva, omenil je, da z<laj ima omenjeno društvo uže 3000 gld. lastnega premoženja; to je toraj lepa dika predsedništvu in odboru, pa tudi društvenikom, ker vedo, komu se vajete v roke dali. G. Ferdinand Makovec je povdarjal, kako koristno bi bilo tako društvo tudi v sosednjih občinah, prav vroča želja mu je bila, da se ustanovi podporno rokodelsko društvo v Rifenbergu. Mislim, da se s to željo mora vjemati vsak pravi rodoljub.
Govoril je tudi g. Baloh c. Itr. poštar in brzojavec v zmislu vzajemnosti in hvalil vzvežbo petja. Toraj čast nadučitelju Rifenberškemu g. Ponižu, njemu ni no ben trud pretežaven; naj bode v izgled gg. njegovim kolegom. Da ne bodem preveč ćitateljev dolgočasil, naj omenim le še to, da se je pevskemu društvu napivalo. Posebno veselje je v naših srcih, da so
Domače in razne vesti
Velikih vaj vojne mornarice
letos ne hode in to zarad tega, ker je nekoliko vojnih ladij udeleženih pri blokadi grških luk. Neke vaje pa se pri vsem tem utegno izvršiti pred Puljem.
Movensklh mejnte nI v Trstu-Popraševai sem uže po vseh prodaialnicah za slovenske menpce, ali nikder jih ni in nekoji trgovci bili so celo robati proti meni, dakako si upam vprašati slovenskih menj c, ker Slovencev v Trstu niti ni. Prosimo dotične oblasti, ki imajo v tem odločilno besedo, da nam slovenske me* njice preskrbe, ker mi ne trebamo ne nemških in ne laških. Dajte vsakemu svoje!
Izlet del. podpor. društva v Trstu na tsv. Goro na binkoŠtno nedeljo zdaj ni gotov. Vlada je dovolila; ali zdaj dela zapreke železnici. Tukajšnji inspektorat je odgovoril, da vsako drugo nedeljo lehko napravi posebni vlak, le na binkoštno ne. To paje za društvo neugodno, ker v celem poletju ne bosta več dva praznika. PredsedniŠtvo društva se je na to obrnilo na generalno vodstvo v Beč, od koder še po 12 dneh ni odgovora. Ne verujemo, da zarad tega, ker je predsed-ništvo p salo v društvenem, to je slovau-skem jeziku. Sicer pa seje predseiništvo obrnolo do nekega poslanca na Dunaji, da on direktno praša, kako je & to zadevo in nadejati se je denes ali jutri telegafičnega odgovora.
Tržaške trgovinske Zadeve.
NemŠKa vlaua je uže precej davno poslala uecega gospoda v Trst v ta namen, da se pouči o lukmh in prometnih zadevah, posebno pa mu je naročeno, naj opazuje in pozveduje vse delovanje, gospodarstvo, plovitne razmere avstrijske - ogerskega Lloyda, sploh vso naturo tega velikanskega prometnega društva. Ne vemo sicer, kake namene ima nemška vlada, ker nemamo posebnega zaupanja do nje, in nam se sili v spomin stari pregovor: Timeo Danaoa et dona ferentes, zato pri.ibčujemo to, kar se tukaj o tem Čuje. Trdi se namreč, da ima nemški poslanec to nalogo, da si zagotovi sredstva in pota, po katerih bi Be pospešil promet mej Trstom in Berlinom in drugimi nemškimi važnimi mesti, ter se skrajšala zveza z novimi nemškimi parniškimi vožnjami. Ali vse to„je še za gorami. V ta namen bi se morali ustanoviti neposrednji izvenredni tarifi z južno in severno zahodnjo železnico. Ali nemške in avstrijske železniške družbe so, kakor je sploh znano, v takem prijateljstvu, kakor pes in mačka, in za to je zelo m&lo upanja, da bi imelo vspeh prizadevanje in poučevanje nemškega vladnega komisarja v Trstu, če se pod plaščem tega namena ne skriva kak drug namen. Nam je toliko znano, da je Lloyd priporočil našej vladi neke nove pomorske vožnje od Trsta in čujemo, da se ta stvar utegne k malu in ugodno rešiti.
Razpisane službe. Služba višjega zemijemerca (IX. razred) za mapnl arhiv v Ti stu, oziroma služba zemijemerca (X. ali XI. razred) za pregledno službo na Primorskem. Prošnje se imajo vložiti v štirih tednih od 22. maja počenši pri c. kr. finančnem vodstvu v Trstu. — Pri zaporih goriškega okrožnega sodišča služba jetničarja. plača znaša 300 gld. in službena doklada 75 gld. Prošnje je vložiti do 20. junija pri načelništvu goriškega okrožnega sodišča. Prednost imajo c. k. nižji častniki, zaznamovani za civilne službe.
