СГЛJK, DECEMBRA 1971 — ŠTEVILKA — T-ETO XXV — CENA 1 DIN
GlAŠjLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CFLJE. LAŠKO IN ŽALEC

Z novim letom se bodo
pričeli Slovenci vključevati v
novo športno rekreacijsko gi-
banje TRIM z geslom »Šport
za vsakogar«. Pobuda Celja-
nov, da se na osnovi njiho-
vih izkušenj (sindikalna re-
kreacijska značka) in oblik
svetovnega gibanja TRIM pri-
pravi slovenski program
»športa za vsakogar«, je nale-
tela na plodna tla. Sedem
mesecev sta se oblikovala pr-
va programa: osvajanje znač-
ki TRIM in ŠPORTNE ZNAČ-
KE TRIM. Prva oblika bo
ponujena vsem, druga pa v
prvem obdobju samo obča-
nom Velenja, Maribora, Mur-
ske Sobote, Raven in Celja,
ki so za izvedbo te oblike
organizacijsko pripravljeni.
Uvodnik prospekta, ki ga
bo poleg kartona za značko
TRIM prejelo te dni 7.003
Celjanov, govori med drugim
takole:
Uresničeje programa TRIM
dela človeka zdravega, vedre-
ga in sposobnega.
Opozarjamo vas, da v seda-
njem hitrem tempu življenja
pozabljate na športno rekre-
ativno dejavnost.Ker pa go-
tovo želite svoj prosti čas iz-
polniti z novim, bolj zanimi-
va in vašemu zdravju kori-
stno, se vključite v TRIM.
Menda vam pač ni vseeno,
kaj bo z vašim srcem, s plju-
či, postavo in počutjem? Go-
tovo bi bili radi postavni in
vitki, opažate pa morda, da
sta vam krilo in hlače vsak
dan tesnejša aH da postane-
te zasopli, že ko se po\-zpne-
te v drugo nadstropje . ..
Vrednost programov TRI-
MA pa niso samo zagotoviti
vedrega, zdravega in sposob
nega človeka, ki bo koristne-
je izpolnjeval svoj prosti čas.
Odnos družbe do telesne kul-
ture (ta njen največji pro-
blem) naj bi se spremenil s
to enostavno, privlačno in
vsakomur dostopno obliko!
C'e želimo, da bo telesna
kultura dobila čvrsto družbe-
no priznanje in podporo, mo-
ra postati TRIM stvar vsa-
kega občana. Dokler se bo
telesna kultura obravnavala
samo kot zadeva nekaterih
športnikov ne pa nas vseh,
tako dolgo bodo dani pogo
ji (objekti, kadri, finančna
sredstva) zaostajali za potre-
bami! Le z novimi oblikami
udejstvovanja bomo začeli
reševati probleme telesne
kulture. Ne pa z resolucija-
mi, priporočili in jadikova-
njem!
TRIM - ŠPORT ZA VSA-
KOGAR je konkretna oblika,
ki naj bi postopoma spreme-
nila pasivni odnos vseh obča-
nov v aktivno športno in re-
kreativno dejavnost.
T. GORŠIC
^^ ^ ^^ ^ ^^
REFERENDUMI USPELI POVSOD
Referendumi za nadaljeva-
nje oziroma uveljavitev sa-
moprispevka v žalski občini,
Šentjurju, Hrastniku in Ra-
dečah, v nedeljo, 19. decem-
bra, so uspeli. Pa ne samo,
da se je ogromna večina vo-
lilnih upravičencev odločila
za sodelovanje pri reševanju
skupnih problemov pa naj se
tičejo šolstva ali drugih na-
log. Rezultati odločitve m
število tistih, ki so glasovali
za samoprispevek, kažejo, da
so naši ljudje pripravljeni tu-
di z denarjem podpredi akci-
je, če so utemeljene m če za-
devajo v njihove življenjske
interese, šole, bazeni... so
prav gotovo na tem spisku.
In končno-nedeljski rezul-
tati so tudi posledica skrb-
nih priprav na referendum,
izredne politične razgibano-
sti, ki je zajela vsa območja.
V žalski občini so se odlo-
čali za podaljšanje samopri-
spevka v 1973. in 1974. letu
za gradnjo in obnovo šol.
Referenduma se je udeležilo
91 odstotkov upravičencev, za
samoprispevek pa je glasova-
lo 84.3 odstotka volivcev.
V	Šentjurju je glasovalo
92.7 odstotka volivcev, za sa-
moprispevek pa se je odloči-
lo 88.9 odstotka ljudi.
V	Hrastniku so zabeležili
83.3 odstotka volilno udelež-
bo, za samoprispevek pa se
je odločilo 64.4 odstotka vpi-
sanih volivcev.
Referendum v Radečah je
zajel 92 odstotkov volivcev,
za samoprispevek pa je gla-
sovalo 80.4 odstotka upravi-
čencev.
Referendum je torej uspel
povsod! Ljudje so se odločili
za samoprispevek, čestitamo.
Tudi v imenu otrok, ki bodo
tako dobili boljše po.^oje za
izobraževanje, vzgojo pa tudi
za rekreacijo.
MB

Občani krajevnih skupnosti
vzdolž kozjanske ceste so se
na svojem sestanku nedolgo
tega odločili, da sprožijo soli-
darnostno akcijo za moderni-
zacijo cestnega odseka Sliv-
nica—Prevor je—Kozje. O se-
stanku smo že poročali, sedaj
pa smo izvedeli, da so mate-
riale, zbrane na sestanku,
kjer so zahte'vali, da se čim-
prej nekaj naredi ¿a cesto,
ki je preobremenjena in vozi-
šče uničeno, poslali skupšči-
ni socialistične republike Slo-
venije, cestnemu podjetju in
skladu za ceste pri občinskih
skupščinah Šmarje pri Jelšah
in Šentjur. Pripravljajo tudi
akcijo, s katero bodo zbrali
podpise vseh delavcev, ki se
dan za dnem vozijo v bližnje
industrijske centre, kamor
prihajajo zaradi aemogoče
ceste zelo utrujeni. Delavci
bodo prispevali po svoji mo-
či v sklad, ki so ga pravkar
ustanovili pri Krajevni skup-
nosti Prevorje, organizatorji
solidarnostne akcije pa upa-
jo, da se bo odzvala širša
slovenska javnost in pomaga-
la Kozjanskemu, predvsem
podjetja in ustanove.
številka žiro računa, ki ga
je odprla Krajevna skupnost
Prevorje je
507-3-292
pri SDK Celje. Vsa sredstva,
zbrana na žiro računu, bodo
porabljena izključno za mo-
dernizacijo ceste.
-mis-
SEJA SVETA
ZA TELESNO
KULTURO
v petek, 24. decembra 1971
bo 16. seja Sveta za telesno
kulturo skupščine občine Ce-
lje. Razpravljali bodo o pred-
logu srednjeročnega progra-
ma razvoja telesne kulture za
obdobje 1972—75. Razprava
bo stekla tudi o stanju, vzdr-
ževanju in uporabi objektov
za telesno kulturo.
:	VREME	I
I V prihodnjem tednu :
I se nam obeta spremen- •
: Ijivo do pretežno oblač- ■
: no vreme. Ob koncu te- ■
i dna pričakujemo manj- i
Î še padavine deloma kot !
Î dež, deloma kot sneg. :
: Nekoliko topleje bo. ;
VIKICA KORTNIK, obračunski tehnik na gradbišču »Na-me« v Velenju:
»Vprašujete me po novoletnih željah? Poleg tistih, običajnih, si želim, da
bi v okviru kolektiva splošnega gradbenega podjetja Vegrad v Velenju
vedno delala le v Velenju. Tu mi je lepo in v kolektivu se dobro počutim.«
(Foto: MB)
?	- ■ í J p; ..■ Л '
..'-J	.-j 'v;,
v torek je delavski svet razpravljal o predlogih ko-
misije za imenovanje novega direktorja in osvojil njen
konkretni predlog, da za novega direktorja imenuje
inženirja Mirana Mejaka, dolgoletnega direktorja pod-
jetja >.Eafta«, nekdanjega člana izvršnega sveta SR Slo-
venije in člana zveznega izvršnega sveta v prejšnji man-
datni dobi.
Ker smo bili o imenovanju obveščni tik pred izidom
lista, se omejujemo samo na to kratko sporočilo do-
godka, ki ni izredno pomemben le za kolektiv Aera,
marveč tudi za politični in gospodarski razvoj Celja ter
celotne regije.
J. Kr.
MLADINSKI
DOM BO!
Mladinski klub v Celju je
prejšnji teden slavil šesto
obletnico svojega obstoja. Ob
tej priliki je bil tudi njegov
šesti redni občni zbor, na
katerem so ocenili svoje delo
v preteklem letu, ki nikakor
ni bilo majhno, saj so dose-
gli celo vrsto priznanj, pa tu-
di delo znotraj kluba je bilo
več kot zadovoljivo, že dej-
stvo, da so bili na tekmova-
nju »Naš klub 1970« prvi in
da je na občnem zboru pred-
stavnik mladine iz Ljubljane
poudaril, da je po vsej ver-
jetnosti celjski mladinski
klub še vedno eden izmed
najbolj delavnih v Sloveniji,
nam mora povedati mnogo.
Na koncu samo še to: načrti
za Dom mladih v Celju so že
gotovi, za.gotovljena so tudi
sredstva in z gradnjo bodo
začeli naslednje leto.
Kaj več o mladinskem klu-
bu boste izvedeli v novoletni
številki našega lista, kjer bo-
mo poizkusili prikazati živ-
ljenje, kakršnega živijo člani
kluba.
-mis-
O SEJI PREDSEDSTVA
Prejšnji teden je ing. Andrej Marine spregovoril celj-
skemu razširjenemu aktivu o aktualnih političnih do-
godkih po 21. seji predsedstva. Po uvodnih misli.t je bi-
la široka razprava.
V petek je bila v Mozirju okrogla miza uredništva
Komunista. Tudi na njej je sodeloval ing. Andrej Ma-
rine, razpravljali pa niso le o soji predsedstva, temveč
tudi o drugih vprašanjih mozirske občine in njenega
razvoja.
Novolet7ia številka bo prav za vse bralce res prijetno presene-
čenje. v vsakem tedniku boste našli tudi koledar.
O vseh zanimivostih seveda še ne smerno spregovoriti. Povemo
pa lahko, da ho časnik spet zajetnejši — izšli bomo na osemindvaj-
setih straneh. Po novem letu pa iziđemo en dan kasneje, in sicer
v petek, a bomo precej »krajši« — na dvanajstih straneh.
V	prejšnji številki se nam je izmuznil TV program. Pa nismo
bili mi krivi. Televizijci so pozabili na nas. V prihodnji številki pa
menda ne bo več težav.
V	romanu smo danes vstavili rubriko POSLUŠATE JIH NAJRA-
JE. Ni šlo drugače, ker roman ponatiskujemo in bi morali v na-
sprotnem primeru odlomek močno krajšati. Saj ne bo zamere, ali ne?
Z nagradnim globusom končujemo. V novoletni številki pa bo-
ste lahko prebrali, kateri sestavki so vam bili v zadnjih štirih me-
secih najbolj všeč.
Ko v teh dneh praznujemo dan JLA, je prav, da se spomnimo
našega vojaka Toneta Vrabla in mu za praznik iskreno čestitamo.
VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
|piipi(9trji|:inesr
ZAPELJALA JE NA TRAVNIK
MARIJA JELEN iz Šmarja je vozila z osebnim avtX3-
mobilom iz Celja proti Šentjurju ter v Vrbnem zaradi
neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zapeljala na
levo preko bankme na travnik, kjer se je vozilo obr-
nilo na streho in nato nazaj na kolesa. Voznica je padla
iz avtomobila. Pri nesreči sta bila laže poškodovana
voznica in njen mož. škode na vozilu je za 10.000 din.
PREHITEVANJE V ŠTORAH
VLABIMIK PLAINKO, 22, iz Žegarja, je v Štorah
prenitevai Kolesarja bLAVKA FAK.rUHJA iz Primoža,
ne da bi prepričal, če je cesta pred njim prosta. Тако
je	pol iVAiNü ZaKOSKU, 30, iz Celja. Pri trče-
nju oseDruli avtomobilov sta bila hudo poškodovana
S'iiiJi-'KA kiAKOaEK IZ Celja in MIüAEL ÖALoBiK z
Dobja. škode na vozilih je za lü.OOO dmarjöv.
ZÂViRÂNJE NA POLEDENELI CESTI
Jri-iANC SKoiJiiiitisE, 28, iz Ceija, je vozu z osebnim
avtomooilom s Pianine proti šentjurjU, njemu nasproti
pa voz.nik tovornjajca J.VAN sOììIìnC, Зб, iz Bourišne
vuùd. пец sreuanjem sla ooa zavj¡raia. Zaradi poleae-
neie ceste je voziii zaneslo. V trčenju je bil težje po-
sui-jaowan vozniK bKOoeme. Škode na avtomobilih je za
16.Ü0Ü amarjev.
HEŠEC NI BIL PREVIDEN
DUŠAN KUd, ta, iz Ceija je v oiižnu Vranskega z
oseuzi-an avtùïnoûiioim aohiiei tri pesce, ki So vzpore-
ano houiii po levi scrani ceste. Nenaaoma se je iz sku-
piaiè iocil i^Ax-tJiiL. iVíAJ(Jxt;N, 26, z VranSi^ega. Avtomo-
biiist ga Je za.uei. Pesca so težje pos-Kodovanega pre-
peljali v celjsko bomisnico.
:	DEČEK UMRL
K-o je /ictjasoviuK pripeljal soiSKi avtoDus, so otroci
ucveuetna ivi^iJjJA ìnUvAìx in EDI KÜECA iz
Ziijciov^vii^iiu sca za avtoDusom stebla ргеко ceste, ko
Jo _juUijiiXie pripeijai z oseunim avtomomlom iVAN
šumAinDL ter 2aael dečka, ütrok je med prevozom v
ccxjùÂO bomismco zaradi nudih posxoab umrl.
PrttVEČ V LEVÜ
RADO GLUSiC, 2-1, IZ Preiske, je vozil z osebnim
avtoa^cüaiom iz veieiija proti Arji vasi m v Ornavi pre-
hiteval drugo voziio. Pn tem je zapeijai preveč na levo,
ìxj^i jti	pfcc^oa JbiiAiSivA PnviKJl, 19, iz Piresice.
Pecek je aooiì lažje postKoaoe.
ZANESLO GA JE
STJEPaN	ÓÒ, IZ	je vozil z oseb-
nim aviomoDiiOm proti i^etrovoam m na pjiedeneii oe-
Süi uùvzti рш1, K.O mu je pripeijai naspiuti z osebnim
avt0iii0ü.ii0m iivAiNü PJiPcii^Ü, 2/, iz Veienja. Džerekso-
vo vü'zuo je zane&io na levo. Pri čemem trčenju je bi-
la ïci-je posKoaovana IRENA PEKìs-U, 23, iz veienja.
üKoae na vozuih je za 20.000 dinarjev.
KOLESAR V JAREK
FRANC PECiiiCiMiii, 40, s Picsivca, se je peljal -tz
škai proti Velenju zvečer orez luči in s krmilom zadel
v oii^ivU ŠMON, IZ SKal, ki je hodila po cesti. Kolesar
je padel v jareuc, smonova pa po cesu. Dobila je pre-
tres-možganov in druge pos'Koaoe.
VOZNIK AVTOMOBILA V BOLNIŠNICI
jAI-iEZ ¿šTRAšEK, 28, iz Klanjca, je med vožnjo protd
Celju v Grobeinem z osebnim avtomobilom preiiiceval.
Pri tem ga je zaneslo v levo, ko je pripeljal nasproti
vozniK osebnega avtomobila inž. SREČKO CVAHIE, 62,
iz Ceija. V trčenju je b¿l Strašek hudo poškodovan in
je umri v celjski bohiišnKi. Inž. Cvahte je dobil lažje
poškodbe.
Karel Kovačič, 20, Vele-
nje, poškodoval si je levo ro-
ko; Jože Kamenšek, 27, Nez-
biše, poškodoval si je deani
komolec; Karel Toman, 18,
Lokovina, poškodoval si je
desno roko; Milan Nedič, 17,
Šmartno ob Pakii, poškodo-
val si je desno stran prsne-
ga koša; Dušan Rijavec, 18,
Celje, poškodoval si je prste
desne roke; Martin Slokan,
23, Ponikva, poškodoval si je
desno roko; Ferdo Reberšek,
38, Celje poškodoval si je
desno koleno; Jože Trobič,
19, Celje, poškodoval si je
levo podlebt; Milan Žigon,
19, Celje, poškodoval si je
levo zapet je; Vera Antolin,
45, Škofja vas, poškodovala
si je desno stopalo; Radoš Di-
mitrijevič, 24 ,Celje poško-
doval si je prste leve roke;
Mihael Laznik, 35, Strmec,
poškodoval si je levo stopalo;
Milan Leveč, 17, Celje poško-
doval si je desno stopalo;
Albin Nadlučnik, 40, Krnica,
poškodoval si je levo ključ-
nico; Boris Bajee, 21, Šo-
štanj, poškodoval si je prste
leve roke; Peter Bukvič, 22,
Celje, poškodova.1 si je levo
kračo; Marija Pevnik, 22,
Polzela, poškodovala si je pr-
ste leve roke; Anton Tkalec,
29, Škofja vas, poškodoval si
je desno koleno; Ferdo No-
vak, 16, Žalec, poškodoval si
je desno roko; Milan Am-
brož, 21, Celje poškodoval se
je po glavi; Mirko škorc, 23,
Celje, poškodoval si je de-
sno stopalo; Ana Kanjir, 20,
Prebold, poškodovala si je
prste leve roke; Jože Oblak,
28, Žalec, poškodoval si je pr-
ste leve roke; Anton Šti-
mulak, 26, Celje, poškodoval
si je desno stopalo; Stane
Hrovatič, 41, škofja vas, po-
škodoval si je levo zapetje;
Rado Malenšek, 16, Celje, po-
škodoval si je prste desne
roke; Stane Bračič, 31, Ve-
lenje, poškodoval si je levi
gleženj; Drago Koritnik, 23,
Laško, poškodoval si je levo
koleno; Jože Čmaj, 15, štore,
poškodoval si je prste leve
roke; Marija Lokovšek, 23,
Olešče, poškodovala se je
pa glavi; Alojz Korošec, 21,
Kasase, poškodoval si je pr-
ste desne noge; Anton Jakšič,
37, Mozirje, poškodoval si je
desno petnico; Anton Obrez,
37, Celje, poškodoval si je le-
vi gleženj; Jože Vengust, 22,
Vodruž, poškodoval se je po
glavi.
CEL.IE
Poročilo se je pet parov,
od teh:
Jožef Lampret, Stražica in
Danica Poznič, Vi-ansko ter
Mirko Volavšek in Slavica
Vetrih, oba iz Lesičnega.
ŽALEC
Danijel Sailer, 33, Založe in
Zdenka Povše, 20, Dobrič;
Marjan Goršek, 26, Žalec in
Ana Hrovat, 20, Gotovlje;
Bernard Arhar, 18 Jakob pri
Šentjurju in Olga Eberlinc,
20, Zahonce.
CELJE
30 dečkov in 29 deklic
ŠENTJUR PRI CELJU
2 deklici
CELJE
Mihael Rahtar, 84, Bovše;
Ignacij Kroflič, 67, Male Do-
le; Uršula Pekošak, 77, Hre-
nova; Alojzija Tajnšek, 91,
Celje; Marija Šparhakel, 70,
Celje; Marija Homšak, 64,
Ločica, Ana E rman, 68, Lo-
ka; Hren, 16 dni, 81. Konjice;
Ana Rihter, 6 mesecev, Ko-
mec; Leopold Kolšek, 68,
Kapla vas; Karol Koštomaj,
62, Ljubečna; Kazimir Lipov-
šek, 31, Celje; Ana Glavač,
71, Celje in Martin Vah, 69,
Buče.
ŠENTJUR PRI CELJU
Angela Balzinšek, 72, upo-
kojenka, Lokarje;Marija Ko-
larič, 82, kmetovalka, Sve-
tUka.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Franc Lah, 66, Vodenovo in
Neža Leber, 50, Zibilka.
ZALEG
Antonija Peško, roj Trdin,
74, upokojenka, Prekopa; Ma-
rija Ručgaj, 92, kmetovalka.
Cepi je; Angela Metličar, 71,
soc. podpiranka, Dobriša vas.
SLG
Do novoletnih praznikov je
na sporedu J. Žmavca otro-
ško delo DOMAČA NALOGA
NA POTEPU. Predstave so
zaključene in sicer:
Četrtek, 23. decembra ob 9.00
uri na osnovni šoli Ljuibeč-
na in Hudinja; ob 11.30 za
III. osnovno šolo Celje,
ob 16. uri pa za Splošno
bolnišnico Celje.
Petek, 24. decembra ob 8.30
za osnovno šolo Prebold, ob
11. uri za osnovno šolo
Slivnica, ob 16. uri pa za
Žično, UJV, Fotolik in os-
novno šolo Podčetrtek.
Sobota, 25, decembra ob 9.
uri za osnovne šole Vele-
nje; ob 11.30 za osnovno
šolo Rimske Toplice, od 15.
uri pa za Toper Celje.
Nedelja, 26, decembra ob 10.
uri za Metko Celje, ob 15.
uri pa za LIK Savinja Ce-
lje.
Ponedeljek, 27. decembra ob
10. uri za osnovni šoli Ko-
• sitnifvnica in tabor; ob 12.30
za osnovno šolo I. celjske
čete Celje, ob 16. uri pa za
Libelo Celje.
Torek, 28. decembra ob 10.
uri za osnoTOO šolo Šent-
jur; ob 12.30 za IV. osnov-
no šolo Celje, ob 16. uri pa
za Aero Celje.
Sreda, 29. decembra ob 9. uri
za osnovno šolo Petrovce;
ob 11.30 za IV. osnovno
šolo Celje, ob 16. uri pa
za EMO Celje.
KINO UNION:
23. decembra še francoski
barvni fihn KDO JE MO-
RILEC od 24. do 27. decem-
bra ameriški barvni film
AFERA THOMASA CROW-
NA od 28. do 30. decembra
škansiki barvni film ULICA
TUSET
KINO METROPOL:
do 28. decembra špansko-
ital. barvni film LEGIJA
PROKLETIH
od 29. decembra do 3. ja-
nuarja 1972 francoski bar-
vni film BLAŽEN MED
ŽENSKAMI
KINO DOM:
23. decembra še italijanski
barvni film GANGSTERJI
V MILANU
od 24. do 27. decembra
ameriški barvni film PLES
VAMPIRJEV ob 20. uri
od 28. decembra do 2. ja-
nuarja ameriški Darvm iilm
PEKLENSKI KOMANDO-
SI ob 20. uri
do 28. decembra ameriška
ravna rinsanka DAMA IN
POTEPUH ob 16. 18. uri.
KINO DOBRNA:
25. in 26. decembra ameri-
ški barvni film STREL Z
NEBOTIČNIKA.
PROSTE
KAPACITETE
Povsod na celjskem turi-
stičnem območju so še na
voljo prenočitvene kapacitete;
za novoletne pra:znike so za-
sedeni hotel Golte z depan-
dansami. Planinski dom v
Logarski dolini. Celjska ko-
ča, hotel Turist v Mozirju,
hotel Turist v Gornjem gra-
du, gostišče Planika na Ljub-
nem, gostilna Hočevar v Lu-
čah ob Savinji, sicer pa pov-
sod priporočajo rezervacije.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Planiske koče v Savinjskih
Alpah so saiprte. Redno ob-
ratujejo hotel z depandansa-
mi na Golteh, Planiski dom
v Logarski dolini, Mozirska
koča, Andrejev dom na Sle-
menu, dom na Resevni (sa-
mo ob nedeljah), dom na
Šmohorju, Celjska koča, dom
na Svetini, dom na Gori Olj-
ki.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 25. decembra do
12. ure je dežeurna lekarna
Center, Vodnikova 1, od so-
bote dalje pa Nova lekarna,
Tomšičev trg 11.
V petek, 24, decemora bo
skupna seja obeh .zborov ob-
činske skupščine Hrastnik.
Dnevni red vsebuje 11 točk.
Osrednja točka bo vsebovala
razpravo o analizi SDK-po-
družnice Trbovlje m poslov-
nih uspehih delovnih organi-
zacij občine Hrastnik za raz-
dobje januar-september • 1971.
STANOVANJSKO-KOMUNALNO IN
GRADBENO PODJETJE LAŠKO
razpisuje
zasedbo naslednjih prostih delovnih mest:
1.	TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
2.	DELOVODJE
3.	PLESKARJA
Posvoji: pod 1. gradbeni inženir z višjo šolo ali grad-
beni tehnik za visoke gradnje s strokovnim izpitom
in 5-letno operativno prakso.
pod 2. končana delovodska šola gradbene smeri z
nekaj leti prakse.
pod 3. kvalificiran pleskar z nelcaj leti prakse.
Poskusno delo 3 mesece.
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanja ni na razpolago.
Ismene vloge s prepisi dckvmientov, kratkim živ-
ljenjepisom in podatki o dosedanjem delu ter zapo-
slitvah je predložiti podjetju v roku 8 dni od dneva
razpisa.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
Komentar
POVEZOVA-
NJE V REGIJI
Vse občinake skupščine
celjskega območja (Žalec,
Celje, Mozirje^ Velenje, Šent-
jur, Šmarje pri Jelšah, La-
ško in Slovenske Konjice) so
pred nedavnim sprejele sklep
o ustanovitvi sveta osmih ob-
čin. To je nosilca načrtnega
in stalnega povezovanja in
sodelovanja med občinami v
celotni regiji, še bolje — po-
budnika novih oblik dogovar-
janja in sporazumemnja zno-
traj regije in nastopanja v
slovenskem prostoru.
Predobro vemo, da je takš-
nega medobčinskega dogovar-
janja in sodelovanja manjka-
lo. Zaradi več vzrokov. Mor-
da bodo sedanji in jutrišnji
dogovori lažji Tudi zato, ker
ni več razločkov v mnenjih o
tem, kdo je lahko pobudnik,
nosilec ali center povezova-
nja. Mita o enem centru ni
več. Resničnost nas prepriču-
je, da mora biti na ¿primer
nosilec gospodarskega pove-
zovanja tisti, ki ima možno-
sti, ki ima kapital, ki ima
kadre, ki ima jasne perspek-
tive razvoja. Dolgoročne na-
črte. Izpostavljeni prostor v
medobčinskem dogovarjanju
pa mora dobiti prav gospo-
darsko. poslovno-tehnično
sodelovanje. Tudi -ntegr aci-
je, Možnosti na področju tr-
govine. lesne industrije, gra-
fične in kfmične industrije
in drugje obstajajo. Samo
poskusov za take odločitve je
premalo.
Seveda ¡xi se tudi problemi
oskrbe z vodo, vprašanje
srednjega in višjega šolstva,
razširjanje cestnega >mrežja,
razvoja nerazvitih, informi-
ranje pa druga uvrščajo med
tiste interesne točke, ki jih
člani sveta osmih občin ne
bodo smeli spregledati. De-
lovni program izraža bistvene,
življenjske naloge območja,
zato zahteva odgovorno in
postojmo uresničevanje.
Spodbudno je. m tudi ra-
zumljivo. da svet osmih ob-
čin ne omejuje sodelovanja
in povezovanja med posamez-
nimi občinami, če se bodo
Velenje in Mozirje ali pa Ce-
lje in Šentjur in še nekatere
druge občine bolj povezovale,
mora biti v teh korakih za-
obsežen obojestranski interes.
Interes, ki partnerja spodbu-
ja. In tudi interes, ki upo-
^teim politiko in prizadevanja
sveta, politiko in prizadeva-
nja območja.
Čeprav so znana m upravi-
čena razmišljanja o nejasnih
ali dvoumnih oznakah seda-
nje, takoimenovane celjske
regije, pa je res tudi nekaj
drugega, Cieografske razlike
nadomešča prelivanje prebi-
Шstva, trdne prometne, go-
spodarske in kulturne vezi,
ki vendarle združujejo intere-
se ekonomsko in številčno
močnega območja. To ob-
območje je štelo lani 219.S54
prebivalcev ali 12,75 odstotka
hotnega slovenskega prebi-
mstva.
Tudi ta podatek bo upošte-
van, kadar bo govor o stali-
^^ih in predlogih sveta osmih
^bčin v slovenskem družbe-
nem prostoru
In še nekaj -■ novorojeni
^vet osmih občin mora izrazi-
Ч odgovorno in strpno razu-
'nievanje ter zaupanje znotraj
legije. Obenem pa mora,
^^asti na gospodarskem pod-
ročju. z delovnimi in pro-
gramskimi izhodišči odpreti
^udi jx)t! navzven — na širše
^^ovensko in jugoslovansko
Območje, ^a še da'i"
J. VOLFAND
KAJ MORAMO STORITI?
Morda bi bilo boljše vprašanje — kaj smo storili doslej? Kakšne
uspehe smo na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva že do-
segli in kaj bo potrebno še storiti v prihodnjih petih letih. In — ali celjska
občina zmore? In če ne zmore, kako potlej zagotoviti najmlajšim prijetnej-
še, boljše možnosti varstva, vzgoje in učenja.
Najboljši odgovor so preteklo nedeljo že dali občani v Žalcu, Šent-
jurju, Hrastniku in Radečah.
Sicer pa poglejnio. V celj-
ski občini je bilo pred osmi-
mi leti zajetih v vzgojnovar-
stvenih ust-anovah le 580
predšolskih in šolskih otrok.
