0 štev. V Ljubljani, v t . juija 1880. Letnik VII Inseratl se sprejemajo in veljU tristopoa vrsta: i kr., če se tiska lkrat, ^ s ii » n ^ ti 1 ° n u n n 3 ,i Pri večkratnem tiskanji se lena primerno zmanjša. Rokopis se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemar vel|a : Za eeio ieto , . 10 gi. — kr za polleta . . 5 „ — „ za <'etrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji veliš: Za eeio ieto . . 8 gl. 40 k za poi leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom posiljeni veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je Poljanski nasip št. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonotn. Novi ministri. Dobili smo štiri nove ministre, in reči se sme v nekoliki meri, da imamo novo ministerstvo; duša ministerstva, grof Taaffe', ostala je sicer ista, vendar ima vlada v sedanji sostavi drug značaj; zdaj ni več ministerstva „koalicije", ker so ustavoverni miuistri izstopili , in nastopilo je ministerstvo „nevtralnih mož". Za grizenega nemškutarja ali nemško-nacijonalca in germanizatorja ni nobenega več v ministerstvu; ustavoverna stranka joka na razvalinah svoje slave in mogočnosti; ona, ki je mislila, da so avstrijski narodi nalašč za njo ustvarjeni, zgubila je vse vajeti iz rok, ona nema več odločilnega vpliva na razvitek države , iu to je velika pridobitev za monarh jo, to je pogoj lepše in boljše bodočnosti. Nova vlada sicer ni naša, ona ni izvršilni organ naše stranke, sedanja vlada je samo „nevtralna" za vse enako pravična. Pa tudi mi več ne zahtevamo, saj ne terjamo druzega, ko pravico; saj nismo tako gospodoželni, ko ustavoverci, ki poleg sebe niso trpeli nobene druge oblasti, ki so izrinili iz vseh veljavn h mest može konservativne, da celo nevtralnih mož niso radi videli, najljubši so jim bili zagrizenci, če so bili tudi sicer nezmožni za svoj posel. Če je res sedanja vlada nevtralna, potem smemo pričakovati, da bo vsaj toliko ravnopravnosti dejansko izvršila, kolikor je nam je zagotovljene po ustavi in po ministerskih ukazih ; slednjič pa bomo zahtevali tudi izvršitev onega državnozborskega sklepa, vsled kterega se mora slovenščina uvesti v naše srednje šole. Ustavoverci so vpili, da morajo njih privrženci Stremayr, Ilorst in Korb iz ministerstva izstopiti, ter tako Tasffejevo vlado nemogočo storiti, ker mislijo, da se brez nem-školiberalcev v Avstriji ne more vladati. No, njih želja se je izpolnila, Stremayr, Ilorst in Korb so odstopili, zdaj bomo videli, če je res vladanje brez ustavovercev nemogoče. Mi menimo , da so se ustavoverci hudo opekli, ker so se sami izključili iz vlade; sedanje vlade pa menda ne bodo vrgli z lepa, Taaffe svojo pozicijo vedno bolj utrjuje, in reči se zamore, da je vlada, kakoršna jc zdaj, veliko krepkejši od prej, ker se je znebila razdirajočih elementov, ki so kakor Stremayr in Ilorst dobrim naklepom Taaffejevim le nasprotovali in tako vladno moč drobili. Streita in Kremerja sicer ne poznamo, vendar mislimo, da bi ju Taaffe ne bil izbral, ako bi bila zagrizena nemškovalca ; o generalu Welser!-heimbu pa se pravi, da ni nič druzega, ko vojak, tedaj mi-nisterskemu predsedniku ne bo vode kalil; sicer pa ti možje poznajo značaj sedanje sisteme, in ne bi bili vlade sprejeli, ako bi se ne skladali z nazori Taffejevimi. Nemški listi se ve da ne bodo pustili dobre dlake na sedanji vladi, ter bodo še le z večo silo začeli jurišati na pozicije Taeffejeve; pa te so tako trdne, da jih ne bodo vzeli , trdne pa so zato, ker se naslanjajo na zaupanje cesarja in ogromne večine avstrijskih narodov. Naj bi tedaj sedanja vlada opravičila zaupanje, ki gavaujo stavimo! Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 30. junija. Prazniki so nam prinesli štiri ministre, ti so: dr. Dunajevski za finance, baron Strcit-Frcj' za pravosodje, baron lire-mer - Aiicnrotlc za kupčijo in general baron IVciscrsliciin za deželno brambo. Od teh je le eden politično znan, namreč Poljak Dunajevski, ki je bil eden od poljskih prvakov, ter se je v državnem zboru odlikoval s posebno zgovornostjo in bistroumnostjo. Nemški listi se boje, da se bo Dunajevski preveč na Galicijo oziral pri vladanji (lenarstva. Tako sumničenje se pa ne sme za-naprej izrekati, kajti po tem takem bi morali vzeti finančnega ministra zmirom iz inozemstva, da se ne bi potegoval za svojo rojstno deželo. Sicer pa bi bilo Dunajčanom najljubše, ko bi bili vsi ministri iz Dunaja, da bi se v prvi vrsti le za Dunaj potegovali. Da bo dr. Dunajevski zvest pristaš naše stranke ostal, tega smemo preverjeni biti. O drugih novih ministrih ni nič znano, na ktero stran bolj nagibajo; pravi se, da so bolj „nevtralni". Saj več mi ue zahtevamo, mi smo zadovoljni, da nam le sovražni niso. Veseli nas, da smo se vendar znebili Stremayra, zvitega lisjaka, ki je Slovanom škodil, kjer je le mogel. Ravno tako je bil Ilorst odločen ustavoverec, zato je menda tudi „Wehrzeitung" pisala zoper Slovane in federaliste, Čeravno so ravno naši poslanci glasovali za vojno postavo, in bi jim morali vojaški krogi za to hvaležni biti. Pijillicc. Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i. 8. Podpihovale!. (Dalje.) Nikamor ni šel ven, ne k zajtrku, ne h kosilu, celi dan ni v mlin pogledal, kaj delajo posli. Popoldne je Bedel na stolu, glavo podpiral in mislil. Lahko je bilo uganiti, z lica mu je bilo brati, kaj da misli. Oči ima solzne, lica upadla in bleda. Katiuka pride v sobo in mu prinese juho. Janko se vti-njo ozre,žalostno pa osramoten jej reče tužnim glasom: „Katinka, kaj misliš, da sem?'1 „Mislim," odgovori Katinka , „mislim da si dobra duša , pa da tvoja nesreča je slaba tovarši ja." „O, dobra moja žena, ti prav govoriš. Pa veš . . . ." ,,Draga moja sirota, vse vem, vse." „Ni res. Ti veš le mojo sramoto, pa ne veš, kako mi je žal, kako se kesam. Jaz nisem tebe vreden, Katinka. Ti si tako blaga, tako dobra. Prav ti si moj augelj, ali jaz sem svoja in tvoja nesreča, jaz sem hudoben, jaz sem kakor nobeden. Oh, moj Bog, kako globoko sem padel." „Le miren bodi, Janko. Res je, da si spet zašel in padel v veliko pregreho, osramotil si nas, pa jaz upam od Boga, da je to posledni pot.11 „Res je, res je, sicer je po meni, propadem poginem. To sam uvidim." „Janko, kaj nisem prav imela, ko sem ti rekla, da prijateljstvo tvoje s tistimi ljudmi te bo spravilo v nesrečo?" „Prav si dejala , Katinka. Pa oni vendar niso tako hudobni, kakor ti misliš." „Ne misli mi tega, Janko, tega pa ne. Izkušnja te bo še izučila, britka izskušnja, da je res tako. Meni že tako več ne verjameš in misliš, da sem tvoja sovražnica. Pa sam Bog večni ve, da ti le dobro želim." „Ne kregaj me, Katinka, ne kregaj. Saj že tako ne vem danes, kje se me glava drži. Ali to ti obetam, ne boš me videla pijanega, nikdar več." „Bog daj. Pa nekaj bi skoro pozabila, lejte si no. Včeraj , ko sem izbo pospravljala, tisto kjer so stanovali najini dobri starši — Bog jim daj dobro, nama pa ue hudo, našla sem na očetovej polici to-le pismo. Vidiš, pa zapečateno je, pa na te se glasi, na njem stoji nadpis : „Janku milemu sinu mojemu." „Hvala. Potlej ga čemu prebrati, zdaj ga ne bom, zdaj moram leč, zmerom mi je huje, bolan sem. Bodi ti tako dobra, pa malo v mlin poglej, da se ve, kaj se dela. Novi posli niso veliko vredni, na delo si pa tudi malo razumejo. Pazi na-nje." Mlada mlinarica je verdevala po hiši, dokler je Janko spal. Stopi v mlin, pa vidi, da posli nič ne delajo , nego da sede pa igrajo. Ko jih k delu prižene , gre v hlev iu na vrt, pomiri otroka in ko je v dveh urah vse storjeno , gre zopet gori v sobo. Janko je sedel na stolu, pismo je ležalo pred njim odpečateno, pa debele solze so mu kapljale po obrazu. „Vidiš, Katinka, tukaj je nekoliko besedi zapisanih od mojega ranjcega očeta. Le beri." Katinka vzame pismo v roke in bere: „Mili sini — Ti veš, kako teško jaz pišem. S tresočo roko ti čem napisati nekoliko besedi, kakor za slovo in oporoko. Ti veš, kako rad te imam in kako sem te zmeraj rad imel, zato se zanašam, da boš dragovoljno prebral te besedice", ktere pišem za te. Mili moj sin, nagnjen, si žalibog, na pitje in slaba druščina se te bolj nagiba. Varuj se pijanstva, te grde pregrehe, ker nesrečen boš za