Poslanca g. Vodnjaka govor v drž. zboru ipak je nekoliko koristil. O sestavi Celjskih porotnikov slišale se bodo kmalo zanimive novice, kajti preiskava, ki jo je v tej zadevi vodiMj pravosodnega minieterstva, dr. Pražak, pričel, menda niti ene točke ni ovrgla, kolikor jih je M. Vošnjak o nepostavni in jako čudni sestavi teh porotnikov navedel* Kaj pa mi v Trstu porečemo, ko imamo ljudsko sodbo, katera a Slovenci občuje s tolmačem, a sodi tudi tu pa tam po simpatijah ?
Okrajni komisar Ualšek Martin kot tolmač* Smešno je ali v resnici vendar če dobro premislimo zelo Žalostno, da moramo imeti na lastnej zemlji za naš jezik tolmače. Zadnjič se je raji turški govorilo se zatožencem, nego pa hrvatski, ker je materni lezik zato-ženertv, sedaj pa tudi slovenski ne znajo* Pri nekej obravnavi je bil zatoženec Slovenec. Na laško prašanje sodnikovo, je It zatoženec bil kedaj kaznovan, molčal je. ker ni znal laški. Praša ga na to Kaišek: ali ste bil še kedaj »štrafan«! No usmiljeni Bogi Zakaj nam pačite naš jezik? Zakaj se ne nastavijo pri sodiščili ljudje našega jezika? Zakaj se Z\ naš j-zik iščejo tolmači? Tu je naša zemlji in m
EDINOST
odločno zahtevamo in opozorujemo više oblasti qi to, naj nas in naš jezik bolj spoŠtnjfjol Da pa kapovile magistratove opravljajo posel tolmačev, to je odveč.
Znano je, da so le ti večinoma najhujši nasprotniki naši in da izmej vseh ni eden slovenski govoriti ne zna, kako bode potem tolmačil. Da se KaiŠek z deklami in hlapci uči slovenski govoriti, to je jasen dokaz, kako neusmiljeno lomi na§ jezik, ako tudi Poljak. •— Najbolje bi pa naši ljudje storili, ako bi na laška ali nemška prašanja nič ne odgovoriti. Potem uže naši ljudi poŠiejo, da se z njimi pogovorimo.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda bode imeli dne 3. junija to je na praznik Vnebohoda oh 11 in pol uri dopoluđue v prostorih delalskega podpornega društva svoj prvi redni občni zbor. Na sporedu so sledeče 3 točke:
1.	Nagovor začasnega predseduika.
2.	Poročilo blagajnikovo.
3.	Volitev novega odbora.
Ni nam treba posebe povdarjati važnosti tega potrebnega društva. Naša narodnost je v nevarnosti in treba nam pomoči, da se otmemo potujčenju. Društvo sv, Cirila in Metoda pa Bi je dalo nalog na skrajnih mejah Slovenstva ustanovljati šole in tako zabranjevati ptujščinl v srce naših dežela.
Rodoljubi! Sveta dolžnost Vaša je podpirati tako društvo, osobito ker mi Slovani v Trstu potrebujemo Sol. v kojih bi se v našem materinem jeziku deca pouče vala. Ker so naše prošnje za slovenske šole v Trstu povsodi brezvspešne, moramo si takih na lastne Btroške ustanoviti, to pa le ako s zduženo močjo podpremo našo podružoco, ki nam bode potem omogočila doseči naš cilj, namreč slovensko Šolo v Trstu.
Pred občnim zborotn se bodo vpisa vali tuli novi udje; vsak rodoljub naj torej pripomore, da se še mnogo udov vpiše v to važno društvo in naj dotične 3. junija seboj pripelje k zboru.
Tržaške novosti s
Kolera v Trstu. — Nekda je pri sv Jakopu jeden delavec zbolel na bolezni, ki jejmela vse simptone kolere. — Ali po drastičnem zdravljenju je nekda uže zopet ozdravil.—
Uboj. Nek mešetar, okolo 30 let star po imenu Baldo Baiss se je se svojo ženo včeraj opoludne na javnih stopnicah, ki peljejo iz lesnega trga k sv. Justu (scala dei Giganti) spri in je v jezi ubogo ženo po stopnicah vrgel, tako sicer, da si je vso glavo razbila, koje reva v krvi ležala, pa je nečloveški soprog še po njej z nogami skakal, kakor be-en. Policija je bila pri rokah in je Baissa precej odpeljala v zapor, a ko je prišel voi, da hode revico odpeljal v bolnico je ta uže zdihnola svojo dušo in bo jo torej peljali k sv. Justu k drugim mrtvecem.
ltneverjenje. 28letna Ana Kuhar, rodom iz Kranja, naznanila je policiji, da je izročila nekemu postreščeku Št. 31. kovčeg v kojem je bilo vrednosti za 500 gld. In hraniinična knjiga po 2001) gld. naj istega od kolodvore privede na njen dom. Sedaj pa nI ne duha ne sluha o postreščeku In ne o kovčegu. Bog zna, je li to res?