Lani pa je bilo deležnih var-
stva že 1176 predšolskih otrok
ali 29 odstotkov vseh otrok,
ki šele čakajo na prvi korak
v šolo. V oddelkih ^xvdaljsa-
nega bivanja učencev osnov-
nih šol je stanje slabše. V
pionirskem domu in v osnov-
nih šolah je zajetih 679 učen-
cev ali 9,5 odstotka vseh
učencev. Malo. Zelo malo.
Se zlasti, če upoštevamo vse
težave, s katerimi se šolski
otrok v šoli spopade, doma
pa mu starši ne zmorejo ve-
dno FK>magati.
Seveda je treba omeniti, da
je lani začela z delom vzgoj-
na posvetovalnica za r^redšol-
ske otroke, zgrajen je bil
vzgojno varstveni zavod na
Dolgem polju in pionirski
dom Cvetke Jerinove. Mnogo
premalo glede na željo, da bi
naj do leta 1976 zajeli v vzgoj-
novarstvene ustanove 45 od-
stotkov predšolskih otrok.
Kje dobiti sredstva za šti-
ri nove vzgojno varstvene
ustanove na Hudinji, Otoku,
v štorah in na Ostrožnvim? Za
580 novih mest za predšolske
otroke. A ne le to — vzgoj-
novarstvene ustanove bi omo-
gočile tudi FKKialjšano biva-
nje, interesne dejavnosti,
možnosti telesno-kulturne de-
javnosti in še marsikaj dru-
gega.
Izredno težko pa .le tudi
stanje na področju osnovnega
šolstva, štorska in franko-
lovska osnovna šola sta zad.
nji, ki Sla bili zgrajeni oziro-
ma obnovljeni in v celoti raz-
širjeni. Resda je v gradnji
nova posebna osnovna šola.
Toda zahteve po novi osnovni
šoli so stare že več let. Od-
govor je vedno enak — sred-
stev ni. potrebe pa so vsako
leto večje.
ce pa upoštevamo, da se
bo verjetno začela leta 1975
enoletna mal^ šola (v resnici
torej devetletna osnovna šo
la) potem lahko šele zazna-
mo, pred kakšnimi težavami
se bo znašlo osnovno šol-
stvo. Otroci bodo morali ho-
diti v šolo v treh izmenah.
Ali drugače — šolarji bi mo-
rali v šolo že ob Ö. uri, do-
mov pa bi se vračali ob 21.
uri.
Ah lahko starši to dovoli
mo?
Rešitev je le v tem, da do-
bi Celje novo osnovno šolo
na Otoku za 720 učencev, da
se dozidata osnovna šola v
Vojniku in polulah in da se
zgradi še ena nova osnovna
šola na Lavi. To je pravza
prav tudi program vlaganj na
področju osnovnega - šolstva.
Program bi lahko realizirali
le s pomočjo samoprispevka.
V teh načrtih je predvidena
še izgradnja telovadnice pri
osnovni šoli Dobrna.
Ce bi torej referendum
uspel, bi imeli v celjski ob-
čini leta 1976 1,5 izmenski po-
uk, v razredu pa bi se učilo
poprečno 26 učencev.
In sedaj glavno vprašanje
Koliko bi vse to stalo, koli-
ko bi stal program izgradnje
objektov na področja otro-
škega varstva in osnovnega
šolstva? Za vse potrebe bi
morali v občini zbrati štiri
stare milijarde in 415 starih
milijonov. Od proračunsltih
sredstev občine bi v petih le-
tih ne zmogli zgraditi niti ene
osnovne šole. Kaj šele
ostalo?
Če pa bi se občani odločili
za samoprispevek, bi samo
od samoprispevka zbrali 3
stare milijarde in 200 milijo-
nov (starih). Skupnost otro-
škega varstva bi prispevala
še 917 starih milijonov, pro-
račun pa bi dal še 3(X3 mili.
jone. Sredstva, ki bi jih pri-
spevala občinska skupsčina,
pa bi bila dejansko večja,
kajti občina bo tudi plačala
prispevek za zemljišče in ko-
munalno ureditev.
Program gradenj na p>od-
ročju otroškega varstva ш
osrvovnega šolstva bo torej
uresničen s pomočjo obča-
nov, skupnosti otroškega
varstva in občine. Seveda —
če se bodo občani na refe-
rendumu odločili ZA samo-
prispevek.
Predlog izgradenj pa je ne-
dvomno tak, da spodbuja
vsakega občana, ki mu ni
vseeno, v kakšnih pogojih
rastejo in se učijo ntói naj-
mlajši.
DANES: AERO IN CETIS
Javne razprave v obeh kolektivih, Aeru in Cetisu,
ki so sledil« odločitvi delavskih svetov o razpisu re-
ferenduma za združitev, »o končane. Tako na zboru
kolektiva v Cetisu kot na sestankih obratov in politič-
nih organizacij v Aeru so temeljito proučevali elaborat
posebne komisije, ki je skoraj dve leti proučevala mož.
nost in prednosti za integracijo obeh kolektivov. Raz-
prave so bile živahne in zeio konkretne v Cetisu in
list-h obratih Aera, kjer se bo združitev na,jhitre.ie in
najbolj konkretno odražala tudi v organizaciji dela, v
delovnem procesu samem.
Referendum v obeh kolektivih bo jutri. Rezultate
glasovanja z velikim interesom pričaku.je vsa cel,¡ska
javnost, saj gre za eno najbolj pomembnih inte.çracij v
celjski občini. Ne samo zato, ker pred našimi očmi na-
staja nov, skoraj tisoččlanski kolektiv, kolektiv, ki
kljub temu, da zaposluje komaj pet odstotkov vseh v
občini zaposlenih, ustvar.ja okoli 20 odstotkov narodne-
ga dohodka v občini. Združitev Aera in Cetisa odpira
Iierspektive za nadaljnje integracijske procese na pod-
ročju kemi.jc, grafike in sorodnih panog, je pa hkrati
spodbuda in vzor za inte^raci,je v drugili pano.q^ah celj-
skega gospodarstva.
Jutrišnja odločitev pa pomeni še več. Pomeni pre-
sežno stanovsko miselnost v preteklosti tako avtoht<»-
ne veje, kot je grafika, pomeni pa tudi negacijo »pre-
rokb« o težavah, v katere naj bi zašel kolektiv Aera po
odločnih samoupravnih posegih med nedavnimi dogod-
ki.
Zato uid jutrišnjega referenduma v Aero in C'.et s ne
zadeva zgolj interesa obeh kolektivov, marveč vso celj-
sko družl)eno skupnost.
Tistega dne je Tonček Vid-
mar spal na štali in ko so
prišli ponj, je vrgel dve bom-
bi, pograbil puškomitraljez
in sJcočil na tla, pri tem pa
je skoraj podrl domače sira
nišče. Izdal ga je »prijatelju-
poznejši belogardist. Tonček
se je takoj potem dogodku
priključil jmrtizanom na Lju
bljanskem vrhu.
Začeli so prihajati n-ovi
borci, ki so ušli s pomočjo
KP in OF iz šemp3terske
kasarne. Kmalu je v njihovo
taborišče prišel Mirko Bračič,
za njim Pa še nekaj prosto-
voljcev iz Logatca in Cerkni-
ce. Vseh skupaj jih je bilo
že dvaindvajset. Izmlüi so
komandirja čete, ki se je
imenovala Borovniška. Tako
je želel Glavni štab partiza
nskih odredov. »Začeli smo
z akcijami«, je pripovedoval
Luka, in napadali italijanska
skladišča orožja. Postal sem
vodnik voda, v aprilu 1942
pa že loomandir 3. čete, ker
se je med tem časom že izo-
blikoval bataljon Ljube Šer-
cerja. 27. aprila 1942 so me
imenovali za komandanta pr-
vega bataljona notranjskega
odreda Ljube Šarcerja.
Ko je bila v oktobru 1942
na Mokrcu ustanovljena šer-
cerjeva brigada, sem postal
komandant prvega bataljona,
v naslednjem letu pa že na-
mestnik komandanta briga-
de.«
Septembra 1943 je Italija
kapitulirala in Luka je bil
operativni oficir v XIV. di-
viziji. Po napadu na celo
wsto postojank, med njimi
na Grahovo, Velike Lašče in
Kočevje, kjer je padel ko-
mandant XIV. divizije Mir-
ko Bračič, je bil sa koman-
danta divizije imenovan Kla-
njšek Jože-Vasja, Luka pa za
njegovega namestnika. Ta-
koj po napadu na Kočevje,
kjer je čisto nepričakovano
padel narodni heroj Mirko
Bračič, po katerem se je
pozneje imenovala tudi slo-
venska, trinajsta brigada,
vkljiičena v štirinajsto divi-
zijo, je le ta dobila povelje,
da se mora prebiti na šta-
jersko, ki je takrat močno
trpela pod nemškim škor-
njem. Pokazati je bilo treba,
kaj pomelli partizanska voj-
ska, vliti Nemcem strah v
kosti. Povelje o pohodu je
dal Glavni [štab NOV in POS.
Z Lukom sva prelistavala
album, ki ga je dobii kot po-
ročno darilo svojih borcev.
РотШ se je s partizanko
Olgo natanko 16. decembra,
kot posvetilo pa so mu bor-
ci napisali:
»Vsi borci XIV. divizije
NOV in POS se bodo vedno s
ponosom spominjali tebe, to-
variš major Luka, ki si bil
kot namestnik komandanta
med prvimi borci v času
najtežjih preizkušenj XIV.
divizije, ki st s pravljično
hrabrostjo sodeloval v vod-
stvu dvizije na nezadržnem
pohodu na zasužnjeno šta-
jersko, ki si po razbiti tri-
tedenski švabski ofenzivi sam
ves zčrpan znova zbral divi-
zijo in ki moreš z zadošče-
njem zreti na to junaško voj-
sko, ki tako neusmiljeno bije
po okupatorju na štajerski.«
štajerski borci.
Divizija je krenila na svojo
dolgo pot proti štajerski in
ni vedela, kaj jo čaka. Vse
grozote pohoda pa tudi zma-
goslavje, vse to hrani Lukov
album.
V noči od 8. na 9. februar
je divizija prestopila mejno
reko Sotlo.
MILENKO STRAŠEK
(nadaljevanje sledi)
Lukov spomln.ski album, ki so mu ga poklonili njegovi borci. Zraven posvetila njegov«
sUka, povsneta na pohodu štirin.ijste divizije. Narodni heroj Ton« ViUmar-Luka lin» пл jlsirl
kaj;M) uckega vcrmaim^ ustrcljenej;« na ¡Štajerskem.
O SAMOPRISPEVKU
V dvorani Pionirskega doma Cvetke Jerinove v Celju so
Se v ponedeljek zbrali člani Temeljne skupnosti otroškega var-
stva na četrto redno sejo. Delovni program je bil zelo bogat,
saj so podajali obračune svojega dela in programe za nadalj-
nje delo — od leta 1971 do 1975. Razpravljali so tudi o ]>ri
praoah na referendum o samoprispevku za področje osnov
nega solstva in otroškega varstva.
Pred tem, ko je tovarisica Vučajnkova podala poročilo,
pa so s kratkim mstopom presenetile pionirke prve osnov-
ne šole m Pionirskega doma. Izvajale so baletne točke, pe-
le, recitirale in zaplesale. Po poročilu tovarišice Vučajniko-
ve se je ravila razprava, v kateri so prišle na dan pripom-
be, ki so jih delovne organizacije poslale na predlog pro-
grama otroškega varstva do leta 1975. Svoje pripombe j«
poslalo več šol in varstvenih ustanov, vsi pa so izhajali sa-
mo iz lastnih potreb. Ta stališča ho Temeljna skupnost ol
roškega varstva upoštevala ter jih vključila v svoj program.
Vsi delegati skupščine niso mogli luxjti dovolj pohvalnih be-
sedi ¿a načrtovalce programa — Izvršni odbor temeljne is-
obroievalne skupnosti Zlasti predsednici Slan^H Vučajnitovi
je bilo izrečenih veliko priznanj.
Гredstavmk skupščine občine Celje Mitja Pipan je pro-
gram v celoti podprl, v nadaljevanju pa je razlogi akcijo sa-
moprispevka. ki naj bi odločalo o nadaljnjem razmju otro-
ške, na varstva. Pri tem ne bo majhne vloge igrala tudi Te-
nieljna skupnost otroškega varsim.
Z S
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVOD-
STVA — PODRUŽNICA CELJE
razpisuje
tale prosta delovna mesta:
—	dve mesti INŠPEKTORJA
(za sedež Podružnice Celje)
—	dve mesti KONTROLARJA
(za ekspoziture Žalec in Mozirje)
—	dve mesti DAKTILOGRAFA
(za sedež Podružnice Celje).
Za delovno mesto in,špektorja je potrebna копсагш
ekonomska ali pravna fakulteta, za kontrolorja viš-
ja šolska i.zobni?iba ekonomske ali pravne smeri,
za daktilografa pa končana ekonomska srednja
šola, srednja administrativna šola ali gimnazija.
Pred nastopom dela bodo kandidati za delovno
mesto daktilografa morali opraviti tudi preizk/is
znanja strojepis.ja.
Ponudbe v rokopisu, življenjepis, aaključno spriče-
valo srednje šole oziroma diplomo o končani viáji
šoli ali fakulteti, pošljite naslovu do 5. 1. 1972.
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
Iz razprav o socialnem
zavarovanju
liEROŽNATE
PERSPEKTIVE
DANES OBJAVLJAMO RAZPRAVO
DR. IVANA MOSERJA IZ ŠENTJURJA
Neodpustljiva krivica je
bila narejena zaostalemu
šentjurskemu območju, ko
mu je bil dan naslov »obči-
na« in so mu bile dane pra-
vice in dolžnosti, da se pre-
življa samo. Posledica te
grobe kršitve nacionalne so-
lidarnosti so po petnajstih
letih životarjenja tele:
—	Na 17.000 vseh prebi-
valcev je občinskih revežev
več kot 500, socialno oodpo-
ro v poprečnem znesku
135.00 din mesečno pa pre-
jema le 250 občanov. Več
denarja za te namene ni.
—	V edinem otroškem vrt-
cu v občini je oskrbljenih
64 otrok.
—	V vsej občini je izmed
dvanajstih šol samo ena, ki
ustreza zahtevam sodobnega
pouka.
—	Cestno omrežje je
takšno, kot je bilo pred 50
leti, le da je bilo takrat red-
no oskrbovano, danes pa v
takšni meri, kot znaša osta-
nek denarja pri celjskem
podjetju; le 4 odstotke cest
II. in III. reda je v občini
asfaltiranih.
—	V občini je 49 xistotkov
kmetov, od katerih nima ni-
ti eden nad 1.000,000 starih
dinarjev katastrskega dohod-
ka. Zato pa imajo ti kmetje
samo 1 ha obdelovalnih po-
vršin na enega člana druži-
ne.
—	Kroničnih alkoholikov
imamo več kot znaša repub-
Uaco poprečje. Ocenjeno je,
da v naši občini 3.500 obča-
nov posredno trpi zaradi al-
koholizma.
—	V vsej občini je 60 te-
lefonov, od tega 40 avtomati-
čnih.
O pospeševanju razvoja
manj razvitih območij je
bilo izrečeno že veliko be-
sed, dano je bilo mnogo ob-
ljub, storjenega pa bore ma-
lo. 2al je danes vse več lju-
di iz razvitejših komun, ki
so prepričani, da problema
manj razvitih ni in da se
dajo pomiriti duhovi s sim-
boličnimi darili. Menimo, da
je takšna miselnost nedopu-
stna in škodljiva ter da mo-
ramo vrednotiti težave, ki jih
imajo manj razvita območja,
resno in z vso odgovorno-
stjo.
Zakaj tako?
Osnovni zakon ekonomike
trdi, da revež sam ne more
pretrgati začaranega sroga
revščine brez tuje jomoči
V prispodobi bi to izgleda
lo takole: kmet, ki :ma sa-
mo 1 ha zemlje, zmore Kljub
pridnosti rediti na njej le
eno kravo in enega prašiča
To mu zadošča za golo živ-
ljenje. Ce pa dobi Kot po
moč zraven še 1 ha zemlje,
bo lahko redil dvoje icrav
postal bo proizvajalec, pretr-
gal bo začarani krog revšči-
ne. Potemtakem dajanje po-
moči ni zgolj gola pomoč,
temveč je to dobro naložen
denar, ki se bo čez teta bo-
gato obrestoval Studija v na-
ši občini je pokazala, da bo
v letu 1980 poraslo število
socialnih podpirancev vsaj
za 1.000. Takrat bodo ram-
reč tisti kmetje, ki že danes
tolčejo revščino, ostali zara-
di starosti nesposobni za
delo.
Enakovreden, po mojem
prepričanju pa celo hujši
problem je poleg .Tiaterialne
revščine-miselna zaostalost.
Pred letom dni sem obi-
skal bolnega kmeta. Med
drugim sem ga povprašal,
kakšno pot je namenil svo-
jima 11 in 13 let starima
sinovoma. Dobesedno mi je
odgovoril: »Njima ne bo si-
le. Lahko bosta ostala doma
na kmetiji«. Na vprašanje,
koliko ima obdelovalne zem-
lje, mi je dejal: »3 ha«.
Komentar tu ni potreben.
2e zaradi naštetih drobcev
iz mozaika težav manj raz-
vite občine predlagam, da
bomo uvrstili med .laše skle
pa nalogi, da se preuči
kakšna je vloga in bodočnost
nerazvite občine oredvsem
glede njenega finančnega in
gospodarskega obstoja in da
se vgrade v naš sistem ele-
menti, ki bodo zagotavljali
na nacionalnem nivoju soli-
darnost za zdravje, socialno
varstvo, vzgojo in izobraže-
vanje.
HUDINJSKI PIONIRJI
V ĆUPRIJI
Med srbskim mestom ćuprija
In Celjem obstaja äSe dolgoletno
prijateljstvo, ki sega v vojna leta,
ko je bilo mnogo naàih ljudi iz-
seijenih y Ćuprijo. Na osnovi tega
prijateljstva se je т preteklih le-
tih spleUo Cudd tesnejSe sodelova-
nje med učenci in kolektivMti
osnovne šole Dura JakSić ter ko-
lektivom osnovne šole Pranje
Vnmča iz Celja. V prejSr^jem me-
secu je Sola Dura Jakliča v Ću-
priji proslavljala svoj praznik Dan
šole in na povabilo vodstvo Sole
ter pionirskega odreda se Je te
slovesnosti udeležilo tudi 11 pio-
rúrjev celjske šole FYaivJa Vnm-
ča tar dva učitelja. Na poti smo
si ogledala Beograd In ko smo
prispeli v Ćuprijo, so nas pionir-
ji že čakali ne postaji. Zvečer
smo prisostvovali svečani akade-
miji, po prireditvi pa Je bilo to-
variiko srečanje v novi SolsW je-
éilndoi, ki so jo nedavno otvorili
Naslec^i dan so podelili nagrade
najboljšim pionirjem po posamez-
nih raiza-edih, popoldne pa smo se
odpoljali na ogled samostana Ra-
vanica. Zvečer so nam gostitelji
pripravljali ples, ki ga pa potem
ni bilo. Preprečil ga je pc^wldan-
ski nesrečni dogodek, ki je pre-
tresel vse prebivalce In goste. Ko
30 se vračali pionirji iz športnih
tekmovanj po visečem mostu v
mesto, se je nosilna vrv utrgala
in okoli 60 pionirjev je padlo v
reko Ravanico. Zaradi hitre inter-
vencije hujSih poSkodb ni bilo,
preprečilo pa nam je večerno ra-
janje.
S takimi obiski se krepi prija-
teljstvo med nadlmi narodi, sato
bomo s pionirji ia Sote E)ura Jak-
Siča i* Ćuprije Se radrtevali pri-
jateljske stike.
Iven Toroefič
Osnovna Sola Ргадјв
Vnmča. Hudin.ln
CELJE, KRAJ SREDNJEŠOLCEV, POSTAJA ŠTUDENTSKO MESTO
BODOČI UČITELJI O ŠTUDIJU NA CELJSKI PEDAGOŠKI AKADEMIJI
Ni še dolgo tega, kar je tu-
di Celje postalo študentsko
mesto, čeprav to, resnici na
ljubo, m tako opazno kot
drugod Morda zato, ker jih
je premalo na dveh šolah —
Pedagoški akademiji m Višji
ekonomsko komercialni šoli.
Veliko let je preteklo od pri-
četka pogovorov, da bi tudi
Celje dobilo višjo šolo m to
leto se je želja mnogih mladi
srednješolcev, ki bi inorali v
Ljubljano ali Maribor, ures-
ničila, Čeprav potekajo pre-
davanja na obeh višjih šolah
normalno, je vendar še vse
novo in bo prešlo na nek
ustaljen tir šele -^ez leto ali
dve, ko bodo vsi ¡meh —
študentje in predavatelji —
izkušnje o študiju v Celju. Ne-
kaj razlike je le.
Pedagoška akademija v Ce-
lju sestoji IZ enega oddelka
mariborske akademije, v ka-
terem je 24 študentov ah bo-
lje 20 študentk in štirje štu-
denti. To so tisti, ki so se
po končani pedagoški gimna-
ziji odločili za študij v sku-
pini razredni pouk. Prvotna
zahteva mariborske akademi-
je, da je potrebnih za disloci-
ran oddelek najmanj trideset
študentov, ni obveljala, ker
se je prijavilo premalo štu-
dentov. Prav tu pa je nevar-
nost, da ne bi mogli liončati
študija v Celju. Namreč —
ZGODA NA
ŽELEZNIŠKI
POŠTAH
Precej časa se že v Šmarju
pri Jelšah odvija zelo neljuba
zadeva, v kateri sodelujejo
šef postaje Stanko Emeršič,
lastnik bifeja Zidanšek, del-
no pa tudi prebivalci kraja
samega.
Predvsem gre za to, da po-
staja, po izjavah prebivalcev
Šmarja, ni ogrevana, čeprav
šef postaje trdi ravno na-
sprotno. Čakalnica na postaji
je odprta samo do sedme ure
in dvajset minut zvečer, po-
tem jo zaklenejo, potnikom
preostane edino to, da gredo
v bife, ki je zopet sporno ja-
bolko. Biie nä postaji zapro
ob pol desetih, ko pripelje iz
Celja motorni vlak za Ku-
mrovec. Pozneje pride še en
vlak, takrat pa je bife že za-
prt in potniki morajo čakati
zunaj, pa naj bo vreme ka-
kršnokoli. šef postaje Emer-
šič utemeljuje svoje ravnanje
o prepovedi daljšega delovne,
ga časa bifeja s tem, da so v
bifeju mnogi prepiri, pa ne-
mir, ki ga še povečuje glas-
beni avtomat in neredi na po
staji. Opozarja tudi na pre-
tepe in pripominja, da zara-
di vsega tega ne more spati.
Da je čakalnica tako zgodaj
zaprta, meni, da je popolno-
ma pravilno. Pravi, da so se
v njej menda dogajale čudne
stvari — predvsem ljubezen-
ske narave rn pa nadlegova-
nje gostov.
Mnogi v Šmarju menijo, da
ni vse tako črno. Potniki po-
šiljajo pritožbe, vmes i>a so
baje čisto osebni spori, ki
pa, kot je to v navadi, priza-
denejo ostale ljudi, ki s tem
nimajo ničesar opraviti.
Najbrž bo treba najti pa-
metno in za vse zadovoljivo
rešitev z veliko mero strpno-
sti. Bo pač treba narediti mir
v poznih nočnih urah, da bo-
do p>otnlki imeli svoj topli
kotiček in bo šef postaje lah-
ko spal.
■<Ш£-
če bo osip po prvem letu šo-
lanja teh »prvih celjskih štu-
dentov« prevelik, bo nastalo
vprašanje smotrnosti organi
ziranja pouka v Celju. Za pe
dagoško akademijo je najbolj
značilna še izredno resna po-
vezanost sedanjih študentov
s pedagoško gimnazijo, kate-
re dijaki so bili še pred me
seci. Prav zato celjski štu-
dentje pravzaprav ne živijo
povsem študentovskega živ
ljenja, temveč so še vedno
bolj ali manj izredno kom
Henrik Kranjc
paktna razredna sKupnost.
To ima lahko pozitivne m ne-
gativne posledice Pozitivne
zato, ker so trdneje povezani
med seboj, tako pri predava
njih, študiju in pripravi iz-
pitov, negativno pa je lahko
to, da se bodo preveč držali
še srednješolskih metod, saj
mora biti študent mnogo sa-
mostojnejši in bolj razmiš-
Ijujoč, kot srednješolec. In
kaj pravijo študenti ter pre
davatelj?
»Ce ne bi bilo akademije v
Celju, bi vsekakor šel v Ma-
ribor. Da pa je šola v Celju,
je zame velika ugodnost, saj
doma nismo finančno najbolj
močni,« je dejal Henrik
Kranjc iz Gotovelj. »Za
nas nd tolikšne spremem
be ambienta kot za druge štu
dent€, saj smo štiri leta ho-
dih v isto zgradbo predava
telji prihajajo iz Maribora in
menim, da imamo v redu od
nose z njimi. Se vedno pa se
vključujemo v delo pedago-
ške gimnazije in пјеш pro-
fesorji nam izdatno pomaga
]o, kadar pomoč potrebuje
mo Uporabljamo tudi njiho
vo knjižnico, om pa ?krbe za
to, da bi nakupili čimveč
prepotrebnih pedagoških uč-
benikov.«
Tako se študenti /ključuje
JO v razne interesne aktivno
sti gimnazije, vsi pa sodelu
jejo v Leninski katedri, v ла-
ten poslušajo predavanja
predavateljev iz Celja m
Ljubljane
»Najprej sem nameravala
studirati predmetno skupino
in sicer zemljepis rer zgodo-
vino Vendar sem zaradi iste
ga problema kot Henrik vese-
la, da je šola v Celju,« je
dejala Vikica Skoberne iz Do
orne »Stanujem pri reti in
imam tako mnogo manjše
stroške, kot bi jih imela, če
bi morala v Maribor, ¿ato mi
štipendija 450 dinarjev me-
sečno lahko zadošča. Akade
mi j a v Celju je izredna ugod
nost za vse, ki se po ^mna
ziji odločijo za razredni po-
uk.«
Vikica Skoberne
2e sedaj imajo J8-umi te-
den, čeprav dveh predmetov
še ni. Kako bo na izpitih,
lahko samo predvidevajo,
upajo pa ha vse najboljše.
Nekateri so tudi mnenja, da
bo prav zaradi izredne pove-
zanosti v razredu učni uspeh
celjske skupine boljši KOt v
Mariboru. Približno »^ако je
dal slutiti tudi proi Rajko
Kladnik iz Maribora;
»Povsem muguče le, ua oo
zaradi te povezanosti učni
uspeh zelo dober, sicer oomo
pa videli. Menim, da je usta-
novitev oddelka v Jeliu oa
metna odločitev Spominjam
se, da smo se o tem uričeli
pogovarjati že pred ismimi
leti. No, vprašanje pa je. če
bo v Celju vedno dovoij štu-
dentov. Drugo vprašanje le,
ko bomo v Mariboru îgradih
novo akademijo in se nodo
Prof. Rajko Kladnik
povečale kapacitete dijaških
domov, V Celju se oočutim
prijetno, sicer pa em tu
obiskoval gimnazijo. Starši
so namreč iz Savinjske doli-
ne.«
Ugodne ocene In še naj-
važnejše vprašanje. Ko bo le-
to okoli, bodo naredili prvi
izračun stroškov, lîatere po-
kriva republiška izobraževal-
na skupnost. Namreč gre za
ugotovitev, kaj več -tane —
organizacija takšnega )ddel-
ka v Celju ali visoke štipen-
dije, ki bi jih dali eljskim
študentom za študiranje v
Mariboru. Vendar je o sa^
mo ena stran vprašanja.
Druga je tudi v pridobitvi
Celja, ki se tako azvija kot
tretji slovenski center višjih
šol.
(Prihodnjič o študentih
višje ekonomsko komercialne
šole)
Test: M. SENICAR
Foto: D. MEDVED
2ična! Nekolfflko grob naaw
za ime delovnega kolektiva,
vendar toliko bolj znan vse-
povsod, doma in v tujini. V
njem dela poleg ostalih pri-
bližno šes-tdeset mladih ljudi,
vključenih v Zveeo mladine,
čeprav niso v prav tolikšnem
številu aktivna znotraj orga-
nizacije. Razgovor o idolih,
zvezdah, Ijoideh, ki so všeč
trem mladim iz žične, je po-
tekal prijetno.
JANKO KRAJNC, 27, let,
z Lopate: »Idola imam med
astronavti. To je Neil Arm
strong. Vedno me je zanima-
lo vse, kar je novo, neod-
kjito, nepričakovano. Me-
nim, da prav vesoljske ^az-
iskaive to nudijo. Vsak teden
dobivam Življenje in 'ehniko
tar jo redno prebiram. Jas-
no, uidi sam bi bU astronavt,
če bi bile možnosti, kljub te-
mu, da vem, da je to zdru-
ženo z nevarnostmi. Med руо-
litiki občudujem Tita, /aradi
njegovih dobro zastavljenih
načrtov, čeprav jih — žal —
nekateri ne uresničujejo. Ce
bi iskal človeka med šport
niki, ki mi je najbolj všeč,
bi se odločil za Ištvana Kor-
po. Tuda sam rad igram na-
mizni tenis.«
INGE ROMIH, 21 let, iz
Tremarij: »Ce me že vprašu-
jete po idolu, je to tovariš
Tito. Zelo rada poslušam
njegove govore. 2al rni pa je,
ker se vse, kar pove, ne
uresniči zaradi drugih judi.
