NO. 161 Ameriška Domovina IZ SLOVEIU1JE LETINA. — Pisali smo že, da je Vojvodini, ki je nekaka žitnica Jugoslavije dobra letina. Tudi v Sloveniji je primeroma dobro kazalo. Bilo pa je v nekaterih krajih preveč mokrote in ni žito tako uspelo, kakor je bilo pričakovati. Sadja bo radi tega deževja veliko manj kakor lansko leto. Po mokrih pomladanskih mesecih se mnogi boje jesenske suše. KOLIKO LJUDI IMA JUGOSLAVIJA. — Poročali smo že, da je bilo v marcu ljudsko štetje v Jugoslaviji. Sredi julija so priobčili prve številke iz tega' štetja. Iz poročila vidimo, da je imela Jugoslavija 1. marca 15,-751,935 prebivalcev. Od tega moških 7,579,538, ženskih 8,172,-397. Računano je v tem prebi-vastvo stare Jugoslavije in oniTf primorskih krajev, ki so prišli izpod Italije v Jugoslavijo. Od leta 1931, ko je bilo zadnje štetje, je na tem ozemlju prebivalstvo zrastlo za 1,313,928 ali za 9.1%. KOLIKO BI MORALO BITI PREBIVALCEV? — Ta pomno-žitev prebivalstva je sorazmer-i no majhna. Vzrok je vojna. Po (DiHe n* 3. *tr*nh Nekdanje italijanske* . kolonije v Afriki Posvetovanja v Londonu — Egipt se bori za neodvisnost vseh afriških narodov London. — Kolonije, ki jih je pred drugo svetovno vojno imela Italija v Afriki so zelo težko vprašanje, ki ga mora rešiti Zveza Narodov. To so: Eritrea, Somalia, in Libia. Devetnajst manjših držav je že dalo svoje mnenje, ko zastopniki zunanjih ministrov v Londonu iščejo rešitev, ki bi zadovoljila vsaj večji del članov Zveze Narodov. 10 ijr-žav se je že izreklo za to, da Itali- £SSI£SSSK rstvom Zveze narodov. To so po večini latinske južnoameriške države. Tudi Francija in Sovjetska Zveza sta dolgo branili stališče, da Italija lahko te kolonije upravlja pod nadzorstvom Zveze Narodov. Združene Države so odločno za to, da Italija obdrži vsaj katero teh kolonij. Australia, Nova Zelandija in Južna Afrika pa so za to, da Velika Britanija dobi upravo kolonije v stalno. Egiptovski zastopnik pa pravi, da so vse te dežele, zrele da dobe neodvisnost. Posebno Libija je sposobna živeti kot samostojna država. Abesinija se pri tem bori, da bi dobila izhod na morje skozi Eritrejo, če že ne cele Eritreje, kakor jo zahteva. -------o—;—‘ “Svobodna Slovenia’” je list naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Mar. tinez, SO, Bueno* Aires, Argentina. Tri na dan Med Slovenci po svetu Iz Venezuele: Dne 28. julija je v glavnem mestu Venezuele Caracas-u na elitnem koncertu zopet nastopil naš slovenski rojak g. Vladko Kos, ki je ob koncu šolskega leta napravil zaključne izpite iz petja z najboljšim uspehom. Zapel je eno pesem v španščini, drugo v nemščini. Ob zaključku smo se komaj prerinili skozi vrsto če-stilcev, ki so ga obkolili. ' Iz Kanade Med drugimi novimi naseljen-živi in dela v Kanadi kot železniški delavec tudi slovenski slikar Božidar Kramolc., Njegov na ie: Amrose Street, Port Arthur, Ontario, Canada. G. Kramolc je v begunstvu že dovršil že več slikarskih del, ki jih je razstavil v Spittalu na Dravi, v Beljaku in Celovcu. Delo Slovencev, ki delajo na železniški progi je sicer težko in življenje zelo enolično, a vendar se počutijo dobro, svobodni ljudje so, priroda je. krasna, mnogo gozdov in med njimi lepa jezera. Pohvalijo se, da je hrana Zelo dobra. Sedaj imajo še težave z jezikom. Večkrat se čudijo kako da Kanadčani njihove angleščine ne razumejo. Fantje vedo povedati kako v gostilnah naročajo pivo, pa jim prinesejo sladoleda ali pa narobe. Vsi begunci se ne morejo načuditi bogastvu življenja, ki tukaj vlada. Cigaretni ogorki ki leže po vseh potih, jih spominjajo, kako so pobirali in lovili čike okoli taborišč in kakšna sreča je bila, če so kdaj naleteli na kak konec ameriške cigarete. Zgodi se pa tudi seveda, da novega naseljenca v srce zaboli, ko jih ljudje pogledujejo in delajo opazke: glejte begunci so tu! Mnoge tare do- fobodno Tržaško ozemlje Poročilo ameriškega komandanta — Podonavske države bojkotirajo tržaško luko. LAKE SUCCESS. - General Terence C. Airey, poveljnik bri-tansko-ameriške cone Trsta je poročal Zvezi Narodov, da ne bi bilo dobro nadaljevati sedanji način upravljanja mesta in celega Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Ni proporočljivo s političnega in ne gospodarksega stališča. General je dal redno poročilo o razmerah na Svobodnem Tržaškem Ozemlju. Ker je Varnostni Svet ravno razpravljal o ponovnih zahtevah zapadnih sil, da se Trst priključi Italiji, je bilo to poročilo posebno važno. Splošno sodi general, da Svobodno Tržaško Ozemlje, kakor je bilo določeno v pogodbi z Italijo, nima goriva, ne pozvodnje vsakdanjih potrebščin. Popolnoma za. visi od zunanjih trgov za vse surovine, ki jih rabijo industrije, ki delajo na STO. “Zato,” pravi general, “je mesto moralo vedno, odkar obstoji kot svobodno ozemlje, dobiti pomoč iz Italije in od Italije je dejansko zavisela vsa ekonomija STO. V političnem oziru, smatra general, da je najvažnejše, da bi se velike sile dogovorile glede guvernerja, ker sedanji nesporazum ogroža celo okolico tega dela Evrope. Nemiri se bodo ponavljali v večjem ali manjšem obsegu, dokler se glede politike v VEČ KRUHA Pariz__S prvin? septembrom bodo Francozi imeli 25% večjo porcijo kruha, ki1 bo itudi po kakovosti izboljšan. Doslej so imeli Francozi najslabši kruh iv zapadni Evropi. ------o----- Nova čistka med sovjetskimi znanstveniki Moskva. — Boljševiško glavno glasilo Pravda je sedaj začelo novo “čistko.” To pot so na vrsti znanstveniki t naravoslovju in biologiji. Privda napada ministrstvi za poljedelstvo in Za višje šolstvo, ker nista usta-yili “reakcij onamih smeri,” ki so se ivtihotaipile v znanstvene ustanove. (Nekateri znanstveniki so si upali “postaviti in zagovarjati z znanstvenega stališča, da ne morejo bistveno popravljati! narave.” Pravda pa pravi: ‘'Mnenje, da obstoji nasledstvena osnova, ki se ne da izpremi-njati, ovira naše Znanstvenike in praktične delavce v njihovih prizadevanjih, da izpremene naravo rastlin in živali in tako škoduje socijalističnehiu poljedelstvu. Osebno napada Pravda ravnatelja ukrajinskega instituta za zoologijo in biologijo Ivanoviča—tšmalhapsen in profesorja za biologijo na moskovski univerzi Borisa Zavadovski. ------------o—:— Demokrati v okraju so organiziram za volitve v novembru Eksplozija in požar Reno, Nev. — V starem trgovskem delu mesta Reno je nastal požar, ki je povzročil tudi hudo eksplozijo. V nesreči je bilo šest ljudi tako poškodovanih, da so kmalu umrli, 187 pa je težje ali lažje ranjenih. Zakaj je bil v gorečem poslopju dinamit, ki