Laika taktika. Maiovredna dekla J. N. jz Vidma v blaženoj Italiji doma, hotela je ukrasti mošnjo z 41 gld. denarja. Previdna policija jej je pa dokazala, da je krasti prepovedano in zdaj pojde domov premišljevat. — Razgraialec v cerkvi, 37letni krojač Andrej Praše!, doma iz Doline, pričel je predvčerajnem v cerkvi sv. Justa razgrajati. Moža, Ki je bržkone znorel, odvedli so ven.
Pod voz ja pala 8 letna Klotilda T. v ulici S. Nikolo. Poškodovala si je obe nogi.
Samomor. Lloydov kapitan v penziji. 58 letni Ferdinand Forte se je sinoči v svojem stanovanju v ulici Tigor vstrelil z revolverjem In precej mrtev ostal. Uzrok so baje družinski prepiri.
Hudo vročino imamo v Trstu uže kakih 8—10 dni, še v južnej Italiji ni tako hude vročine. Uže več dni imamo okolo poludne nad 24°C. Prvo polovico maja skoro mrzlo vreme, drugo pa atrikansko vročino brez VBakega prelaza, kaj čuda, da imajo zdrav-niki mnogo poslal Dežja bi pač zdaj silno potrebovali, ne le ljudje in živali, temuč tudi ra&tline.
Ljubosumna dekla. 30 letna Pavla Por-tici iz Soč^rge pri Buzetu je včeraj na ulici z nožem napala svojega ljubega. Ljubi se je branil in naposled ubežal, njo so pa deli pod ključ.
Nepreviden deček. 121etni Dragotin pl. Jurko je imel v rokah veliko iglo, hotel je ua nek tovorni voz sesti, ki je mimo dirjal, ker se je spodtaknol, ni dosegel voza in je pal ter si celo iglo zabol v desno stegno, tako, da so imeli zdravniki dosti opraviti, da 80 jo sveli, ker je bila zlom Ijena.
Kaj se Slovencn lehho pripeti v Trstu. Nek prijatelj našega lista nam piše : Hotel sem oddati na pošti nekoliko novcev. Iščem, gledam, kje bi mogel biti tisti urad. Nikakor nisem mogel najti. Grem v neko sobo. kj ir so stdli nekoji gospodje, ali hitro me vstavi eden, opozorjajoč me
na napis pred vratmi. Debelo sem gledal in sem potem zvedel da je tam italijanska in nemško zapisano, da se ne sme notri, namreč v oi;o sobo. Ta neprijetnost se mi je zgodila, ker ne razumem ne laško ne nemško. Ne bi bilo morda potrebno, da bi se tudi v Trstu napravili napisi v vseh treh deželnih jezikih, kakor se je to zgodilo v Gorici. Vsaj so tu prav enake razmere kakor tam, in veleslavno poštno vodstvo rado vstreže opravičenim željam vsih strank, kar je hvale vredno in se j" torej nadejati, da tudi tej potrebi u„4reže.
Znoreli so v par zadnjih dneh v Trstu kar je znano, 4 ljudje, dve ženski, neka 27letna Aurelija MLiiler in neka Ana Ma-renig, in pa dva možka, nek A. F. in pa JJ B., oba delalca in uda del. podp. društva. Pač žaloštne razmere I
Policijsko. 191etni Iv. N. iz Trsta , 34le1ni Ivan S. iz Vrtojbe, 271etni Andrej P. iz Podgrada in 221etui Anton S. iz Trsta šli «o si svoje prevroče butce hladit za nekoliko dni v zapor, ker so razgrajali. Prav se jim godil — Pograbili so še več malopridnežev in dvojico usmiljenih sester. — Prijeli so tndi ona dva zidarja od sv. M.M.apodnje, katera sta zadnjo nedeljo na Katinari ranila 44ietnega Lovro Križmana iz Postojne.
Izpred sodišča. Josip Obr-mel iz Sežane in Buda Peter iz Kanala, oba trgovska pomočnika, dobila sta vsak po 18 mesecev težkega zipora, ker sta svojemu gospodarju Petru Majarju dalj časa odnašala raznih jestvln. Naposled, ko je Mijarju už* več reči zmanjkalo, pazil je strogo na uja dva in videl, da odnošata robo k nekemu Antonu Vuloč, ki je ukradeno robo odkupoval. Tudi njemu so dali, da premišljuj" 3 mesece, kolik greh je, drugih greh prikrivat.
Vode v tržaškej okolici jako pomatij-kuje, ker je naBtala suša. Mestno starešinstvo je 17. t. m. dovolilo 300 gld., da se voda v sodih dopeljava v TrebČe in Gropado, 100 gld. za popravo kapnice na Opčinah In 65 gld. za kal v Lonjeru, slednjič 100 gld. za počiščenje kapnic v okoličmh vaseh.
Ogljarjl koleri najbolj podvrženi Ako zasledujemo dosedanje resnične ali ali le izmišljene napade božje šibe kolere, prepričamo se, da se ta boiezen v prvej vrsti loti ogljarjev. Pred mesci, ko se je zakričalo, da je kolera v Trstu, bili so ogljarji na sumu, da so jo zanesli, te dni pa je zopet nek ogljar Ivan Tence zbolel na bolezni, ki je imela vse simptome kolere. Torej ogljarjt pozor!