Verjamem, da ga tAidi oru
poslušajo, vendar ne »-ealizj-
rajo tistega, Icar bi morali.
Rada poslušam glasbo. Ko-
ga? Toma Jonesa m Slake,
Všeč mi je košarka in z njo
Borut Bassin ter Vinko .le-
lovac. Med pisatelji pa obo-
žujem Emila Zolaja.«
ZLATKA 20LNIR, 18 '.et, t
Ostrožnega: »Moj idol ;e ma-
ma! Zato, ker me ie dobro
vzgojila! Vzgoja, to je Ju-
bezen in dobrota. To ji sku-
šam vračati po najboljših
močeh. Da, tuda sama bi bila
rada nekoč takšna, Kot ,e
moja mama. Rada oi dala
otrokom toliko ljubezni, kot
jo je dala moja mama meni.
Drugih idolov nimam, všeč
{)a so má še tovariš Tito. za-
radi odkritosti, Ivica Serfeai.
ansambel Lojzeta Slaka đi
med športniki Miro Cerar.«
M. S. — D. M-
Janko Kranjc
Inge Romih
Zlatka Žolnir
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
NEDOLŽNOST D. RAKUSCHA?
PREDRZNOST. Kl JE OSUPNILA CELJE
Celjane je zajelo ogorčenje in osuplost, ko so v soboto mogli v pri-
logi »Dela« prebrati, da je gospod Hermann Rakusch iz Gradca tožil
bivšega partizana, zgodovinarja in univerzitetnega profesorja dr. Marjana
Britovška, češ da je le-ta »obrekoval in žalil« njegovega očeta Daniela
Rakuscha s tem, ko ga je uvrstil med člane nacističnega vrha štajerskega
Heimatbjnda v Celju. Dr. Marjana Britoška si je drznil tožiti pred ljub-
ljanskim okrožnim sodiščem. Tožbe sodišče ni dopustilo iz povsem razum-
ljivih razlogov, vendar je primer vreden zapisa tudi v našem časniku, saj
je Celje s svojo okolico najbolj trpelo za posledicami delovanja nemčur-
skega Kulturbunda in nacistične drhali.
o politični vlogi »veletrgov-
ske dinastije« Rakusch v čar
su raznarodovalne politike v
črno-žolti Avstriji med obe-
ma vojnama in v črnih dneh
okupacije bi zmogli zbrati še
vedno na stotine pričevanj
med starejšimi občani Celja
Toda sezimo najprej po pri-
čevanjih celjskih Kulturbun-
dovcev in nacistov samih.
Vodja celjskega Kulturbun-
da dr. Gerhard May v svojem
opisu celjskih ulic (med voj-
no seveda), ki s svojimi ime-
ni predstavljajo ogledalo
nemške zgodovine tega me-
sta, pravi o Juliusu Raku-
schu (očetu Daniela in dedu
tožnika Hermanna), da je kot
neški župan imel zasluge za
gospodarski in narodnostni
vzpon Celja. Pod narodnost-
nim življenjem Gerhard May
pač ni mislil slovenskega. O
tem smo si na jasnem.
Vlogo Daniela Elakuscha v
krogu v nacizem preraslega
Kulturbunda jasno opredelju-
jeta tudi gestapovec Werner
Stieger in mnogi drugi. Wer-
ner Stieger v svojih spominih
jasno pove, da je bila vohun-
ska, nacistična propagandna
in siceršnja dejavnost finan-
cirana s sredstvi članov Kul-
turbunda, celjskih nemčurjev
in v Celju ter okolici živečih
Nemcev.
Ko so nam prve icorake pri
razsvetljevanju vloge Daniela
Rakuscha pomagali storiti
nemčursko-nacistični v^iri, jih
podkrepimo še z izjavami Ce-
ljanov, še živečih sodobnikov
dogodkov, o katerih leče be-
seda.
Dr. Milko Hrašovec, od-
vetnik, dolgoletni starosta
»Sokola« med obema vojna-
ma, pravi:
»Osebno se z veletrgovcem
Danielom Rakuschem nisva
pobliže poznala. Ne >;em, če
sva se sploh kdaj pogovarja-
la. Da se je prišteval med
Nemce, je nesporno. Res je,
da ni nikoli odkrito izstopal,
kot so Stieger, Jelenz :n dru-
gi, je pa bil po mojem mne-
nju bankir kulturbunda. Kaj-
ti če so omenjena njegova da-
rila slovenskim organizaci-
jam, s čimer je javno razka-
zoval svojo »lojalnost«, toliko
izdatnejši pa so morali biti
prispevki, s katerimi je pol-
nil blagaino Kultn^Hnifla in
njegovih nacističnih podalj-
škov.«
Pisatelj Fran Roš :iicer I>a-
niela Rakuscha ni '>sebno po-
2aial. Vendar pa kot poznava-
lec razmer v Celju dobro ve,
da je bil tako Rakusch, kot
tovarnar Westen, vojni life-
rant kraljeve vojske in da je
ravno zaradi tega ostajal v
nemškonacističnem gibanju v
ozadju kot »siva emininca«.
Profesor Fran Roš navezuje
svoje spomine na netode
nemškutarskih veljakov, ki
so imenitno igrali svojo lojal-
nost in s podkupninaini in z
velikimi posli prodrli v vrho-
ve starojugoslovanske oblasti
in vojske. Tudi Wemer Stie-
ger opisuje srečno okolnost,
da je imel Westen ^ако dobre
stike in zveze z Beogradom.
To ni samo omogočalo, da so
bili celjski Nemci vselej tako
varni, marveč je bilo to so-
delovanje tudi oblika špijo-
naže, česar si spričo skorum-
piranosti jugoslovanske vla-
de, uradne politike in vojske
ni težko razlagati.
Kako imenitno so znali
celjski nemčurji metati pe-
sek v oči, dokazuje tudi dej-
stvo, da so malone /si, zlasti
pa Westen, z denarjem pod-
prli gradnjo pravoslavne cer-
kve, ki so jo potem že prve
dni рк) okupaciji razstrelili in
podrli.
Takšne prozorne manife-
stacije lojalnosti pač ne mo-
rejo odtehtati resnične vloge
finančnih veljakov Eakuscho-
vega kova. Narobe Eïavno
dejstvo, da so hlimli. lojal-
nost, v resnici pa so oili ste-
bri nemškega nacionalistične-
ga gibanja, njegovi zaupniki
in financarji, jih še huje ob-
remenjuje. S svojim denar-
jem in ideologijo so dajali te-
melj gibanju, katerega krva-
va orodja so bili nacistični
fanatiki Junger, -Jelenz, Plan-
kel, Heit,. Skobeme, König
in drugi.
■JURE KRA§OVEC
Z uspešnih nedeljskih referendumov v Žalcu, Radečah, Šent-
jurju in Hrastniku. Takole so glasovali za samoprispevek
T Žalcu.	Foto: T. Tavčar
Ko začenjam pogovor, mo-
ram biti prepričan, da je le-
ta smiseln in da mi lahko
p>omaga do novih spoznanj
dit lahko diJiovno obogatim
To pa vključuje tisto zaiačil-
nost pogovora, da mu lahko
rečemo dialog, značilnost, ki
jo imenujemo odprtost so-
besednikov. Izhajati namreč
moram iz prepričanja, da ne
vsebujejo samo moji nazori
resnico in vrednote, marveč
da grem v dialog tudi zato,
da odkrijem resruoo m vred-
iiote tudi v nazorih sobesed
nika Smoter dialoga je to-
rej skupno bogatenje skup-
no odkrivanje resnice, skup
no spoznavanje novih možno
sti za boljši svet. za boljše
odnose med ljudmi za bolj-
šo družbeno organizacijo, za
to, da bi bila človek in svet
vsak dan boljša. Dialog, v
kolikor nanj pristajam, ima
torej svoj cilj m pogoje
Zato zares ne more biti mod-
na muha ali slepilo, da bi
z njim prikrival namero pre-
variti sobesednika m le sebe
uveljaviti kot prvega, pravega
in edinega veljavnega
Ko sano tako na kratko
opredehh kaj je dialog, se
moramo zares vprašati, kaj
F>omeni to, če rečem, da sem
za dialog med marksisti in
kristjani v socialistični dru-
žbi in zakai sem se zanj г
vso vnemo pripravljen truxü
ti in boriti. Prvi razlog vi
dim v naslednjem: ni mogoče
zanikati, da se v sodobnem
svetu druga ob drugi pojav-
ljata dve veliM življenski
konceipciji. Stotine in stotine
milijonov sodobnega človeš-
tva najdejo v religioznih ve-
rovanjih smisel svojca živ-
ljenja in smirti, sanisei člo-
veške zgodovine in boljše pri-
hodnosti, Pa tudi moč za
upor zoper popačenost in za-
tiranja v življenju Med re-
ügioznimi verovanji je kr-
ščanstvo v evropskem pros-
toru prav gotovo veliko ver-
sko in kulturno gibanje. Dru
gim stotinam milijonov ljudi
pa odkriva ta pravi smisel
zgodovine marksistični dru
žbeni načrt in teorija. Ta jim
daje moč za upor m življenj
ski optimizem ter spodjuba
na pot, рк) kateri presegamo
krivičnosti in nečlovečnosti
v stvarnosti današnjega sve-
ta Očitno je torej, da ima
prav marksistični teoretik
Roger Garaudy. ki pravi da
»v prihodnjosti človeka ш
mogoöe ustvarjati niti zoi>er
veru'joče ali brez njih, kakor
tudi ne zoper komuniste ali
brez njih« Se bolj določeno
pa je isto misel povedal po
kojni Italijanska komunisti-
čni voditelj Palmiro Togli
atti, ko je dejal:
»Cez 50 let? Mogoče se mo
tim, toda v svetu t>omo vla-
dali nu in katoličani in prav
gotovo bomo našh stično to
čko za medsebojno sodelova-
nje. Ne vidim drugih sil, ki
bi imele podobno perspekti-
vo; nobenih vsaj, ki bi ime
le toliko moralne moči kot
te in tolikšno vsebinsko pre-
pričanje«.
Ta Togliattijeva izjava si-
cer lahko nosi v sebi določe-
ne enostranosti, gotovo izha-
ja iz italijanskih družbeno-
političnih razmer, toda ne
glede na to je vredna teme-
ljitega premisleka.
Drugi razlog mojega zav-
zemanja za dialog med mark-
sisti in kristjani najdem v
naših družibenopolitičnih in
nazorskih razmerah. Tudi pri
nas živita drug ob drugem
komunizem tn krščansko gi-
banje, verujoč in neverujoč,
ateisti in teisti. Ko govo-
rim o krščanstvu, ne mislim
zlasti na Cerkev kot profe-
sionalno institucijo, marveč
na stotisoče solovenskih lju-
di, ki jim religiozna vera
pomena notranjo življenjsko
orijentacijo in svoboda iz-
ražanja verskega prepričanja
dei osebne in družbene svo-
bode. Naša zgodovinska iz-
kušnja, o kateri smo govo-
rili v prejšnjem komentarju,
nas uči, da so se ti kristjani
zavzemali za dialog in za so-
delovanje s komunisti tudi v
časih, ko se je Cerkev izre-
kala zoper njega ter ga s
hudimi grožnjami in kazni-
mi prepričevala.
Danes se je Cerkev za di-
alog izrekla, čeprav mu pos-
tavlja nekatere pogoje. Pred-
vsem cerkveni predstavniki
smatrajo, da bi se religiocme
množice morale šele pripra-
viti za, dialog. Osebno mislim
nasprotno: reüigiozne mno-
žice so zgodovinski izpit pri-
pravljenosti za dialog že o-
pravile in če kdo, potem se
mora za dialog pripravljati
predvsem -Cerkev kot profe-
sionalna organizacija, pred-
vsem duhovniki. Pa tudi v naši
Cerkvi so zaznana že mno-
ga spodbudna znamenja,
mnoge spodbude duhovnikov,
ki hočejo energično prekiniti
s preteklo antikomunlstično
prakso. АИ ni spodbuda npr.
tale izjava slovenskega teo-
loga Jožeta Vesenjaka:
»Včasih smo okrog sebe
videli predvsem zmote, krive
nazore, vredne vse obsodbe.
Čutili smo z vsem srcem in
molili z vso gorečnostjo: Po-
nižaj sovražnika svete Cer-
kve! I>anes je precej druga-
če, gledamo iz čisto drugega
kota. Vrednote vidimo pov-
sod, Jih priznavamo m se jih
veselimo. V vsakem патоги
je nekaj resnice, včasih celo
veliko, samo da nam je če-
sto močno zakrita. Poštenje
zahteva, da to resnico skuša-
mo spoznati in tudi odkrito
priznati. Dialog je torej sku-
pna pot, z roko v roki proti
vrednotam, ki jih skupaj od-
krivamo, cenimo in se zanje
trudimo«.
Samo želmo lahko, da bi
takšna gledanja duhovnikov
v Cerkvi dobila zares večino
in da bi Cerkev enkrat za
vselej prekinila s prakso, da
ona določa meje in F>ogoje
sodelovanja kristjanov z dru-
gače mislečimi.
Nadaljevanje sledi.
LAHKO POŠLJEM
Pripravila sem intervju z enim izmed znanih radijs>kih
napovedovalcev Ali moram priložiti sliko?
MARINA KACEN, Skofja vas
ODGOVOR: Pošljite, če imate sliko, pa bo seveda in-
tervju zanimivejši.
VŠEČ Ml JE
Moram vam pri2!nati, da je tednik čedalje boljši. Nanj sem
naročena že več let in vidim, da se je tednik zelo spre-
menil. Zeltm si, da bi uspeli pri razširjanju naročniške
mreže.
Vida PLANKO
PREDLOG
v vašem časniku sem že večkrat bral o zapuščenih
starčkih, posebno pa sta me ganila zadnja primera iz Šo-
štanja in Kozjanskega. Kakor vidite, tudi sam predlagam,
da obiščete enega iemed takih zapviščenih puščavnikov.
BRALEC iz Črnomlja
O TEŽAVAH DELAVCEV
že dolgo sem naročen na »Novi tednik« in vidim, da
se zelo tradite pri delu. Zanima pa me, ali bo i)apir, na
katerem je časnik tiskan, kdaj boljši. Se to — večkrat se
ustavite v tovarnah na širšem celjskem območju in pri-
sluhnite težavam delavcev.
FRANC DOBRAVEC, Nazarje 51
ODGOVOR: Kako bo s papirjem, še ne vemo. O de-
lavcih in njihovih težavah pa bomo več pisali.
ODMEV
Oglašam se zaradi sestavka »Sineik je umrl«. Moram
reči, da sem tako malomarnost tudi sama doživela. Noseč-
nice na ginekološkem oddelku celjske bolnišnice doživlja-
mo premalo razumevanja. Ne mislim nikogar blatiti, mi-
slim pa, da je vse res, kar je napisano v pismu »Sinek
je omrlc.
BRALKA
IŠČEM ZAPOSLITEV
Imam nizke dohodke, saj sem invalidska upokojenka
in vdova. Srčno bi rada honorarno zaposlitev ali delo v
kuhinji ali kjerkoli. Tudi delo kuhinjske pomočnice bi
opravljala. Ali bi mi lahko kdo pomagal.
Marija CEBULAR. Križeča vas 4, PoljČane
ODGOVOR. Bralce vabimo, da kdo pomaga Mariji, ki
bi se tako rada zaposlila.
RADA GA BEREM
2e dolga leta sem naročnica »Novega tednika« m ga
resnično rada berem. Nimam dosti časa, ker sem gospo-
dinja, toda v tedniku prav vse preberem. Posebno mi je
všeč akcija »Njihovo življenje je materinstvo«.
Zofija PLA^'-CAK
PREMALO IZ LUČ
Pogrešam novic iz našega konca doline. Kaže, kot da
se pri nas nič ne dogaja, pa seveda ni res. Ali bomo tudi
pri vašem časopisu prikrajšani, kot smo že marsikje? Kar
poglejte, kaj je vse novega: obnavljamo javne luči, pri-
pravljamo akcijo za asfaltiranje ceste v Podvolovljek in
drugo.
Bogo SUPIN, Luče
ODGOVOR: Kaže, da se bomo res morali bolj potru-
diti. čeprav, veste, dragi Bogo, vaša občina ni pripravlje-
na prevzeti soustanoviteljstva za sofinanciranje »Novega
tednika« in kaže, da ste v Mozirju zadovoljni г mesečnimi
občinskimi novicami. Vaši predstavniki so zatrdili, da so
občani nadvse zadovoljni z občinskim glasilom, za kaj več
pa da ni sredstev. V uredništvu se bomo vseeno potrudili,
da bomo o Lučah in o Mozirju več pisali. Pa tudi vi se
lahko oglasite.
KJE JE PAVLIHOVA PRATIKA?
»Novi tednik« zelo rada preberem. Rada pa bi tudi ne-
kaj vprašala. Kje lahko kupim »Pavlihovo pratiko«? Ali
jo lahko kupim pri vas?
Marija VALENCAK, Verače 18
Podčetrtek
ODGOVOR. »Pavlihovo pratiko« lahko kupite v knji-
garni. Pri nas imamo samo »Stoletno pratiko«.
HVALEŽEN SEM
Ob dnevu republike so me obiskali predstavniki poli-
tičnih organizacij iz Kozjega in me obdarili. Obiskala me
je tudi upravnica 'pošte Lesično. Vsem Se iskreno zahva-
ljujem
Jakob LEISKOŠEK, Lesično 63
PISALI SO NAM ŠE
Leopold Sladovič s Pristave (upajmo, da se bo ure-
dilo), Malčka Graber iz Slovenskih Konjic, Marija Stucin
iz Ponikve. Marija Vršnak, Miha Audič iz Zidanega mosta.
Marija Ocvirk iz Podčetrtka, Anton Iršič iz Vitanja, Franc
Cepin iz ¿alca in Stefi Fajs s Ponikve.
V^S UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
VSE POD ENO
STREHO
, VELEBLAGOVNICA NAMA V VELENJU
Ob navzočnosti najvidnej-
ših predstavnikov javnega in
političnega življenja ter več
kot tisoč domačinov je pred-
sednik občinske skupščine v
Velenju, Nestl žgank, odprl
v torek dopoldne novo bla-
govno hišo ljubljanskega tr-
govskega podjetja »Na-ma« v
Velenju,
Na slavnosti je uvodoma
spregovoril glavni direktor
»Nama«. Avgust Jereb, ki je
med drugim poudaril, da
otvoritev tretje blagovne hiše
izven Izubijane — doslej so
ju odprli v škofji Loki in Ko-
čevju — sovpada s proslavo
25-letnice kolektiva.
Odločitev za gradnjo naj-
večje in najlepše veleblagov-
nice v Velenju ni bila težka,
saj je središče šaleške doline
2iabeležilo v zadnjih letih izre-
den razvoj in postalo močno
gospodarsko, s tem pa tudi
potrošniško središče.
Ljubljanska »Na-ma« je in-
vestirala v velenjsko blagovno
hišo okoli .30 milijonov dinar-
jev. V veleblagovnici bo na
voljo okoli 20.000 artiklov na
približno ЖХЗ kv. metrih pro.
dajnih površin, medtem ko
je skladiščnih prostorov oko-
li 1500 kv. metrov. Posebnost
veleblagovnice je tudi velika
restavracija s tei-aso.
Direktor Avgust Jereb je v
govoru opozoril na vse izva-
jalce del in sodelavce, oro-
jektante in podobno, v tej
zvezi pa je izrekel posebno
priznanje kolektivu splošnega
gradbenega podjetja »Ve-
grad« v Velenju, ki je v pri-
bližno sedmih mesecih opravil
izredno zahtevno delo, kar
predstavlja v gradbeništvu in
za tovrstne objekte svojevr-
sten rekord.
In še ena posebnost. To-
krat niso nagradili prvega ali
prvih "deset kupcev, marveč
so izročili denarno nagrado v
znesku 2000 dinarjev velenjski
vzgojno varstveni ustanovi.
In ko se je ciciban zahvalil
kolektivu »Na-me« za pozor-
nost, je dejal: »Hvala, ker ste
nam dali denar za igrače!«
MB
AKTOVKA IN
PROFESOR...
Pri Deliivslci univerzi v Celju
Študirajo na viàji stopnji že za-
posleni uâitelji razsrednega pou-
ÌOd. V aadnjem mesecu letos so
imeii ob sobotah in nedeljah pre-
davanja iz pi-edmeta kultura ust-
nega in pismenega ijiražanja. Pre-
daval je profesor mlajših let Mi-
lan Dolgan iz Ljubljane. Ob so-
botah se je Zffodaj pripeljal z
avtobusom, prenočeval je pri so-
rodnikih ра-есеј izven Celja. Dva-
krat je vse potekalo v redu. Stu-
dentye (večinoma študentke) so
se že navadili na profesorjevo de-
belo aktovko, polno papirjev, zvez-
kov, knjdg, zraven pa še česa.
Bilo je ti'etjič, tretja St>bota,
dne 18. decembra. Poleg običajne
učne snovi je profesor za ta dan
pripravil nekaj posebnega. Pove-
dal je o pesmih, povestih, o uči-
teljskem in prosvetnem delovanju
Ane Galetovr, ki je padla med
vojno. Pokazal je njene risbe, fo-
tografije in prvo, poskusno veza-
no knjigo njenih pasmi in pove-
sta, kri bodo prav ta teden izšle
T njegovi samozaložbi.
Predaval je o osnovnih lastno-
stih beednih vsrst . . . Konec je
bi!l ob pol dveh. Utrujen je prof.
Dolgan odšel kosit v gostišče
Brandbor. Potem je imel v načrtu
spi-ehod, nabo obisk pri zmancih
omenjene pokx>jne Ane Cialetove,
nat» pirenoče\-at. Prečkal je Savi-.
njo in mestni park, na desni od
drsališča se je povzpel v breg.
Aktovka ga je težšla. Postavil jo
je za drevo. Opaasoval je, ali je
kaj bršljana. Sel je v Miklavžev
hrib. čez pol ure je bil naaaj.
Aktovke ni bilo. V alrtovki so
bili tudi brivnik, dve srajci, piža-
ma. Iskal je do noči. Ko bd do-
bil papirje, zapiske, knjige, do-
kument« o Galetovi. Kaj drugo!
Javil je na milico. V nedeljo
zjutraj je šel gledat, ali je kdo
kaj odložil T gozdu ali prinesel
na milico. Po Radiu Celje je naj-
ditelju ponudil nagrado.
Moral je predavat. Zbranim je
povedal, kaj se mu je zgodilo.
Predaval^ je brees zapiskov. Kako
dragoceni so zanj papirji v ak-
tovki! Kje so? Aii jih bo dobil
nazaj?
Bil je zadnji dan teh prftj?avanj.
Študentje so se profesorju zahva-
lili in mu ìTXoiiìi že prejšnji dan
kupljeno darilo. Kupili so mu lep
u.snjen ovitek za knjige.
Hudo mu je postalo ob misli,
kako lep je ta ovitek, a kako je
simbolično prazen. Kako so praz-
ne roke. Pralna je pisalna mizica
v Ljubljani.
Mogoče pa se bo prof. Dolganu
nasmehnila sreča. Da bo dobil,
kar je izgubil? Vasij tisto, kar je
zanj edino res dragoceno.
ČAS NI OMAJAL
ČLOVEČNOSTI
Dostikrat slišimo mnenje,
da človečnost počasi odstopa
in se umika prodirajoči civi-
lizaciji. Dostikrat slišimo, da
ob hitrem tempu dela in živ-
ljenja, ki ga prinaša civiliza-
cija, izgineva posluh za so-
človeka. Da izgineva priprav-
ljenost, pomagati bližnjemu,
če je v stiski. Da industrijski
razvoj razkraja prave člove-
ške odnose med ljudmi.
V primeru, ki bi ga rad
predstavil, pa le ni tako:
Vemo, da je »GORENJE«
moderna tovarna, kjer delajo
na tekočih trakovih. Tempo
dela je oster. Veliko delovnih
mest je, kjer je vsak delav-
čev gib strogo preračunan.
Ob pogledu na Katerokoli
proizvodno »halo« človek
ostrmi. Neverjetлo, kako to
teče! Kako hitro in gladko!
V proizvodni hali pralnih
strojev kar ne moreš verjeti:
Z dveh proizvodnih linij pri-
de vsakih 27 sekund nov praL
ni stroj.
Gorenje je res modema to-
varna in delo v njej m-^Klerno
organizirano. Toda moderni-
zacija ni v delovnem kolekti-
vu zmanjšala posluha za so-
človeka. Poglejmo!
Mlad zakonski par! Vodu-
šek Franc je star 25 let, Lidi-
ja pa 22. Oba delata v Gore-
nju. Pridna in vestna delav-
ca. Poročena sta eno leto.
Lepo sta si že uredila stano-
vanje. A samo nekaj trenut-
kov in idile je konec ...
Požar!
Zgorelo je vse!
Kaj moremo zato? Tudi na-
še življenje ni bilo in ni z
rožicami postlano! Saj vaju
razumemo, a kaj moremo?
Takih primerov je po svetu
veliko. Si bosta že nekako
uredila.
Ne! Odgovori niso bili taki.
Poti za pomoč je dosti, treba
je samo hoteti;
Vodstvo podjetja dà takoj
adaptirati hišo, ki so jo si-
cer mislili v letošnjiim letu
rušiti, ker bodo tam gradili
novo proizvodno halo. V hiši
so na novo napeljali elektri-
ko, jo zbelili in spet spreme-
nili v lepo stanovanje, kajti
hiša je stara šele dobrih de-
set let.
Podjetje jima je dalo v
uporabo tudi štedilnik. Sin-
dikat jima da 300 tisoč starih
dinarjev. Blagajna vzajemne
pomoči jima nakaže en mili-
jon starih dinarjev brezob-
restnega posojila za daljši
rok. Sodelavci in sodelavke z
njegovega in njenega oddelka
so zbrali zanju 287 tisoč sta-
rih dinarjev. Pravijo, da bo-
do naredili še eno akcijo.
Že imata zasilno urejen
nov dom. Njuno in naše za-
upanje v sočloveka pa je trd-
nejše.
Moderna tovarna! Hiter
tempo dela! Vsakih 27 sekund
nov pralni stroj ...
FRANC
OGRIZEK
Ne vem, morda je to
samo predsodek, vendar
odkrito povedano, ko sem
potrkal na vrata pisarne
predsednika Občinske
konference Socialistične
zveze v Šentjurju sein pri-
čakoval strejšega možaka.
Je èe res, da imajo tudi
¡ní-pana mladega, ampak
občutek ...
Skratka, fRANC OGRI-
ZEK ima 29 let in je pred-
sednik SZDL v Šentjurju.
Med zadnjim referendu-
mom o samoprispevku za
^stvo je bil med najak-
hmejiimi, mj verjetno m
bilo volišča, ki ga ni obi-
skal. Nekateri bi menili
— mlad. je, pa lahko.
Franc se je rodil v Jur-
kloétru. torej v laški ob-
čini. Oče, ki je sodeloval
v NOB, se je odločil, da
po vojni odidejo v Šmar-
je in potem v Mestinje,
kjer je dobil košček zem-
lje. Temu je sledilo večje
posestvo v Pristavi, kjer
Ogrizkovi žive še danes.
Ko je Franc končal osem-
letko, se je napotil v Ma-
ribor na srednjo kmetij-
sko šolo. štiri leta muče-
nja mu niso delala pregla-
vic. Služba, vojska in zno-
va zaposlitev na Kmetij-
skem kombinatu Šentjur
F odseku za kooperacijo
je povsod po občini spo-
znal veliko ljudi, in tisto,
kar je še pomembnejše,
tudi njihovo кШ-јепје, te-
žave in vsakodnevne pro-
bleme, ki tarejo šentjur-
skega občana. Delovnega,
kot je bil so ga kmalu
sprejeli tudi v družbeno
politične organizacije. Le-
ta 1969 je postal sekretar
SZDL in letos predsednik.
Medtem se je vpisal tudi
v višjo komercialno šolo.
»Menim, da se v dveh
letih dela v SZDL lahko
človek marsičesa nauči.
Ne samo to, da je to or-
ganizacija nujna za naš
samoupravni sistem, tem-
več imajo ljudje le preko
nje možnosti za dejansko
uveljaiyljanje svojih za-
htev, želja in pravic. Mo-
ram reči, da SZDL v Šen-
tjurju dejansko nekaj po-
meni. Ljudje se obračajo
nanjo. Nekaj časa sem
delal v kmetiistvu, čeprav
je tudi sedaj tako, saj je
naša občina pretežno kme-
tijska. Razumljivo je, da
imam pripombe na našo
kmetijsko politiko, saj že
od samega začetka ni
imela jasnih ciljev in se
je odnos do kmeta stalno
spreminjal. Res je, da
danes razmere v kmetij-
stvu izboljšujemo, toda
kmet je še vedno zapo-
stavljen.«
Razgovor o kmečkih
problemih bi lahko pote-
kal še ure in ure. Franc
ob tem ne trpi samo kot
funkcionar SZDL, ampak
tudi kot člobek, kot šent-
jurčan. In prav zato ga
mnogi v Šentjurju, tudi
starejši, spoštujejo.
M. Seničar
SPISEK ŽELJA
ŠE NI
PROGRAM
jt' v pogovoru za Novi t<»(lnik med drugim poudaril direktor
celjske Cinkarne inženir Franjo Klinger
Direktor P'ranjo Klinger je
prišel v Celje prod štirinajsti-
mi leti, ko .se je kot mlad
metalurški hiženir zapo.slil v
Cinkarni, ki jo zdaj že dve
leti vodi kot direktor. Sicer
rojen Ptu.ičan je v Celju po-
gnal korenine, tu ima svoj
dom v vrstni hišici, je poro-
čen, ima enega sinčka in vča-
sih majčkeno časa med*služ-
bo In domom, da za kakšno
uro zavihti teniški lopar.