je povzročil največ škode, ni pojasnjeno, vendar je o tem morala biti policija obveščena, ker jd dajala znamenja takoj, ko se je vnel požar, da se naj ljudje odstranijo, ker se je bati eksplozije. V veliki zmedi in razburjenju so le redki poslušali varnostne klice policistov, zato je število ponesrečencev tako veliko. ŠE VEDNO BOLJŠE-VIKI ZAHTEVAJO BEGUNCE NAZAJ Geneva. — Na seji Socialnega odbora Zveze Narodov, se je razpravljalo zopet o razseljenih. Sovjetska in poljska delegacija sta napadali zapadne sile, da ne pospešujejo dovolj vračanja beguncev v njihove domovne države. Posebno sta napadali Veliko Britanijjo, ki noče vrniti poljskih otrok, ki imajo starše doma, tudi, če starši izjavljajo, da žele dobiti svoje otroke domov. Enako postopa Velika Britanija tudi z nekaterimi otroci iz Ukrajine in Rusije. Velika Britanija je kar izjavila, da ima dovolj razlogov za svoje postopanje, da so bili starši v deželah za železno prisiljeni podpisovati Tretji USA zrakoplov zgorel v Berlinu Berlin. — Ameriški transpor- zaveso tni zrakoplov C-54 se je zrušil razne iziave’ da Pa sfcvarno že-na letališču Tempelhof in je le’ da otrocl ostanei° med be' zgorel. Trije možje posadke *unci- Tako lsto «• otrocl sa‘ so poškodovani. To. je sedaj,mi in "Jlhovi varuhl> ki 30 v be-tretja nesreča odkar Amerikan- ’ 8un9tvu-ci po zraku prevažajo življenske potrebščine v Berlin. AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BE PUNCI Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK. — Sinoči je umrl tukaj eden najbolj poznanih in menda tudi najbolj priljubljen mož v Ameriki, slavni igralec žoge, George Herman Ruth. Bil je star 53 let in znan mladim in starim z imenom “Babe Ruth.” Dozdaj še ni bilo igralca žoge, ki bi ga prekosil in morda ga tudi ne bo. Bil je odločen katoličan in tega svojega prepričanja ni nikoli skrival. Cast njegovemu spominu! * * * LONDON. — Olimpijske športne tekme so končane. Senza- Razne drobne novice h Cleveland« b te okolice Druga obletnica— V sredo ob 8 liri bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Pavla na E. 40 cesti za pok. Terezijo Kmet iv spomin 2. obletnice njene smrti. Tretja obletnica— V credo ob 7:15 uri bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. Stanley Žurga v spomin 3. obletnice njegove smrti. Delegat je pozdravljajo— S konvencije ABZ na Ely, Minn, pošiljajo pozdrave delegate in delegatinje: Anna Walter, Dorothy Strniša, Jože Gr dipa in Pauline Sterniša. Pravijo, da je tam vroče in vsak dan bolj. V Kalifornijo— Če je kdo rojakov namenjen z avtom v Fontano, Kalifornija, ali tam v bližino v prihodnjih treh tednih in hi imel prostor za eno osebo, naj pokliče GL 1727 po 5 uri zvečer. Na operaciji— Jack Lach iz 1101 E. 63. St. se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, soba št. 316. Podvreči se je moral težji operaciji, katero je srečno prestal. Prijatelji ga že lahko obiščejo. Maine bukve najdene— Na busu, ki je vozil romarje v Carey, O. so bile najdene mašne bukve. Kdor jih je izgubil naj pokliče Mrs. Novak na B& žosi Zakrajšek vodi zdaj bojkot proti mesnicam v Clevelandu. Žosi, kot vemo, vodi v tem, motožje in potem, ko so se nasi- okraju kampanjo za Wallacea. To je tistega Wallacea, ki je kot vladni poljedelski tajnik ukazal uničevati mlade pujske, da bi tako ostala visoka cena svinjini. • » * Torej ruski državljani raje skočijo skozi okno, pa če se pri tem ubijejo, kot bi se pa vrnili v Stalinov paradiž, če bi kdo uka. tili, pogrešajo ono slovensko domačnost, ono lepo skromno slovensko udobje, ki daje slovenskemu življenju toliko toplote in lepote. Vendar se v borbi za vsakdanji kruh take skrbi izgubljajo in novi naseljenci žive v upanju, da je to šele začetek novega življenja in da se bodo mogli tudi v zal našim slovenskim tovarišem tujini dokopati do kaj boljšega, v Ameriki, da morajo pobrati šila in kopita in se podati v Titov paradiž, katerega tako vneto hvalijo, bi bil najbrže tudi tak drenj pri oknih, da bi ne bilo nikomer podobno. • * • Vidimo, da “Prosvetaše” zelo boli veličasten uspeh KSKJ dneva v Jolietu. fantje naj le počakajo, videli bodo še vse večje katoliške akcije in jih bo strah. dobi redne politične uprave. Vendar povdarja general, da se je življenje V STO pomirilo v zadnjih treh mseeeih, da razen nekaj demonstracij proti sklepom in izjavam naj se STO priključi Italiji, ni bilo incidentov, porastel je občutek varnosti v mestu in okolici. Poročilo ugotavlja nekaj gospodarskega napredka. Obnovile so se nekatere ladjedelniške industrije. Vendar STO ne boleha samo vsled gospodarskih pomanjkljivosti, ki tarejo vse evropske dežele, ampak je njegova gospodarska situacija težja, ker je STO odrezan od svojega gospodarskega in prometnega zaledja, ker so podonavske države ali nezmožne, da bi dobavljale večje množine blaga preko STO ali pa tega nočejo storiti vsled sedanje politike. Da ima STO še toliko zaslužka, kot ga ima, je so se trdno povezali za novem- berske volitve, zlasti z namenom, da bodo pomagali izvoliti guvernerja Frank Lauscheta. Demokratsko vodstvo je sestavilo 'razne odbore, ki bodo delovali pri jesenskih volitvah, kakor ni demokratska stranka že dolgo poslovala. Postavljeni so sledeči odbori za' volitve: finančni, odbor za lokalne kandidate, za registracijo, odbor za kampanjske govornike, odbor veteranov, odbor za publikacije in izbrana je bila posebna ženska kampanjska divizija. Vsem tem odborom je postavljen poseben svetovalni odbor, katerega so bili Imenovani: Ray T. Miller, Emil A. Bartu-nek, John J. Boyle, Robert J. Buckley, župan Thomas Burke, Emil J. Crown, Frank T, Culli-tan, Leonard Fuerst, W. B. Gongwer, Joseph Gorman, John J. Pekarek, Mary K. Sotak, zahvaliti dejstu, da Združene Dr? John A. Zangerle in nekaj dru-žave preko STO transportirajo velik del svojih dobav v okviru obnovitvenega programa in dobav za Avstrijo sploh. Novi napadi na vodstvo komunistične stranke Jugoslavije ‘Bukarešt. _ Nova številka “Buletina Kominforme” zopet napada jugoslovanskega pred sednika Tita in mu očita, da ima prav tako osebno propagando, kakor , jo je imel Hitler ______ v Nemčiji.’ V člankih se izra- pet mrtvik V zrakoplovnl ža upanje, da bodo veterani gih. Izmed Slovencev je bil imenovan v ta odbor naš urednik James Debevec. -----o—— Predsednik Truman bo slavil Delavski Dan Washington. — Presednik Truman bo na delavski dan govoril v Detroitu. Trdijo pa, da to še ne bo začetek njegove volilne kampanje, ampak govor delavstvu o socialne , žaščitni politiki Trumanoye administracij Najmlasi predsednik univerze Milwaukee, Wis. — Rev. Edward J. O’Donnell, star 39 let, je bil imenovan za predsednika Marquette univerze. Univerza je imela dozdaj 17 predsednikov in Rev, O’Donnell je najmlajši. Garduiral je na tej univerzi leta 1931. komunistične stranke v Jugoslaviji prej ali slej odstranili Tita in tako rešili jugoslovansko komunistično stranko pred propadom. Očita vodstvu jugoslovanske komunistične stranke tudi to, da je pustilo širjenje protisovjetskih in proti-marksističnih letakov in brošur. Bifletin trdi, jugoslovanr ska komunistična stranka iz-podkopuje delavnost in moč združene komunistične fronte. nesreči Berryton, Kanada. — Leteča trdnjava B-17 je začela goreti v zraku in se je zrušila na tla. Od 7 članov posadke, se jih je 5 ubilo, oziroma so zgoreli. Zračna sta že zaprosila, da ostaneta v Angliji. Tudi nekateri Jugoslovani in Poljaki so izginili s svojih prejšnjih naslovov in tajno živijo, ker iščejo možnosti, da bi ostali v Veliki Britaniji. • • * MOSKVA. — Ameriški, britanski in francoski ambasador so se že sedmič sestali z zunanjim ministrom Molotovom in razpravljajo o rešitvi berlinske krize in drugih evropskih spornih vprašanj med Sovjetsko Zvezo in zapadom. • * • REGENSBURG, NEMČIJA. — General Cenek Kudlaček je pribežal iz češke v ameriško cono Nemčije. To je že deveti češki general, ki je zbežal pred komunistično diktaturo. • • * WASHINGTON. — Predsednik Truman je podpisal zakon o odredbah proti inflaciji, obenem pa povdaril, da kongres v izrednem zasedanju ni storil vse svoje dolžnosti. Rekel je, da večina v kongresu namenoma tega ni storila kar bi morala, ker hoče ščititi koristi nekaterih privilegirancev proti večini ameriškega naroda. * » • GRAND FORKS, N. D________Nad 50 oseb je bilo ranjenih, ker je 10 železniških vagonov skočilo iz tira pri Rugby v North Dakota. Prevrnili so se trije vozovi z navadnimi sedeži, trije spalni vozovi in en jedilni voz. * * * BENETKE, ITALIJA. — Neznani zločinci so položili pet zabojev razstreliva v nov zrakoplov, ki je imel odleteti v Cairo z beneškega letališča. Na tem zrakoplovu so imeli rezervirana mesta razni egiptovski visoki dostojanstveniki, bratranec kralja, princ Soliman Nabila, uradniki dvora in direktorji ministerstev. Zaboje razstreliva je našel mehanik, ki je še pred poletom' točno pregledoval aparat. Vlada trdi, da je bil to poskus atentata, ki so ga hoteli izvršiti zunanji teroristi. V * • * NORTH ROBINSON, OHIO. - Vojaški vlak Pennsylvania, se je zadel v tovorni vlak približno eno miljo od tu. 14 oseb je ranjenih. Oba vlaka sta poškodovana. WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval Laurence A. Steinhardt-a za ambasadorja USA v Kanadi. Novi ambasador je karijemi diplomat in je bil nazadnje ambasador USA v čehoslovaški. Njegov prednik Ray Atherton je bi! namreč imenovan za mestnika delegata pri skupščini Zveze narodov v Parizu. • • • WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval Ugo Carusi-ja za predsednika komisije za begunce. G. Carusi je bil po- ko se je pripetila nesreča. Imela je že težave pri poletu, vendar se zraku pa se je kmllu začela nagibati na levo in potem začela padati. prej komisar za emigracijo. Kakor smo že poročali, sta poleg g. Carueija imenovana za člana glavne komisije za naselitev beguncev Edward M. O’Connor in Harry N. Rosenfield. Mr. O’Connor je bil doslej pomočnik direktorja National Catholic Welfare Con-ladja je bila na običajnih vežbah, ference, dela že 15 let v katoliških dobrodelnih ustanovah Ameri- ke in je bil eden prvih ameriških ljudi, ki je prepotoval evropske dežele s posebnim namenom, da ugotovi stanje begunskega vpra- je na videz srečno dvignila. V Sanj*- Za svoje delo v katoliških organizacijah, ki skrbe za be- gunce, je bil ie parkrat odlikovan in je sedaj znan kot najodličnejši poznavalec begunskega vprašanja in zakonodaje, ki je v zvezi z razselitvijo beguncev iz Evrope po zapadnem svetu. INad vse srečne in zadovoljne so se včeraj vrnile romance, ki so šle iz Clevelanda k Mariji Pomagaj na slovenskih—ame-. riških Brezjah. Ne morejo prehvaliti kako je bilo lepo. Tiste, ki so iv Lemontu bile že večkrat, pravijo, da je to bilo to najlepše romanje doslej. Škof Dr. Gregor Rožman je deloma sam vodit slovesnosti in pobožnosti, pevke cerkvenega zbora iz Eu-clida in druge so prelepo prepevale, in poleg tega so roma-rice bile po večini prisotne pri slovesni preobleki petih kandidatinj, ki so vstopile v red slovenskih šolskih sester frančiš-kank v Lemontu. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Victor Drobnič so se oglasile včeraj rojenice in jim prinesle zalo hčerko v bolnišnici sv. Ane. Mlada mamica in dete se prav dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Jean Jakšič. Tako sta postala poznana Frank in Anna Jakšič, 6111 St. 01'air Aive. prvič stari ata in stara mama. iNaš poklon na vse strani! NOVmlBOVI Terezija Elias Abood V soboto ponoči ob 8:30 je umrla Mrs. Terezija Elias Abood. Bolezen je trajala 9 mesecev. Pokojna je bila stara 81 let. Stanovala je pri svojem sinu 2533 Euclid Heights Blvd., Cleveland Heights. Rojena je bila v Aitaneet, Lebanon in je pfrišla v Ameriko pred desetimi leti. Za njo žalujejo sinovi: James, Daher, Ladeey, Hqpd in Naseeb, 20 vnukov in 3 pravnuki. Truplo leži v cerkveni dvorani St. Marion’s Church, 1247 Carnegie Ave. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 11. uri iz iste cerkve na pokopališče Kalvarija. Pogreb urejuje Grdmov pogrebni zavod. —---------o---l_ ■ SLOVENSKIH BEGUNCEV E kakim DAROM CPRISKA DOMOVINA, AUGUST 17, 1948 ' '~"HW s*m Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 EL Clair Ato. HEndonon «628 Clonlud L Oklo _________Publlahod dolly except Saturday!, Sundaya and Holiday! NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. M* AUCUST m* t A f W f • f 1 2 $ 4 S U K 9 m m 20 M I 22 23 2» 30 24 23 2* 31 2T 21 j -J SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 tor < months; $8 for 5 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered ai second-class matter January 6th, 1808, at tin Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871, »88 No. 101 Tues., Aug 17, 1948 Dejstva govore za Ameriko Zadnje tedne so po nekaterih mestih začenjali takozva-ni mesni štrajk gospodinj. Razumljiva in zelo popularna reč. Meso je drago, za marsikatero družino veliko predrago. Po • mnenju mnogih, ki razumejo trg' tudi neopravičeno predrago. Pa vendar poročila pravijo, da se je stavka, oziroma demonstracija