Pogozdovanje krasa na Goriškem. V letu 1885 se je mnogo storilo za pogozdovanje goličav na Goriškem; skupaj se je 322*43 hektarov starših zasadb zboljšalo in 35058 hektarov na novo nasadilo. V ta namen se je porabilo G00.000 drevesc. Troški za te zasaditve znašajo 1368 gold. Razen tega se je na občinskem zemljišču v Crnici na državne troške po gozdito 8 hektarov in vsadilo 65.000 drevesc.
Dela v kaznilnicah. Višjim državnim pravdništvom je te dni prišel ukaz pravosodnega ministerstva, v katerem se jim naznanja, da so se vsa ministerstva in osrednje oblasti povabile, naj vse era-rične potrebščine priskrbujejo po pravosodnem ministerstvu, katero bo taka dela dajalo kaznilnicam. Posebno se imajo v kaznilnicah napravljati monture, kakor obleka za poštne uradnike, čuvaje, državne služabnike in tudi pisarniške potrebščine. Višjim državnim pravdništvom se je tudi zaukazalo, naj poskrbi da se bodo dotičnim naročnikom naznanjale cene in obroki dela,
^ Važno za vlastnlke vložnlc poštne hranilnice. Dunajsko deželno višje sodišče je storito važen sklep, da se vložniue poštnih hranilnic sicer ne smejo rubiti in v pripoved devati, aa pa se sinejo sekvestriratu
Goriške novosti. Mestne volitve v Gorici se ravtiokir vrše; v III. in II. razredu so voljeni kandidatje lahonske stranke, v I. bode prav taka, Konservativci so tam prav taki slabiči, kakor pri nas. Tout couime chez nous. — »Corriere« in neki goriški advokatje se bodo lehko prijeli za nos, kerpredno ko dolgo, bode ona družina, katero so hoteli goriški krakelerji z vso silo razkopati, sopet skupaj. VsaK pred svojim pragom! — Goriška poddružnica ■ Družbe sv. Cirila in Metoda« bode imela jutre, v nedeljo, 30. t. m. ob 11 uri zjutraj svoj občni zbor v čitalničnih prostorih.— Mej vojaki in civilisti v Gorici bo nastali hudi prepiri; civilisti so nekega vojaka hudo ranili; v pondebk zvečer mej tem ko je vojaška godba godila po Gorici pa so se vojaci in civilisti trikrat začeli su vati, tako da je bilo treba godbo pred Časom v kasarno poslati, da se je preprečil a veča rahuka.
Iz Ilirske Bistrice nam piše prijatelj: Predvčeranjem je došla k našemu v obče čislanem g. dr. Fran Bach-manu Šestoiiea vrlih kastavskih rodoljubov, njim na čelu g. Dukič, predsednik čitalnice ter mu izročila krasno diplomo Častnega člana, katero je izdelala tiskarna Dolenc v Trstu. Do solz ganien se je zahvalil blagi mož deputaciji na tolikej časti. Mi p.i iz dna srca kličemo, da Bog
ohrani in vzdrži zdravega našega dičnega dr. Frana Bachmana z njegovo rodoljubno gospo. Žlv-la!
Brežance pri Malinedelji. Mesec maj nam ni prinesel kaj dobrega, s prva je bilo hudo vetrovje in jreoej mizlo. 8. t. m. pa je bil jako občutljiv mraz tako, da so goric-j po nekod čisto, po nekod nekoliko pozeble. Celo po visokih iegah, kakor Lu-tomerskiii goricah se pozna na uekterih krajih močno zlo. Moravski vrh je s tem boljši, tam se le komsij pozna sled, kabru-kov pa se vidi prav veliko. Ves mesec ni dežia, vse je sutio, sena bo tako malo, da uže iiavuo ne — spet malo krme za živino. Pšenica je vsled suše močno v rasti zaostali, tako tudi pomladni sadeži, mej ljudstvom se sliši: Daj vsemogočni dobrega dežja. Tukaj stari, posebno pa otroci bolehajo in močno umirajo, kakor sem že zadnje poročil.
Iz Kamnika se nam piše, da je tam toliko kandidatov za županski stol, kakor jeseni po lahnem dežji gob v gozdu. Pri starem županu bi bili ostali pa bi bili prav pogodili, vsaj smo Vam ,uže zadnjič iiovolj jisno povedali! čemu Iščete stran-karstva, kder treba skrbeti za korist mesta. Spretnejšega in bolj previdnega moža pa ne dobite, ake ga pri belem dnevi z lučjo iščete. Kamničanil Kedaj sprevidite, kaj je čast in koristolovnost. Dr. Samec ni iskal svoje časti, ampak bil le vsem srcem unet za korist mesta. Kesali se bo-dete fce, toda ker ste preveč zaupali ne-kej stranki, ki vas bo tirala v propad, Vam pa nič ne pomore.