Tudi v razgovoru je bil
partner, ki z besedo ni ovin-
karil.
NOVI TEDNIK: Ko .sem
vas malo prej vpra.šal, če
imate tudi vikend, ste odgo-
vorili s pojasnilom, da ste
zaposleni v Cinkarni. Imate
upanje, da Cinkarna ne bo
vselej sinonim za težave?
Ing. Klinger: Kako bi brez
upanja vztrajal? Seveda ga
kdaj dogodki kak košček od-
krhnejo. Recimo tole, da še
vedno nimamo obljubljene
milijarde kredita in smo tik
pred tem, da bomo morali
ustaviti nadaljnjo izgradnjo.
Kdo bi žaloval za tako za-
starelo metalurgijo? še vedno
imamo v podjetju 40 odstot-
kov metalurgije, vendar je
bo vedno manj. Obračamo
svoje sile drugam, v kemijo,
v proizvodnjo za grafično pa-
nogo. Proizvodnja za grafiko
nam vsako leto naraste za
sto odstotkov. Imamo pr\'e
rezultate pri proizvodnji ti-
skarskih barv . . . Skratka te-
žimo v smer, da bi v bodo-
če s polproizvodi 7eč ne spu-
ščali iz rok podlage za aku-
mulacijo, ki se je doslej pre-
takala drugam, k našim kup-
cem, bolj ko bomo proizvod-
njo finalizirali doma, več o-
predmetenega dela bo v njej,
večji bo tudi ostanek dohod-
ka.
NOVI TEDNIK: Kako oce-
njujete vključenost vašega
podjetja v srednjertR-ni na-
črt razvoja celjskega gospo-
darstva? Kaj menite o priza-
devanjih, da bi Celje vendar-
le krenilo bolj.slm časom na-
sproti?
Ing. Klinger: Ne moremo
se znebiti občutka, da so pro-
grami, od zveznih, republi-
ških in občinskega, predvsem
spiski želja, ki vsebujejo pre-
malo realnih možnosti. Ni ra-
zumnega dogovarjanja, reci-
mo o prioritetnem planu zno-
traj takega programa. Še ved-
no se nismo navadili, da ne
bi vlekli vsak zase, vsak k
sebi. Nočem pa reči, da Ćelju
tak program ni potreben. Do-
podnjen in kolikor se da re-
alen, bo še kako koristen in
prava sramota je, da tega Ce-
lje ni imelo že pred leti, ko
so bile razmere mnogo bolj
ugodne.
NOVI TEDNIK: Imate v
mislih kak protisloven pri-
mer, morda Velenje?
Ing. Klinger: Zakaj ravno
Vele(nje? Tudi Novo mesto je
tak primer. Tudi tam ni šlo
vse .gladko brez zapletov.
NOVI TEDNIK: Krivit« «a
minule razmere v Celju Ic
občinsko politiko?
Ing. Klinger: Nikakor. Da
smo si na jasnem, tudi v
Cinkarni sami smo precej kri-
vi, kot v vsakem podjetju, ki
je v težavali. Morda tudi za-
to, ker nismo bili dovolj' glas-
ni, da bi preglasili tiste, ki
so mislili predvsem na čist
zrak nad Celjem in na rožice
na oknih, premalo pa na
razvoj delovnáh organizacij, ki
omogočajo ljudem, da ta zrak
vdihujejo tudi siti.
NOVI TEDNIK: .\li lahko
navedete kakšno takšno za-
mujeno priložnost?
Ing. Klinger: Ni morda rav-
no prav, da kažem s prstom
dmgam. Vzemimo Ск>гепје.
Nisem ga nevoščljiv Velenju,
toda če bi bila taka pobuda
nastala v Celju, bi Celje z
Emo startalo s precej večjo
prednostjo, zlasti v pogledu
kadrov in še marsičesa.
NOVI TEDNIK: Ko ste ma-
loprej govorili o nepokriti ob-
ljubljeni milijardi, ste me
spomnili na problem stabili-
zacije, na problem nelikvid-
nosti.
Ing. Klinger: Cisto zaras se
trudite, da bi me ujezili. Re-
cept za stabilizacijo bodo
kmalu čivkali vrabcd. Dobro
vemo, da s tendenco dviganja
cen in zviševanja osebnih do-
hodkov (lahko tudi obratno),
ob dejst-m, da produktivnost
temu primerno ne narašča, ne
moremo stabilizirati gospo-
darstva. Toda vsak bi rad, da
bi se recepta držal sosed in
vsak ima imeniten razlog, da
bi pri tem bil, izjema.
NOVI TEDNIK: Najnovej-
še geslo je, da v Celju noben
sestanek in razgovor ne sme
obiti samoprispevka. Kaj me-
nite o tem?
Ing. Klinger; Jasno mi je,
da brez šol ne bomo imeli
kadra, ta pa je potreben celj-
skemu gospodarst\ai bolj kot
kapital. Toda naj ne bo za-
mere, če rečem, da bom ze-
lo vesel razlage, ki me bo
prepričala o tem, da je bilo
okoli dosedanjega urejanja
teh vprašanj vse 7 najlepšem
redu. Jaz mislim, da ni bilo
ker bi drugače ne bilo treba
ubrati te potd. Ker pa je ju-
tri važnejši od včeraj, mi-
.silim, da je ne glede na te
pomisleke samoprispevek tre^
bR ^»rejet.i.
JURE KKJtóOVEC
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
Celjska publicistična dejavnost
Na svoji zadnji seji je Svet
za kulturo in znanost pri
Skupščini občine Celje raz-
pravljal o založniški oziroma
publicistični dejavnosti v Ce-
lju. Le-ta se v največji men
odraža v izdajanju publika-
cij tega sveta. To so redne
in zagotovljene izdaje Celjske-
ga zbornika in sofinanciranje
Obrazov, ki jih izdaja Ob-
činska konferenca Zveze mla-
dme v Celju. Do sedaj je bil
izdajatelj Zbornika Svet aa
kulturo in znanost, zdaj pa
so izdajateljske dolžnosti pre-
šle na Kulturno skupnost v
Celju, ki zbornik tudi finan-
cira iz sredstev namenjenih
za publicistiko. Prav tako bo
Kulturna skupnost sofinanci-
rala Obraze. Na videz se stva-
ri niiso prav nič spremenile.
Lahko bi rekli, da se je me-
njal samo naslov, ki bo zago-
tavljal in delil sredstva. Ven-
dar ni tako.
Kdor pozna in zasleduje
omenjene publikacije, ve, da
Zbornik poleg svojih rednih
vsakoletnih številk isdaja po-
sebne priloge, posebne izdaje
publikacij, največkrat znan-
stvene narave, na področju
medicine, gospodarstva in
kulture. Zadnje takšno delo,
ki je izšlo v okviru Celjske-
ga zbornika, ima naslov Opa-
tijska cerkev v Celju, študija
in oris restavratorskega po-
stopka opatijske cerkve. Knji-
go je napisal prof. Ivan Sto-
par. Pravkar pa je dotiskano
do sedaj najobsežnejše delo,
ki je kdajkoli izšlo kot p>o-
sebna publikacija Celjskega
zbornika: Zgodovina Celja I.
del, napisal jo je prof. Jan-
ko Orožen, v pripravah pa je
že drugi del. Oba skupaj bo-
sta imela približno 1000 stra-
ni. To je nedvomno velik do-
godek za Celje in ne glede na
potrebo po takšni literaturi
gre Svetu za kulturo in zna-
nost priznanje, da je pravo-
časno znal zagotoviti sredstva
vsaj иа I. del knjige. Torej
vse kaže na razširjeno dejav-
nost celjske publicistike. Ta-
ke so potrebe, že dosedaj iz-
dana dela pa tudi kažejo na
živo ustvarjahiost ljudi.
Posebno razmišljanje pa za-
htevajo ravno Obrazi, ki so v
svojii pionirski dobi treh let
zorali ledino in si ustvarili
širok krog bralcev širom po
Sloveniji. Pojavlja se vpra-
šanje, v koliki meri lahiko
v taki obliki, kot so, sedaj
pokrivajo interese kulturnih
dogajanj in tvorb na celj-
skem območju. Iz dosedanje
vsebine je jasno razvidno,
da je najbolje napredoval ti-
sti del, ki vsebuje prozo in
poezijo, se pravi — čisti lite-
rarni del revije. Sistematične-
ga zasledovanja kulturnih do-
godkov pa nismo mogli do-
seči. In ne gre samo za 25a-
sledovanje, poročanje. Želja
uredniškega odbora je, da po-
sveti več prostora recizijam
m kritikam, kajti tako bo la-
hko v večji meri in v konkre-
tnejši obliki prezentirala re-
vija širok krog kulturnega
dogajanja v Celju. In skrajni
čas je že, da se to stori.
Perspektiva se kaže v na-
slednjem: Tudi za Obraze
prenesti izdajateljske pravice
na Kulturno skupnost v Ce-
lju, okrepiti in na novo ime-
novati uredniški odbor in
zagotoviti sredstva za vsaj
šest številk letno. Ostane pa
naj osnovna usmeritev: revi-
ja mora biti v svojem lite-
rarnem delu odprta pred-
vsem za mlade, a ne samo
za mlade ustvarjalce. Enako
velja za področje esejistike
in kritike. Vsekakor pa bi se
moral rešiti problem hono-
rarjev, ki pa tudi pri Zbor-
niku ni povsem urejen.
Pred nami je veliko vpra-
šanj. 2^gotoviti hočemo de-
jansko razširitev kvantitete
in kvalitete celjske publici-
stike. Potrebrfâ so le sred-
stva, kajti o potrebah in vo-
lji ljudi ne moremo dvomiti.
D. M.
Krstna predstava
2e v navado je prišlo, da
gledališka hiša ob novem le-
tu pokloni najmlajšim eno
gledališko predstavo. Rado-
vedno smo pričakovali, kaj
ima Janez Žmavc letos v svo-
jih predalih. Pisati za otroke
ni najlažja stvar! Otroci igro
sprejmejo — ali pa jo takoj
odklonijo, kajti nepokvarje-
nih otroških src ni mogoče
prelisičiti.
Mislim, da je imel pisatelj
srečno roko. Dal nam je no-
voletno pravljico Domača na-
loga na potepu. Spustil se je
na raven otroške domišljije
in nam pokazal svet doorega
in alega z izraznimi sredstvi,
ki jih otrok ob nastopu v ra
zumiSki svet lahko sprejema.
Svet pravljičnosti in resnice
se ravno zaične ločevati, ko
otrok vpraša: »Ali je dedek
Mraz ali ga ni?« Videz in res-
nica, dobro in slabo, lenx) in
grdo stopajo na svoja mesta
in že kažejo svoj pravi obraz.
In ravno ta trenutek nam je
žmavc sprotno ujel. Mislim,
da bo igra še dolgo živela na
naših odrih.
Di4iga odlika igre je, da je
otroku spregovoril svet, kot
ga današnji otrok že pozna.
Tu sta Mojca, naša Pika No-
gavička, pa Jakec. Ne more-
ta in ne moreta napisati do-
mače naloge o dedku Mrazu
— in že sta tam: sama skočita
v nalogo in se odpravita v
gozd, da bi našla dedka Mra-
za. Že so tu gozdni prebivaQ-
ci, dobri in slabi: dobri škrat
Slik in poredni škrat Slak,
Divjd mož in čarovnica MeKa,
gozdni živalski svet (medved,
zajček, veverica, detel), na
koncu pa pridejo še Gozdna
babica in dedek Mra.z s Sne-
žinkami. Zaprek je še m še:
na delu so zaviralne sile, kot
so: šlak in Divji mož pa ča-
rovnica Metla. Kam iz za
dreg? Se dobro, da jima po-
magajo Gozdna babica. Slik
m živali. Ko pridejo dedek
Mraz in Snežinke, si otroci
oddahnejo.
Igra je globoko zasidrana
v psihičnem svetu jtroka ob
vstopu v šolo. Oseb ni pre-
več, dejanje je enotno in raz-
deljeno na krajše prizore.
Prolog in epilog predstavljata
vstop in izstop iz pravljične-
ga sveta.
Režirai je Juro Kislinger.
Lahko zapišemo, da je bese-
dilo spretno prelili v igro gi-
banja in paše za oči. Igra je
bila otroško realistična in
prav nič sprenevedasta, le
Gozdna babica je bila malce
premehka. Anica Kumrova in
Branko Gruber sta bila nalo^gi
kos. Kuimrova je Piko odlič-
no posnemala v gibu m oola-
čenju — še posebej pa gla-
sovno. Prisrčnost in došive-
tost sta kar dihali iz njene
igre. Otroci so bili zadovolj-
ni in so z odrom sodelo/ali.
Tudi druge vloge so bile po-
dane primemo.
Sceno je pripravil Avgust
Lovrenčdič. Vrtljivi oder je
omogočil ifluzijo svetle in
temne strani gozda, dobrega
in slabega. Bil je realističen
in iluzionističen hkrati. Omo-
gočal je hl^tiro menjavo scene
in tempo igre.
Glasbo za vložne pesmi je
pripravil Urban Koder, ko-
stume pa je začrtala Vida
Zupan Bekčičeva.
Igro našim najmlajšim, m
seveda tudi staršem, toplo
priporočamo!
JANEZ ERKLAVEC
Narodni dom naj služi prvotnemu namenu
Pretekli petek zvečer je bil
na sporedu kulturnega življe-
nja našega mesta VEČER
SAMOSPEVOV, nastalih med
narodnoosvobodilno vojno v
letih 1943-1945. Okoli sto
glasbenih naraščajnikov m
starejših ljubiteljev petja je
zasedlo glasbeno sobo v dru-
gem nadstropju celjske glas-
bene šole, v kate'ri je bil ta
glasbeni večer napovedan.
Po prijetno podanem m za
nimivem uvodu profesorja Ci-
rila Cvetka o zgodovini sa-
mospevov, o njihovih avtor-
jih in prvih izvajalcih, so
ob komentatorjev! klavirski
spremljavi nastopili prvaki
ljubljanske opere: sopranist-
ka Zlata Ognjanovič, tenorist
Rudolf Franci in oaritonist
Stane Koritnik. V vse.-iplošno
zadovoljstvo prisotnih poslu-
šalcev so odpeli, po vsako
kratnem komentarju profe-
sorja Cvetka, kakih 15 samo-
spevov izpod peresa sklada-
teljev Marjana Kozine, Pavla
Sivica, Janeza Kuharja, Rada
Simonitija, Francija šturma,
Cirila Cvetka in Karla Pahor-
ja.
Vseh partizanskih samo-
spevov je preko 50, lei jih je
uglasbilo 12 skladateljev; kar
26 samospevov je uglasbenih
na besedila pesnikov Kajuha
in Mateja Bora. Po besedah
Cirila Cvetka je r.olikšna to-
vrstna glasbena ustvarjalnost
— poleg ostale seveda —
edinstvena ne le v zgodovim
jugoslovanskih narodov, tem-
več je enkratno dejanje v od-
porniških gibanjih na svetu
sploh. Vzroki so številni in
zadnji niso nagibi in priprav-
ljenost samih skladatelijev za
novo vsebino kulturnega, po-
sebej glaisbenega življenja Slo-
vencev.
Da je večer u^pel, pričajo
že imena izvajalcev in ni, da
bi to posebej poudarjali. Mi-
sel, ki nam jo je "-a intimni
večer partizanskih samospe-
vov zbudil, pa je misel o po-
trebnosti ustreznejših prizo-
rišč tudi za komorne prire-
ditve. Najlaže bi bila ta po-
manjkljivost v organizaciji
kulturne dejavnostmi našega
mesta odpravljena z ;frnitvi-
jo narodnega doma njegove-
mu prvotnemu namenu. Zato
ni naklj«.ióje, da je kulturna
skupnost v srednjer-;>ôni pro-
gram razvoja kulture vnesla
tuidi to vprašanje. Osnovni
namen velike dvorane narod-
nega doma naravnost nare-
kuje, da bi se pod njegovo
streho zbrali najprej prav vsi
nosilci in organizatorji celj-
skega glasbenega življenja:
glasbena šola, glasbena mla-
dina, naši zbori, orkester,
mladinski pevski festival in
še kdo, da seveda ne ome-
njamo še ostalih tvorcev ce-
ljskega kulturnega življenja.
Le-ti so obnovili svojo po-
vojno snovanje in delo prav
v narodnem domu. ko je ta
še bil v ruševinah, pa so se
kasneje morali umakniti dr-
žavni upra\i v času, ko bi si
ta zmogla zgraditi ^astno,
ustraaiejio str elio.	GG
Moški pevski zbor DPD Svoboda Zieče
Ob prvi obletnici smrti
Staneta S ever ja so v so-
boto na škofjeloškem gra-
du tudi prvič podelili nje-
gove spominske nagrade.
Sklad Staneta Severja je
bil ustanovljen na pobudo
škofjeločanov, pokrovitelj-
stvo nad njim pa je pre-
vzela ljubljanska akade-
mija za gledališko umet-
nost, ki je tudi postavila
žirijo, nagrade pa naj bi
se vsako leto na dan smr-
ti velikega slovenskega ig-
ralca podeljevale najbolj-
šim umetniškim stvaritvam
slovenskih igralcev. Poleg
Vladimirja Skrbinška je
prejel letošnjo Severjevo
nagrado SANDl KROSL
za vlogo Becketa v Elioto-
vem Umoru v katedrali.
Za to vlogo je Sandi Kroši
že drugič nagrajen, prvi-
krat je dobil nagrado ria
nedavnem Borštnikovem
srečanju v Mariboru. Ta-
ko je ta nagrada hkrati
tudi priznanje celjskemu
gledališču, njegovemu an-
samblu in režiserju Fran-
ciju Križaju. Uspeh, ki
ga povsod doživljamo z
Eliotavim Umorom, je re-
zultat naporov in umet-
niških ciljev, ki si jih
v zadnjih letih postavlja
celjsko gledališče.
Najbolj obiskan abon-
ma je v letošnji sezoni
vsekakor abonma za gleda-
liške amaterje. Ob popol-
noma razprodani dvorani
ie bilo pred dnevi nadvse
zanimivo srečanje, ki se ga
je udeležil tudi avtor upri-
zorjenih NORCEV Dušan
Jovanovič. V razgovoru, ki
ga je takrat vodil drama-
turg te uprizoritve Igor
Lampret, je Jovanovič od-
govarjal na vprašanja obi-
skovalcev, razložil pobude
pri nastajanju svojega de-
la, pojasnil pa tudi svoj
pogled na gledališče kot
odraz našega modernega,
razrvanega časa.
Petega in šestega janua-
rja gostujemo v Gorici in
Trstu z Eliotovim Umorom
v katedrali. Preromali bo-
mo Slovenijo vse počez,
bili smo že v Celovcu, zdaj
gremo v Trst, le v Ljublja-
no se nam ne 'morejo in
ne morejo odpreti vrata.
Ali bomo končno le uspe-
li? O tem drugič.
Razstava
v celjski študijski knjižnici
Knjižnica je pripravila razstavo v počastitev oseandeset-
letnice prof. Janka Orožna. Vsebuje vsa njegova dela, objav.
Ijena v najrazličnejših zbornikih pa tudi v samostojnih izda-
jah. Vrsta publikacij manjka in jih tudi sam avtor nima.
Bil je izgnan in tako so se izgubile in bile uničene nekatere
nenadomestljive vrednote. Kljub temu pa lahko razberemo
na osnovi razstavljenega gradiva zelo široko delovno pod-
ročje profasorja Orožna. Posebno zanimiv je Lsvod maribor-
skega »Učiteljiščnika«, ki je izhajal v času, ko je bil prof.
krožen na učitelišču v Mariboru in sta bila z Jankom Gla-
zerjem nerazdružljiva prijatelja. Janko Glazer je tudi uspel
te izvode ohraniti in jih je kasneje predal študijski knjižni-
ci v Mariboru. Potem so razstavljeni še najrazličnejši učbe-
niki, med njimi učbenik za češki in ruski jezik, nekaj raz-
prav Lingvistične narave, najobširnejša pa so dela na pod-
rcčju zgodovine. Med njimi avtorjevo življenosko delo, ne-
davno stiskana Zgodovina Celja I. del, .ki obsega okrog 600
strani.
Organizatorji razstave so imeli zelo zahtevno delo. Pred^
vsem zaradi velikega števila publikacij, ki ponovno doka-
zujejo in potrjujejo neumorni ustvarjalni duh profesorja
Janka Orožna. Tudi njim gre veliko priznanje za dobro
opravljeno delo. Razstava bo odprta v Študijski knjižnici
do konca leta 1Ö71.
v
Šoštanj
Koncert navdušil
Na povabilo Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« ia
Šoštanja je pred dnevi tukaj gostoval Akademski pevski
zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, čeprav je Šoštanj dokaj
kulturno razgibano mesto, saj deluje v sestavu domače Svo-
bode številčno močan mladinski zbor in že dolgo let prizna-
ni šaleški oktet ter gcdba na pihala, je bil koncert vendarle
iajpimno doživetje.
Pred začetkom koncerta je gostom zaželela dobrodošli-
co učiteljica glasbe Majda Fuks, za pozdrav pa je doanača
šaleški oktet zapel dve pesmi. Občinstvo, ki je z veliko po-
zornostjo spremljalo iz^'ajanje 58-članskega zbora pod vod-
stvom Marka MUNIHA, je vsako i>esem nagradilo z dolgo-
trajnim ploskanjem. Zbur, ki je imel v svojem 25-letnem de-
lovanju doma in na tujem preko Ш nastopov in snemanj za
razne radijske in televizijske hiše, je z nastopom v indu-
strijskem Šoštanju dodal še en uspeh pri širjenju prelepe
domače pesmi. Za prijetno presenečenje sta poskrbela tudi
trgovski podjetji Zarja in Mene, ki sta pevce nagradila s
praktičnimi darili, domače društvo »Svolxxia« pa je i>osebeJ
nagradilo šoštanjskega študenta Susterja, ki uspe.šno sode-
luje v zboru.
7|(и!(п!па v prodaji
Od včeraj je v vseh knjigarnah naprodaj Zgodovina Ce-
lja I. del prof. Janka Orožna. Knjiga vsebuje približno fíOO
strani in je pisana kljub visoki strokovnosti v jeziku, ki bo
vsakomur razumljiv- Obenem je to dragoceno delo v teh
dneh lahko izredno novoletno darilo za vsakogar.
Predstava za vrice
V torek, 21. decembra, je bila v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju predstava za najmlajše in sicer: Domača
naloga na potepu. Delo je napisal Janez žmavc, režirai pa
Juro Kislinger. Predstavo so s? ogledali malčkj хг vse}- celj-
skih vrtcev. Po predstarj ,so obdarili s svojimi izdelki igral-
ce pa tudi avtorja in režiserja.	•
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
CENTER
NA
GOLOVCU
BO!
Pretekli teden je pred-
9ич1п1к skupščine občine inž.
Dušan Burnik povabil na raz-
govor predstavnike občinske
skupščine, občinskega sindi-
kalnega sveta, Agensa, Žele-
zarne, Zavoda za napredek
gospodarstva in Neptuna, da
bi razčistili dileme, ki se ja-
vljajo ob dveh istočasnih ini-
ciativah za gradnjo zimske-
ga bazena.
Agens je postavil vprašanje
lokacije zimskega bazena, ker
bo pričel z izdelavo dokon-
čne dokumentacije in načr-
tov za sejemske prostore. Ti
bi lahko imeli tudi širši dru-
žbeni namen v okviru bodo-
čega sejemsko rekreacijske-
ga centra pod Golovcem. Zim-
ski bazen naj bi predstav-
ljal del tega centra.
Železarna štore pa tudi že-
li zg:raditi turistično rekrea-
t;i.iski center pri Mlinarjevem
.ïanezu, ki bi naj predvidoma
vključeval letni in zimski ba-
zen.
Dilema .je bila v tem, ko-
mu v tem trenutku dati pred-
nost spričo teg;a, da je isto-
časna materialna podpora o-
beh gradenj prav gotovo ne-
sprejemljiva za skupščino ob-
čine. Vsi dvomi bi prav go-
tovo že zdavnaj odpadU, če
bi do takega sestanka že pri-
šlo prej. Za Celje so zna-
čilne separatne iniciative, kar
zmanjšuje možnosti uspeha.
Se zlavsti, ker ni enotnega
koncepta oziroma organa, ki
bi povezoval vse iniciative in
jih tudi realiziral.
Odločitev ni bila lahka. Ar-
gumenti za podporo enemu
in drugemu objektu so bili
tehtni: Celje nujno potrebu-
.ie sejemske prostore, s šir-
šo »družbeno rentabilnostjo«.
Velik del občanov in šol »gra-
vitira« k zimskemu bazenu
pod Golovcem^ iniciativa Ag-
ensa pa bi pomenila tudi
konkreten pričetek izgradnje
prepotrebnega rekreacijskega
centra. Zimski bazen na Te-
harju pa je interesanten po-
leg ostalega predvsem zaradi
cenejše energetike in vzdrže-
vanja.
Na koncu so se prisotni ze-
dinili, da naj bi imela pred-
nost izgradnja zimskega baze-
na v okviru sejemskega re-
kreacijskega centra pod Go-
lovcem, pri čemer pa naj se
nikakor ne bi omejevala pri-
zadevanja Železarne in što-
ranov.
Če bo ta odločitev uresni-
čena, lahko pričakujemo, da
bomo imeli Celjani slej ko
prej tudi svoj zimski bazen.
T. GORŠIČ
ODBOJKA
Končni vrstni red tekmovanja v
fKÏbojikà za starejše ölane nad .35
itìt: 1. Ingrad, 2. Prosveta, .4. Že-
lezarna, 4. Klima, 5. Cetds, 7. Ko-
viMotehna, 7. Oinkama.
KK<iI>I,\NJE
Vrstni red po obeh deiih: Olani:
1. Obnova 1625, 2. Elektro 1621,
3. Ingrad 1603. 4. Aero 1493, 5.
Zeđezairna 1487 , 6. Kovinotehna
Ш7, 7. Klima 14«6, 8. PTT 1478,
9. Žična 1457, 10. Ijibela 1422, 11.
(Finkama 1399, 12. Mesnine 1302,
13. Cetas 1.379, 14. Etno 1.342, 15.
'Горег 1337, 1«. Zlatarna 1330, 17.
Oböina 1^19, 18. Cestno podjetje
Ш0, 19. Prosveta 1201, 20. Pre-
v4)Kniištvo 1193 itd.
Članice: 1. Aero 9ÍM. 2. Želeear-
na 962, 3. Inerad »59, 4. Toper
7в4, 5. .SOK 745, 6. Savinja 706,
7. Obnova 674, 8. Telmomercator
«60, 9. Tkanina (Ш, 10. Prosveta
«36, 11. KZSZ 826, 12. Bolnica 506,
13. Koviinobehna 533, 14. Etol 296
(1. ded), 15. OpeOca-ma 276 (1. del),
le Stan. podjetje 268 (2. del). 17.
CSnikama 2H (1. dèi).
T. ОогШ
LETOS POVSOD DELOVNI
Na področju Občinske zveze za telesno kulturo Žalec deluje 43 teles-
novzgojnih in športnih organizacij. Posebno v letošnjem letu so bila
društva še posebno delovna. Razveseljivo je, da se je v te vrste pri-
tegnilo veliko mladih, kar je bila želja ObZTK Žalec. Letošnji program
občinskih prvenstev, ki jih je razpisala občinska zveza, je bil izpolnjen
z največjim številom posameznikov in ekip doslej.
Aktivnost telesnov^ojnih
organizacij, društev Partizan
na področju ObZTK Žalec
je bila po društvih naslednja:
Partizan Prebold — lahko re
čemo, da je to društvo naj-
bolj delovno. Tu delujejo
uspešno naslednje sekcije:
atletska, plavalna, smučar-
ska, košarkarska in roko-
metna. Aktivnost je bila naj-
večja v košarkarski sekciji,
saj so kar tri ekipe tekmova-
le v ligi. Partizan Braslovče
—	tu že vrsto let deluje od-
bojkarska sekcija, ki nastopa
v II. republiški ligi, hitro in
kvalitetno se razvija badmin-
ton, saj imajo tudi nekaj re-
publiških prvakov. Z novim
asfaltiranim igriščem bíxio v
tem kraju precej pridobili.
Partizan Žalec — tu so naj-
bolj delovni mladi košarkar-
ji, ki so se letos uvrstili v II.
republiško košarkarsko ligo.
Občasno deluje tudi smučar-
ska sekcija ter rekreacija sta-
rejših članov. ' Partizan Griže
—	največje zanimanje v tem
kraju je za rokomet. Članska
ekipa že vrsto let nastopa v
štajerski ligi. Letos spomladi
ji je za las ušla republiška
liga. Posamezniki iz tega kra-
ja so se udeležili vseh razpi-
sanih tekmovanj. Partizan
Vransko — najbolj aktivni .so
tukaj mladi nogometaši, ki
so zasedli na področju celj-
ske nogometne podzveze v je-
senskem delu tekmovanja pr-
vo mesto. V načrtu imajo
ustanovitev še nekaterih dru-
gih sekcij. Partizan Polzela
— najbolj aktivni so nogo-
met-aši, ki tekmujejo v II.
razredu celjske nogometne
podzveze. V zimskih mesecih
deluje tudi šahovska, namiz-
noteniška in smučarska sek-
cija. Partizan Tabor — letos
so zopet nastopili »Ob žici oku-
pirane Ljubljane«, mladina
pa se v zimskih mesecih rada
zbira v telovadnici.