časno in večno, ako se ji vdaš. Prezgodaj si boš po- K r i e g s - A u je odstopil zaradi bolthuosti. Zdaj ga bodo ustavoverci pri miru pustili, ki jim je bil tako na poti. Upamo, da jim bo zdaj Dunajevski dobro posvetil, ker on je odločen in energičen mož. V tirolskem deželnem zboru je poslanec Greuter z živimi bojami slikal revno stanje kmečkega ljudstva na Tirolskem, rekel je, da se morajo eksekutivne dražbe ustaviti, če ne bo kmečki stan kmalo zg nil in priSel zopet pod tlako, ker ne bo več posestnik svo jega zemljišča. Omenil je tudi, kako )e prej-šna liberalna postavodaja skrbela smo za jude in duuajske špekulante, ter jim celo 80 miljonov iz državne blagajnice podarila za zboljšanje njih stanja; za kmete pa da niso imeli druzega, ko vojaščino in davke in eksekucije, posilno legaliziranje in druge take muke. Greu-terjev govor je naredil velik utis ua poslušalce in tudi dunajski časniki so ga prinesli v odlomkih , se ve da s posmehljivimi pristavki- Pa naj se le norčujejo, resnica bo vendar le enkrat na dan prodrla, ter liberalnemu švindelnu konec storila. Češki deželni zlior je zavrgel vladno predlogo o spremembi volilnega reda. Vsled tega se govori, da bo zbor razpuščen, in da se bodo nove volitve razpisale na podlagi novega, oktroiranega volilnega reda. Kar nemški Pemci nečejo slišati o spravi in pravičnosti, bo vlada druge strune napela, ter jim volilno spremembo usilila, kakor je tudi sedanji Schmerlingovi volilni red le usiljen (oktroirau). Pri tem koraku pa vlada ne bo ostala, ampak šla naprej na poti pravi čoosti, da odpravi tisočere napake iu krivice prejšnjih liberalnih vlad. Vnanje urinve Sliši se, da hcče albanska 1 ga zo- perstaviti se sklepom berlinske konference, ter z oboroženo močjo braniti svoje ozemlje zoper Grke. Zbranih je bojda že 80000 mož. S č m se bo toliko ljudi hranilo, če nimajo denarja? Sicer pa imajo Albanci prav, da branijo svoj dom. Grki ee na albanski živelj prav nič ue ozirajo; tako zahtevajo za Grčijo deželico Epir, ki je večinom z Albanci obljudena, ne pa z Grki. Ako že konferenca zavse narode skrbi, naj se spominja še Albaucev ter naj osnuje samostalno kneževino Albanijo. Izvirni dopisi. Iz Maribora , 24. junija. (Trapisti in Zulu-Kafri.) Angleška vlada je povabila Tra-piste, naj vstanovijo med Zulu-Kafri v Afriki naselbino, od koder bi se med divje Afriške narode širila omika in naobražeuost. V ta namen jim je ponudila 12 angleških štirjaških milj zemljišča, brezplačno vožnjo iz Loudona v južno Afriko, in oudi bo jim na njihovem zemljišči postavila železniško postajo in posodila toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za prve potrebne stavbe. Trapisti so te po nudbe sprejeli, iu prišlo je v Maribor .30 Tra-pistov iz samostana Marija-Zvezda pri Banji-lukl, ki so tukaj prenočili ter se danes pod vodstvom podvzetuega prijorja P. Franca Tian-nera odpeljali proti Londonu, od koder odrinejo 1. julija v Afriko. Med brati je tudi Slovenec Fr. Arzenij Trčko, doma iz Cirkovec na Dravskem polju. Nova naselbina Trapistov v Afriki bode se imenovala Dunbrody po nekem sturem njihovem samostauu na Irskem in bode imela pred vsem nalogo, ondašnje ljudi z vzgledom iu podukom privaditi na umuo poljedeljstvo in različna rokodelstva. Da so Angleži Trapiste povabili za kulti-viranje divjih Zulu-Kafrov, to kaže spet, kako praktično iu modro da oni vejo postopati povsod, kjer ustanovljajo svoje kupčijske naselbine. Ponižni, tih', marljivi Trapisti so namreč brez dvombe najsposobniši med divjaki prenašati in premagati velike ovire in nadloge, ki jih bodo gotovo ondi našli ter s svojim razgledom privadili ljudi na reduo življenje. Tudi med divjimi Turki so ravno ti Trapisti pred enajstimi leti začeli z najboljšim vspehom pot omiki na-delavati. Leia 18G9. 