Le to vam želimo, da za 3 leta poskusile in da bodete potem po delih sodili. Seveda bode sedaj novemu županu loŽ|e hoditi po stopinjah starega župana. Pot ima uglajeno, samo da se ne bone na njej spodtaknol. Mi vam sicer nikogar ne priporočamo, ne Petra ne Pavla, ali gle-dite, da bodete delali po svojem prepričanji. Ne slušajte sladkačev in ne hinavcev, ampak premislite dobro, kaj delate. Ne lahko, ampak težko je delo županovo in treba posebno dobro prevdariti, komu se izroči krmilo vsega mesta. Ne uganjajte burk okolo županskega stola.
Cvetje slovanske vzajemnosti* V teh z a Siovanstvo osodopolnih in težkih časih Človeku pač dobro de, ako čita o takih slovnostih in veselicah, ka-koršna se je vršila v nedeljo 23. t. m. v Ptuju. — Graški vsoučiliščniki: Slovenci, Hrvatje, Cehi, Poljaki. Bolgari in celo jeden Rumunec vseh skupaj 49 nadepolnih napravilo je izlet v Ptuj, tam jih je odbor ondotnega »Narodnega doma«, oziroma Čitalnice slovesno sprejel, ob 1 popo-ludneje bil banket, pri katerem so govorili zastopniki vseh slovanskih narodov in vsi enako povdarjali, da Slovani morejo le vzajemno doseči svoj namen in da jo izdajica, kedor dela proti tej vzajemnosti, katero rušiti si prizadevajo sovragi Slovanov. Ti mladeniči, katerih nekateri gotovo postanejo merodajni, so nam dokaz, da sicer počasi in pod žrjavico, ali Ipak tli naša slovanska stvar. V Ptuju jo bil torej v nedeljo prekrasen dan slovanske vzajemnosti, in mi iz srca kličemo slovanskim vseučiliščnikom v Gradcu I »Živio«, in da bi vedno pri tem ostalo 1«
Umor misijonarja. > Misijonarja Valentina Laha, rodoma Slovenca, so oropali In umorili v Bosni člani Elija Vikalove roparske Čete iz BosenBke Slabinje.
Veteransko društvo Pazin-
Sko mora hiti, kar se tiče ravnopravnosti in spoštovanja domačega jezika mnogim drugim enakim društvom v izgled. To društvo je dalo te dni tiskati svoja pravila v treh jezikih in sicer nam prvem mestu hrvatsko, potem nemško In na zadnje italijansko. Drži se to društvo po razmerah prebivalstva, kajti v Pazinu so le Hrvatje, Mraki in drugi enaki so le mračni Lahončiči, nikoli pa pravi Italijani, in če se dajo celo v sredi reke Tevere prekrstiti.
Našim Čitateljem: Indijska igra Malavika bode v prih. štev. končana in boiie potem izšla v posebnej knjigi. — Naš list bode potem začel prinašati druge krajše podlistke različnega zadržaja. Tudi »Viljem Teli« v našej prilogi bode v prvem tednu junija končan in bomo potem začeli prinašati »Malostranske pripovedke« od Jan Nerude, katere je iz češčine preložil g. L. Furlani. Te pripovedke so v češkem narodu vzbudile največo pozornost; gotovo ne bodo to nič manj mej našimi čitatelji. — Pripravljeno je še drngo veče originalno delo za prilogo; pa o tem kesneje.
Kolera v Italiji vedno bolj straši. Najhujša je te dni v Benetkah, kder zboli na dan okoli 20 osob, in polovico teb umre. Bliža se vedno bolj našej meji; 25. t. m. ste dve osobi v Vidmu zboleli na tej bolezni in obe umrli.
Gora Etna vedno hujše divja. Več žrel se jc združilo v eno velikansko žrelo, ki je 250 metrov široko in bluje iz sebe goste lavo, ki se vedno širi in pokončnje vinograde; Nikolosijo uže zapuščajo ljudje, ker je v nevarnosti.
Osemkrat okrog zemlje. V mestu Che-shire na Angleškem je te dni umrl star
zvest držtvni služabnik v 81, letu svojega živema. Ad;im Sh;iw — navaino »Old Adam« — imenovan, služil je mej vsemi pismonoši na Angleškem najdaljšp; stopil je v službo v letu 1843 ter bil v letu 1884 umirovljen. V vsem njegovem sliiŽblnem času ni bilo zoper njega nobene pritožbe. Vsak dan je obhodil 20 angleških mili, tedaj skupaj 212.520 miij, kar je skoraj toliko, kolikor osemkrat okrog zemlje.
Bezgov šopek. Iz Pariza se piše: Ob poti v Bois de Boulogne sedi od časa, kar je vreme milše, uboga stara beračica in prodaja bezeove šopke. Pred nekoliko dnevi se je počasi mimo peljala kočija in v njej sedeča gosna, ozrši se na Šopke, rekla je svojemu spremljevalcu: »Kupi ml vsaj nekoliko vejic«. Gospod skoči iz voza,-zgrabi z obema rokama toliko vejic, kolikor jih je mogel obseči, položi jih sme hlaje zadaj na sadež voza, seže potem ▼ Ž"p in da ženi zmečkan košček papirja. Nek gospod, ki je to opazoval, stopi radoveden k beračict in vpraša: »Koliko vam je veliki knez Vladimir za bezeg dal?« Žena naglo razgrne košček papirji; bila je nakaznica za tisoč frankov.