Partizan Gomilsko - iz te-
ga društva se raznih tekmo-
vanj udeležujejo le posamez-
niki in to v namiznem tenisu
in odbojki. Pred leti so od-
bojkaši sodelovali v ligi in
izpadli. Partizan Petrovče —
v tem kraju je na prvem me-
stu rokomet. Sodelujejo v
štajerski ligi, kjer so na re-
pu lestvice. Organizirano
imajo vadbo za starejše čla-
ne. Partizan Šempeter — tu
že vrsto let uspešno deluje
odbojkarska sekcija, ki tek-
muje v II. republiški ligi.
Letos so nastopili z zelo po-
mlajeno ekipo in so dodro
uspeli. Imajo lepo urejeno
rokometno in košakarsko
igrišče. Partizan (ìotovlje —
delovni v tem društvu so sa-
mo nogometaši, ki tekmujejo
v drugem razredu celjske no-
gometne podzveze. Drugo le-
to bodo proslavili 'iO letnico
nogometa v tem kraju. V ju-
bilejnem letu si želijo doseči
čimboljši ui>peh. Poleg dru-
štev TVD Partizan deluje še
osem šolskih športnih dru-
štev. Letos so se najbolj iz-
kazali člani šolskega šport-
nega društva iz Prebohla.
Od ostalih telesno vzgojnih
organizacij moramo omeniti
še šahovski klub Žalec, ki
si je s prvim mestom v II.
republiški ligi priboril vstop
v slovensko šahovsko ligo,
kar je doslej največji uspeh
šaha v Žalcu, šahovski klub
Savinjčan iz Šempetra prireja
mesečne brzoturnirje in sode-
luje v celjski šahovski pod-
zvezi. Kegljaški klub Hme-
ljar Žalec iz leta v leto do-
sega večje uspehe. Nogomet-
ni klub Žalec sodeluje v
CNP ter ne dosega boljših re-
zultatov. V okviru ObZTK
Žalec delujeta še Planinsko
društvo Zabukovica in Vran-
sko ter taborniki in Občinska
strelska zveza z osmimi dru-
žinami.
Tone TAVČAR
Pretekli teden so zaprli v Muzeju revolucije prvo povojno celjsko športno razstavo. Raz-
stavl.ieni eksponati so bili predvsem pokali, plakete, kolajne in razna druga odličja celj-
skih športnih kolektivov in posameznikov. Poleg tega je bila razstava dopolnjena še s šte-
vilnimi fotografijami in grafičnimi prikazi uspehov celjskih športnikov, številni obiskovalci
zlasti pa mladina so bili priča lepi manifestaciji celjskega povojnega športa. Upajmo, da
ne bo ostalo le pri tej razstavi.	(Foto vest: M. Strašek)
V finalu medobčinskega pr-
venstva za srednje šole v ko-
šarki je pri mladincih osvo-
jila 1. mesto ekipa celjske
gimnaziije, pri mladinkah pa
ekipa Šolskega centra za bla-
govni promet Celje.
Ä^ladinci so se pomerili v
telovadnici Rudarskega šol-
skega centra v Velenju. Po-
leg zmagovalca so dobro igro
prikazali tudi mladinci ve-
lenjske gimnazije, medtem
ko sta ostali dve ekipa kvali-
tetno odstopali od omenje-
nih ekip.
Rezultati: Gimnazija (Ce-
lje) : Gimnazija (Velenje)
45:38 (24:18), TESs (Trbo-
vlje) : TESâ (Celje) 36:28
(13:11), Gimnazija (Velenje) :
TESŠ (Trbovlje) 45:25 (21:12)
Gimnazjja (Celje) : TSš (Ce-
lje 20:0, Gimnazija (Velenje)
: (TSŠ (Celje) 20:0, Gimnazi-
ja (Celje) : TESŠ (Trbovlje)
49:31 (22:18).
Mladinke so nastopile v
Ceaju, kjer mladinke ŠCBP
niso imele posebno teekega
deila.
Rezultati: ŠCBP : Gimnazi-
ja (Celje) 20:14, ŠCBP : Gi-
mnazija (Velenje) 24:7, ŠCBP
: Gimnazija (Trbovlje) 23:4,
Ginmazija (Celje) : Gimnazi-
ja (Velenje) 32:9, Gimnazija
(Trbovlje) : Ginmazija (Ve-
lenje) 21:15.
V okviru pionirskega festi-
vala pa so se na finalnih tek-
movanjih v Žalcu in Petrov-
čah pomerili pionirji in pi-
onirke, prvaki p>osame2aiih
občin. Glede na množičnost
tega tekmovanja lahko trdi-
mo, da košarkarska igra u-
spešno prodira na naše os-
novne šole in je posebno pri
pionirjih opaziti dokaj dobro
kvaliteto, medtem ko se pio-
nirke še borijo z začetnimi
težavami. Pri pionirjih so bi-
li najboljši igralci II. osnov-
ne šole iz Slovenskih Konjic,
pri pionirkah pa igralke Os-
novne šole Biba Rock iz Šo-
•štanja.
Reaultató: Pionirji 1. sku-
pina: Žalec : Gornji grad
30:15, SI. Konjice : Žalec
24:12, SI. Konjice : G. grad
30 : 1&
2.	skupina: Osn. š. I. celjske
čete : R. Slat. 21:18, Biba
Rock (šošt.) : Laško 28:16,
Rog- SI. : Laško 25:17, šo-
štanj : Osn. šola 1. c. č. 25:19.
FINALE: za 1. in 2. mesto
Slov. Konjice : Šoštanj 33:21,
2a 3. in 4. mesto Žalec : Ce-
lje 22:20, za 5. m 6. mesto
Rog. SI. : G. grad 24:11.
Pionirke: 1. Skupina Hu-
dinja (Olje) : Mozirje 16:8,
Braslovče : Mozirje 15:11,
Braslovče : Hudinja (Celje)
9:4.
2. skupina šoštanj : Rog.
Slatina 16;2, šoštanj : Slivni-
ca 10:2, Rog. SI. : Slivnica
12:5.
FINALE: za 1. in 2. mesto
šoštanj : Braslovče 22:20, za
3.	in 4. mesto Hudinja : Rog.
SI. 11:9, za 5. in 6. mesto 'Mo-
zirje : Slivnica 16:6.
Po tri prvouvrščene ekipe
pionirjev in pionirk so se
uvrstile v finale pionirskega
festivala v košarki, ki bo
prihodnje leto v Ljubljani.
JANEZ CEPIN
Kt^ljaiij«
ZMAGA EVE LUDVIG
Na dj-ugetn preglednem tekmovanju za sestavo žen.ske clriavne
I4iprezeiitance, ká je bilo minulo soboto in nedeljo na Reki, je
ponovno /¡magala Eva Uidvig, toikral z 808 podrtim: kegiji, Urhova
je podrla 768, Ocvirkova pa 7.34 kegljev. V .skujmem .s«.4tevku tre-
nutiK) vodi Ludvigova pred Urhovo, Ocvirkova pa je na četrteiri
mwstu mt4l 12 tekjnovalkami.
Z dmgim delom tekmovanja m.nuU teden se je Končalo
letošnje moètveno prvenstvo kegljaških ekip celjske tekmovalne
skuijnasiti. Rezultati — kegljišče Ing'rad: 1. Celje 6í>.t6 iLubej 9;И,
Grum 931, Vanovšek 923), 2. Aero 67W (Marinček 8«4), 3. Hmeljar
6784 (KaiMČ 905), 4. Celje II 66.58 (Ti.sovec 886) 5. Kovinotehna
6561 (Cmok 881), 6. Invalid 6265 (Dolinšek 839). — Ke->ljišče Žalec:
1. Celje 7142 (Uibej, Ki-anjc 945, Grum 920), 2. Hmeljar 6949
(Klanjšek 8*»8), 3. Aero 68.S5 (Marinček 9.58. Roje 9371, 4. Kov;no-
tehna 6833 (Kačnik 8%), 5. Celje II (>803 (šroi 9(№), 6. Invalid
6.542 (Dolinšek 857).
Končna vrstni red: 1. Celje, 2. Hmeljar, 3. Aero, 4. Partizan
Kovinar, 5. Celje II, 6. ."Šoštanj, 7. Kovinotehna, 8. Ingrad, 9. Šem-
peter, 10 Invalid, 11. Libele in 12. Toper.
Kegljači žalskega Hmeljarja .ад sé pridobili pravico na.sto.piti
na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo.
ZMAGA ŽALČANK
Na štiristeizn«n avtomatskem kegljišču v Žalcu so se v prija-
teljskem dvobo'ju pomerile kegljačice Zalea in Raven na Koroškem.
Nastopile so v disciplini 6 к 100 lučajev. Zmagale so Zalčanke z
rmiltatom 2.370 : 2302. Najbolj^ pri Žalcu je tsila Štamperjeva,
ki je podrla 4,33 kegljev, pri gostih pa .Spanževa s 412 podrtimi
keglji.	T. Tavčaj-
Н«Љеј na ledu
ZASLUŽENA ZMAGA V ZAGREBU
CeljsKa nokejdstá HDK Celja so zaklju&ld prvi del prvenstva. Po
piTem delu so na odličnem drugem тевш za Crveno zvezdo, s ka-
tero se bodo pomeiili v sobot» v Beogi-adu. Cetani so torej od-
igrali v prvem delu àtirt .sreôanja in od tega 2!magalá dvakrat —
píTotj Mlíidosti 2:1 in protì Vardarju 8:1, i^ali neodločeno proti
Spartaku v goeteh 2:2 1er izgubili doma proti Crveni zvezdi 2:3.
Tokrat so v Zagrebu presenetili domačane. Igrali so čvisto,
borbeno in tehnično mnogo bolje. РороЈ1шта so nadigrali doma-
čine in le napaki , Smidla v obrambi se imajo igralci Mladosti
zahvaliti, da so dosegli častni zadetek. Sicer pa se je ponovila
stara napaka v celjskem moštvu. Napadalci so zatajili in niso
izikoristiili niti desetino priložnosti. Kljub temu pa so anagali z za-
detkoma Ćretnika in Dotoovionika 2:1. Tretjine so baie 0:0, 2:1 in
0:0.	J. Kuzma
MLADINCI IZGUBILI PROTI OLIMPIJI
Med t«dnom pa so v nadaljevanju repubüSke mladinske lige
igralci mladega moštva odigrali prvenxStveno tekmo protei Olimpiji.
Kljub dobri igri pa so bili boljài igralci Olimpije, ki so zmagali
8:0. V preostalem prvenstvu morajo celj.ski mladinci odigrati ,še dve
teikmi proti Slaviji, ter proti Jesenicam in Kranjsko goro. Imajo pa
kijub temu .še možnosti za osvojitev tretjega mesta. O tem pa lx)
odločala tekma proti Jesenicam v gosteh.	jk
Judo:
DVOJNI PORAZ
Judoisti kluba IVO REY.\ iz Cfelja so končali svoje prve prven-
stvene borbe v republi.šk; ligi. V zadnjem kolu jesenskega dela
prven-stva so se srečali v Celju proti Olimpiji in Braniku. Oba
sreča-nja so izgubili in prisotnost poškodovanega Oía Seiesa bi lahko
prinesla Celjanom več uspeha. Tako pa je mlada celjska ekipa
z novinci, kot so Fajdiga, Znidar, Dovečar in Operškal, prikazala
precej.šiioo borbenost, toda. to je bilo premalo za zmago. Oljani so
tako izgubili proti Olimpiji 1:6 (5:25) in Braniku 1:3 (10:25).
Najboljše moči so imeli Celjani v borbi proti Olimpiji v Droz-
gu, ki je zmagal in v borbi proti Braniku v Pet.elin.šku, Dovečarju,
Maruši in Drozgu. Po	prvem delu tekmovanja so calj.«ik' tekmovalci
z eno toč-ko deveti. j k
Streljanje
JAGER PETI
Letos so celjski strelci prvič tekjnovali na repubii.škem pn'enst-
vu v sit.reljanju s preciano zračno pu-ško. Sedmerica je nastopila
v Ljubljani, toda z eno samo precizno puško, ki -so jo prejeli pred
desetimi dnevi. Kratki treningi pa niso mogli prinesti u-speha. Dobro
ste namreč streljala samo Tone Jager in Franc Brečko. Oba sta
2iadela :i.58 krogov in osvojila na republišikem prvenstvu peto in
iesto mesto. To je za začetok sicer uspeh, toda aa boljšo uvrstitev
bo potrebno nabaviti še vsaj dve preciizmi puški.	jk
Snjučanje:
SEMINAR VADITELJEV
Marljivi smučar.ski učitelji in vaditelji iz celjskega podi'očje
so se zbirali preteklo soboto in nedeljo na smučarsikih terenih piri
Celjski k)0<^i. Na dvodnevnem seminarju so se seraianili z najno-
vejšimi dosežki v tej .športni panogi in poleg tega obdelali začetno
in nadaljevalno šolo. Seznanjeni pa so bili tudi z novostjo letoš-
njega leta — snvako s kratkimi sma.ičmi.
Mimo lega so na sivojem občnem aboru siprejedi program dela i»
naslednje leto. Za predsednika so izbrali še nadalje Petxa Faktorja-
marljivega smiičar.-^kega entiuziaiîta. Občnega zibora in seminarja s®
je udeieèil tudi predsednik republlàkega zlxwa uöiteijev in vaditelje*
Jfcoùe Uiiiić.	J KuMTi«
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
NJIHOVO ŽIVLJENJE JE MATERINSTVO

Antonilja Jančičeva je v svo-
jem stanovanju v »žalska su-
šilnici« čakala s kosilom na
naj'mlajšega, na Zorana, ki
hodi v osmi razred. Svojih
oseminpetdeset let na pogled
ne kaže, njen veder značaj pa
skriva sledove življenja mate-
re, ki je rodila deset otrok,
jih osem pripeljala do lastne-
ga kruha, zadnja dva pa še
mora.
Jančičeva mama, doma iz
Dobjega pri Planini, se je
pred 35 leti poročila s sedem-
najst let starejšim rudarjem
Mihom Jančičem in je v za-
kon pripeljala svojega trilet-
nega prvorojenca. Njene
bridkosti nezakonsike matere
so büe končane, začele pa so
se nove težave, ki jih je pri-
našalo življenje mnogoštevil-
ne rudarske družine. Iz Liboj
se je z možem in otroci selila
v Srbijo, iz Srbije nazaj v
Savinjsko dolino v kočo bhzu
Griž, kjer so prenekatero noč
delili streho in kruh s parti-
Antonija Jančič
zani, streho, ki za Jančičeve
ni bila nikoli dovoiy velika,
in kruh, ki ga nikoli ni bilo
preveč. Po vojni so se prese-
lili v Žalec. Otroci so dora-
ščali, se izučili poklicev.
Najstarejši Milan je strugar.
Vili ključavničar, âtefka go-
spodinji v lastni hiši, Miha je
mesar, zvonka d©la v Ljub-
ljani, Henrik je pravtako me-
sar, Anica je šla za kriihom
na tuje, Franci dela v »Gore-
nju«, Janko se uči električar-
stva, a najmlajši. Zoran, je
še šolar in bi bil rad avto-
klepar.
Ko so moža upokojili je
Antonija morala poiskati delo
kot snažilka na šoli. Vstajala
je ob treh zjutraj, kurila
učilnice, se vračala domov,
odpravljala otroke v šolo in
v uk, popoldan čistila in zve-
čer pripravljala peči. Vse to
z odprtimi ranami na nogah,
zaradi česa je bila tudi inva-
liidsko upokojena. Prenekate-
rikrat ni jedla, da bd bih
otroci siti. V Grižah jih je
spalo sedem na dveh poste-
ljah, in da bi se ne razkri-
vali, so odeje sešili v eno
samo.
Zadnji sin. Zoran, se -e
rodiS, ko je bil oče že upoko-
jen. Zanj so na občini pripra-
vili socialističen krst. Pokojni
predsednik Ivan Rančigaj je
bil kum. Lepo je bilo na po-
gostitvi, kjer so jim dali tudi
darila občine in maršalata.
Pa so hudobni jeziiki zagrenili
to svečanost z očitki, da bodo
zaradi tega davki višji. To jo
je globoko užalostilo in kako
je ne bi?
Jančičeva mama še /edno
tu in tam poišče kakšen
»šiht«. Za Janka, ki se uči
pri zasebniku v Mariboru, so
izdatki veliki, čakajo pa še
novi, za Zorana. Jančičeva je
imela v oskrbi tudi nekatere
od svojih devetih vnukov,
enega ima še danes, sinčka
hčerke, ki dela v Nemčiji.
In njeno največje veselje?
Da so vsi otroci skoraj pre-
skrbljeni, da se sedem sinov
in tri hčere med seboj razu-
me in da radi prihajajo obi-
skat njo in moža, da so po-
šteni in dobrega srca. To je
zanjo in za njenega življenj-
skega tovariša največja sreča.
J. Kr.
ŠOLSTVO ŠE
čeprav je bilo na šmar-
skem zadnja leta precej na-
rejenega Za šolstvo, ositaja
kljub temu še precej vpra-
čanj neresnih. O tem so raz-
pravljali na torkovi seji ob-
činske sikupščine Šmarje pri
Jelšah.
Precej obširno poročilo o
šolstvu in njegovih proble-
mih na šmarskem je poka-
zalo, da se je občinska skup-
ščina z občani vred zelo
trudila, da bi ofcrocd dobili
boljše delovne pogoje. To se
je v veliki meri sicer posre-
čilo, še vedno pa ima izred-
no težak položaj šola na
Vinskem vrhu, kjer vsak čas
ne bo več učiteljev. Na seji
so razpravljali tudi o cestah,
ki so zanemarjene, v zim ,kem
času pa čestokrat ostajajo
nezorane. Na šmarskem me-
nijo, da je odnos cestnega
podjetja do tega področja
neodgovoren. Zaradi slabega
vzdrževanja nekaterih cest
pozimi otroci ne morejo v
šolo delavci pa' pridejo v slu-
žbo premočeni in utrujeni,
mis.

Ko obiskujemo naše mate-
re, ki imajo deset ali več
otrok, nas pota pripeljejo
največkrat v odročne vasi, na
samotne kmetije, kjer preživ-
ljajo prislužena leta življenja
naše matere, po Cankarju
imenovane in po naše pod-
krepljene, matere-svetnice.
Izjema potrjuje pravilo,
pravijo, jaz pa sem bila kljub
temu presenečena, ko sem
sredi štor naletela na mater
MARIJO SIVKO. Na njo so
me opozorili na krajevnem
uradu in ko sem se vzpenjala
po stopnicah hiše, v kateri
stanujejo, sem si predstav-
ljala, da bom srečala staro
ženico, vso z^arano in »odslu-
ženo.«
Pa sem stopila v prijeten
dom družine, kjer življenje
polno utrii>a, v središču po-
zornosti pa je bil tokrat mali
dvajsetmesečni vnuk iranci,
ki je prišel k babici na obisk.
Bilo je domače kot le kaj!
Oče Jakob je rezal slanino in
na štedilniku so že cvrčali
ocvirki. Mater Marijo pa bom
ob priliki povprašala za na-
svet, kako ji uspe skriti svo-
jih 53 let, saj ko sem vstopi-
la, nisem vedela, ali govorim
s hčerjo, pa jo povprašam po
materi. Pa se mi je predsta-
vila ona kot mati petnajstih
otrok. Vsa drobna in krhka
zmore neverjetno energijo in
samo z njo danes obvlada ne
ravno rožnat položaj.
Trnova je bila tudi njena
pot, kot pota vseh naših ma-
ter. Zgodaj se je poročila in
imela s prvim možem šest
otrok. Težka so bila tista leta
revščine in pomanjkanja, se
spominja. Pri štirih otrocih
je hodila še v tovarno, potem
pa jo je peza del uklonila in
ostala je doma ter samo še
rodila, rodila. Ko ji je bilo
moževega pretepanja dovolj,
se je med vojno od njega lo-
čila in s šestimi otroki ostala
sama. Dva otroka sta ji med-
tem umrla, ker si nemški
zdravnik ni upal priti v Šent-
janž pri Svetjni, ker se je bal
Marija Sivka
partizanov. A mati Marija se
je pretolkla in leta 1945 po-
novno poročila z velikim upa-
njem, da ji bo bolje. In res!
Z možem Jakobom se dobro
razume in rodilo se jima še
devet otrok. Po vrsti so pri-
hajali Marica, Jak, Silva, Vi-
li, Jaki, Erika, Adi, Darinka,
Albin, Anica, Darko, Olga,
Mirko, Marica, Jožica, če
sem kaj zamešala, naj mi
oproste! D\^a sta umrla, osta-
li pa so poročeni ali »ledik«.
Nekaj jih je že po službah,
dva hodita še v šolo, dva pa
sta brez zaposlitve doma. Pi-
sana paleta poklicev in želja,
pa kdo bi še vse našteval!
Vsi mamo in očeta pri-
dno obiskujejo. Tudi oni iz
prvega zakona. In ko pridejo
na obisk, je praznik v hiši.
Prinesejo daril, buteljko vi-
na, da se povesele. Takrat
jih vidijo sosedje in jim oči-
tajo, da jim nič ne manjka.
Zato so jim tudi odtegnili le-
tos maja meseca podporo v
višini 15 starih tisočakov,
češ, saj vse zapi jej o.
Jaz pa mislim, da znajo ca-
rati. Stanovanje, ki so ga do-
bili po 18 letih prošenj veli-
ko za dve sobi in kuhinjo, je
brezhibno opremljeno, s stro-
ji, a lepo je zato, ker je či-
sto, ker je belil oče Jakob
sam. Mati Marija pa skrbno
krpa in »pretika«. Vse to so
sčarali z 92 tisočaki Jakobove
pokojnine. Pa ne tožijo: še
daleč ne. Težko je bilo samo
tedaj, ko je pet otrok naen-
krat hodilo v šolo. Pa so
otroci nabirali borovnice, da
so se oblekli. In še nabirajo,
da materi odvzamejo nekaj
skrbi. Mati MARIJA SIVKA
skoraj vsak dan pere, danes
s strojem, lika, krpa, vzgaja
in z ljubeznijo osrečuje veli-
ko družino.
ZDENKA STOPAH

Iz avstrijskega časnika
»Kleine Zeitung« zvemo, da
je zadnje dni novembra v 63.
letu starosti umrl v Boliviji
nekdanji gauleiter, krvnik
slovenske štajerske, ropar
toplih ognjišč tisočerih pre-
gnancev, izseljencev, najbolj
zvest izvrševalec Hitlerjevega
naročila »naredite mi Spod-
njo štajersko nemško« dr.
Siegfried Uiberreither.
Tega bi ne zapisali zato,
ker bi bila smrt brezdušnega
nacista količkaj pomembna,
marveč zato, da povemo, v
kakšnih okoliščinah je zliko-
vec preživel Па tisoče svo-
jih žrtev, ki jim je življenje
v taboriščih, mučilnicah in
zaporih pripomoglo k pre-
zgodnji smrti tudi potem, ko
so bili že svobodni.
Vojnega zločinca so leta
1945 ujeli zavezniki v Gradcu,
pa jim je ušel in so ga po-
novno ujeli v gornještajer-
skih planinah. Američani so
ga internirali v Dachau, kjer
so po vojni imeli pod ključem
velikaše Hitlerjevega zločin-
skega stroja. Toda ko je zve-
del, da so zavezniki izročili
Jugoslaviji koroškega gaulei-
terja Reinerja, je Uiberreit-
her ju postalo prevroče. To-
krat seveda ni pobegnil, mar-
več je spravil v gibanje svoje
zveze, predvsem pa svojo že-
no Käthe Wegner, hčerko
znanega avstrijskega polarne-
ga raziskovalca. Ker je zlo-
činčeva žena izročila Ameri-
čanom skice in zapiske svoje-
ga očeta o njegovih znanstve-
nih raziskavah Grönlandije,
so Uiberreitherju omogočili
tajen prebeg v Italijo, kjer
je s pomočjo avstrijskega
škofa Hudala v Vatikanu uži-
val blagodati azila do izselitve
v Južno Ameriko. Nacizmu
naklonjeni vatikanski krogi
so tako spravili na varno pre-
mnogega trinoga s krvjo ne-
dolžnih žrtev oblitega zlikov-
ca, kot so bili Eichmann,
Hans Ulich in stotine diugih.
V Boliviji je kot znanstvenik
delal Uiberreitherjev svak
Kurt Wegner, ki je postavljal
sicer meteorološke postaje,
pa tudi toplo postlana gnezda
bivšim nacistom. Dr, Sieg-
fried Uiberreither, nekdanji
pravnik v nekem avstrijskem
socialnem zavarovanju, vodja
štajerske SA in po udeležbi
v vojni na Norveškem štajer-
ski gauleiter, je postal last-
nik bogate haciende v Boli-
viji in je svojo blazno misel-
nost o nemškem nadčloveku
spet po mili volji uresniče-
val pri izkoriščanju in izmoz-
gavanju preprostih ljudi pe-
stre narodnostne mešanice v
špansko govoreči južnoameri-
ški državi.
Kaj je bilo v papirjih zlo-
činčevega tasta, znanstvenika
Wegnerja tako pomembno,
da so Američani lahkega srca
odtegnili pravici enega naj-
bolj krutih Hitlerjevih valp-
tov? Po geografskih, geolo-
ških, meteoroloških študi-
jah, ki jih je Käthe Wegner
izročila kot zastavnino za
svojega moža, strokovnjaka
za množične moritve, so
Američani takoj po vojni na
Grönlandiji zgradili svoje
znamenito vojaško oporišče
v Thuli, odkoder nadzirajo
celotno polarno območje. Si-
cer pa se nad postopkom
Američanov dandanes ne ču-
dimo več. Vzrok za to je z
dokazi razpršen po vsej ze-
meljski obli, zlasti pa v Viet-
namu.
(S pomočjo virov v >Kleine
Zeitung« J. Kr)
Izseljenci v Rajhenburgu 1941. leta
v JELOVSKl шм штш
Jelovo je raztegnjena reber in vas
hkrati, vas na strminah med zaplatami
vinogradov, kjer je od soseda do sose-
da treba kar dobro stopiti. Občani v
Jelovem so bili nekoč kočarji, ki so si
zidanice prezidali v hiše. No, danes so
zvečine delavci v papirnici. Kori in dru-
gih podjetjih v dolini, s katero jih veže
okoli štiri kilometre strme ceste. Ce-
sta je pa le.
V nedeljo se je po rebri razlegala
glasba iz zvočnika,'ki so ga obesili тш
električni drog nad Plaznikovo doma-
čijo, kjer je bilo volišče za referendum.
Ob cesti nad hišo se je še kadilo od
kupa ogorkov, kjer so v soboto zvečer
kurili kres. Dopoldansko sonce je ogre-
lo zemljo, ko da je že pomlad, saj je
toplota po prvem snegu izvabila iz ze-
mlje rumene trobentice.
Pri Plaznikovih so bile stene okra-
šene z zastavami in gesli, s katerimi
so šolarji vabili starše, stričke, tetke,
dedke in babice, naj glasujejo za sa-
moprispevek. Ob desetih dopoldne je
v okrašeni izbi volivna komisija odprla
skrinjico. Od 126 volivcev je svojo
dolžnost malo pred tem opravilo 125
občanov, kajti ena volilka je medtem
umrla.
Nekaj občanov se je zunaj pred hi-
šo grelo na soncu, ki je svoje žarke
lovilo v zajetno steklenico rdečega vi-
na iz jelovških vinogradov, sorodnika
cvička, kajti onstran Jelovega se zače-
nja dolenjsko gričevje. Bili so dobre
volje, ker je bil zanje referendum kon-
čan, ker so mednje prišli podpredsed-
nik občine Danilo Hočevar, predsednik
krajevne skupnosti Srečko Brilej in
sekretar občinske organizacije SZDL
Jože Kos. Z njimi so se pomenili še
o tem in onem, zlasti pa o tem, kako
se je njihov večmesečni trud okoli sa-
moprispevka bogato obrestoval.
Ko je volivna komisija opravila de-
lo, jih je seveda močno zanimalo, kakš-
no je bilo glasovanje. Ko so zvedeli,
da je med 125 občani samo nekak ža-
losten kvartet bil proti samoprispevku,
niso mogli skriti svojega zadovoljstva
nad enotnostjo Jelovčanov, ko je spet
šlo za tako važno stvar.
In tisti štirje? Da se jim je le spla-
čalo, so rekli. Sicer pa je prav, kajti
ravno izjeme potrjujejo pravilo. Pravi-
lo za Jelovčane pa je, da jim je bodoč-
nost otrok prva skrb.
J. Kr.
Srečanja
nÜBILÜ LOVCA IVANA
NI NOVINARSKA RACA, DA JE NA SLAVNOSTNO MIZO SODI-
LA DIVJA RACA, KI JO JE DVA DNI PRED SVOJO OSEMDESET-
LETNICO USTRELIL JUBILANT.
v četrtek ali petek je Ivan
Fortunat, član celjske lov-
ske družine, sklatil z ozrar
čja lepo divjo račko. Roke,
ki so držale puško risanioo,
in oči, ki so merile raco v
pc-letu, so nekaj dni z vsem
Ivanom Fortiunatom dočaka-
le osemdeseti ljubilej.
Ivan Fortunat se seveda z
lovom ni preživljal, čeprav
bi z njegovim uplenom par
konj ne peljal. Preživljal? O,
pač. Prenekaterikrat v težkih
časih je bil njegov uplen bi-
stveni sestavni del obeda ali
večerje za i>etčlansko druži-
no.