21. junija je namreč prišel P. Franc s 4 fratri v Banjoluko in se ž njimi nastavil v nekem podrtem hlevu, iu letos 21. junija, tedaj komaj po preteku ll let gre s 30 brati v Afriko zapustivši pri Banjiluki dobro vredjeu velikanski samostan „Marija Zvezda" in v njem čez 70 bratov , dasiravno so jim Turki nedopovedljive zapreke delali Upamo tedaj, da bodo z enakim vspehom prižgali ludi divjim Zu!u Kafrom luč prave krščanske omike iu naobraženosti. V to jim pu-mozi Bog I Soseska velika Dolina pri liosfanjeviei, 24. junija. Iz našega kraja, dragi „Slovenec", v tebi ni čuti nikdar nobenega glasu, in vendar tudi tukaj Slovenci živimo ali vsaj životarimo. Resnično, da bolj životarimo ko živimo. Znana je naša stran že tako zarad revščiue, letos pa nas je Bog še obiskal z veliko uesrečo, strašno točo, kakoršne pri nas najstarejši ljudje ne pomnijo , v malo minutah je popoluoma vničila lepo upanje vbo-gega kmeta, ki je že težko pričakoval nove letine. Zima huda nam je pobrala mnogo trt, kar je še ostalo, krompirja nekoliko in koruze( to nam pa zdaj voda hoče potopiti in bo se-gnilo, kajti ni ga dneva, da ne bi dežvalo, in zdaj že, kakor v jeseni, par dni zaporedoma. Tužnega srca toraj po pravici gledamo v prihodnost. Toliko večo hvalo vemo gosp. Pfeiferju, uašemu državnemu poslancu, ki je takoj prišel ter se sam z lastnimi očmi prepričal o naši nesreči ter nam sprosil hitro pomoč; hvaležnost blagemu in vrlemu zastopniku našemu od uboge soseske gotovo ue bo izostala. Zoper nesrečo od zgoraj se ve da godrnjati ue moremo, toliko bolj pa se godrnja zoper sitnosti, ktere nam prizadeva naš župau gosp. Doliuar v zvezi s svojima pokroviteljem Svobodo, ki je, memogrede rečeuo, priroman Čeh, toraj ue domačin, in gosp. okr. glavarjem, že davno in povsod znanim glasovitim Sclion-vveterjem. Bila je pri nas volitev novega sose-skinega odbora že 1. t. m. , volitev se je vršila, izvzemši en sam čisto osebni sporek med županom in enim volilcem , popolnoma mirno, iu kakor je vsakdo mislil tudi postavno. Kako se začudimo, ko zvemo malo predno se ima vršiti volitev novega župana, od okrajnega glavarja, da je volitev odbornikov nepostavua, ter se je razsodba predložila ces. kr. deželni vladi. Ako je pri volitvi kakošna nepo3tavnost, biti mora samo na strani županovi, nikakor ne pa na strani volilcev. Hudobni ljudje hočejo vedeti, da je nepostavna zarad tega, ker jo gosp. Doliuar, ki bi še jako rad županovsl, tako sijajno propadel, dobil je kot odbornik in namestnik samo 4 glasove. Ali ima on še upanje, pestati kedaj župau , se ve da s pomočjo okr. glavarja g. Scbouwetter-ja, čigar zvesti sluga je on vedno bil, in s pomočjo prevažuega gosp. Svobode, ki ima zarad premoženja na ljudi mnogo vpliva, ki takega župana potebuje, — kvaril telo in dušo, sebi in svoji dobri ženi boš izkopal zgodni grob. In svojim otrokom boš zapustil sramoto svojo. Pretrpeti si že imel veliko nesrečo. Bog te je kaznoval, da si izgubil toliko denarja za tvojo grdobnost. Vse sem slišal. Za božjo voljo te prosim Janko, obrni se k Bogu , ue osramoti našega poštenega imena! Prosil bom Boga, naj te kako napelje, da spoznaš, na kako slaaem in pogubnem potu si. Ne zameri mi teh besedi, pomisli, da jih je pisal tvoj iskreni oče! „Oh, moj dobri oče I" zdihuje Janko pa solze ga oblivajo, „kako dobro ste mislili z mano. Kako hudoben bi mogel biti, ko bi se podajal še kdaj v to ostudno razvado, vkljub vašemu opominjanju, vkljub tvojim prešnjam, pa v to razvado, ki me mora pogubiti časno in večno. Sam čutim, kako sem slab in za nič, kako sem spodkopaval svoje zdravje, kako gi-liem in propadam iu ako se na vse zadnje ne poboljšam , moram poginiti in propasti. Katinka! poginil bom, če se ue poboljšam. Draga mi žena, ali mi češ odpustiti še ta pot?" „Popolnoma ti odpustim, Janko, popolnoma." „Ob, da sem te tako malo čislal, blaga duša, ki se toliko trudiš z mauo. Pokrivaš mojo sramoto, strežež mi ljubeznjivo, kakor bi bil najbolji mož, najbolji poštenjak. Ne zaslužim tvoje ljubezni, pa ne zavračaj me od sebe. Jaz, budalo, sem drugim verjel, tebe pa nisem poslušal. Odpusti mi, ljuba žena. Bog raj se me ne usmili, ako se povrnem še kteri pot v to pregreho." „Umiri se, človek! Vse bom pozabila, pa le pod pogojem, pod to-le pogodbo: da se ogib-Iješ tiste slabe druščine. Hočeš? , Hočem Katinka, hočem; tu je moja roka. ne bom se več opil, ne maram za tisto četverico, kakor