RazžalJIv inserat Vsled zakonske osnove, da se imajo s Francoskega izgnati princi poprej vladajočih obitelj, poslali so nekateri Parižani v neumestne) Šali raznim pariškim časnikom ta le inserat: »Zarad naglega izgnanja nekaterih stanovalcev otia se več stanovanj« Podpisani so vsi princi orleanske hiše. Ti princi pa so zarad te razžalitve vložili tožbo zoper vse vlastnike teh Časnikov.
Slavospev tržaškim Sokolom
zložil V. O ro gor i 6.
(Doklamacija pri slavnostnej vosolici v Prvačin i trž. Sokolom na čaat dno 2G. aprila 1886.).
Tam na obrežju Jadre slavne
Živi Blovenski narod čvrst, On sin je zemlje starodavne
Pradedov Slave — mesta Trst; N^vpogne ga viharjev rUh,
Omaje vražji ne naval, Domača tla so njemu rnila.
On teh nikdar ne bo izdal! Pač stal za nje bo nevstrafiljivo, Dejanje to vam kaže živo.
To priča morski so valovi,
To priči morskih skal je bran, Da zvesti Slave tam sinovi Ponosno stopajo na dan; Naprej s zastavo za pravice
In za trpeči mili dom, Da se izbrišejo krivice,
Ki seka mu jih vražji gromi Da sveta tla mu bodo prosta. Izgini z njega megla gosta I
Naprej, rojaki vi Slovanski,
Vi ste Slovencev vod, Stražarji Vi ste A irijan-?ki,
Nadeje naše čiii rod 1 Kot si vi sokol iz višave „ Vi dom naš stražite skrbno, Crez hribe strine in n»žave
Povsod naj bo ie Vam okol In kder nevarnost zapazite, Tja paznost svojo obrnite.
Srčno bodite pozdravljen*.
Sprejmite bratovsko roko. Vi ste sinovi nam ljubljeni,
La vas srca bijo gorico! Sprejmite naša vi čestila
O i bratov svojih In sestric, Bodočnost hiti nam Če mila —
Nt vdaja jednoglasni kl c: Junaško bijmo skupno boje svete, Nasprotnikom pletimo bič osvete 1
P. n. gg. naročnikom! Mnogi
naročniki Še zdaj niso poslali vse naročnine za I. semester 1.1. Prosimo, da nam vendar pošljejo denar, katerega silno potrebujem! , da moramo zmagovati velike troške za upravo lista.
Tržno porodilo.
Kava — v najboljšem obrajtu; mnogo naročeb, zato pa so tu<ii cene nekoliko više pobtale. Pro-ialo se je te dni 2500 vreč Bio po f. 42 do f. 60. 3500 Santos po f. 48 do f. 61, 500 vreč Manili,i po f. 52 do 53, 100 fardov Moka po f. 116 do f. 112, Java Mal. stane f. 60 do f. 65, Portorico f. 92 do f. 104, Ceylon plant. f. 84 do f. 126.
Sladkor — mlabova kupčija, cene se pomikajo nazaj. — Prodalo se je te dni 6000 metr: stot. sladkorja po f. 19.50 do f. 23.—.
Hadje. — Zi limone j-* prašanje, pa tukaj majnjka dobrega blaga, katero se plačuje do f. 9.50 zaboi, moi tem ko se pomeranče done po f. 3 do f. 7; druzega levantinskega sadja pa zdaj skoro nič ne gre. Božiči f. 8, fige v vencih f. 13, opaša f. 27. cvebe f. 21 do f. 24; Eleme f. 26 do f. 32, Sultanina f. 28 do f. 34.
E D I N O S T
Olje — še precej kupčije po trdnih cenah in se je jedilno olje celo po vifiih cenah plačevalo. — Danes stane namizno olje f. 64 do f. 72. ledilno f. 36 do f. 43, bombažno od f. 23 do f. 30.
Petrolje — vsaki dan slabše ohrajtana-
—	Dene* stano Amerikansko f. 9.10, ru sko f. 8.25.
Domači pridelki — fižol popolnoma zanemarjen ; — maslo naruvno stane f. 82 do 93
Žito — cene gredo niže, ker na Oger-skenr in tudi drugod kaže dobra letina.
—	Pšenica banaška f. 9.50, koruza ievan-tinska f. 6 do f. 6.10.
Les — Še precej obrajtan ; cene trdne.
geno _ dohro konjsko se plačuje Se vedno po f. 1.70 do f. 1.90, volov&ko pa do t 210, celo f. 2.20.
Borano poročilo.
Borsa je mlahova, bila je te dni c4lo vznemirjena ; ali pri vsem tem so kurzi državnih papirje le malo zgubili, pa so ^e včeraj tudi'uže zopet vzdignob. — Vse kaže, da je situacija za zdaj Še varna.