izjalovila in končala brez vsakega stvarnega uspeha. Zakaj ? Kakor hitro so ljudje začutili, da so za celo stvarjo agenti komunistične stranke in pa pristaši Wallace-ove skupine, so stvar zavrgli. Nimajo nobenega zaupanja Amerikanci v nobeno stvar, ki prihaja iz te kuhinje. Ta dogodek kaže dve stvari. Prva je ta, da se komunisti vneto prizadevajo, da bi zrabili vsako težavo za svoje cilje, da bi bili oni vedno prvi med tistimi, ki na zunaj nastopajo v korist revnejših slojev. Ta skupina povsod skuša po-večavati in razpihovati nesreče, nerednošti, zmešnjave, samo da bi še bolj povečala splošno zmedo, niti na misel ji pa ne pride, da bi kje resno in solidno hotela delati za obče dobro. Vse ji je samo politično strankarski cilj. Drugo je pa veselo dejstvo, da je ameriška javnost postala za te vrste zlorabljanja zelo občutljiva in pokazala tako popolno nezaupanje do vseh ljudi, ki skušajo motiti ameriški red in ovirati reden demokratičen razvoj razmer, da ne uspevajo kadarkoli apelirajo na širšo javnost. Dokler bo ameriško ljudstvo kazalo ta zdrav občutek, da ne zaupa takim, ki so že večkrat dokazali, da napeljujejo vode na komunističen mlin, se ni bati, da bi komunistično izpodkopavanje ameriške demokracije moglo imeti kaj usodnih uspehov. Amerikanec zna mirno in trezno računati. On napravi račun sam, ne da bi poslušal kričeče krilatice komunističnih upijatov in njihovih sopotniških agentov. On ve, da je ame-■fflkanski način življenja šč vedno najboljši na svetu, da je v Ameriki še vedno največ blagostanja in največ svobode. Znane so mu globoke nižine bede in pomanjkanja, v katere so zašle države in pokrajine, ki so padle pod sovjetsko sfero v Evropi. Razlika med zapadno in vzhodno Evropo je že’ sedaj tako velika, da iz bogatih držav, ki so pred drugo svetovno vojno imele nadprodukcijo vseh poljedelskih pridelkov, ljudje radi lakoto, ki tam vlada, beže v'zapadno Evropo, ki se hitro popravlja z ameriško pomočjo in s svobodnim obnavljanjem gospodarstva in trgovine. Pa bi glede teh držav za železno zaveso, ki so po drugi svetovni vojni prišle pod oblast boljševikov, mogel kdo ugovarjati, da so ogromno trpele vsled nacistične in fašistične invazije ter vsled notranjih civilnih bojev, ki so imfeli nedo-gledno težke ekonomske posledice. Res je to, Toda nihče ne more reči, da Italija in Francija ter zapadni del Nemčije niso bili razrušeni bolj ali pa vsaj tako, kot nekatere države, kjer se sedaj mnogo slabše živi, za železno zaveso. Ni pa treba iskati dokazov samo v teh krajih. V Rusiji sami jih je dovolj. V tisti Rusiji, ki ima komunističen režim že 30 let, kjer že130 let obetajo raj na zemlji, raj posebno za delavca in malega človeka. Številke pa kažejo, da kljub 20 milijonov modernih sužnjev, ki v sovjetskem carstvu delajo zastonj, kljub vsemu načrtnemu gospodarstvu in gospodarski diktaturi, nikjer ni niti primere s tem, kar v svobodnem gospodarstvu v Ameriki more doseči in dobiti delavec kot sad svojega dela. Suhe številke povedo da v Sovjetski Rusiji mora povprečen delavec delati n. pr. za enako steklenico piva 1 uro 40 minut, dočtm v Ameriki 6 minut. Za eno moško obleko v Rusiji delavec mora zbrati zaslužek 583 ur, v Ameriki samo 38 ur. Za navadno perilo v Rusiji delavec dela 32 ur, v Ameriki komaj 4>/2 ure. Za par čevljev mora žrtvovati v Rusiji povprečen delavec zaslužek od 108 pr, v Ameriki približno 10 ur. Za ročno uro gre v Rusiji povprečno zaslužek 337 ur, v Ameriki zaslužek 1714 ure. Nlfi misliti ni, da bi si v Rusiji povprečni delavec mogel nabaviti kaj boljšega, nekaj kar pomeni v Ameriki zelo splošno udobje tudi v delavskih družinah in po hišah, ki jih vsi smatramo za revnejše, kakor na primer bicikelj, šivalni stroj, radijski aparat ali celo avtomobil. Za bicikelj bi moral v Rusiji delati 46S ur, za šivalni stroj 375 ur, za žepno uro 337 ur, za avtomobil pa 3750 ur. V Ameriki velja bicikelj manj kot 31 ur povprečnega zaslužka, šivalni stroj manj kot 67 ur, žepna ura 17J/J ure, avtomobil pa 1085 ur. Pa niso samo cene, ki določajo pogoje življenja. V diktatorskem boljševiškem režimu si ne moreš nabaviti svobodno tudi če imaš denar za to. Nešteto dovoljenj bi bilo potrebno in pri vsakem dovoljenju te ima oblast popolnoma v rokah. Pri zaostalosti in nizkosti produkcije v Rusiji, niti misliti ni, da bi si mogli povprečni ljudje nabavljati po mili volji kar bi želeli in mogli. Poleg tega je treba pomisliti tudi to, da kvaliteta sovjetskega blaga strašno zaostaja za ameriško, kar vse v gornjih podatkih ni nič vpoštevano. Tega vsega tisti, ki pridigajo po Ameriki boljševiški raj Amerikancem ne povedo. A naš človek kar čuti, da teni apostolom novega reda ne sme zaupati če noče sam biti grobar svoje sreče. BESEDA IZ NARODA iHIIIIIHI!!MmWMIM«!HIWWWI>MW!HWf«f Kam pa v nedeljo 22. avg.? Cleveland, O. — Ali ate se že odločili, da prav nikamor drugam kot na prostore Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave., Euclid, O. I kaj pa bo tam? Ali že ne veste, da bo tamkaj ta dan največ veselja in zabave? Pa saj ste že čitali in slišali, kakšna reč bo, da se bodo zbrale same fest punce iz Ohije, članice Slovenske ženske zveze, ki bodo imele velik piknik in ves čisti dobiček izročile Katoliški Ligi za odpomoč našim revnim in potrebnim brezdomcem, katere že čez tri leta usoda preganja po svetu, kateri so se morali radi svojega prepričanja umakniti iz lepe domovine Slovenije. Odbornice in več zavednih članic raznih podružnic so pridno na delu, da vse potrebno preskrbe, da se bo lahko vsem postreglo in da bo čim večji u-speh. Koncem tedna bo pri marsikateri zavedni članici S. Ž. Zveze v Clevelandu in Maple Hts. prav prijetno dišalo iz kuhinje, pa saj ni čuda — obljubilo se je že ne vem koliko tisoč krofov, stotine potic, štru-keljčkov, tort in ne vem kaj še vse dobrega za pod zob in vse to bodo napravile iz usmiljenja do ubogih. Poleg ,tega bo še na stotine dobrih vsakovrstnih sendvičev. Torej ta dan vam ni potreba doma skrbeti za večerjo, kar pridite k nam na piknik v vas in se vam bo s samimi dobrotami postreglo. Nagovorite tudi svoje prijatelje, da se pridejo z nami veselit. Bo tudi precej mokrote, da ne bo treba nobenemu biti žejen. Pomislite, te naše ženske so tako “šmart,” da so mi rekle, da bodo imele celo mrzel sladoled —1 Ja, pa še nekaj vam moram na uho povedati, Meni je bilo zaupano, jaz pa zaupam vam, od nekod se je “zaodralo” dve prav fest in zavber dečve, vede-ževalki, — povedali vam bosta vso srečo nazaj in naprej. Ja, ja, kar na koše jo