je res Bog v nebesih.' „Ali č. Hazvadn. Pijanec vse obeta, pa nič ne drži, to se pravi: zmerom laže. Kadar sc nekoliko pre- budi iz vrtoglavnosti svoje pregrehe, tedaj s pozna svojo siromaščino in svojo budalost. Preklinja samega sebe, svojo razvado in pa spet pije. On je rob in sužen svoje strasti, svoje razvade. On objema svoje zapeljivce kakor svoje najbolje prijatle. On se posmehuje samemu sebi, svojim dobrim sklepom , svojemu kesanju kskor slabosti, ki ga smeši in postaja trdovratneji in suroveji do tistih, ki so videli, kako je plakal in se na prsi trkal. Nekaj časa od tistega dne, ko se je bil Janko tako napil, se je držal še prilično dobro. Poprijel se je dela in brzo je spazil, da so mu posli leni in nepošteni in da mu jc delo udarilo na rakovo pot. Oštel jih je ue-kolikat, potem je pa vse pri starem ostalo. Delavci so po sencah poldgali, delo nemarno opravljali. Ljudje pa, ki imajo za take stvari kaj bistre oči, so to kaj spazili. Nasledek je, da so Janka jeli popuščati, pa nositi k mlinarju na Jarovini, ki je imel zmerom več dela. Janko ni hodil v krčmo, ampak ostajal je doma kakor poprej. Stari gosti iz mesta so spet radi prihajali, zlasti gospod podjetnik se svojo imenitno gospo. Gospod podjet- to je pri vsi h volile h ruenda rešeno prašanje, kakor ravno njegovi glasovi pričajo. Stavil bi v imenu uevoljuib občanov, ki se bodo morebiti v največjem delu še enkrat k volitvi klicali, le prašanje: Ali gosp. okr. glavarju Schon wettter-ju kakor gosp. županu Dolinarju ni bilo znauo, da poslednjega županstvo je preteklo že s koncem meseca februarja? Zakaj se volitev takrat, ko so imeli volilci čas, ni ni takoj razpisala? Zakaj sta posp. okrajni glavar in gosp. župan zavlekla volitev v največje delo? Od si. deželne vlade, ki ima zdaj volitev potrditi ali pa zavreči iu še enkrat razpisati dati, pač ubogi občani po pravici pričakujejo, da bode dala volitev rajši preiskati, zvedeti bi zuala še marsikaj, kako njeni podložni organi pogoBto kakor turški paše ravnajo z ljudstvom , samo da kužejo a lá Do-linar, kdo je gosp. župau ; kakor bi bilo ljudstvo zavoljo njih in ne oui zarad ljudstva. Ako Vam drago še večkrat kaj. *) Domače novice. V Ljubljani, 1. julija. (Hrvatski „Sokol') je , kakor je bil povabljen , prišel v Ljubljano 27. t. m. in bil navdušeno sprejet. Ostali so dragi nam gosti, kterih je bilo prišlo okoli 80 najodličnejš h. v nedeljo v Ljubljani, v poudeljek so se podali na Bled, kamor jih je spremilo tudi dokaj Ljubljančanov, potem so se vrnili nazaj v Ljub ljano in odšli, kakor se nadjamo, s takim spominom do nas, kakor ga imamo mi do njih. To so bili trije lepi dnevi! Nadrobneje poročilo o vsem tem prihodnjič. (Iz seje družbe kmetijske 20. dne t. m), kteri sta vpričo bila gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, je „Novicam', došlo sledeče poročilo. Gluvna obravnava te seje seje sukala okoli državne podpore, ki jo je si. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto dovolilo družbi kmetijski in sicer: za nakup semena lt gajskega lanu 300 gld., — za nakup Ukviških ovac 100 gld., — za nakup goved Mariškega in Betonskega plemena 2000gl., — za napravo vodnjakov 800gld., — za usta-nov.tov sirartk.il zadrug Čeruica in Podstudor *) Prosimo. Vredn, vsaki po 300 gld., — za plačo sirarskega voditelja gosp. Ilitza 500 gld., — za podkovsko in živiuozdravsko šolo GOOgld., — za podporo nauka v kmetijstvu družbi kmetijski in c. kr. deželnemu šolskemu svetu skupaj 000 gld., — za popotno podučevanje kmetijstva 300 gld.