Dunajska Borsa
dne 28. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 » 45 »
Zlata renta......117-20 •
5'/, avBt.	...
Delnice narodne banke . Kreditne de'"'se . . . London 10 lir steriin Napoleon ......
G. kr. cekini.....
Kr. državnih mark . .
102	•	—	>
879	•	—	•
283	>	40	>
126	■	70	•
10	•	08	■
5	»	97	*
62	•	07'	r. •
Zdatno pod fabriško ceno znižano
posreduje pri naročilih za točno plačilo ali obroke
Zaslop mm strojev
za slovenske pokrajine pri A. Debevcu v Ljubi ani Hilšerjeve ulice št. 3
Od vsake kupčije ta »Narodni Doma prime ren donos.
SV* Ceniki na mbtjev bezplaCno,
Vsakdo, tudi najuboinejli Človek žrtvuje lahko vsaki dan tri krajcarje, da si očisti telo ter se s tem obvaruje neštevil-nib bolezn ki so provzročene po slabi jedi in p-ebavi kakor zapeke želodeČnih jetrnih In žolčnlh bolezn*. hemoroidov, navala krvi, brezapetitnosti itd. Mislimo namreč na rabljenje lekarničarja H. Brandta švicarske pile ki so na prodaj po lekarnah po 70 kr. Skatljica. Naj se dohro pazi, da ima vsaka škailjlca kot znamko bel križ na ruieČem polju in poipls R. Brandtov ter naj se nikdo ne pusti zapeljati, da kupi kako drugače zavito in cenejše zdravilo.
I. C. Jurančič
posestnik vinogradov na Ri/eljskem, vo-llka zaloga vina v Šiški pri Liub-Ijani. Priporoča svoja izvrstna, Biželj-ska in Dolenska vina po 16—24 g!. Uzori samo od 56 L. in več. 10—7.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
Jeruzalem™ balzam«
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da «1 človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako leoko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd, katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljiva xmes.
Edini Jeruzalemski bal« zam si ie zagotovil vsled svoju priproste sestave, odiočno oživljajoče in Želodčne Živce hitro krepčalne moči pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajočih snovih klneško robarbare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni 5liSen]e, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeičnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenei iu vsakpj bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	Zl—S t
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
SkladiSča v Trstu v lekarni Marku Ravasini, na Reki v lekarni al Reden tore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Pallsca.
((M-------------------
tel AM. PLESCOV1CH 1
rvj ki
vbiralec in popravljavec orgelj, gla-sovitov in armonijev. Popravljavec mekanike vsakovrst-Irri nih muzikalnih instrumentov. H]L	TRST.	4-4
vjj^ Nuova šr. 20 II, nadstropje.
^ feiSrr^irr^Hf^jfHSin

* i
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će »e le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na i tirih, in na vranic, t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostib. zoper beli tok, božjast, zop^r scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tud; pred vsako boleznijo	53—53
Prodajajo se v vseh glavnih lekamicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofolelii v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnvis, G. B. Farabnschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj željn po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Za BinkoUi, za prvo sv. obhajilo in in Zi praznik sv. Rednega telesa priporočimo našo veliko zalogo
MOLITVENI KOV
v slovenskem, nemškem itd. jt-ziku.
Vsa priljubljene krjtge imamo v velikih izbirkih in v raznovrstnih vezeh v zalegi. Imenike pošljemo na zahtevanje brezplačno.	■
Katoliška bukvama v Ljubljani
stolni t\rg.ltev.fi. 2—3
Trgovina A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna • i paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 m 5 ) »teki.
CD	> "
CJ	• D
C-	£ 'X> OLJ
erj
ca	'O
=-	U
„ o
ž > -S £
■O e 2 o
3 E b n. . 5 'O P 'C ^ „
2
'P 2	'C a S S
s B«a .h1®
.H, s. .1« s « F s ••2,'š T. > ^
lioS-g
Letna stanovanja!!
V prav lepej, z iravej okolici »pod ptolom v Žerovnici, nol ure od postaje l.eftce. torej ne daleč od Bleda, se oddajo P" 4 lepe zračne sobe skupaj ali posamezno. Poleg stanovanja lepa kuhinjn, vrt in salon, i'.olj natanko o tej zadei se more poizve-. eti pri posestniku :
Janez Čop, v Mostah.
Pošta Lesce, Gorenjske. 3—1
Na prodaj
9 močnih, zdravili konj
i/lične velikosti in B vozov za blago prav dobrem stanji. — Oglasiti se je pri .1 Stokelj v Gorici »Via dei G pressi«, to je v ulici za Kapucini ftt. 10.
Poffhvilni nauki In molitev rugidviuii ki jjh mora znati kll0P
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po '4 nove.
30 kvintalov
izvrstnega sira iz p^netes/« mleka jp po jako nizki ceni od 28 do 30 kvintal naprodaj pri
Hllekar*k«kni flriištvu Zalomiti o m pri Tonilnu. 4—4
a
rn Oui ^ —
H J flC o3
Gosp. Gabr. Plcoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspeSno rabil proti boleznim v Želodcu In zlati žili	34-50
Ljubljana, mesec januar 1SH4.