Lovec je po zaslugi očeta
in v družbi sestrica postal
že kot otrok. Najprej je kla-
til z drevja polhe na Mengo-
ri, hribu na robu čiginjskih
polj na Tolminskem, kjer je
bil juibUant 1891 leta rojen.
Ivan Fortunat
S Tolminskega so se For-
timatovi preselili med Soš-
ko fronto v Otiški vrh pri
Dravogradi:. Tu se je zapos-
lil pri železnici. Zaradi nes-
reče pri vojakih se je znebil
avstrijske vojaške suknje, je
pa bil precej spet vojak, ko
je general Rudolf Maister
branil severno mejo. Ivan
Fortunat je od leta 1919 Ce-
ljan. Ni jih ravno veliko, ki
bi bili tako dolgo Celjani.
Od takrat je tudi član celj-
ske lovske družine. Pa ne kak
podporni član. Vsako nede-
ljo meče njegova zajetna po-
stava precejšnjo senco po
loviščih in prenekatera kos-
mata in pernata reč pade, če
pritisne na petelina, še vedno
in še bo.
— Dober pogled voščimo,
tolminsko-celjska grča!
J. Kr.
ki naj bd jih tako kot vsa-
ko leto realizirala občinska
zveisa društev prijateljev mla-
dine, so bile skromne. Ker
za ta vsakoletni praznik ot-
rok občinska zveza nima na-
menskih sredstev, se je letos
odločila, da se obrne na de-
lOATie organizacije, družbeno-
politične orga,mzacáje, dru-
žbena in zasebna obrtna pod-
jetja, da posta.nejo podporni
člani občinske zveze. Popro-
sili so za finančno udeležbo
250 novih dinarjev, ki naj bi
jih prispeval vsak podporni
član. Na to ljubeznivo proš-
njo je odgovorilo 11 podje-
tij, večinoma manjših., S sre-
dstvi, ki se počasi natekajo,
tako ne bo mogoče realizi-
rati vseh skromnih želja, ki
jih je imela občinska zveza
društva prijateljev mladine.
Nujno pa rabi novo obleko
dedek Mraz in njegovo spre-
mstvo. Pa kaj ko samo plašč
za dedka Mraza stane
4.000 novih dinarjev!
Na občinski zvezi so zato
pohiteli z dogovorom s Slo-
venskim ljudskim gledali-
ščem, kjer bo osrednje no-
voletno praznovanje za celj-
ske otroke. Gledališče bo
uprizorilo delo domačega av-
tur j a Janeza 2mavca »Doma-
ča naloga na potepu«. V njej
bo nastopil dedek Mraz in
priljiJbljena Pika Nogavička.
Dedek Mraz bo po predstavi
obdaril otroke. Tako bodo
vsaj otroci celjskih osnovnih
šoi deležni kulturnega pra-
znovanja dedka Mraza. Dru-
štvu prijteljev mladine letos
namreč še ni iiRpelo, da bi
organiziral obisk in obda^
rovanje dedka Mraza za vse
otroke enako, ker so kolekti-
vi še obdržali posamična ob-
darovanja. Žal razlike torej
še bodo, ker niso sprejeli
predlogov občinske zveze dru-
štev prijateljev mladine, ki
je predlagala, da bi bili ob-
daritveni paketi po vseh ko-
lektivih v vrednosti izenače-
ni.
Tega skromnega praznova-
nja Pa ne bodo enako dele-
žni niti vsi otroci celjske
občine. Otroci v Strmcu, Lju-
bečni, Socki, Frankolovem m
Cešnjicah bodo obsojeni na
lastno iznajdljivost in praz-
novanje. Oni namreč ne bodo
obiskali gledališke predstave
v Celju, pač pa bodo poskr-
beli zanje v domačih šolah.
Tako se kljub veliki želji
in prizadevanju društva pri-
jateljev mladine ne bo iz-
polnila skromna želja dedka
Mraza — da obišče sleher-
nega malöka in pionirja celj-
ske občine.
ZDENKA STOPAR
Trinajstletni Franjo Bobi-
na« navdušil poslušalce.
Na eni izmed letošnjih pro-
slav na osnovni šoli I. celj-
ske čete v Celju so se zbi-ali
številni gostje, predvsem ob-
činski družbeno politični de-
lavci, ki so skupaj z učenci
z dolgotrajnim in toplim plo-
skanjem nagradili malega
FRANJA BOBINCA, ki je za-
pel dve pesmi. Navdušil je
stare in mlade. Podobno je
bilo tudi na naših javnih ra-
dijsküi oddajah v Šentjurju
in Preboldu. Mali fant z ve-
likimi očmi in kitaro v ro-
kah je znal pritegniti poslu-
šalce s svojim jasnim gla-
som in neprisiljenim ter
skromnim obnašanjem. Z
vseh strani so se čule pri-
pombe — to bo drugi Oto
Pestner. Mali Franjo pa se je
po odpeti pesmi priklonil in
odkorakal z odra k očetu, ki
je verjetno imel več treme
kot on sam.
»Ne morem reči, da imam
tremo *pred nastopom, čisto
malo, le toliko, kolikor je
potrebno. Morda je nimam
zato, ker zelo rad pojem,« je
dejal Franjo.
Poje že dolgo in vsak dan.
že od prvega razreda osnov-
ne šole je pel na vseh pros-
lavah, vsak dan pa poje in
se spremlja s kitaro tudi
doma, kjer ga radi poslušajo.
Hkrati z vpisom v sedmi
razred osemletke se je vpisal
tudi na glasbeno šolo — od-
delek za kitaro. Danes je star
trinajst let, vendar bi mu člo-
vek zaradi izredne resnosti
— še posebej v pogovoru in
zaradi oblikovanja misli —
prisodil nekaj let več. Ob
vsem petju ]pa nikdar ne po-
zabi na šolo, saj je vseskozi
odličnjak.
»Prva pesem, ki sem jo pel
na javnem nastopu, je bila
Zvončkova ljubezen. Reper-
toar si določim kar sam.
Pojem pač tiste pesmi, ki
mi najbolj ležijo. Res je, da
ÏKijem predvsem ljubezenske
I>esmi, toda večina popevk
tako ali tako govori samo o
ljubezni. Razen v šoli sem pr-
vič nastopil na prireditvi
tovarne EMO v- Narodnem
domu, ko sem hodil v peti
razired. Pei sem še za Klimo,
Toper in druge. Največja na-
stopa pa sta bila seveda v
Šentjurju in Preboldu.«
Zadnjo soboto je nastopil
tudi v veliki novoletni prire-
ditvi v Šentjurju poleg Ota
Pestnerja in drugih.
»Ne vem, kakšen pevec
bom, ko odrastem, vsekakor
pa mi bo petje samo hotoy.
Po končani osemletki bi
šel rad v gimnazijo in potem
bi študiral jezike. To mi je
najibolj všeč ix>Leg petja.
Med pevci sta mi vzornika
Engelbert Humiperdinck in
Tom Jones.«
Srečno, Franjo. Vedno poj
tako veselo in lepo. V pesmi
je ljubezen, v pesmi je ve-
selje. Naj bo budi življenje
pesem.
M. SENICAR
SREČANJE
NAJSTAREJŠIH
OBČANOV
Krajevna skupnost v Šem-
petru se je odločila, da bo
na novoletno snidenje pova-
bila vse občane iz Šempetra,
Podloga, Dobrteše vasi, Ka-
la, Zaloga, Zgornjih in Spod-
njih Grušovelj, Podloga in
Roj, ki so stari nad 70 let.
Snidenje bo v dvorani Svo-
bode v Šempetru, kjer bodo
najstarejšim občanom pri-
pravil lep kulturni program.
Prav bi bilo, da bi takšna
srečanja pripravil tudá v
drugih krajih.
SPREJEM
ZA ZDOMCE
Na pobudo občinskega sin-
dikalnega sveta bo 29. de-
cembra v Velenju sprejem za
zdomce. Takoj za tem bo za
vse zdomce iz šaleške doline
kulturni program v velenj-
skem kulturnem domu.
ABONMA TUDI
ZA MLADINO
Prvič v zgodovini Vel
nja imajo tudi mladi svoj gl
dališki abonma. Njim boć
namenjene popoldanske pre<
stave. Največ udeležence
skoraj tristo, jih je iz ruda
skega šolskega centra. ^
glede na to, bo tudi za dn
ge dovolj prostora.
SEJA SVETA
ZA ZDRAVSTVO
Danes bo seja sveta :
zdravstvo skupščine občii
Celje. Osrednja točka dne
nega reda bo razprava o pr
gramu zdravstvenega varst\
za leto 1972 in seveda razpr
va o srednjeročnem progr
mu in investicijskem progr;
mu v obdobju 1972—75, Q
vorili bodo tudi o izhodišči
za financiranje zdravstveneg
varstva za leto 1972.
V ponedeljek, 27. decert
bra pa bo 3. seja medobčii
skega sveta za zdravstvi
kjer bo v glavnem beseda
problemih in načrtih, kater
bo obravnaval že svet z
zdravstvo v četrtek.
Pred dnevi je bila zelo uspela modna revija z naslovom »i
je za svoje odjemalce in ljubitelje mode pripravila z veliko
lju. To je ena izmed mnogih modnih revij, ki jih prireja t
si je v manj kot enoletnem delu že pridobila zaupanje potros
Na modni reviji so bili prikazani mnogi modeli predvsem
tudi za vsak dan. Veliko izbiro so lahko imele tudi mamici
po prodajnih prostorih veleblagovnice.
Vse prikazane modele lahko dobite v veleblagovnici »T«, c
Ker so tak.čue revije najlepša priložnost, da si potrošnik i'
takšnih prireditev še želijo.
D.^agi brski!
Mnogi nas opozarjate,
da tednika ne prejemate
redno in pravočasno. V
uredništvu nismo krivi za
take neljube primere in
nesporazume in jih tudi
redno sporočamo v Ljub-
ljano, tja torej, od koder
odpremijo časopis vsem
našim naročnilkom.
Nekateri nas tudi vpra-
šujete, zakaj časnika ne
dobite takoj, ko ga na-
ročite. Preprosto — v od-
premi imajo izredno mno-
go dela, na stotine novih
naslovov, ki jih mora
stroj »spoznati« in tako
nekaj dni poteče, preden
novi naročnik dobi prvič
časnik. No, skupno upaj-
mo da tx) kmalu vse
urejeno. In da bo res
vse manj težav s p>ošilja-
njem in sprejemanjem
tednika.
ČGP DELO,
TEDNIK IN
objavlja
prosto delovno
GLASBENI I
POGOJI:
a)	visoka ali višješolsi I
b)	vsaj ß let delovne P^ '
Kandidat mora k proši >
izjobrazbi, življenjepis ' '
poslitvi.
Prošnje pošljite na J
RADIO CEL.TE, Gregoi^ •
po objavi.
i I
__I
II
Navadno primerja'^ ^
najrazličnejše stvari
šega vsakdanjega življe^i^ ''
s tujino. Tudi umetne- ,
ni izjema. In spet i>i ^ ^
ko rekli, da je v tuP J
vsakdanji pojav, če se ^
modernih mestnih sri^ ^
ščih organizirano pri^^ *
SANACIJI LTG
. ODLOŽENO
i minuli seji obóinsKe
^ine v Laškem bi naj
predlog sveta za gospo-
tvo razpravljali tudi o sa-
_ ji LTG Rimske Toplice,
p sej i skupščine so bili
Lja, da bi razprava o
job koncu leta, tik pred
jet jem zaključnega raču-
ne bila primerna in učin-
ta. ZŽto so po razložitvi
¡loga sklenili razpravo m
čanje odložiti na sejo, ko
ja voljo tudi zaključni ra-
in nekatere nadrobnejše
5 ijložitve podjetja LTG in
1 ¿i »Slovenijales«.
;§KI DEDEK MRAZ
-IE APOLITIČEN
a Laški občini so za praz-
3 nje novoletne jelke vsako
i zbirali sredstva podjetij
1 rispevek skupščine za ob-
tev otrok. Letos, mesec
po razpravi o socialni di-
Bciaciji, se utegine zgodi-
la nekateri otroci, menda
predšolski, ne bodo po-
1 obdarovani, ker so bo^lj-
stojeća podjetja sklenila
aizirati obdaritve za
ke zaposlenih kar v pod-
il.
Bi modni vrtiljak«, ki jo
releblagovnica »T« v Ce-
znana trgovska hiša, ki
ivnostne priložnosti, pa
8 bo revija dober kažipot
niti niso tako pretirane,
ûr mu ugaja, si Celjani
—mis—
)NIŠTV0 NOVI
Ö CELJE
UREDNIKA
Szba glasbene smeri
glasbenem, področju.
^ti dokazila o šolski
2ila o dosedanji za-
!> NOVI TEDNIK—
' Celje, v roku 8 dni
■ Ureditvi stanovanjskih
'4šev. Tega pri nas ni
nihče. Namreč ta-
da bi povezali kipar-
' kot živ prikaz estet-
^ likovne prisotnosti v
^^anjem shematizira-
' svetu. V Celju pa je
^^ Vasilije četkovič
rmredil moderno stvaritev
in predlagal odgovornim,
da bi jo postavili v me-
stu. Preteklo je več kot
leto dni in zdaj bo skulp-
tura končno našla mesto,
ki ji pripada. Pa naj še
kdo reče, da nimamo po-
sluha za...
Prejeli smo
To vprašanje si postavljam
vedno znova, ko trkam na
vrata raznih delovnih orga-
nizacij. Vendar vedno enak
odgovor: »Ne, za vas ni me-
sta pri nas. žen ne spreje-
mamo na ta delovna mesta!«
Mar so si ti ljudje res pri-
lastili toliko oblasti na vseh
področjih, da nas kar tako
zapostavljajo?
Sem poklicna šoferka ka-
miona s prakso v tujini in
doma. To je moj največji
problem, saj sem prestopila
mejo med moškim in žen-
skim poklicem, tako kot že
več mojih kolegic. Kaže, da
moški mislijo, da ženske ni
smo sposobne za težka dela.
Nikjer me nočejo vzeti na
delo in celo zasmehujejo me.
To se mi je zgodilo, ko sem
vprašala za delo v avtopar-
ku Velenje. Čeprav so nekaj
dni pozneje sprejeli devet
šoferjev, ki so bili že zapos-
leni in so imeli svoj za-
služek. Ti so imeli prednost,
ker so moški. Jaz pa sem
brez zapo.slitve zaradi tega,
ker sem le žena.
Mnogokrat se začudimo,
zakaj ljudje odhajajo
Ko sem bila v Nemčiji, me
nihče ni vprašal, zakaj delam
kot šoferka. 2al mi je, da to
moram reči za svojo domo-
vino. Edina želja je, da se
zaposlim v domačem kraju.
Toda vidim, da ni i-azume-
vanja za mojo prošnjo.
še ekrat vprašujem — kje
je ženska enakopravnost, za
katero se borimo vsa leta
Kje so ostale žene? Ali je
naša žena res še vedno ne-
enakopravna?
MARIJA HERBST
Jenkova 8
Velenje
Dobrna
Pred nekaj tedni so na že-
ljo nekdanjih gojencev do-
ma »Mihe Pinter j a« v Do-
brni ustanovili pripravljalni
odbor za tovariško srečanje
nekdanjih gojencev, otrok
padlih borcev, ki so preživeli
svoja otroška leta v Dobmi.
Na željo članov pripravljal-
nega odbora so izvolili za
predsednika Emila Zupanca,
za tajnika Viktorja Rožanca
ter nekdanjega upravnika te-
ga doma Franja Marovška.
Da bi bilo to srečanje čim-
bolj svečano, so na sestanku
pripravili celotni program te-
ga srečanja, ki bo prihodnje
leto v Dobrni. Obenem bodo
organizirali več kulturnih pri-
ieditev, ki se bodo začele 27.
áprila, trajale pa bodo do
30. aprila. Posebna svečanost
bo 30. aprila, ko bo sprejem
nekdanjih gojencev doma
»Mihe Pinter j a«, nato gos-
stov, potem pa bo svečana
akademija, ki bo v prostorih
zdravilišča.
^»ričakujejo , da se bo tega
tovariškega srečanja udele-
žilo pribUžno 800 mladih lju-
di.
Njihova želja je, da se ob
tem srečanju posebej zahva-
lijo naši socialistični družbi
tei vsem tistim, ki so jim v
mladostnih letih nadomesti-
li izgubljeni dom.
Pripravljalni odbor poziva
vse nekdanje gojence doma
»Mihe Pinterja« v Dobmi, da
čimprej pošljejo svoje nas-
love, in sicer najkasneje do
30. januarja 1972 na naslov:
Viktor Rožanc, Dobrna.
J. S.
Skoraj neverjetno se zdi,
da je pred nekaj dnevi cisto
krhko dekle, Darinka FOR-
TUNAT, ki je bila leta 1944
iz celjskega zapora orepe-
Ijana v koncentracijsko ta-
borišče Rawensbrück, pra-
movala že petdesetletnico
svojega življenja.
Ta pomembna obletnica
je šla mimo neopažena, in
ne bi bilo prav, da ji sedaj,
ko smo zvedeli za njo, jav-
no ne izrazimo naših če-
stitk. To ji dolgujemo še
posebno tisti, ki smo ob
njej postavljali prve teme-
lje današnjemu kultumo-pro-
svetnemu življenju v Celju.
Kajti vemo, da bi bil njen
pomemben delež pri
ustvarjanju prav zaradi nje-
ne skromnosti obsojen na
pozabo. Zato smo veseli, da
nam je s tem jubilejem da-
na priložnost, da predsta-
vimo ta lik skromne, ne-
umorne kulturno prosvetne
delavke.
Po njenem opravljenem
upravno političnem tečaju,
pri Okrožnem odboru OF v
Celju že julija 1945, po za-
poslitvi na Komandi mesta
Celje, propagandi in Ljud-
ski prosveti okraja Celje in
mesta in kot delegata I. Kon-
gresa Prosvetnih delavcev v
Ljubljani smo jo srečevali
vedno kot človeka, ki mu je
splošni in lastni kulturni
napredek ena osnovnih na-
log in potreb. Vsa doživlja-
nja vojne kakor svobode je
občutila globoko v svoji ple-
meniti notranjosti in je to
bogastvo spletala v poezijo,
ki je dopolnjevala naše pr-
ve literarne publikacije. Se-
stavljala je tekste in pri-
pravljala programe za takrat-
ne številne mitinge in pro-
slave. Njena recitacija »Na-
ša republika« je bila izvaja-
na na svečani proslavi v
Celju, kjer je bila deležna
velikega priznanja. Že ob
prihodu v taborišče je za-
radi grozot, ki jih je tam
začutila, dvomila v svojo vr-
nitev v prostost. Na orume-
nel listič, ki ga je morda
pobrala na lagerski ulici, je
iz njenega mladega srca pri-
vrel naslednji stih:
Na vzhodu žrtvenik
gori,
gori iz kapelj človeške
krvi;
domovini,
in vi — ki ostali boste
raztrosite pepel
po rodni njivi,
da spet bo rastel
rožmarin,
da spet sej al bo
seme — slave .sin.
Po opravljenih učiteljskih
izpitih je odšla iz Celja in si
ustvarila družino, s katero
je živela najprej v Socki,
nato pa v Strmcu pri Ce-
lju. Tudi v tem podeželj-
skem okolju je bila učitelji-
ca v pravem pomenu bese-
de. Na improviziranem odru
šolskega razreda so se vrsti-
le prireditve za prireditvi-
jo in ni bilo odbora, v ka-
terem ni sodelovala tudi Da-
rinka. Za svoje delo je do-
bila mnogo priznanj. Pri
vsem tem pa je bilo tudi v
šoli njeno učno vzgojno de-
lo med najboljšimi in ji je
za to Izobraževalna skupnost
Celja leta 1970 podelila na-
grado in izročila pismeno
priznanje.
Njeno osebno nagnjenje in
ljubezen do literature sta
jo nenehno spodbujala, da
je kljub neštetim obvezno-
stim v šoli in doma opravi-
la na Pedagoški akademiji
v Mariboru diplomo iz pred-
metne skupine za sloven-
ski in srbohrvaški jezik.
Pred štirimi leti se je vr-
nila znova v Celje in prev-
zela pouk slovenščine na
IV. osnovni šoli, kjer je še
danes.
Zato ji sedaj, ko je znova
pri viru kulturnih dotrin
in ko si njeni otroci ustvar-
jajo že svoje družine, iskre-
no želimo, da bi te dobrine
v polni meri uživala še mno-
go, mnogo let!
MARICA ZORKO
liublianska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE. Vrunčeva 1
Z dinarskim in deviznim varčevanjem
si pridobite pravico do kreditov.
FRANKOLOVĆANI
ZA SILVESTRA
KAR ZA ZAPEĆKOM
Staro leto nam bo vsak čas pokazalo pete in naše
misli se pridno sučejo okoli novega leta, pa naj gre to
za skrbi aU za ' vesele misli na silvestrsko praznovanje.
Mnogo ljudi naših krajev že čisto natančno ve, kje bodo
preživljali novoletne praznike. Mi pa smo se odpravili v
Frankolovo, da tam povprašamo, kje bodo Frankolovčani
silvestrovali. Nekaj takih odgovorov je pred nami. Pa
poglejmo jih, kaj so odgovorili!
IRENA KLEP, 13 let, hodi
v 7. razred v Frankolovo:
»Kar doma bom. če bo
sneg, se bom sankala, pra-
znovali pa bomo v šoli, kjer
bomo imeli za dedka Mraza
svečane j še. Kakšne želje da
imam za prihodnje leto? Da
bi šolo bolje izdelala kot le-
tos (Irena je bila v šestem
razredu 'prav dobra) in da
bi bilo na srednji šoli, kamor
sem se namenila, dovolj pro-
stora. Ekonomski tehnik bi
rada postala.«
MARKO LEDNIK, 13 let,
prav tako obiskuje sedmi
razred osnovne šole v Fran-
kolovem: »Za novo leto bomo
klali, pa je potem doma naj-
lepše. Veliko je za jesti in
sploh je to domač praznik.
Za prihodnje leto pa želim,
da bi bilo tako lepo doma še
naprej, kot je sedaj. Zelo se
razumemo in tega sem vesel.
Odločiti se bom moral za
poklic. Mlinar ali trgovec
bom postal.«
IVAN ULAGA, kmet iz La-
škega, ki je prišel v Franko-
lovo na oglede za novimi vo-
И. »Za Novo leto bom po
starem običaju doma. Kmetje
smo že take narave, da praz-
nujemo najraje v domačem
krogu. Klali bomo, klali, pa
bo potem dvojni praznik. V
bodočem letu pa bi si želel
popraviti domačijo. Upam na
posojilo, pa kaj, ko je za vse
tako težko.«
LJUDMILA BELINA, uči
teljica v Frankolovom: »Fii-
družila se bom tistim, ki bo-
do silvestrovali kar doma.
Najmanj me bo stalo, pa še
najprijetneje bo. Vsaj mislim
tako. Predvsem zdravja si že-
lim v letu 1972. V svetu pa
mir, ki so ga vsi narodi ta-
ko potrebni. V naši državi pa
vsaj tako, kot je bilo letos,
kjer kljub hudi krizi še ni
bilo tako hudo.«
I MARIJA POLENŠEK, 74
let, domačinka iz Frankolo-
Ivega: »Silvestrovala bom kar
doma v postelji, ob meni pa
bo moj rejenček. Imam po-
Ikojnino 500 dinarjev, za re-
jenčka pa dobim 280 dinar-
jev. Nekako sva se letos pre-
I tolkla, če bo toliko v nasled-
njem letu, bo še kar šlo. To
je tudi moja edina želja za
I prihodnje leto. Da bova kru-
ha sita in toplo oblečena.«
Skromni so bili naši anketiranci. Skromni v željah in
zahtevka Pa naj za konec njihove odgovore obračamo
kakorkoli, vidimo, da naš mali človek ljubi svoj domek
in ga tudi za Novo leto ne misli zapustiti. Ljubo doma,
kdor ga ima — pregovor, ki se mu Frankolovčani ne
odrečejo niti za veselega Silvestra.	Z. S.
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
Kmetijstvo
NOV ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ — KMETIJO LE ENEMU DEDI-
ČU — VLOGA KMETIJSKEGA SKLADA
Veliko je malih kmetij, ki
ne morejo dajati dovolj do-
hodkov za dostojno preživ-
ljanje lunečkih družin. Po-
sestva pa se še delijo in
zemlja prehaja v last nekme-
tov. To naj bi preprečim z
novim zakonom o dedovanju
kmetijskih zemljišč in zaseb-
nih kmetijskih gospodarstev.
Teze aa tak zakon pa kažejo,
da ne bo le preprečeval dro-
bljenja, ampak bo tudi po-
magal, da bodo za delo spo-
sobni kmetje dobili v obde-
lovanje še več zemljišč.
V tezah pa pripravo nove-
ga za.kona je zapisano, naj
bi zasebno kmetijsko gosi>o
darstvo, torej kmetijo, pode-
doval ie ne dedič, in sicer
tisti, ki bo tudi sam obde-
loval zemljo. To je gotovo
mišljeno tako, da ne more
biti stalno zaposlen drugod.
Kmetije — njenih zemljišč,
poslopij in delovnih orodij
— ne bo dovoljeno deliti niti
takrat, ko bi bilo med dediči
več kmetov, oziroma bi že-
leli biti kmetje, če se ne bo-
do mogU sporazumeti, kateri
naj prevzame celo kmetijo,
bo to odločilo sodišče ob
upoštevanju predlogov občin-
skih organov.
Kmetija bo zaščitena tudi
takrat, ko bo živel njen last-
nik. Odprodajanje zemljišč
bo urejeno s posebnimi dolo-
čili. Drobiti pa je ne bo
smel niti z volili v oporoki
ali daiili. Take stvari bo tre-
ba urejati z denarjem.
Tudi po sedanjem zakonu
dedič lahko izplača sodedi-
če z denarjem, če se tako
sporazumejo. S sporazumom
pa navadno mora prevzeti
hudo breme nase in na kme-
tijo. Zato naj bi ga nov za-
kon zaščitil. Upoštevati bo
treba zmogljivost kmetije in
da so sodsdiči, ki so zapos-
leni in torej preskrbljeni za
življenje, dobih s kmetijo že
precej, ko so se usposabljali
za poklic. Zato naj bi bili
njihovi deleži v zapuščini
umrlih staršev določeni z
zakonom in ne bi bili od-
visni od sposobnosti, koUko
bi znali iztisniti od prevzem-
nika kmetije. Kmetijo je na-
mreč treba obravnavati kot
zasebno sredstvo za osebno
delo kmeta, brez katere se
ne more preživljati, če se ne
spremeni v delavca. Med de-
lavci pa ni zaželen, kajti ne-
kvalificiranih je več kot do-
volj. A tudi živila je treba
pridelovati.
Druga naloga zakona o de-
dovanju kmetij bo, da bi vsa
kmetijska zemljišča ostala
kmetom, ki jih bodo hoteli
obdelovati.
če med potomci iimrlega
lastnika kmečkega posestva
ne bo kmeta, niti zakonca
kmeta, naj bi kmetijo prev-
zel občinski zemljišlii sklad.
Taka kmetija bo ocenjena in
potomci bodo dobili svoje
deleže v denarju. Seveda bo
najprej treba plačati vse dol-
gove. Tudi občini, če bi pla-
čevala prispevke, ki jih os-
tareli kmet ne bi zmogel
sam.
Zakon o dedovanju sicer
ne bo nadrobno določal, ka-
ko naj bi gospodarili zemljiš-
ki skladi. To bo verjetno
urejeno s posebnimi predpi-
si, ko bodo dovolj proučiU.
če upoštevamo, kako je zdaj
z družbenimi zemljišči, i>a
lahko domnevamo, da tudi
v prihodnje kmetijske orga-
nizacije ne bodo marale ob-
delovati malih kmečkih po-
sestev. Sklad jim bo moral
dajati v obdelovanje kme-
tom, sosedom, ki jih bodo
hoteli vzeti. Pogoji, ki jih bo
postavljal, in zakupnina bo-
do odvisni od krajevnih raz-
mer, od koristi, ki jih bodo
imeli kmetje in družba.
JOŽE PETEK
Januš Goleč
7.
Puntar ji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slo-
.esno se naj opravi sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor
mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil
podpis: Ilija Gregorič, vojvoda.
Ko je prečita! Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je zadovoljno po-
liimal. Ivici je poudaril in naročil, liaj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt
prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi
bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno porazita in nato še poiska-
ti posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo
odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red
kmečke vojske. Če se bodo puntarji že v začetku preveč cepili, jih bodo v boju
preizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo
južino. Nadalje bi še bila nujna zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja.
Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici ter krogli!
Pd slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca, se je vršilo zbiranje puntar-
jev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo stran. Po nedeljah so bili v
Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke brš-
ljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega
vstopa v »moško punto«.
Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila niti Hartenštajn in
ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, ki je s posestjo
vred bil v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajn-
ski »pfleger« je imel na razpolago le par biričev in ni upal poslati nobenega
sporočila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči
že vedeli, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmeč-
ke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju po-
trebe sem in tja.
Kmetje iz Bistriške doline so vreli kar trumoma pod zastavo svojega pri-
ljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizku-
šen vojak.
Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so
bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branih
proti Turkom in si opomogli v gospodarskem oziru.
Treba je namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popol-
noma požgali ter uničili Spodnje štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli
ljudstvo v sužnost.
Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na štajersko. Na
dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lember-
ga v Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine
in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji štajer preko Kun
šperga, Kozjega, Pilštajna v Sevnico, kjer so se združili s požigajočimi turški-
mi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmer-
nim plenom in tisočerimi sužnji preko št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško v
svoja bosanska zatočišča.
Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo
leta 1494. Takrat so pridivjali Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred
Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in žusem, opusto
šili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v žičah.
Na šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so
obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje.
Razen teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno
manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, nikakor ni mogel pomaga-
ti. česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času
turške nevarnosti za debelim grajskim za dom na strmem hribu. Turški roparski
oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so
imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem.
Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih prepro
sti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino.
Ce preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubo-
gega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki,
si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega
položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji
del krivo tedanje bede.
(Se nadaljuje)
Pozdravljeni: Upam. da ste se že nekoliko navadili na to novo rubriko
v tedniku in da vsak teden pogledate, kakšen je rezultat glaso-vanja. Tokrat
vam moram povedati, kako ste glasovali za long-playe.
Prvo mesi« je tokrat odnesel LP ansambla the WHO z naslovom
NKXT (Naslednji). Poslušali ga boste lahko v naši zadnji letošnji oddaji
v soboto, 25. decembra. Naslednja oddaja, to je lesitvica najpriljubljenej-
ših melodij, bo na sporedu 8. januarja.
Poglejmo še, kako so se uvrstile ostale plošče! Spet je bila druga ve-
lika plošča z glasbo iz filma Love Stoi-y, tretja je b la SlovensJka popevka
71, četrti Hendrixov Cry of Love, peta Pearl pevke Janis Joplin itd.
Spet pa vas moram prositi, da pošljite predloge le za tiste vel ke plo-
šče, ki so bile izdane. Žal Oto Pestner LP-.ja бе ni posnel, vi pa bi ga vse
raje slišali.
Na koncu naj vam vsem skupaj zaželim uspešno, srečno in glasbe pol-
tro novo leto.
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
V „CELEI"
BARU PA
R02'CE CVETO
Barskega programa seveda
nisem zamudil, kot se mi to
ponavadi dogaja s službo
Ampak pred programom se
md je dogodilo čuda stvari.
Ta.k sem.
Tistega lepega dne, no, lep
je bil pač zato, ker mi je vso
stvar plačala redakcija m ni-
sem sam primaknil prebite
pare, sem bil kot na trnju.
Kako tudi ne, saj veste: sla-
čipunce, nabito ozračje in ta-
ke stvari. Nam, navadnim
zemljanom, se to ne dogodi
v.sak dan.
Začel sem, kot se vsaka
stvar nekje začne, v ^nack
baru. To je t-am, kjer sediš
za šankom na majhnem stol-
čku, ki ga bolj debelim ose
bam nikakor ne priporočam,
ker se lahko zgodi, da padejo
na tla. Sploh še poteni, ko
stnček alkohol že ropota po
želodcu. Jaz, pa ti in on smo
udarili . izredno pomembno
debato, katere posebni na-
men je bil, rešit nekaj ak-
tualnih vprašanj tega sveta.
Pravega zaključka nismo na-
šli in malo je manjkalo, da
I nismo planili v jok. Uvidel
' sem, da tukaj rji Kruha zame
in sem odjadral usodi v na-
. ročje. To naročje je oilo tik
za kuhinjo hotela Celeia, za-
kaj tjakaj me je zaneslo, ker
sem ugotovil, da bom z nekaj
, starejšimi gospodi lahko na-
I daljeval pogovor. Ni se nam
I posrečilo in danes vem, da
je ta tema precej zahtevnej-
ša, kot bi si človek mislil.
Veste, tako je: zahteva celega
človeka, јаг za svojo osebo
i pa nikakor ne bi mogel trditi
tisti dan, da .sem bil še cel.
Znova sem zaigral odcepitev
moje osebnosti in vstal, še
ved.no se zanesem na svoje
noge.
Zaplula je barčica
moja . . .
Priikrmaril sem svojo barko
do pristana, a do zasidranja
je bilo še daleč. Zahtevala so,
na meji ni to nič čudnega,
obmejne formalnosti tik pred
vstopom v si\^etišče ooginje
Venere, in če vam je tako
prav, še boga Amor j a. Moj
potni list je bil v redu, za
cariniti nisem imel nič, ne-
likvidni dinar pa se mi je v
manjših količinah valjal po
denarnici. Dvignili so rampo
m zapeljal sem svojo barko
varno in tiho, podobno tiho-
tapcu v temačno luko, od ko-
der je bilo slišati glasove, ki
so se delili na petje, razno-
razne ix>govore in hihitanja.
Največ ženskega. V veliki ve-
čini je bilo seveda šepetanje.
Ker po Darwinovem siste-
mu nikakor ne spadam v ta-
sto živalsko vrsto kot neto-
pirji in sove, ki vidijo tudi
ponoči (pozabil sem še mač-
ke, pa nič zato, ker sem po-
zneje ugotovil, da tudi one
druge mačke kar dobro vidijo
ponoči in v temi), sem se
najprej moral privaditi na te-
mo. Skelele so me oči, tolklo
mi je srce.
Obrnil sem krmilo proti
majhni mizi in sedel. Kaj
zdaj, ljudje, ki popivate m
mečkate blago okoli sebe, kaj
zdaj, vas vprašam? Postalo
mi je hudo. Zares hudo.
Imam namreč deklico in jas-
no je, da bo treba vzeti pa-
met v roke in jo ves čas tako
držati, da bi slučajno ne
ušla.
Naročil sean pijačo. Whyski
in tonic water. Prižgal ciga-
reto in moja barčica je ob-
mirovala.
Spodaj na plesiišču se je
nekaj dogajalo. Nekaj so no-
sili. Nekaj bo vsak čas pri-
šlo, mi je šinilo skozi mož-
gane, ki so delali kakor te-
leprinter ob držaTOem udaru.
In res — prišla je, v spalni
srajčki, čisto prozorni, nekaj
takšnega kot šipa, umita ši-
pa úi zvila se je, kaj kot ка
ča, kot vozel se je zavozlala
Octi, te moje čudne oči, so
švigale sem in tja in sledile
njemm gibom. Pa je bila hit-
rejša in kot bi trenil, je bilo
vsega lepega konec.
Počenjali so še druge čud
ne reči, ki jih nisem še ni
koLi videl. Saj veste, kako je
to: mama me ni nikoli pustila
v bar, ko pa sem šel na gi
mnazijo, so mi za hrbtom
stali profesorji in .spet ni bilo
nič. Na univerzi pa denarja
ni bilo.
Kača je premotila
Adama in Evo
Na oder sta prišla gospod
in gospa, in sicer je gospod
izredno dobro ravnal violino:
enkrat nad glavo pa pod no-
gami, med nogami, pod paz-
duho, na glavi in tako dalje
— se ne spomnim več.
Potem pa je prišlo tisto
Saj veste, kaj: slačilni pro-
gram. Sploh nisem vedel,
kam naj dam te nesrečne ro-
ke, kar naprej so má nekam
begale. Ona spodaj pa se je
še enkrat huje zvijala in po
skakovala v nežnem ritmu go-
dal in sviral. Vsa sreča, da
ni bilo spodaj mrzlo. Revica
bi gotovo dobila pljučnico
Tako energično je metala od
sebe vseh tistih »tavžent« pet-
sto kosov obleke, da sem po
mislil, da bi jo bilo dobro na-
pÄKsiti ia okopavanje koruze
kje na Kozjanskem, ko pa je
pokazala takšno moč. In na
koncu — kar zamižati sem
moral — se je svet >dkril v
vsej svoji krasoti. Sramežlji-
vo se je muoka zvijala po od-
ru, padla na tla, nekaj vzdi-
hovala, bog vedi, kaj si je
mislila pri tem, jaz pa sem
se nervozno presedal po sto-
lu. Končno je le končala, ne-
srečnica, in prepustila goste,
se pravi tudi mene, njihovi
xabavi. Orkester je uOiKei m
po plesišču so zažvižgali, za-
žvrgoleli, zagostoleli, jn kaj
vem, kaj še vse, zaljubljeni,
pol zaljubljeni in manj za-
bjaiibljeni pari. Jaz pa aisem
šel. Nisem bil vesel, pa tudi
lepih pesmi nisem pel. 0.stail
sem, kjer sem oil. Veiste,
deklico imam in veliko mi je
do nje.
Zdaj .sem pil že buteljko,
ki jo je pla/čala moja redak-
cija in kadil Astor -îigarete.
Tu in tam sem tuda zazehal.
To seveda ni lepo, a se zgodi
tudi v boljših družinah.
Lovci na človeške
glave
Začeli so odhajati, lOvci na
človeške glave, pa ne sami,
z gospodičnami jih je poteg-
mlo na sveži zrak m v objem
čudovite zvezdnate noči, ki iz
angelčkov dela hudičke.
Jaz pa sem ostal, skoraj
sam samcat sem se pretego-
val po klopi in opazoval svet
pred seboj in — podkiáal.
Koliko denarja je šlo v sni
sami noči? Koliko največ?
Cez šestdeset tisoč na enega!
Mrzlo me je zazeblo pri srcu,
streznil sem se. šestdeset ti-
soč starih dinarjev. Toliko
sem nedolgo tega imel za ves
mesec.
Pa vendar, življenje je le-
po, sem slišal ničkoLikokrat.
Kakor za koga. V oaru je
vedno lepo. Tistih nekaj ko-
rakov iz bara je že drugačno.
Takrat postane življenje živ-
ljenje z velikimi črkami Ta
pravo življenje ...
Zjutraj, ob pol petih je bi-
lo, ko sem odšel iz temnega
prostora in pustil z-a sabo
dim in duh po alkoholu. Z
naslado sem vdihnil sveži
zrak in zopet zakrmarü bar-
ko po mestnih ulicah.
MILENKO STRAŠEK
Za vsakogar so torej cJnevi pred Novim le-
tom tak ali drugačen obračun. In ker pač vedno
govorimo, da bo bolje, še bolje kot je, da bodo
plače večje in ženke in deklice zadovoljne, smo
sklenili narediti vsemu temu konec. Vse to pa,
kar se pravkar po vesoljnem svetu dogaja, vse
to so pač le poslednji vzdihljaji. Drugo leto
bomo drugačni. Tudi jaz. Obljubim. Poboljšal sé*
bom. To govorim uredniku, dekletu in žlahti.
Ampak še prej pa pojdem v bar in vso zadevo
zaključim.
MED MLADIMI V VELENJSKI OBČINI
POMENKI O DELU ŠESTIH MLADINSKIH AKTIVOV NA VASI
Poleg mladinskih aktivov v delovnih organizacijah in šolah, delajo v
velenjski občini tudi aktivi mladih v obrobnih vaseh: Zavodnjah, Gaberkah,
Bevčah pri Velenju, Paki pri Velenju, Pesju, Starem Velenju, Škalah, Šale-
ku, Cirkovcah, Plešivcu in v Šmartnem ob Paki. Zato tokrat naš obisk
v nekaterih od njih.
franc ANŽEL.'VK, pred
sednik aktiva v Zavodnjah:
2e od prvega dne obstoja si
prizadevamo, da bi z aktiv-
nim delom predstavili pozi-
tivno pobudo za še večje in
Uspešnejše delo drugih druž.
beno političnih organizacij na
vasi in nadalje, da organizi-
ramo rešujemo .specifične
mladinske probleme. Na na-
šo pobudo je bilo ustanovlje-
no kulturno društvo »Ivan Na-
potnik«. Prihodnje leto bo
urejena in odprta tudi spo-
minska soba pokojnega ki-
parja. Aktivno smo sodelo-
л-аИ pri reševanju krajevnih
komunalnih vprašanj in tako
оргагпИ nad 660 prostovoljnih
delovnih ur pri gradnji vodo-
voda in telefona. Sprejeli
smo tudi nov akcijski pro-
gram aktiva, s katerim .bomo
poživili delo mladine v naši
vasi,
BRANKO APŠNER, sekre-
tar aktiva v Gaberkah: Aktiv
ima 40 članov, dobra polovi-
ca pa je aktivnih. Naša de-
javnost je usmerjena pred-
vsem na športno, kulturno
in zabavno področje. Lani in
letos pa mladina tesno sode-
luje s krajevno skupnostjo in
drugimi družbeno političnimi
organizacijami. Tako so tudi
mladi imeli pomembno bese-
do pri asfaltiranju iraške ce-
ste. Naš največji problem je
ramo se v gasilskem domu.
želimo imeti manjši pro-
pomanjkanje prostora. Zbi-
stor, ki bi ga lahko tudi
ogrevali in ki bi bil primeren
za vse oblike našega dela.
Naše delo pa bi bilo uspešnej-
še, če bi bili vsi mladi pri-
zadevnejši, kar velja tudi za
nekatere člane predsedstva
aktiva.
MILAN KRETIC, predsed-
nik aktiva v Starem \elen.ju:
Naš problem je delovni pro-
stor. Aktiv je bil ustanovljen
pred leti, pa je njegova de-
javnost kmalu izumrla. Zad-
nje čase čutimo znova potre-
bo po organiziranem delu.
Sodelovali smo na številnih
tekmovanjih. Naš delovni
program pa bomo uresničili
le, če bomo v nase vrste
vključili nove člane.
.MARIJA RAMŠAK, sekre-
tarka aktiva v Bevčah pri Ve-
len.ju: Odkar tesno sodeluje-
mo z gasilci, je problem pro-
storov za naše delo rešen.
Vendar pa se s prostori na-
vzlic temu ne moremo pohva-
liti, saj niso primerni za več-
je prireditve. Letos smo se
udeležili večino tekmovanj,
vrh tega pa tudi sami pripra-
vili nekaj prireditev. Uspehi
pa bi bili lepši, če bi bila
zainteresiranost posameznih
članov večja.
FRANJO VETRI H, pred
sednik aktiva v Pa!:i pri Ve-
lenju: Naš aktiv ima 50 čla-
nov, delujemo predvsem na
področju športa in kulture.
Zbiramo se v dvorani osnovne
šole, kjer imamo tudi plese.
Aktivnost je občutno manjša
v poletnem času, saj je večji
del naših članov vezanih na
delo na kmetijah.
AVGUST JAKOB, predsed
nik aktiva v Pesju: Z delom
smo zadovoljni zlasti v zad-
njih dveh letih. Aktivnih čla-
nov pa je navzlic temu malo.
Naše delo je predvsem na
športnem in deloma na kul-
turnem področju.
V. VIDEMŠEK
Franc Anželak
Branko Apšner
Milan Kretič
Marija Ramšak
Franjo Vetrih
Avgust Jakob
4. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 — 23. decembra 197'

Sosednja Italija ima zdaj
afero dobrodelnosti. Nad
200 žensk je hodilo po vsej
dežeU in beračilo denar, češ
da gre za dobre namene. Ta-
ko so zbrale najmanj pet mi-
lijard lir. Vodila jih je skriv
nostna oseba, mati Eugenia,
ki je tiranizirala in hkrati
dajala vedeti,« da jo navdihu
je Bog. »Italijanski kronisti
so ji dali vzdevek »Doldfin
ger v nunskih oblačilih«.
Prosjačilo je, kot rečeno,
nad 200 žensk, od šestletnih
deklic do 80-letnih stark. Vo-
dila jih je nuna (ali bivša nu-
na, ta nadrobnost še ni razi-
skana), mati Eugenia, gene-
ralica izmišljenega »misijon-
skega inštituta« s sedežem v
Rimu, Via Alba 39. Zdaj je
stara 64 let. Njene podanáoe,
ki so jo še do nedavna ime-
novale »sveta mati«, »navdih-
njena od Boga«, »gospa ki
dela čudeže«, zdaj med pre-
iskavo sprevidevajo, kdo jih
je vodil. In tako govore zdaj
že o »hudiču v nunskih obla-
čilih« in o »esesovki, preoble-
čeni v nuno.«
Preiskava, ki jo je sprožila
prijava ene od »žrtev« neke
nune in advokata Colangela
je prinesla na svetlo vrsto
presenetljivih, tudi neverjet-
nih reči.
Mati Eugenia je začela svo-
je podjetje leta 1959, ko je v
Rimu ustanovila »Unitas cat-
holica«, nekakšen dom, v ka-
tem je bilo šest nun, nekaj
ducatov kandidatinj za nune
in nekaj sirot. Cerkvene ob-
lasti so čez nekaj časa dom
zaprle, mati Eugenia pa je
leta 1961 začela povsem na
svojo roko. Najela je ome-
njeno vilo v via Alba 39 in
dala izobesiti napis »Unitas
catholica«, nato pa ga spre-
menila v »Caritas cristiana«.
Za svoje podjetje je potrebo-
vala slepo poslušne ženske.
To poslušnost je dosegla zle
pa — in zgrda. S tepežem, s
tiraniziranjem. Večidel ne-
doraslim ali primitivnim žen-
skam je dajala vedeti, da je
tako rekoč podaljšana božja
roka. Delala se je jasnovid-
no, pri čemer so ji prav pri-
šle prisluškovalne naprave,
montirane v spalnicah njenih
podanic. »Gojenke« so hodile
okoli v capah, bose, hranile
pa so se domala samo z od-
padki sočivja, pobranimi na
živilskih trgih.
Mati Eugenia jih je poši-
ljala po Italiji beračit. Oseb-
ne izkaznice niso smele ime-
ti, če jih je prijela policija
so morale lagati, samo da se
ne bi zvedelo, kdo jih poši-
lja. In ves denar do zadnje
pare so morale pošiljati na
skrivne naslove, od koder ga
je dvigala mati Eugenia.
Ce kakšna podanica ni ubo-
gala, jo je poslala v umobol
nico. Takih primerov je bilo
več. Bilo je tudi precej be-
gunk, ki pa so molčale od
strahu, dokler jih ni odkril
advokat Nicola Colangelo.
Doslej so zaslišali okoli 60 ta-
kih žensk, sklepajo pa, da jih
je za mater Eugenio delalo
najmanj 200.
Ena sama gojenka je v pe-
tih letih zbrala 28 milijonov
lir. In kaj je storila matd
Eugenia s petimi milijardami
lir? Naložila jih je v neko del-
niško družbo, katere ime ba-
je še ni znano. In za vilo v
Alba je odštela 48 milijonov
ter jo dala prepisati na ime
Elisabetta Ravasio; to pa je
njeno posvetno ime.
In kako je mogla mati Eu-
genia sama voditi tako orga-
nizacijo? Saj je ni sama. Po-
licija je odkrila njenega po-
močnika, dr. Vincenza Tepe-
dina, duhovnika, ki je bil za-
upnik matere Eugenie. Drugi
pomočnik je bil neki dr. An-
tonio Pecora. Tretji pa —
škof iz Pra=catija. monsig-
nor Liverani, že sicer zaple-
ten v aferi z mladoletniki,
poroča ugledna milanska re-
vija Domenica del Corriere.
OKROG NOVEGA LETA
Prazniki okoli novega leta od božiča do svetih Trei
kraljev so en sam splei običajev, ki jih je včasih težko lo
čiti, ker so vsem tem praznikom skupni in se vezejo ns
ta ali oni praznični dan. Med take običaje sodijo kokd
niki, ker so nastopali že od sv. Miklavža do božiča, največ-
krat pa ob sv. Treh kraljih. Koledniki hodijo od hiše do
hiše, pojo kolednice ter nabirajo darila. Poleg navadnih
kolednikov, o katerih poroča že Valvazor, so ponekod ha
dile od hiš3 do hiše tudi različne šem.e, oblečene v kožuhe
ter s kravjimi ali kozjimi rogovi na glavi. Vmes se ponov-
no pojavlja Pehtra baba, tudi odeta v živalsko masko. V
Ziljski dohni se pojavlja kar v družbi kolednikov ter po
verovanju starih odvrača vse hudo od hiše. Vse to kaže,
da тог.гто tudi v kolednikih videti ostanke nekdanjih po-
ganskih obrodov, ko so obhodiiild še čarali ter tako klicali
nad hišo bodisi blagoslov bodisi kletev, če niso bili prav
obdarovani.
IZ KRATKE OBLEKE DOLGA
Vera je bila slabe volje.
Vse popoldne je hodila ix>
trgovinah, pa se ni mogla
odločiti niti za eno od pre-
dragih oblek. In kako naj bi
se? Saj je vsaka veljala baj-
no vsoto, ki je bila blizu
njenemu celotnemu mesečne-
mu prejemku.
Spet bo oblekla svojo sta-
ro čmo obleko, ki je že tako
dolgočasna. Kaj naj stori?
Ko bi imela vsaj kakega pal-
čka-pomagalčka...
In če bi imela Vera pal-
čka, bi jd ta svetoval morda
takole: Srečo imaš. Vera, ker
ti je letos moda naklonjena
Obleko lepo podaljšaj z raz-
nobarvnim blagom, ki naj bo
vsaj približno enake kvali-
tete, kot je obleka, šive boš
pokrUa, kar pa ni nujno, z
ustreznimi trakovi, ki bodo
obleki v okras. Tudi sama
jih lahko skvačkaš iz gar
na, tanjše volne in podob-
nih niti. Enako boš storila
z rokavi. Le daj, Vera, stori
to sama, pa pusti šiviljo,
ki ima v teh dneh že tako
preveč dela.
MAJDA
CLAUDJH
Slavna Claudia Cardinale, rojena pred 32 leti v Tu-
niziji, je po več nastopili v vesternih spet dobila vlogo
v ka\bojki. Naslov: »Poičigalki«. Njena partnerka (in
nasprotnica v filmu): Brigitte Bardot. Rtóiser: Chri-
stian Jaque. Drugače kot kaže ta slika, Claudia ne po-
stava !c po saloonih, marveč se zaplete tudi v stre-
ljanje.
RIŽEVE KLOBASE
Na pol mehko skuhaj 1 1 riža ter kuhanega stresi v
skledo, da se ohladi. Posebej kuhaj četrtino prašičje glave,
srce in polovico pljuč. Ko je vse skuhano, zreži na drob-
ne koščke in vse skupaj prideni k rižu. Dodaj na masti
precvrte čebule, majaronovo pleve, oribano limono in
nekoliko cimeta ter popra. Osoli in vse skupaj dobro
zmešaj ter napravi klobase. Kuhaj jih v neslani vodi 10
minut — vreti morajo počasi. Kuhane ohladi na deski.
SVINJSKA PEČENKA NA KMEČKI NAČIN
Kos svinjine potolči, da je bolj mehka. Osoli jo in pri-
daj dišave: lovorov list, limonovo lupino, poper, vejico
zelenega peteršilja in nekoliko česna. Vse skupaj zavij
v mrežico in deni v kozico z razgreto mastjo. Pečenko
peci na zmernem ognju, medtem jo obračaj in polivaj
z masitjo. Najmanj se naj peče 1 ur-o in pol.
Oba recepta je posredovala naša dopisnica Marta.
Hvala zanju!
OBLEKA PO FANTOVI ŽELJI
v srednjo šolo hodim, zato me še vedno vzdržujejo star-
li. Skromno se obiačim, neupadljivo, ker želim imeti oble-
ke čimdalj. Rade imam tudi kaj modernega, a zaradi varč-
nosti kupim včasih tudi kaj mani modnega. Nikoli še nisem
imela fanta, zadnje čase pa se rada spogledujem s fantom
iz vajenske šole.'Hodiva skupaj in pričel mi je svetovati,
kako naj se oblačim. In to čisto dinigače, kot sem se dose-
daj oblačila jaz. Tudi on se nosi bolj veselo, po hipijev-
sko. pa še meni svetuje, naj se tako oblačim kot on. Ko
sem doma izrazila to željo, je bil ogenj v strehi, pa še sa-
ma nisem prepričana, ali naj poslušam fanta ali ne. Kaj
pravite Vi?	Magda
I)rasa Maglia,
pu si res zašla v majhno težavico, ki jo ni čisto l-лко re-
šiti. ViMii, rada hi ustregla tanlii, a tvoja mošnja oziroma
tvoj h staršev to ne dopušča. Kar težko ti svetujem v tem
primeru. IMorala se boš odločiti sama .laz hi ti svetovala,
ila ¡zl)(4eš srednjo pot. Kupu.i še vfdno klasične stvari, za
piko na i tvojim oblačilom pa si kupi kaj vesrleua. ekstra-
va,i;anlnega. kar bo všeč tudi tvojemu fantu, pa še ti ne
boš tako ('o!y;()časn;i videti. Iìì prepričana sem, da tudi
tvoji starši ue bod-o imeli nič proti.
KROKAM RAD
čudne vrste ptič sem, vetrnjak, pohajkač in zelo rad
krokam v fantovski alj mešani družbi. Tudi oženjen sean
in tu se prično težave. S svojo družico, ki jo imem rad,
živim že deset let kar v dostojnem zakonu. Tudi moje
krokarije je do sedaj prenašala vdano. Zadnje čase pa mi
dela scene, ko prihajam domov v jutranjih urah. Pri mo-
jih krokarijah tudi nikoli ni zraven. Pa če vpije, ko pri-
dem domov, nimam takšnega moralnega mačka, kot če
molči in me samo očitajoče gleda. Moram pa povedati,
da je zadnje čase začela s tako taktiko. Moja slaba vest
je zato vedno hujša in ne morem se odločiti. Ali naj svoje
krokar i je opustim, da bom imel mir dama, ali pa to ni nič
hudega in je pravica vsaketga mo.škega?
STANĆEK
Dragi Staneek,
počakajte, da se bo odločiia vaša žena in upain, da bo
to kmalu storila. Pa za vas kaj slabo kaže, ker če žena
neha vpili, je to že resnejši znak. Saj poznate pregovor,
da velik) grmenja rodi malo dežja in obratno. Vi sprašu-
jete za pra' ico moškega, jaz pa od^oxarjan^ z niisî.îen.jem
žene!
SVETUJEMO VAM, DA SVOJE
NOVOLETNE ČESTITKE ODDATE
NA POŠTO ČIMPREJ, VSEKAKOR |
PA DO 25. DECEMBRA.
V NASLOVU NE POZABITE VPISATI
TUDI POŠTNO ŠTEVILKO
ZDRUŽENO PTT PODJETJE
LJUBLJANA	I
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
16. stran
NOVI TEDNIK
St. 49 — 23. decembra 19'
10. »Hau du ju du, misSer Paradisnik!« je pozdravi)
producent — in ko j prišel z besedo na dan.
»Takole bo videti vaša zgodba!« je dejal. »Vi, mister
Paradisnik, boste v filmu kavboj Tomato! Vaša žena bo
Clara, pevka v baru Zlikovci — devet jih bo bodo na
valili na poštni voz, da odnesejo vreče z denarjem; vi, mi
ster Paradisnik, pa jih г enim samim dobro pomerjenim
udarcem spravite na tla. Vseh devet! Zavežete jih v vreče
in izročite šerifu.«
»Ste razumeli?« je končal prtMlucent.
»Okeee!« je prikimal Paradižnik.
Pomolil je producent pod nos Paradižniku pogodbo v
podpis, ju nato vljudno pospremil do vrat in se poslovil:
»IVa svidenje jutri — na snemanju!«
In sta se odpeljala, novopečena zvezdnika v svojo vilo.
Da, vilo! Menda se spodobi, da si filmski igralci naja
mejo v Hollywoodu vile za svoja stanovanja! In če že sa
mi ne bi hoteli, jih v to prisilijo razmere. Za reklamo j<
pač treba nekaj žrtvovati!
»Drago bo, drago,« se je praskal za ušesi Paradižnik
ko je postopal okrog novega domovanja. V tem hipu p«
mu je, buči bistri, šinila v glavo ide.ia.
PETEK Л. UECEMBR.\: a.lU
Glasbena matineja; 9.35 Od melo
dije do melodije; 10.20 Pri vas
doma, 11.00 Poročila — Turističn:
napofckj za naše goste iz tujine;
12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Da
re Bemost: Kako se drži pridelek
sadja v skiadiSčih; 12.40 »Čez polja
m potoke«; 13.30 Priporočajo vam:
14.35 Naái poskiáaíci čestitajo '.r
pozdravljajo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10
Clovak in zdravje; 18.15 »Signúli«;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Peí
najst minut za EP; 20.00 Slovensk
zbori tekmujejo; 20.30 »Top-pops
13«; 22.15 Besede in zvoki i? !o
gov domačih
SOBOTA. Í5. OECK.VIBR.A: ö.lö
Glasbena matineja; 9.05 Piomrsk.
tednik; 10.20 Pri vas doma; 11.00
Poročila — Turistični napotki za
naSe goste iz tujine; 12.30 Kme
tijski nasveti — Inž Metod Viz-
jak: Pospeševanje kmečkih gospo
darstev prako hranilno kreditne
službe na območju GG Kranj;
12.40 »Po domače«; 13.30 Priporo
čajo vam 14.10 Sobotno popold
ne za mladi svet; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17 10
Gremo v kino; 19.00 Lahko noč.
ot-oci! 19.15 Petnajst minut za
KP: 20.00 Spoznavajmo svet in
domovino: 22.20 Oddaja za naše
izšel'enee
NEDELJA, :itì. OECEÄIBUA: ö.UO
do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Vesel:
tobogan; 9.05 Srečanja v studiu
14. 10-05 Se pomnite, tovariši
o decemberski vstaji na Goren.i
skem v luči Hitlerjev-h načrtov;
10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00
Poročila — Turistični napotki za
naše goste 12 tunne; 11.20—13.0C
Naši poslušalci čestitajo m po
zdravljajo; 13 30 Nadeljííka repo.-
taža; 13.50 Z domačimi ansambli:
14.30 Humoreska tega tedna — G
Abecassis- Otok tabuiev; 15.05 Ne
deljsko športno popoldne; 17.30
Radijska igra - .Jean Renoir:
»Orvet«: 19.00 Lahko noč, otroci I
19.15 Glasbene razglednice; 20.00
»V nedeljo zvečer«: ">0 Zaple-
šite 7 nami
PONEDELJEK, 27, UEÍ;E>1BP,*„
8.10 Glsabena matineja; 9.05 Pisan
svet pravljic in zgodb; 10.20 Pri
vas doma; 11,00 Poročila — Turi-
stični napotki za naše goste ií
tujine: 12.30 Kmetijski nasveti -
Inž Vilko Stem- Novi pogled: пг
obratoslovna koncepte v kmetijst
vu, 12.40 Pihalni orkestr: na Kon
certnem odrj; 13.30 Priporočnjf
ram 14.35 Naši poslušalci če
stitajo m pozdravliajo; 15 30 Glfls
beni intermezzo: Iß 00 »Vrtiiiak«:
17.10 Ponedelíkovo gla.sbeno do
poldne: 18 L'i Ob lahki glasbi: 19 OC
Lahko noč otroc'! 19.15 Petna'sl
minut za EP: 20 00 Bed-ich Sme-
tana: »Prodana nwest-a«- 'Î'^.IR
Ijub'tpHp iPTTa
TOREK. Ì8. OEt;i:.MlîRA: b U
Operna matìneja; 9.35 Slo^-enske
narodne pesmi; 10.20 Pri vas do-
ma: 11 00 Poročila — Turistični
napotki za naše goste iz tuiine
12.30 Kmetijski nasveti - Inž
Zvone "vliklič- Ah je uvajanje več
jih sušilnic v Sloveniji gospodar
no? 12.40 Vedri zvoki z domačim
ansambli; '13.30 Priporočajo vam:
14.10 Glasbena tribuna mladih
15.30 Glasbeni intermezzo; 16.OC
»Vrtiljak«; 17.10 Popoldanski sim
fonični konce-t; 18.15 V torek na
svidenje! 19.00 Lahko noč. otroci!