— Bralo se je poročilo gosp. dr. Sindlerja in g. P. Lasnika o razstavi goveje živine, ki je bila v Postojni, iz kterega se je očitno razvidel napredek živinoreje na Notranjskem. — Ker je blizo kranjske dežele (v Istri) trtna uš, izrekel je centralni odbor trdno prepričanje, da bode si. deželna vlada Kranjska vse storila, da se zabrani tej pošasti vhod v našo deželo. Razne reči. — „Slovanskega Almanaha" tisk je ravnokar končau. Knjiga ima deset oddelkov in sicer: ruski, maloruski, polski, lužičko-srbski, češki, slovaški, slovenski, hrvatski srb bski in bulgarski oddelek. Tiskana je na 27'/4 polah (lani na 25). Naročuikov je letos 850 (lani okolo 700), iu sicer največ Slovencev (okolo 300). Knjige se je letos 1400 eksem-plarov natisnilo (lani v 1200 eks.) Naročnikom se bode knjige še ta teden razposlala. Kdor želi knjigo sedaj kupiti, dobi jo pri založniku g. Radivoj Pozniku (Wienj, VIII Floriauigasse 17) za 1 gold. 00 kr. — 120 gold. za par golobov. Toliko stroškov bode moral plačati kmet Celjskega okraja, kteri se je s svojim sosedom zavolj para ustreljenih golobov začel pravdatil — 27 gold. dacazapolovnjakvode, ktero je imel oštir v kleti, da bi dacarja opeharil, plačal bode sedaj za globo ali kazen. — Nov kanal mislijo narediti, ki bo zvezal baltiško morje z nemškim morjem (Nordsee), toraj se bo moralo prekopati dežela Ilolstein, in sicer bodo začeli kopati pri mestu Kielu. — Najbogatejši mož na svetu je zdaj gosp. M«ckty v Novem Jorku, rodom Irec. Pred 30 leti ni imel krajcarja, pred IG leti je naredil bankerot, danes pa ima najbogatejši rudokop ua srebrno rudo, ki mu vrže vsako leto 2G miljonov dobička. Za tem najbogatejši je baron Itotschild z letnim dohod kom 20 miljonov. Tretji je Jones iz Nevade z letnim dohodkom desetih miljonov; četrti pa je vojvoda Westminsterski, ki mu nesejo posestva 8 miljonov na leto. — Statistika časnikov. V Avstriji izhaja 1200 časnikov, v Nemčiji 3778, na Angleškem 2509, na Francoskem 2000, na Laškem 122G, na Ruskem 500. V celi Evropi izhaja 13625 časnikov; v Aziji 387, v Afriki 50, v Avstraliji 100, v Ameriki pa 9129 ; na celem svetu je tedaj 23291 časnikov. — Slovansko delavsko podporno društvo v Trstu, imelo bode v nedeljo 4. julija ob 5. uri popoludue v gorenji dvorani pri „Zelenem hribu" svoj redni občni zbor. Dnevni red : 1. Predrugačenje nekterih toček društvenih pravil? 2. Volitev tajnika, 7 odbornikov in 6 namestnikov. Vsak ud, kteri še ni odboru v pregled društvene knjiž ce oddal, naj jo prinese saboj. Vsak moru pri vhodu pokazati listj pozuanja. K obilni udeležbi vabi vse častite ude Odbor. nik je bil prav pošten človek, dober mož. Ve selilo ga je, da njegovej gospej dopada ročna pa urna mlinarica. Toda mlinarica ni imela nič pravega zaupanja do te mestne lišpauke. Brž je spoznala, da ta gizdaliuka ni nič posebnega, da je prazne glave, da je zelo pos-kočua kakor godčevska lič ; pa da je vse preveč lahkomišljena. Gospa podjetnica se je pa rada zabavala s prosto pa razumno mlinarico in rada se je družila ž njo, Baj tukaj v selu drugih in boljeh prijatlic ni imela. To je pa podjetnica tudi vedela, da otele in prevzetne mestne gospe ne marajo za-njo in da se nečejo ž njo prijazniti. Janko odslej res ni toliko pil kakor prej, pa vendar toliko, da se je lahko reklo, brez oponašanja, da preveč pije, da pije neumerjeno. Doma biti, dasi je imel dosti pijače, jelo mu je presedati. Spominjal seje kupčevih besedi: „Ako češ sladko piti, moraš v krčmi biti Njegovi stari tovarši so ga čakali na vsakem potu, za vsakim voglom, vri vsakej meji, da bi ga kje zasledili in na svojo stran dobili. Pa kadar so ga kje prestregli, posmehovali so se mu, da je spet tolik babež, da nima srca. Ce pa to ni pomagalo, so se mu prilizovali in pravili, kako je mošk in tako dolgo so ga ob-delavali, da so ga spravili v Debeljakovo krčmo, kakor so rekli, samo ua en požirek. To se je zgodilo enkrat in poslej se je zgodilo še več krat. Kar je bilo vzrok, da Janko se še kesal ni več, da je bil do svoje mile žene zmeraj bolj osoren, trd in surov. Žena je še bolj pla kala in solze pretakala, kolikor mauj je imela nade in upanja, da se ji bode mož popravil. Stari prijatli so res še kdaj prišli v Prašni-kovo hišo ua obiskauje, toda Janko je bil doma. Vsakdo je Katinko miloval, da tako dobra žena ima pa toliko nesrečo, da ima pijanca , tacega malopridneža in potepuha za moža. Gospod podjetnik je v hišo pogosto prišel, a tega pijanec ui mogel dolgo trpeti in v svojem hudobnem srcu jel je osvoji ženi najhuje uatolcevati, dasi je bila čista vsake grešne Bence. Podjetnica je vsak pot nagovarjala Katinko, naj pride tudi oua kdaj