bosta s seboj nosili, zato jih nikakor ne smete pozabit posetit, ker bosta tudi s fino črno kavo postregli, in seveda bosta še nekaj dobrega notri dolili. Za tiste, katere veseli pokrivati številke, bo tudi vse pripravljeno in oddale se bodo lepe nagrade. Zunaj na prostem bodo štanti z odpustki in tudi oder za ples, kogar bodo’ podplati srbeli, si jih bo prav lahko ohladil. Ja, in kaj še pravijo: da lepega petja prav gotovo ne bo manjkalo. Povabljen je tudi dr. Miha Krek, ki se je povabilu odzval. On nam bo prav gotovo kaj zanimivega povedal iz svojih lastnih izkušenj. In gotovo nas poseti še kaka druga odlična oseba, Saj dobre govornike človek vedno z veseljem posluša. Hm, ali veste, da imamo 12 lepih nagrad na tikete? Vse je krasno ročno delo. Mrs. Frances Perme od št. 32 je darovala lep namizni prt in skarf za bu-fe, članice pri večjih podružnicah delajo posteljno pregrinja- j lo in še 10 drugih lepih koma-dov. Odbornice in članice, ali ste se zavzele, da tikete pri vseh podružnicah razpečate, kolikor vam jih je bilo poslanih? Skušajte in za zgled vzemite Mrs. Dolinar in Pugelj od št. 47, kateri sta jih v par dneh razpečali skoraj za sto dolarjev in še ne odjenjata. Če bi se pri vsaki podružnici toliko potrudile, je uspeh prav gotov. Ali veste, da smo lani izročile od piknika en tisoč dolarjev? Ali bi ne bilo lepo, če bi se to letos pomnožilo, potreba je velika in me lahko dosti pomagamo v skupnosti, če smo složne, kar pa mora biti, saj smo vendar katoličanke, kakor tudi organizacija, v katero spadamo. Naj ne bo nobenega dvoma, da se ne bi vse, kar se bo napra- vilo, izročilo v dober namen našim potrebnim brezdomcem, ki še niso preskrbljeni in da se jih čim prej reši trpljenja. Torej pridite tudi rojaki in rojakinje izven Clevelanda; — pričakujemo vas iz Loraina, Gi-rarda, Nilesa, Maple Hts. Bar-bertona in sploh od povsod, da se skupaj poveselimo. Daj sestra, daj brat, saj ti bo Bog poplačal tisočkrat! Na veselo svidenje v nedeljo na Recher Ave., kjer bo najbolj luštno. Helen Tomažič, blagajničarka skupnih podružnic Slovenske ženske zveze. Iz zelenega Ridgewooda Ridgewood, N. Y. — Zelo sem vesela ko mi redno prihaja A-meriska Domovina v hišo. Velika moja želja je, da bi jo vsaka hiša imela, vsaj dobre katoliške hiše bi morale imeti ta list. V tem časopisu izveste mnogo novic iz vsega sveta. Mnogo novic iz stare domovine in še posebno popravici pove, kako naši ubogi ljudje trpe, koliko morajo prestat gorja, kar jim g& hudobneži naprtijo. Pretekil teden mi je pisala sorodnica, ki pravi: “Samo atomska bomba nas more rešiti.” In tukaj se še dobijo zaslepljenci, ki si upajo trditi, da imajo v domovini Vsega dovolj. Kljub temu so pa vseeno hiteli s paketi tja v zasužnjeno domovino, sirotno Jugoslavijo. Kako lepo v miru smo živeli tam pred mnogimi leti in kaj pa je danes? Mir in ljubezen je bila med narodi. Kaj pa danes? Mir? Ljubezen — saj te pa sploh več ne pdznajo; tam vlada zavist, sovraštvo in preganjanje. O, ubogi ljudje! Vsa časjj rojaku, ki je pisal spomine iž Dachau, žalostni spomini so iz kraja živih mrličev, da se človek nehote vpraša: ali je sploh mogoče, da bi moglo biti človeško srce tako kruto? Vseskozi sem s zanimanjem brala in za vsakega trpina posebej občutila srčho bol. Tebi, dragi rojak, ki si to pisal, pa ti bo dobri Bog plačnik za vse samaritansko delo, ki si ga med tistimi reveži vršil. S zanimanjem tudi vedno preberem “Tri na dan.” Kratke so, pa veliko povedo. V resnici se čudim, kje dobijo uredniki toliko novic in vse točne in z imeni ter datumi, da nihče ne more reči, da je tp samo propaganda. Pismo iz Slovenske Krajine (8. julija) sem prečitala kar petkrat in sem omenila tudi drugim, da so: prebrali. Tako čtivo jt ljudem v veliko spodbudo, da se vrnejo nazaj k Bogu. Naj bi dobri molili za hudobne. Zveličar je prišel za vse na svet in naša uboga duša je vse preveč navezana na grešno telo. Z velikim zanimanjem smo tudi brali poročilo o prihodu globoko spoštovanega škofa G. Rožmana. Lepo sprejemnico ali pozdravni večer ste priredili v Clevelandu temu ubogemu beguncu, ki vem, da še vedno ljubi svoje ovčice, ki jih je moral zapustiti in katere je ljubil prav po očetovsko. In veseli bodite vsi, ki ste v njegovi bližini, da ste bili deležni njegovega blagoslova. Le delajte mu veselje po tolikih letih trpljenja v begunstvu in raznih taboriščih in zaporih. Ko sem zvedela, kaj sej £“7“* 'ITTr i, v Clevelandu p«. 4. julija. ” S?"** .S7JT..S šlo v hladni grob, a on p« lahko z veseljem gleda na sad »vojega truda in dela. Težak je bil aa-četek “Ameriških Brezij,” to je bilo velikansko delo. Marija Vam bo podelila svoje plačilo v nebeški slavi. Torej, spoštovani Father Zakrajšek, za Vašo 70 letnico Vam želim še mnogo srečnih let. Bog Vas živi 1 Veselo naznanilo za nas katoličane je tudi to, da je prišlo iz Italije več naših slovenskih duhovnikov, katere sem tudi jaz imela čast pozdraviti. Dobrodošli naši dušni pastirji! Dal ljubi Bog, da bi se jih še kaj več rešilo iž komunističnih krempljev. Imela sem priliko biti pri treh sv. mašah, ki so jih darovali naši slovenski duhovniki v naši lepi katedrali in sicer: Rev. Anton Anžič, Rev. Jos. Vovk in Rev. Anton Dolinar, ki je ožji prijatelj rojakov iz Domžal. In kdo jim je stregel pri sv. maši? Nihče drugi kot Mr. Metod Končan. On je vselej lepo izpeljal svojo vlogo, pa naj je igral na odru umazanega juda ali pa v cerkvi pri oltarju vzornega katoličana. Vsem tem trem duhovnikom želim obilo božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem in tudi obilo dobrega razvedrila v tej naši lepi in svobodni novi domovini, da tako vsaj malo pozabite na veliko prestano gorje in pri sv. maši pa se spominjate še drugih, ki še trpe v begunstvu in žele priti v to našo lepo deželo Ameriko. Prilagam tudi par dolarjev v podporo beguncem. Ljubi Bog naj blagoslovi vsakega posebej v Katoliški ligi slovenskih Ame-rikancev, ki vršijo zopet tako dobro delo, da je res občudovanja vredno. Kristus >je rekel: Po njih delih jih boste spoznali. Pošiljam prisrčne pozdrave vsem čitateljem naše priljubljene Ameriške Domovine in še posebno naročniku Anton Vidergar in družini v Califomiji, — Bog živi! Antonija Rupnik. Zadnji romarski dan in medeni piknik Lemont, 111. _ “Hivala Bogu in svetemu Ambrožu, patronu čebelarjev!” To je vse, kar smo zvedeli iz ust našega čebelerja, Fathra Johna, ko smo ga oni dan vprašali, če ima kaj medu za letošnji medeni piknik. Nič drugega niso rekli naš jubilejni oče, samo zgornje besede. Ampak