Dr Emil vitez pl. Sttfckl,
o. k. vladni svetovalec in d'-felno-sanitnet pnr<>8evaloc. Podpisani potrjuje, da ima žulodečua esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ju. hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan^ da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za Jedno steklenico ždodečne esenco, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wtassish, Župnik-kan. Plominj, Primorsko, Antlrrheumon najboljš zdravilo proti pre-hlajenji, kostoboljl, hromotl delavnih Čutnlc, bolečinam v križi In v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pa»til)e aantoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo znper gliste škatliicn 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košč 5 gld. 2000 6 gld.
Salioilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pluČnim, prsnim in vr tnim bolečinam, zoper kašelj in iiripavost. Škatljlra 20 kr.
Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirup se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-Hliženju, kašliu, bripavosti, dušljlvemu kašliu itd. Odrničeiii naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr Tu navedena. Kakor vaa druga zdravila se zmlra] frišna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«p ri an^elu»
v Ljubljani
na Dunajikej cesti, kder se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
HI igrača.
Ni slepfirija, temuč gol^ »vetu resnica !
Samo 3
Jedna žepna ura
zvrstno regulirana, iiobro tekoča in ga< r;,utirana, iz najfinejšega, vedno lepeu*, vedno svetlega posnemanega zlata, ki n»-mestuje zlato uro. Vsakdo ki si naroČi ledno teh reguliranik, natančnih ur, vdohl r, uro zaslon naslednja darila t 1 krasno verigo za uro iz posnem. zlata I metno Izdelano levovo glavo kot obesek 1 prstan z posameznimi kamni 1 par najfinejših uhanov 1 krasno britvico.
Naj nikdo ne dvomi! ker. ponavljam, to ni igrača niti sleparstvo temne gola resnica, in vsakdo naj se požuri si naroč'ti tako uro. dokler je še k;ij z ti RizpoŠilja po puŠtnein povzetju Taschenuben-Verseudunir
P^LaIA	WIEN
rtiVLie v., Weh gasse 13-84.
Na znanje
Mi nemamo nobene podružnice in naS prodajal niča se nahaja samo v Doblingu ; vs ennko zvoneča naznanila so sama posnemanja
Slavnomu oUčinstva Milo!
Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
Obleka n gospo de
za pomlad in poletje crn e, rujave, .sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for 8. »5 in visoko « « „ 4 95
iz najfinejše volne « O SK
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn)
SUKNO je navile nezaslišane CENOSTI dobro in troežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blago prostoja se izvrstno tudi Za Ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine.	f—18
Naj torej vsak naroČi brez skrbi, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zgnbo. — RaZem tega se zavežem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pri8akovati. —
Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej al' pa i roti poštnemu povzetju in je treba nar. čiti pri sodinjNko vknjiženej firmi
Exnort - Waarenhaus zur „Austria",
l/Vien, Ober-Dubting, Mariengasse 31,
v vlastitej hiši.
Vpor delavcev na Belgijskem
z svojimi strašnimi čini, opustoSenjem in razdiranjem, je bil za na§e notranje to-varnlce opominjajoč izgled rudi česa se je odloČilo na v-iak način delalce v delu obdržati in delo nadaljevati. Zaloga Uaga je ogromna, razprodaja pa vedno Se premajhna in ru«1 i tegr «mn primorani IO.OOO pop »inih
OBLEKA ZA GOSPODU
moderne, prav lepe, trpežne iz pristne ReihenberSke volne najboljše kakovosti za
polovico pravd cene razprodajati.
I. ba/.u fino
«3 «old-
II. baže finejšu
L goid.
III. beže prlma
0 gold.
*>amo 3 gold. stine ena obleka, iz volne, siiknjn, hlače in gil«t za največji stas, najbolf&ega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovrstne borve, najlepfta oblaga za poletje, Izrevredno trpežna.
Samo 4 for. stane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, hlače in gilet, najbolj finejfce kakovosti iz pristnega reihenberškega volnenega Mikna; sive temne, plave, črne; oljkaste, drapbarve, več tablovanlh in meliranih obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 gold.
Samo 6 gld. stane jedna obleka Iz volčje volne, suknja hlač« In oprsnlk, najprve kakovosti, diagonalno reihemberSko volčjo volno, nepokončljivH trpežnosti. najlepSa in najboljša obleka po zadnji modi. Ta obleka stala je popred Štirikrat toliko, sedaj pa stane le 6 gld. vsakorftne barve.
Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezati posebni obrazci, na| vsakdo pri naroČilu izbere barvo In zadovoljen bode z poSiljatvo. Rizpoftilia po nofttnem noviju iwmn Fekefle. General Depot:
REICHENBERGER SCHAFW0LL AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18|34
Lastnik nruhtvo .KDlNOSr«— isdatetj in oagovorm nrtauU: VIK TOK DOLKNU
Nova tiskarna V. Dolenca v Trstu.