v mesto in naj tudi ona njo obišče in še več druzega jej je pravila. Katinka pa je vselej na take prigovore vljudno in krotko odgovarjala, da tega nje mož ue vidi rad. (Dalje prih.) Deželni zbor Kranjski je imel v pondeljek 28. t. m. svojo Šesto sejo. Proračun kranjskega zemljišno-odveznega zaklada za I. 1880 s potrebščino 590.988 gld. in zakladom 530.288 gold, in s primanjkljejem G9.700 gold., pa za leta 1881 s potrebščino 60G.085 gld. 70 kr. in zakladom 529.122 gld. 77'/a kr. toraj s primanjkljejem 76.9(32 gld. 92'/s kr. se potrdi. Primanjklej se plačuje s posojilom , ki ga proti obrestim daje država, za deželni donesek pa se sklene za I. 1880 20 odstotna priklada na ua vse direktne davke in na vžitnino od vina , vinskega in sadnega mošta in od mesa, za 1. 1881 pa doklada na direktne davke, ktere odstotki se bodo pozneje sklenili in 20 odstotna priklada na prej imenovano vžitnino. Pri poročilu odseka za pregledovanje poročila o delovanji odbora se sprejmo od odseka stavljeni predolgi, ki se glase: 1. Slavni deželni zbor naj poročilo deželnega odbora, da se mu ni posrečilo prisilno delalnico dežele naše v upravo države spraviti, z obžalovanjem na znanje vzame. 2. Deželnemu odboru se naroča, o pripravnem času dotično obravnavo vlado ponoviti, in če je le mogoče, na korist dežele naše dognati. 3. Deželnemu odboru se naroča, skrbeti za to, da se v poročilu o svojem delovanji postavljeni zneski dohodkov in stroškov prisilne delalnice z dotičnimi zneski računskega sklepa v prihoduje vjemajo. 4. Poročilo deželnega odbora v drugih zadevah prisilne delalnice se zadovoljno na znanje jemlje. 0 poročilu finančnega odseka o prihodnji vnanji straži posilue delalnice se vname ob-širua razprava, ktere se vdeleže gospodje Schaffer, Apfaltrern, Thurn, Vošnjak, Zaruik, Schrei, Savinšek in deželni predsednik Winkler. Govorniki so povdarjali, da se vojaštvo ne sme braniti oskrbovati stražo v posilni delal-nici, in da nima pravice za to od dežele še posebnega plačila 350G gld. zahtevati, ker je po postavi dolžno skrbeti tudi za notranji mir. G. deželni predsednik pripoznava, da so pritožbe gospodov opravičene ter obljubi, da bode podpiral dotične obravnave z vojaštvom , ker se pa ne ve, kakšen vspeh da bodo imele, naj se vendar sprejme od odseka za vnanjo stražo posilne delalnice nasvetovana svota. Kouečno se sprejmo enoglasno ti le predlogi in sicer prva dva in 5. po nasvetu barona Apfaltrerna, drugi pa po nasvetu finančnega odseka: 1. Deželnemu odboru se naroča, v imenu deželnega zbora po c. kr. deželni vladi dotični vojaški oblasti naročiti, da naj svojo dolžnost, ktero §§. 7 in 8 vojaške postave nji in izjemno tudi deželni brambi glede oskrbovanja notranjega reda in varnosti nakladata tudi pri deželni po-silnici v Ljubljani spolnovati, ktero dežela, ravno zarad notranjega miru in varnosti z velikimi stroški vzdržuje, ne da bi ji dežela ki ima že brez tega hude davke, morala zato plačevati še posebno plačilo. 2. Ako bi se pa to ne zgodilo, in bi vojaštvo zahtevalo še posebno plačilo za tako stražo, naj deželni odbor pri posilni delalnici dotlej, da se reč pred kompetentno gosposko reši, lastno stražo tako osnuje, da se potrebni stražniki po potrebi brez pravice za preskrbljevanje najemajo in da se jim za to leto ne odloči veče plačilo kakor 1800 gld. 3. Za napravo tej Btraži potrebnega orožja se dovoli 200 gld. 4. Da se ti Btroški poravnajo, se za čas te provizorične naprave vsakdanja plača za vsakega vjetnika za 4 kr. povikša in se deželnemu odboru naroči, da to povikšano plačo dobi od vjetnikov drugih dežel ia od tistih, za ktere ne plačuje. 5. Deželni odbor se pooblasti, da vse pripomočke porabi, kteri se mu potrebni zde, da dežela pride do svoje pravice po ravnokar stor jenem sklepu." Proračun posilne delalnice za 1. 1880 in 1881 se potrdi. Potrebuje se 50083 gld., dohodkov pa je le 3G343 g!d.: Toraj primanjkuje 13740 gld., ki se morajo poravnati iz deželnega zaklada. Leta 1881 se bo potrebovalo 51G08 gld., dohodkov bo 38425 gld. primanj-kljeja pa 13183 gld., ki jih bode moral plačati deželni zaklad. Dalje se potrdi proračun deželne sadje-in vinorejske šole na Slapu za 1.1880 in 1881. Za 1. 