opazili smo, da so.se ob svojih besedah tako pomenljivo nasmehnili, da je bilo s tem vse povedano. Zato povemo mi na ves glas, da bo letošnji medeni piknik pri nas v nedeljo 5. septembfa. Obenem bo tisti dan tudi vreden zaključek letdšnjih romanj k naši Mariji Pomagaj. Prav za prav je to glavno, kar želinšo povedati. Jn da bo še bolj imenitno, vam povemo, da so obljubili priti tisti dan k nam Prevzvišeni škof Gregorij Rožman, ki bodo ob enajstih pri sveti maši ob groti na griču pridigali. Ko so Father John zvedeli, da pridejo celo sam ljubljanski vladika na letošnji medeni piknik, so spet rekli: Hvala Bogu in svetemu Ambrožu! Iz teh besed smo spoznali, da jim ta velika novica ni nič narobe hodila. Gotovo tudi vam, ki to čitate, ta novica nič narobe ne hodi. Zdaj pa vabimo v Lemont tisti dan vas vse, ki se vam “to vabilo dopade. Kako bo tisti dan pri nas, boste pa že sami videli. Mi smo prepričani, da (l VERJAME AL PA NE sem tudi jaz zapela ono lepo velikonočno: Dan veseli, dan presrečni, ki ga nam je storil Gospod. .. Torej, prevzvišeni, tudi moja malenkost se spominja na Vas. Pri Lurški Mariji sem prižgala lučko in eno tudi za našega Rev. Father Zaklajška, za njih sedemdesetletnico. Mnogo njih nasprotnikov je že zdavnaj od- da bodo Father John po končanem pikniku spet na vsa vprašanja odgovarjali s tistim znanim vzdihom: Hvala Bogu in svetemu Ambrožu! Ce ne verjamete, jih pa pridite sami vprašat! Na svidenje torej pri nas v nedeljo 5. septembra! ©o. frančiškani. -------o----- PomagajU Ameriki, kupujte Victory bontU ip taamkc Meniševci so bili verni ljudje, to pa to. Vendar, kakor povsod: nekateri na celi črti, nekateri pa bolj “v mejah božje postave,” malo bolj robati, toda vsi iz dobrega lesa tesani. Ob nedeljah so šli k maši in če kateri ni šel, je moral biti že na smrt bolan. Spoštovali so vse, praznike in poste in enkrat na leto so opravili svojo velikonočno dolžnost, če ne še katerikrat vmes. V vsaki hiši se je vsak večer molil rožni venec, čeprav so včasih pri tem že dremali po dolgih urah dela, posebno poleti. Ampak njhče ni smel iti spat, dokler se ni zbrala v hiši vsa družina in odmolila rožni venec. No, ja, če je kateri mlajših molil naprej, se je že včasih zmotil in kakšno češčena-simarijo spustil, posebno ob sobotah zvečer, ko se je starejšim sinovom mudilo na vas. In tako je šel za veliko noč k spovedi tudi Herblen ,naš poljski in nočni varuh. Ne smem, da bi se to ne zapisalo, ki je povzročilo dosti govorjenja po Menišiji, da so se možaki in fantje smejali, dekleta so se muzala skrivši, pobožne ženice so pa vile roke nad velikim pohujšanjem, ki ga je dal Herblen od sebe. Blažono-va Mica je ukrenila, da za Herb-lana ni odveze drugače, če jo dobi naravnost iz Rima. Pa ni bilo tako hudo, ker spovednik in Herblen sta se kar dobro poravnala, ker tisto, kar je izrekel Herblen, ni bilo dano s premislekom, ampak iz samega vročega hotenja k poboljšanju. Ljudje so govorili, ampak jaz nico, kakor ne vsega, kar se je na Menišiji izreklo, govorili so, da je Herbeln vselej, predno je šel k spovedi, pretepel svojo ženico, ki ji je sam izrekel lep priimek “grdulja.” Pretepel pa jo je zato, da mu je pomagala izpra- Ob stoletnici "pomladi narodov" Leto 1848 se je pričelo zelo viharno. Gesla velike francoske revolucije iz. leta 1789: — “svoboda, enakost, bratstvo,” so imela vedno večji odmev v Evropi, kjer so politične in družabne razmere bile skrajno nezdrave. Kmet ni bil svoboden, kmetski stan je bil kot manj vreden potisnjen ob stran. Porajal se je nov stain — delavstvo, med katerim sta vladala beda in revščina. Vlade so dušile vsak svoboden razmah. Ni bilo svobode govora, tiska in zborovanja. Tudi meščanstvo je težko nosilo breme državnega absolutizma, ki je bil tudi v Avstriji pod ministrom Metter-nichom neznosen. Vse je čakalo le ugodne prilike, da se iznebi akoiv policijske države. , V Franciji je bilo najbolj napeto. Imeli so sicer parlament, a so se kralji kaj malo zmenili za ustavo in vladali po svoje. Februarja leta 1848 so se uprli Parižani. Pregnali so kralja in oklicaK drugo francosko republiko, ki je dala svobodnejšo ustavo, katera je zajamčila svobodo združevanja, besede, znanosti in tiska. Uvedena je bila enakost pred zakonom ter sodelovanje ljudstva pri državni upravi. Pariška revolucija je.odjeknija tudi v Avstriji. Marca 1848 so se uprli Dunajčani. Metternich, ki je imel v rokah vse državne vaje- ševati vest, predno je šel k spovedi, ko mu je očitala vse grehe, ki jih je storil in ki jih še ni: kolikokrat je bil pijan, kolikokrat jo je pretepel čez leto, kolikokrat in kako strašno je preklinjal, pa tako dalje. No, to so bili pa menda vsi glavni grehi meniševskih možakov. Ko je Herblen pokleknil v spovednici in so mu gospod rekli, naj kar pove, kar ga vleče k tlom, je kar naravnost in brez ovinkov povedal, da je njegov glavni in največji greh — kletev. Klel je namreč že na tešče v postelji in potem cel dan. Če mu ni bilo kaj pogodu, je klel, če mu je bilo nekaj všeč, je zaklel. Zdi se, da je nekdo klel pri njegovem rojstvu ali še prej. če bi bil Herblen v tem oziru potreboval kaj prič, bi bili mi pastirčki radi potrdili, da nas je preklel vsak dan sproti, vse od naših škarpov do pokloftanih klobučkov, preklel je vso našo žlahto do petega kolena naprej in nazaj. Pa ki nismo storili drugega napek, kot da nismo pazili na naše krave, ki so zašle, kdo bi jim zameril, vas vprašam, v njive kar je bilo čez postavo, ki je bila v njegovem varstvu, ki je bil postavno imenovani poljski varuh. In je šel, kot sem že rekel, k spovedi trdno odločen, da se poboljša ter je prosil angela varha in svojega patrona, ki je bil menda prej dacar in grešen človek, za pomoč. Spovednik je poslušal skesanega grešnika, poslušal in dejal: “Torej ne boste več kleli, (kdo tega ne izpričujem za sveto rest je in greh je> pohujšanje je lrnlrnM VIA tTOAfvn bnn no m _ __ ' .4 otrokom. Torej ne boste Več kleli.” “Nikoli več!” župnik je videl, da je treba tej skesani duši pomagati, zato je govoril o grdem grehu kletvini, govoril in pritiskal na dušo, kar se da. Herblen je ves strt poslušal in končno ves skesan in same ginjenosti je začutil mokroto v očeh, zato je počasi in z velikim poudarkom bruhnil iz sebe, da so lahko slišali oni, ki so spovednico oblegali in čakali na vrsto, rekel in izjavil: “Gaspud, primojduš, da ne bom več klel 1” Saj sem rekel, da sta se potem lepo pobogala, gospod župnik in Herblen, ki je tudi držal besedo, ki jo je dal v spovednici in nič več klel. To