19.15 Peitnajst minut za EP; 20 00
Prodajalna melodij; 20.30 Radijska
gra — Karoly Szakonyi: »Kdo
.šjvoa-i?« 22.15 Iz albumov Karla
Szymanowskega.
SREDA, áa. иЕСЕЛХВКА: 0.10
Glasbena matineja; 9.25^Vedno lepe
melodi, e; 10.20 Pri vas'doma; 11.00
Poročila — Turistični napotki za
naše goste iz tujine; 12.30 Kme-
tijski nasveti — Dr Franc Žago
žen: Znanstvene osnove za selekci-
jo živine; 12.40 »Od vasi do vaii«;
13.30 Priporočajo vam	14,10
Poje akademski pevski zbor »Tone
Tomáió«; 14.35 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo; 16.00 »Vr-
tiljak«; 17.10 Jezikovni ix>govori;
18.15 Popevke s slovenskih festi-
valov; 19.00 Lahko noč. otroci!
19.15 Glasbene razglednice; 20.00
Koncert Simfoničnega orkestra
RTV Liublî?-^'':	Ч '^tivalov
ČETRTEK, 30. DECEMbit.l: a.10
Operna matineja; 9.05 Radijska
šola za višjo stopnjo; 10.20 Pn
vas doma; 11.00 Poročila — Turi-
stični napotki za naše goste iz
tujine, 12.30 Kmetijski nasveti —
Dr Vilko Masten: Nova pota v
varstvu rastlin — integralno var-
stvo; 12.40 Pihalne godbe. 13.30
Priporočajo -am 14.30 Z an-
samblom Jožeta Kampiča; 15.30
Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrti-
rak«; 17.10 Koncert po željah po-
slušalcev; 18,30 Iz kasetne produk-
cije RTV Ljubljana; 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Petnajst minut
za EP; 20.00 Četrtkov večer doma-
čih pesmi in napevo^r; 22 15 Iz opu
sa Dmitrda ft0štfl:kovičq
OBVEŠČAMO
člane, пагосшке, zaupni
ke in naše sodelavce, da
smo se preselili
v Borsetovo ul. 27 —
vhod iz Opekarske c. med
hiš štev. 6 in 9, to je v
neposredni bližini zadnje
avtobusne postaje mestne-
ga prometa, proge štev. 9
pri Prulskem mostu.
NOVA TELEFONSKA
ŠTEVILKA JE 21-440.
PREŠERNOVA DRUŽBA
L,)ubljan.a. Borsetova 27
P. P. 41/1
»DELO IMAM,
POJDITE!«
Nekx tlegiTMUčm angle-
ški uradnik je Lopova tako
spravil iz tira, da -je opu-
stil misel na rop. Na po-
štnem uradu se oglasil
ropar m ukazal »Roke
'cvišku!« Blagajnik ie brez
obotavljanja, vendar zelo
mirno odvrnil: »Delo
imam. Pojdite!« Osupli
nepridiprav ga ie ubogal
GALANTNI ROPAR
Potem ko je v Sarasotì
(ZDA) neki ropar s pišto-
'-0 prisilil bančno usluž-
benko Lorraine Butlet (2ô
službenih let), da mu je
izročila — preračunano —
150 starih milijonov, ji je
jalantno poljubil roko in
че Sele nato odstranil
BUDILKA
ZA GLUHE
v Erivanu D sovjetski
Armeniji so v ondotni to-
oarni ur začeli izdelovati
budilke za gluhe. Name
sto da bi budilka zvonila,
se ob določeni uri posveti
luč ali pa začne pihati
močan ventilator.
VDOVSKE
PRIKAZNI
Doktor Dewi Rees je
objavil v reviji »British
Medicai Journal« sadove
svoje raziskave o vdovcih
m vdovah Iz nje je raz-
vidno, da se vsaki šesti
ovdoveli osebi občasno
kot privia prikaže mjut
Ut rajna. Doktor Rees je
iognal. da so ženski prt
■ - se pra-
vi. večkrat se prikažejo
vdovcem kot vdovam nji-
'lovi rajni
VRTENJE
V KROGU
Iz Stockholma poroča-
jo, da se je Šved Arne
Nilsson poročil s svojo
bivšo taščo Magdaleno
H ager t or s Nilsson je bil
ioslej že trikrat poročen
dve od bivših žena (ena
ie umrla, г drugo pa je
razvezan) sta bili hčeri se
danie žene
POGREBI
NA OBROKE
Neki newyorški pogreb-
ni zavod je vrgel v svet
'•eklamno geslo »Umri
ianes plačaj lutri« Gre
za plačevanje pogrebnih
stroškov rm obroke. Za
vod prireja pogrebe, ki
itanejo — preračunano v
stare dinarje - od pol
drugega milijona do 15
milijonov. Pri najdražjem
primeru denejo rajnkega
o bronasto krsto in pelje
io njega in pogrebce v čr
lih cadillacih
Letos je znašaj proračun Kulturne skupnosti v Veienju
83 milijonov dinarjev. Po zaslugi gospodarskih organizacij,
predvsem Gorenja, je bila letos zgrajena moderna knjižni-
ca, ubog pa je njen knjižni tond, ki znaša koma^ nekaj ti-
soč knjig.
Ko je pred dnevi zasedal izvršm odbor kulturne skupnoj
sti, je bila glavna tema razgovora debata okoli proračuna
za leto 1972 Odločili so se, da bodo preuredili prostor na
velenjskem gradu za Foitovo zbirko, izdah pa tudi katalod
Poitove zbirke, ki naj bi «zšel v 4.000 izvodih s tridesetimi
slikami. Pripravili pa bodo tudi šaleški zbornik.
Za delo kulturnega doma v Velenju porabijo letno 30
milijonov starih dinarjev, ostane pa še zdrževanje kultur
nega donia.
Ko so člani izvršnega odbora kulturne skupnosti pOteg.
nili črto pod kulturne potrebe, so dobili vsoto 190 starih
milijonov. Zato se bodo sredi decembra sestali s predstav-
niki družbenih organizacij, sindikatov m samoupravnih or-
ganov da skupa i najdejo ustrezno rešitev
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
RAZREZAN IN ZAŽGAN DENAR SE BO POJAVIL ČEZ TRI DNI
v stoletju, ko je človeška
:ioga že stopila v prati na Lu
M in ko lete rakete proti
Marsu, je prav neverjetno
toliko vraževernosti m .laiv
aosti je še med ljudmi. Xn
NAPREDOVANJA
REZERVNIH
STAREŠIN
; V počastitev 30-letnice JLA
^ sta posebna komisija sveta
sin oddelek za narodno ob
i-rambo pri skupščmi občine
I Celje predlagala v rednem
, In iarednem postopku za
• napredovanje 791 rezervnih
" vojaškah starešin, in sacea
komisija v izrednem postop
iku 96 rezervnih podoficirjev
in 18 rezervnih oficirjev, od
. delek za narodno obrambo
pa 491 rezervnih podoficirjev
и9 v čin vojaških usltižbencev
- ter 177 v čin rezervnih pod-
i oficirjev.
to med ljudmi, ki zive v so-
dobni družbi Nekateri znajo
t;o dobro obrniti v svoj prid
Cigani na primer! Točneje
dva Cigana in dve Ciganki
Romi, če hočete. Mnogi pra
vi jo da so zelo pamerni. To
pot so bili premeteni To je
na lastm koži občutil kmet
Božidar Vidmar s Pleživca pri
Velenju.
Lep nedeljski dan je na
njegovo domačijo zanesel tudi
štiri člansko skupino Ciga
nov Po pogovoru sta se ci-
ganki ponudili, da oosta »za
coprah« hišo, da bi se v njej
naselila večna sreča in blago-
stanje. Za to čarovnijo sta
potrebovali ogenj, škarje,
star časopism papir m seve
da — denar Bankovce!
Božidar Vidmar, jpajoč na
srečo, jima je denar tudi dal
Premetem goljufici sta ga
najprej zavili v star časopisni
papir, nato vse skupaj raz
rezali na trakove, menda za-
žgali pod nekakšnim kozar-
cem ter nato raztrosili pepei
po vsej hiši Гако se je pred
Vidmarjevirm očmi spremeni
lo 140 starih tisočaKov v pe
pel.
V hiši bosta sreča in mir, so
še dejali cigam ter obljubili,
da se vrnejo čez 'п dni ш
prinesejo denar nazaj. Popi
bah so jo. Jasno je, da je z
njimi romal tudi denar, ki so
ga med čaranjem spretno
spravili v žep Samo čudno
je, kako je Vidmar verjel, da
se bo v pepel spremenjen de-
nar vrnil. Naslednji aan pa
je zadevo premislil in prijavil
na postaji milice. Morda za
man. Kdo ve?
Primer Božidarja Vidmarja
ni osamljen. Takšnih dogod-
kov je bilo že veliko m jih še
bo, če bodo ljudje /erjeli
spretnosti čitanja iz rok,
zvezd in raznim čarovnijam.
Navsezadnje ni nobena ^arov.
ni ja, spremeniti denar v pe-
pel. Smo videli že marsikaj
bolj »čarovniškega.«
M. SENIÛAR
Tovarna
TOPER
CELJE
v a b i k sodelovanju
ŽENSKE IN MOŠKE MANEKENE,
ki jih zanima sodelovanje na modnih revijah
POGOJI: 1. Prednost imajo kandidati iz Celja ali
okolice, oziroma tisti, ki si lahko dnevno zagotovijo
prevoz v Celje
2.	kandidati morajo biti prosti vsak dan od 1. do
15. aprila 1972 leta
3.	kandidati se morajo osebno zglasiti v tovarni TO-
PEIR najkasneje do 10. januarja 1972. leta.
Celje
l/LOi V AGROTEHNIKO
Ponoči se je neznanec splazil skozi straniščno okno pro-
dajalne Agrotelmike v Celju ter tako prišel v skladišče ozi-
roma v prodajni prostor. Kljub številnim drugim predmetom
Se je »ozko specializiral«. Odnesel je osemnajst zavitkov ve-
rig za motorne žage. Vrednost ukradenega blaga so ocenili
na 7.500 dinarjev.
Dve noči zatem Je neznani storilec razbil izložbeno ok-
no iCme^.ijske ap>oteke v Stanetovi ulici in vzel dve motorni
žag.\ vredni 7.000 dinarjev m nekaj drugega orodja
Morda je oba vloma zagrešil isti malopridnež. Verjetno
si je hotel ustvariti rezervo verig za motorne žage. Ker ni
imel ne prvega ne drugega, je oboje ukradel. Za storilcem
poizvedujejo
Z uKRAOEiiM шттш
Pred dnevi so miličniki celjske postaje prometne milice
na Mariborski cesti v Celju zaustavili 21-letnega ANTONA
PANTNERJA, brez stalne zaposlitve in bivališča ter ugotovili,
da se vozi s tujim mopedom, ki je bil ukraden v Aškerčevi
ulici pred dvajsetimi minutami.
Kot kaže, pa se je ujela nekoliko večja ptička. Pri preiska-
vi so odkrili nekatere podrobnosti, ki dajo slutiti, da Pantner
ni odtujil same mopeda Osumljen je namreč še nekaj vlo
VRESJE-CALLUNA VULGARi?
Pozno jesem, ko so gozdovi
preliti s paleto barv, je tudi
podrast pisana. K temu pri
pomore tudi jesensko vresje
s svojo lilas to rdečo barvo.
Rastlina je mzek, zimzeleni
grmiček s poleglimi stebri ki
p>oganjajo dolge šibaste po-
končne rjave veje Vejice so
porasle z majhnimi, navadno
golimi, črtalastiim lističi ki
delno krivijo drug drugega.
Na koncu vej so v grozdih
najhni, lilastordeči cvetovi.
Rastlino nabiramo ko cveti.
Vìvete osmukamo in jih čim-
prej posušimo, da ostane bar-
va nespremenjena. Resa vse-
buje flavonglikozida kvarce-
tin in miricitrin, čreslovino,
saponine, erikolin, karotin
rudninske snovi ter druge
sestavine.
V domačem zdravilstvu pri-
poročajo reso kot zdravilo,
ki pospešuje laločanje potu
in urina Zdravilo pripravlje-
jo v obUki čaja (5 do 10
gramov posušene droge na
skodelico) ter ga dajejo več-
krat na dan pri obolenju
ledvic mehurja, protinu, pre-
hladu in katarju. Ztmanje
uporabljajo vodo, v kateri so
kuhali reso za umivanje spu-
ščajev na obrazu ran, pa tu-
di za obkladke pri revma-
tizmu in protinu
BORIS JAGODIC
Celjska ribiška družma že
več let uspešno upravlja svo
je žive vode m ribnike v Bla
govni. Po enoletnem trudu je
dobila diiižina v upravljanje
tudi novo zajezitveno šmar
tinsko jezero, ki ima 126 hek
tarov površine in cca 26 kilo-
metrov obale.
Velika skrb ribiške dru
zine je bila, da oživi to aku-
mulacijo. In uspelo ji je
V jezero so vložili čez 8 ti-
soč podusti, čez 50.000 kom
krapovskih mladic, čez tri
tisoč komadov smuča, nešte-
to linjev, belega amurja m
šarenko-amerikansko postrv.
In ker so letos »pridelali« na
gojitvenih ribnikih v Blagovni
rekordno količino rib v vred-
nosti 14 starih milijonov, je
bii celoten vložek v žive vode
in v to jerezio krit z lasnimi
sredstvi, brez kake pomoči
Marljivi člani gospodarskega
odseka m ostali so se od
zvali društvu in pomagab pri
čiščenju ribnikov, pri odio
vih, vlaganju m krmljenju,
torej pri vseh delih, ki so pri
umnem gospodarstvu na rib-
nikih potrebna.
Ribiška družina se zaveda,
da se ne sme zapirati vase
m da mora omogočiti vsem
delovnim ljudem, ki to že-
lijo, zaželeno rekreacijo in
ribolov ob vodi. Zato se bodo
obrnili na občinski sindi-
tcalm svet m se s pomočjo
komisije povezali z vsemi
smdikalmmi podiužnicami.
Njihovi člani naj oi se včla-
nili v ribiško družmo Celje.
S tem bi dobili pravico da
lovijo ribe v šmartmskem je-
zeru. Ob taka količmi rib,
ki je v jezeru, bo uspeh sko-
raj zagotovljen. In če bo lah-
ko član sindikata lovi] šti-
ridesetkrat na leto, ulovil
vsakokrat 2 kg rib, bo imfel
tako doma 80 kg dobrega,
zdravega ribjega mesa m še
prekrasne urice v naravi, ob
vodi.
Vsak novi član, ki bi se
hoteli vpisati v društvo in lo-
viti v ribniku, bi moraj od-
šteti ribiški družini Celje:
vpisnino 100,000 din, člana-
rino, prispevek za list RI-
BIC, za ostale pristojbme
110,00 din in za revir Šmar-
tinsko jezero 100.000 din, sku-
paj torej za začetek 310,000
din, nato pa za vsako nada-
ljnje leto samo 210,000 din.
V naslednjih dneh o<j do-
bila vsaka sindikalna podni-
žnica okrožnico o tej akciji
ribiške družine, večje podru-
žnice pa bodo lahko ustano-
vile tildi pododbore ribiške-
ga društva ter same spreje-
male člane. Vsekakor lepa in
veUka akcija ribiške družine
Celje.	KARL SMAUC
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 49 -- 23. decembra 1971
I St. 49 — 23. decembra 1971
NOVI TEDNIK
15. stran

Tako. Končali smo. Pišite
nam, ali ste bili z nagradno
igro zadovoljni. Ali predlaga-
te, da bi jo kasneje nadalje-
vali?
V ponedeljek pa so bili iz-
žrebani:
Marija Skala, Celje, Marta
ZA SILVESTROVO
ZASEDENO
PripraA^e na silvestrovanje
so v velenjski občini v pol-
nem teku. Prireditve bodo v
vseh gostiščih, kjer so tudi
prostori že večji del oddani.
Nekaj prostih mest je v ho-
telu Kajiuh v Šoštanju, kjer
stane rezervacija 80 din. Ho-
tel Paka v Velenju je zase-
den. Rezervacija je bdlo 140
din. Delavski klub v Velenju
so takoj zasedli. Za rezerva-
cijo je bilo treba odšteti 80
din. Velenjčani pa bodo lah-
ko silvestrovali tudi v noori
veleblagovnici Na-me. Retz&r-
vacio'a je 80 din. Posebej bo-
'do silvestrovali prosvetni de-
lavci.
NOVOLETNO
VESELJE
Te dni so tudi v Velenju
prižgali novoletne luči. Tega
časa pa se najbolj veselije
najmlajši. Za otroke so pri-
pravili obisk in ogled žmav-
čeve igre »Domača naloga na
potepu«. Učence vozijo v ce-
ljsko gledališče. Za starejše
vrtijo v kulturnem domu
pravljične filme. Nastopil bc
tudi dedek Mraz. Društvc
prijateljev mladine je poskr
belo za obdaritev socialnc
ogroženih otrok. Prireditvi
pripravljajo tudi v vseh os
novnih šolah velenjske obči
na.
Golob, ropolščica, .Marjana
Jug, Šentjur, Štefanija Lup.
še, Rogaška Slatina, Danica
Laznik, Gomilsko.
Prvi trije dobijo darilni pa-
ket Zlatoroga, zadnja dva pa
knjigi. Naše iskrene čestitke.
Dobimo se v ponedeljek, 27.
decembra 1971 ob 17. uri v
uredništvu.
V uredništvu pa smo se od-
ločili, da med zvestimi sode-
lavci nagradnega globusa iz-
žrebamo še TRIDESET naših
bralcev, ki bodo zastonj pre-
jeli Slovensko stoletno pra-
tiko.
Izžrebani so bili:
Jožek Mlakar, Gorica pri
Slivnici, Terezija Žolnir.
Polzela 29, Justina Trobina,
šoštanj, Metleče 23, Amon
Rozika, Buče, Jože Sevšek
Rečica 65, Laško, Jagrič Jo-
sip, Crnomerec 30 a Zagreb,
Joža Jeraj Sovina 45, Ljubno
ob Savinji, Ivanka Korenak,
Zavrh 38. Dobrna. Plesnik
Francka, Šentjanž 23, Nazar-
je, Tone Koštomaj, Lemberg
4a, Strmec, Krhlanko Franjo,
Rogatec 18, Grešak Julijana,
Ferralit Žalec, Zdravko
Cestnik, Matke 8 Prebold,
Ivan Fale TKI Vitanje, Ivan-
ka Kolman^ Vrba 7 Dobrna,
■Angela Pinterič, Vrhovo 17,
Radeče, Lojzka Keblič, Zdra-
vilišče Rimske Toplice, Hele-
na Bončina, Celje, Preko-
morske brigade 15, Elizabeta
Požlep, Zidani most 11, Franc
. Kočevar, Zabukovica 10 Gri-
že. Maja Derča, Trnava 35,
Gomilsko, Zofi Rezar, Stop-
če 21, Grobelno, Vinko Za,je,
Sejmiška 26, Slov. Gradec.
Jožef Lipovšek, Imijolca Sev-
nica, Jože Kolšek, Podpeč 18
Planina pri Sevnici. Franc
Brezovnik Mozirje 120, Fani-
ka Petek, štore 2, Rudi Mi-
belin, Sevnica 15, Kari Ro-
mih, Brezje Dobje pri Plani-
ni, Vera Ašenbenger, MigoJ-
nice 84, Griže.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi mojega dragega moža
IVANA MAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom
in znancem, ki so sočustvovali z menoj in mi po-
magali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvalju-
jem njegovemu bratu Francu in sosedu Petru, du-
hovniku in tov. Zabkarju za izrečejie besede ob
grobu, godbi na pihala in pevcem iz Prebolda. Iskre-
na hvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, mi izrekli
sožalje in ga pospremili na zadnji i>oti.
žalujoča žena Julka in sorodstvo
šešče, 15. decembra 1971
v torek dopoldne je kolektiv trgovskega podjetja »Na-ma« iz Ljubljane odprl v Velenju
veliko blagovno hišo. To je Izredna pridobitev ne-Ie za potrošnike šaleške doUne, marveč
tudi za kolektiv velenjskega »Vegrada«, ki je zahtevno poslopje zgradil v dobrih šestih
mesecih. Posnetek je bil napravljen nekaj dni pred otvoritvijo.	(Foto: MB)
Na križišču med Oblakovo in Kersnikovo ulico se je zgodilo že kar precej karambo]<»v. Pr
zor na sliki smo posneli pred dnevi, ko je zopet prišlo do hudega trčenja, ko je voznik p<
zabil, da ima prednost poč nekdo drugi
(Foto: B. Strmčnik
Naše prodajalne bodo za novoletne praznike založene z odličnim ratličem iz silnic, ki jih vidimo na sliki. Kmetijski kon
binat Žalec je namreč postavil pri hmeljarskem inštitutu v Žalcu velike, predorom podobne grede, ki so ogrevane s cei
traino kurjavo in so zato v njih najboljši pogoji za gojenje radica.	Foto: T. Tavči
ÎS MESREČNA PRAVOARIJA!
že od nekdaj smo se
Slovenci radi pravdali —
za vsako stvar: če ti je
nekdo rekel kaj zalega,
si že stekel na sodišče,
če je sossdova krava po-
pasla deteljo, si spet stal
pri advokatu in tako na-
prej. še danes se nismo
odvadili te grde razvade,
za katero pravijo, da mo-
ra biti. Zgodilo se je nekje
na Kozjanskem, lahko pa
bi se tudi kje drugje. Za-
čel bi lahko natako tako.
kot se začenjajo pravljice,
živela sta mož in žena in
rojevali so se jim otroci
žena je bila gospodoval
na in je ukazovala mo-
žu za vsako najmanjšo
stvar. Mož najbrž ni ve-
del, kaj pomeni besedica
■>strpnost« in je nergal. V
družini, ki je imela kar
precej z mije, so se začeli
prepiri. Namesto da bi na
svet prihajajoči otroci
med moža in ženo prines
li slogo in mir, so raz
dor še povečali. Prepiri
so se razrasli v žalitve,
žalitve v grobosti. Mati je
bila z otroki vred p^oti
očetu m zgodilo se je, da
otwci kmalu niso več ve
deli, kaj je to — spošto
vanje očeta in matere. E-
den izmed sinov je zagnal
očetu v nogo op-'ko, hčer
ka pa je metala v očeta
kamenje. Mati je imela ra-
da pijačo in ves položa-
je bil na robu propada
Stara dva sta ostarela in
žena je nedolgo tega umr
la ter se tako rešila pre
pirov. ki jih je nemalo-
krat sama začela. A ven-
dar: o mrtvih vse dobro
Pa ni tako — danes mož
ne ve povedati o mrtvi
ženi nič dobrega kot to,
da sta edino takrat govo-
rila med sabo, kadar sia
morala. To pa je bilo le
na sodiščih, kjer sta se
večkrat srečala.
Advokati so naredili tu-
di to, da se je d, užina
razdelila. Na dva dela.
'Del leži v zemlji: mati,
ostalo imajo otroci, tudi
nekdanjo stanovanjsko
hišo, kjer so se dan za
dnem prepirali in žalili
drug drugega. Polovica je
ostala očetu, ki pa je ne
more obdelovati in je ves
bolan. Dni, ki mu jih je
usoda še namenila, preživ-
lja pri sosedu v podstreš-
ni kamri in mu za to tudi
plačuje. Domača, rodna
hiša, je zabita in zakle-
njena. Last je njegovih
otrok, ki so po svetu in
ne pustijo postarnemu o-
'^etu, da prebiva v njej.
Zanj ne mara nihče od
otrok. Nihče ga ne obišče,
nočejo se pomiriti Ljud-
je so v svojem čudnem
p:,nosu trmasti Svoj po-
nos žrtvujejo sodniji, sod-
nija pa jim odžira srečo,
ki je ne znajo cenili.
Zakaj ne mara nihče od
Лпго mu tako, danes živi
шт. Osamljen. Pomagajo
mu sosedi. Saj denar ima,
a kaj pomaga denar, če
pa si želi otrok. Tisti4
otrok, s katerimi se je
ian za dnem prepiral. Ot
rod pa ne marajo slišati
tanj.
Težko je preverjati te
itvari. Vedilo sta krivca
iva. Toda, kako lepo bi
bilo, ko bi se ljudje znali
pogovoriti v miru in z do-
bro voljo, zasejati v svoje
odnose srečo in ljubezen.

S STARIM AVTOMOBILOM
PO EVROPI
Piše: Branko Stamejčič
Odšli smo! Pravzaprav
smo se odpeljali, čeprav
bi resnici še najbolj us-
trezal izraz odropotali.
Star dvotaktni kombi, s
katerim smo krenili na
več kot štiri tisoč kilomet
rov dolgo pot, je veselo
lezel v mariborske klance.
Cork je previdno pritisnil
na plin, Pajo in Mef sta
Igrala na kitaro, jaz pa
sem se močno oddahnil,
saj smo po več kot eno-
tedenskem trudu le uspeli
usposobiti kombi za pot.
Naš »dan T« je torej na-
počil. Cilji naše poti so
bili London, Amsterdam,
Luxemburg in kraji, skozi
katere nas bo pač vodila
pot.
Še sreča da so kape
Kmalu smo se vozili po
zgornji štajerski, in če
nič drugega, so nam luk-
njaste ceste dokazovale,
kako res je, da ta delček
zemeljske krogle pripada
naši domovini. Že prvi
dan so nam luknje vzbu-
jale domotožje. Ojoj! Kaj
šele bo?
Mef je občudujoče zrl v
južno-ameriške srne, mi
pa smo mu zaman do-
povedovali, da so to le
avstrijske krave. Sicer si
pa da Mef lo malokdaj
kaj dopovedati.
»Levo Cork!« sem dejal
m že smo lezli v šestnajst
procentni klanec. Ni in
ni šlo. »En cilinder ne
dela,« je žalostno objavil
Cork in že smo obtičali.
Seveda čork ne bi bil
čork, če ne bi hitro pre-
stavil v vzvratno prestavo
in рк) svoji strani ceste
smo zdrveli nazaj v doli-
no. »Bremze so zablokira-
le,« je rekel čork, mi pa
v zboru: »Ooovinek
čork!«, »Tovornjak s pri-
kolico, Čork«, »Mežika
nam, Čork!«, »Paaazi!«
Žalostno smo lezli iz
kombija in si vsi bleda
ogledovali kapelico, ki je
tako uspešno nadomestila
slabe zavore, še sreča,
da so jo postavili ravno
tam. Le nekaj metrov
naprej je bil namreč mo
stiček, ki ga čork gotovo
ne bi zadel, saj je pozabil
očala doma. Zaradi kape
lice, ki je na enem koncu
tako žalostno kazala odr-
gnjen omet, pa si tudi
nismo preveč belili glav,
saj nismo bili prvi, ki
smo jo zadeli. Tudi okoli-
čani so le zmajevali z
glavami in mimo nadalje
vali z vsakodnevnimi o
pravili. Očitno so bili po
dobnih prizorov vajeni.
Mirno sem skuhal kosilo,
medtem pa so ostali po-
pravljali in pregledovali
»krščeni« kombi, čork je
s ključi nekaj šaril po
motorju, Mef in Pajo pa
sta spravljala nazaj v
ležišče šipo.
Nadaljevanje sledi
Takšen .je bil naš kombi že drugi dan, ko smo vo-
zili po Nemčiji. Še bolj razmetan je bil, ko smo se
vračali.
49
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško ш Žalec — Uredništvc
in uprava Celje Gregorčičeva 5. poštni predal 161 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehničm urednik: Drago
Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar. Zdenka Stopar, Milenko StraSek Bemi Strmčnik. Tone
Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračsmo -
Cena pr^samezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 ČGP »DEILO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 33 69 in 31-05
mali oglasi in naročnine 28-00.