se pravi, za tisti teden po veliki noči vemo, da ni, ker imamo priče, kakor so povedali in bom jaz povedal, kakor sem slišal. Tiste dni sta šla namreč v gozd v Preitržje Vikleč Janez in Herblen. Vikleč Janez je bil kolar in je vzel Herbana s seboj, da mu bo pomaga podreti nekaj debel. Vikleč bognar je bil pobožen človek in Herblen je vedel, da vpričo njega ne gre preklinjati, česar je bil vesel, ker se bo lažje premagoval in držal obljubo, ki jo je dal pri spovedi. Vikleč Janez je klestil deblo na vrhi vzpetine, Herblen je pa spodaj nekaj sekal. Pri tem delu je Herblanu grčast štor silno nagajal. Nekaj časa ga je obračal, jezil se nad njim, robantil, a klel ni. Nenadoma se je štor prevrnil in ravno na njegovo kamižo-lo, ki jo je prej odložil. Herblen je ves divji zagrabil štor in ker ni več vedel, kako bi dal duški svoji jezi, ga je razseka! na drobne iveri. Ampak s tem mu je jeza še .bolj narasla. Pograbil je še kamižolo in še to razsekal na ti, je moral pobegniti. Cesar . , Ferdinand I. je moral dovoliti r° "_e ?®ce' le pa rekel svobodo tiska in obljubiti novoj™z. Srečo imaš, urtavo. ' j da je Vikleč Janez tako blizu, ker Duh svobode in enakoprav- “jcer te preklel, da bi niti kno-OM]! na I. strani) il ne 064,11 Več božji.” musra domovini, august 17,1948 m JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in Ižanski revoluciji leta 1848 In jeknilo je na vse strani: “Slava milemu cesarju!” In oči mladine so se iskrile, ganjeni starci sp si brisali solze in hvaležni možje so se pozdravljali: “Bog živi Ferdinanda 1” Za zahvalno mašo je bilo prekesrfo tisti dan, zaradi tega se je porodila misel, da bi razsvetlili Ljubljano, da zažgo zunaj mesta kresove in priredijo v gledališču slavnostno predstavo v čast dobrotljivemu cesarju. In sklenjeno je bilo, da bo vse gledališče v lučcah znotraj in zunaj in bodo peli cesarsko pesem ne samo v uradnem jeziku patriotov in oficirjev, temveč tudi tako, kakor govore zunaj v Krakovem in pri Božjem grobu, kakor se pogovarja Ljubljana ob semanjih dneh, da je drugo vse zbežalo. Se bolj čudno' se jim je pa zdelo, ko jim je zatrjeval, da drži cesar s študenti in delavci in da jim ni branil, ko so iskali “firsta” in “oberpolicaja,” da bi ju obesili. Živo jim je slikal, kako so potem šklepetala okna ih zven-čale šipe po tleh in kako je šlo vse na kose in na drobno, kar ni bilo iz kamna ali železa, kar je dosegla trda delavska pest. “Frajost!” Policijske vojašnice in stražnice kar nenadoma niso imele oken in vrat; koder so razkačeni delavci slutili kakšno njim neljubo oblast, pa je bilo po oknih in vratih in so zdrobili o-pravo ali se je polastili in odnesli na vse vetrove. Pokale' so pa tudi šipe kavarn in gostiln, izložbena okna trgovin so šla v kakor piše Bleiweis v Kmetij- drobno, vdirali so vrata v pro-skih Novicah. Povabili so pev- dajalne in jemali blago, kar je ce i' Krakovega v gledališče. |bilo komu všeč, in nihče se ni Pripravljali so svetiljke in zmenil, da bi plačal, in tudi ni-kupovali svečke. V gledališču kogar ni bilo, ki bi branil in u-je delalo vse, da se ozaljša in stavljal, da je šlo kakor plaz razsvetli kakor je mogoče, in preko Dunaja. oni, ki so mislili, da jih ne smejo pogrešiti v gledališču ob proslavi cesarjevi, ?o urejevali pra-žnjo obleko. Vsi od vlade in sodnije, stati častniki, ki niso bili več za vojsko, oni “od stanu,” korarji, profesorji, trgovci in oni z magistrata, odličnejši domorodci, študentje gosposkega rodu, 'torej vse, kar je čutilo, da mora biti pri slavnosti, se je odpravljalo in njihove gospe so zbirale bleščeče se nakitje in so hčerkam urejevale lase, da bodo vse dražestnej-še žele občudovanje ter budile želje in hrepenenje. Medtem, ko je hitela gospo- Metternich in drugi so odnesli pete, toda svobodoželjno ljudstvo se je vendar znosilo nad njimi. Kjerkoli so zasačili podobo Metternichovo ali katerega njegovih pomočnikov, pa je bilo po njej. V hipu so ji raztegnili okviredn papirnati kosci so leteli po zraku ali se pa vili v plamenu. “Smrt rablju svobode!” V Ljubljani je pa podoba “rablja svobode” zložno kukala pri “Malem petelinu” skozi odprta vrata na trg, ki je bil poln ljudi in poifh svetlobe, kjer je kipelo navdušenje, kjer je svobodna beseda užigala in netila VESTI IZ SLO VEililJE (wadeUr**'!1« «1. orani.) ,72,120, Osijek 50,389, Split 49,-računih statistikov ki preraču- 886i Subotica 112,551, Novi Sad navajo in primerjajo število roj kega takega izseljenca kot o ne- ši Slave!” in drugi slovenski kaki zmagi svoje politike. Vabijo izseljence iz Avstralije in Nemčije, iz Južne Amerike in Kanade. Vabijo domov tudi begunce. Izdajajo v ta namen tudi poseben list z naslovom; “V domovino.” V tem listu slikajo štev in smrti, bi moralo biti namesto zgoraj imenovanega števila 18,310,000 prebivalcev. VZROKI. — Navedli smo, da je takih krajev le 6. je vzrok vojna. Pobitih je bilo v i izseljencem, kako se pod Titom 77,127, Niš 50,692, Skoplje 91,- cedi v Jugoslaviji mleko in med. 257, Sarajevo 118,058. Nad 10,000 prebivacev ima v Jugoslaviji 85 mest. V Sloveniji da v gledališče, bližnji peš, od- strast in klicala po maščevanju, daljeni v kočijah, je bilo pred In nekdo, ki je stal pred vra- magistratom, pred frančiškan?, ti prodajalne ter se radovedno ozrl vanjo, je opazil podobo, ki pred pošto in pred gledališče^, oz: in ulicah je pa drevila in gostolela nemirna jnladina. Nihče je ni opominjal, nihče svaril, zakaj svoboda je bila, nobenega policaja ni bilo na spregled, študenti se niso bali profesorjev in vajenci ne mojstrov, zakaj vse je bilo iz starega reda. “Frajost! Svoboda! Konsti-tution! Živio! Živio! Živio!” V gručah so govorili glasno in brezobzirno, ljudem ni bila nobena reč več prav. Vse so de-vali v nič. Všeč jim ni bila ne vlada ne postava. Oni, ki so ga imeli že preveč v glavi, so vpili: “Vse je treba pobiti!” Pred trgovino Hahn & Mally, ali kakor so se sporazumevali študentje, pred “Malim petelinom," je bila gruča posebno velika, zakaj ondi je odpiral ljudem oči mlad Ljubljančan, ki je bil pravkar prispel z Dunaja in je vse videl, kar se je godilo na Dunaju tiste dni, ali pa je slišal od ljudi, ki so bili sami navzoči. O, kako so privzdigovali ušesa, ko jim je pravil, da so oboroženi študentje in delavci pognali policijo in vojaštvo, da ni nobene sablje več na Dunaju razen študentovske, »O.VOO ost VITAMINA ggčffiSSj fc Mt, a*4 «• a. mah » i*im/ Jugoslaviji ogromno število ljudi. Srbi so klali Hrvate, Hrvatje Srbe. Nekaj sta jih pokončala Nemec in Lah. Ogromno pa je število onih, ki so padli kot žr-\ve -podivjanih partizanov. Te žrtve padajo še danes. Mnogo ljudi so partizani tudi nasilno izselili, kakor Nemce iz Banata in Bačke, Kočevarje itd. Lepo pa je tudi število onih, ki so se sami umaknili pred komunističnimi pokolji. Posledica vojne in komunističnega podivjanja je, da šteje Jugoslavija danes 2,558,-000 oseb manj, kakor bi morala pri naravnem razvoju. ŠTEVILO ŽENSK. — Da je gornje mnenje statističarjev pravo in da je pokolj moških glavni vzrok, da se Jugoslavija' ni tako razvila, kakor bi se mogla, povedo številke, koliko je v Jugoslaviji moških in žensk, število žensk je veliko večje kot število moških. KOLIKO JE LJUDI NA SLOVENSKEM? Na Slovenskem je samo 1,389,084 stalnih prebivalcev. Od tega je žensk 736,462, moških pa le 652,622. število prebivalstva je narastlo v Sloveniji od zadnjega štetja samo za 5.37% ali za 70,180 oseb. KOLIKO ŠTEJE LJUBLJANA? — Ljubljana ima 116,534 prebivalcev; od tega žensk 62, 703, moških 52,381. DRUGI VEČJI KRAJI NA SLOVENSKEM. — V Mariboru POSAMEZNE POKRAJINE V JUGOSLAVIJI štejejo: Srbija z Vojvodino 6,523,224, Hrvat-ska 3,749,039, Slovenija (že zgoraj) 1,389,084, Bosna in Hercegovina 2,561,961, Makedonija 1,152,054, Orna gora 376,673. ŠE ENO O ROJSTVIH. — Ko govorimo o številu prebivalstva, naj omenimo da je poseben udarec Slovenije, da so partizani poklali zlasti mlade ljudi na deželi. Že itak so v bojih padali le mladi moški, potem pa so partizani poklali še izročenih 10,000 fantov in mož, ki so jih dobili od Angležev. To se seveda silno pozna v mnogih krajih in se bo poznalo še mnoga leta. Tako je bilo na primer v*župniji šent Vid pri Stični leta 1945 147 rojstev, toda naslednji dve leti le enkrat 64, drugič 60. število rojstev je torej padlo več kot za polovico. NESTALNOST IN NEGOTOVOST. — če tudi narava in-življenje zahtevata svoje, vendar negotove gospodarske razmere, ki jih je prinesel komunizem tudi ovirajo sklepanje zakonov. Delavce silijo v industrijske kraje, toda tam manjka stanovanj. Zato se ne more razviti družinsko življenje. Na kmetih z dneva dan s strahom gledajo, kdaj napovedo podržavljenje kmečkih posestev po ruskem vzorcu in spet manjka veselje začeti novo družinsko življenje. Jugoslavija' se ne more umiriti in ne more začeti urejenega življenja. Tudi skrb za prehrano ovira redni je 64,819 prebivalcev, v Kranju je 15,604, Celje ima 21,617, Idri- razvoj življenja, visela na odličnem mestu v ja B,148, Jesenke 13,458, Trbov|r * lje 13,743, Ptuj 7,906, Kamnik 4,950, Novo mesto 6,017, Postojna 3,651, Soklan 4,300, Lendava 3,868, Murska Sobota 4,902, Kočevje 3,425, Ilirska Bistrica 3,-470. V OSTALI JUGOSLAVIJI: __ Belgrad šteje 388,216, Za- Uspehi tega vabljenja niso ravno veliki, vendar se je od povsod vrnilo nekaj ljudi domov. Mnogi silno razočarani. (Samo našim ameriškim oboževalcem Titovih dobrot ne moremo dopovedati, naj bi se v deželo zemeljskega komunističnega raja vrnili v čim večjem številu. Skoro ža’ nam je, da smo toliko resnice o Tjtovini povedali, drugače bi se le nekaterih rdečkarjev znebili. Op. uredništva). BESEDA “GOSPOD” RAZŽALITEV. — V “Slov. por.” beremo, da je Pintar Karel iz Polja pri Ljubljani preklical, ker je nekim tovarišem rekel, da so “gospodje.” Ti “gospodje” mu niso ustregli s stanovanjem, zato jih je tako ozmerjal. Ko preklicuje to zmerjanje,^ravi, da so mu sedaj ustregli in so spet tovariši. Torej je zmerjanje z “gospodi” le pomagalo! Metternichovo. Tedaj je nehote vzkliknil presenečen in ogorčen: “Lejte ga, kako nas gleda!” “Kdo? Kdo?” so vprašali bliže stoječi in zrli radovedno ogorčenega. Ta je pa pokazal s prstom v razsvetljeno prodajalno in ponovil poln gneva: ‘Lejte ga, rablja Metterni cha!” Vsi so s11 članica te mozotne In bogate kotollike oodporne organlracUe. I*> trodl ae In nrtatept takoj. Za pokusila o n varovanja tn u vw drago podrobnootl M obrnite na prodnike In nradnlea krajevni)) drviter K. S. K. Jednote. ah na na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. »ttiHf SSStf Gornja slika nam predstavlja artistično zamišljeno bojno ladjo-nosilko letal, kakršne bo dobila naša bojna mornarica za prevoz jeMetal. Ta ladja bo imela 65 tisoč to-naže, njem površina ima emko vrednost 10,000 čevljev zaletne prostornine. Ladja bo dogotovljem leta 1952, kot poroča Meehaniz Illustrated Magazine. NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žaloetjo v srcu naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je bil naš sin in brat ubit v zadnji svetovni vojni. Sovražnikova krogla ga je zadela v vojni v Nemčiji in je podlegel ranam dne 19. marca 1945 v bolnišnici. Njegovo truplo je bilo prepeljano iz Anglije loženo k večnemu počitku dne 14. jnlija 1948 i Louis Ferfoliatovega pogrebnega zavoda. Prav iskreno se želimo zahvaliti č. g. kanoniku Omanu za opravljene cerkvene obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Hvala Rev. Slap-šaku in Rev. Prazniku za asistenco pri pogrebni sv. maši. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za našega ljubega sina in brata, ki je prelil svojo mlado kri za obrambo domovine. Hvala vsem, ki so položili toliko lepih vencev na krsto in okrasili njegov zadnji dom na zemlji. Hvala vsem številnim, ki so ranjkega sina in brata kropili, molili za njegovo dušo. Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem številnim, ki so dali svoje avtomobile na dan pogreba brezplačno. Hvala vojakom, ki so nosili krsto. Hvala Ivanu Zormanu za zapete žalostinke. Hvala veteranom Anton Blažek Post No. 2079 in St. Lawrence Post No. 553 za častno spremstvo. Hvala vsem, ki so nas tolažili v veliki žalosti ob izgubi sina in brata. Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in vzorno vodstvo pogreba. Ljubljeni sin in brat Frank, velika žalost je bila, ko si odhajal od nas zdrav in poln življenja z nado, da ko bo vojna končana, boš zopet doma pri ljubljenih starših, bratih in sestrah. Nepopisna pa je bila žalost, ko so te mrtvega pripeljali nazaj. Žrtvoval si mlado življenje za domovino. Naj bi ne bila zastonj prelita tvoja kri. Naj bi po tolikih žrtvah vendar zasijala svoboda za vse narode. Počivaj mimo v rodni zemlji, toda tolaži nas zavest, da vidimo se nad zvezdami. Star bil komaj 21 let, ko zapustil si ta svet, sovražna krogla te zadela, nam žalost veliko prizadela. Ko bo konec naših dni, bomo zopet združeni, tam ne bo vojske ne nadlog, ko združil nas bo Bog. Žalujoči ostali: JOE in MARY SEME, starša BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 17. avgusta 1948.