1880 se potrebuje 6323 gld. 24 kr.; ker je dohodkov samo 3965 gld., znaša primanjkljej, ki ga mora plačati deželni zaklad, 2358 gld. 24 kr. L. 1881 bo stroškov 6212 gld. 79 kr., dohodkov pa 4785 gld. Toraj bo moral deželni zaklad doplačati 1427 gld. 79 kr. Za tem se reši proračun normalno-šol-skega zaklada za 1. 1881. Stroškov bo 199 311 gld. dohodkov pa samo 15551 gld. 72'/„ kr., ki se imajo poravnati z deželnimi dokladami za normalno-šolski zaklad od neposredniih davkov, izvzemši mesto ljubljansko, in kterih odstotki se bodo pozneje sklenili. — Ob enem se reši prošnja slovenskega učiteljskega društva za predplače s tem, da se deželnemu od boru naroči, naj se o tej zadevi pogovori z deželnim šolskim svetom ter naj o primernem času stavi zboru svoje predloge. Poročilo finančnega odseka o peticiji pri-marjev zarad povekšanja plač in gospodarskega odseka o predlogu zarad neozdravljivih bolnikov se po nasvetu dr. Poklukarja z dnevnega reda zbriše, potem pa se občini v Ratečah za poplačanje dolgov za zidanje šole dovoli posojilo 2000 gld., in ob l3/4. uri Beja sklene. Prihodnja seja bo v petek 2. julija ob 10. uri dopoldne. •lavna zahvala. Na povratku iz biele Ljubljane i gornjih strana, gdje vidiš „kinč nebeški zemlje kranjske" srce mi vruče nalaže, da He najtoplije zahvalim u ime hrvatskoga „Sokola" za iz-vanredno ljubezniv doček i odlikovanje kraso-ticam iz Ljubljane i divne okolice osobito va-trenim izglednim narodnjakinjam u „pečah" iz Šiške, svomu milomu starijemu bratu „Sokolu" Ljubljanskomu, čitalnicam i svakomu na-rodnomu družtvu , poimence dr. Janezu Blei- weisu, otcu vrloga i odanoga mu naroda, za-tim slavnim županstvom v Šiški, Bizaviku, Viž-marjih , Medvodah , Preski Podnartu , Kamni gorici, Lescah, Bledu, Bistrici Bohinjskoj, Vevčah, itd., gdje toliko dokaza bratinske ljubavi primismo. Čutim otvoreno kažem, da je hrvatskemu „Sokolu" sada dužnost! i prva zadsča prolietati svoju trojnu kraljevinu te objavljati slavu koju vidi i doživi kod svojega ljubljenega kriepkrga brata Slovence. Narod Slovenski junački je narod, on živi i živjet če na vieke. S Bogom i na svidanje bračo milal Dr. F o n, predsjednlk hrvatskoga „Sokola." Eksekutivne dražbe. 1. julija. Martin Zupan (1) iz Gorcnjcga polja (1805) v Kranji. 2. julija. Franc Sevšek (1) iz Opašk (1002) v Brdu; Matej Novak (1) iz Krtine (620) v Brdu ; Marka Ncmanič (1) Božakovega (2630) v Me tliki; 3. julija. .Tancz Pcršln (1) iz Rakitne (3968) na Vrhniki; Miha Pimat (3) iz POljan, v Ribnici; Tomaž Kržič (3) na Vrhniki (822); Martin Dcr-bič (1) iz Šenčurja (1699) v Kranji; Martin Ja-nec (2) od sv. Duha (945) v Krškem; Janez Rus (1) iz Belevode (2640) v Ribnici; Janez Gornik (1) iz Sodružice (1105) v Ribnici; Janez Bartol (1) iz Ih-iba (1120) v Ribnici. Vabilo k naročevanjn „SLOVENCA- „Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— „ 70 „ posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ - „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....6 gl. — kr.; „ pol leta..... 3 „ — „ „ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.) opravništvu, na dunajski cesti Št. 15 v Medijatovi hiši. Hiša na prodaj je v Žužemberku na poštni cesti v Trebno, blizo farne cerkve, pripravna za vsak« podvzetje. Pri tleh ima eno veliko in eno majhno sobo, pa kuhinjo; v prvem nadstropji dve veliki sobi in kuhinjo. Potem sta zraven dva velbana hleva s skednjem in shrambo za mrvo; dve kleti, drvarnica itd. Vse je čisto novo, z opeko pokrito, ?a 1G50 gld. zavarovano. Na dvorišču je vodnjak, tik dvorišča je sadui vrt; vse to se proda za :s:tOO Jil-(3) Lastnik je Ignacij Ribič, c. kr. sodnijski sluga v Žužemberku. DcnnrHtvene cene 30. junija. Državni fondi. Denar. Hlago 6*/( avstrijska papirna renta . 73.8(T 73 85 6'/, renta v srebru .... t , 74.00 74.75 40/, renta v zlatu f ilavka prosta j 89.— 89.50 Srečke (loži) 1864. 1. . . . 198.60 123__ „ „ 1860. 1.. celi. . . . 133 25 133.75 „ „ 1860. 1., petinke 133 50 134.— Premijski listi 1864. 1., . . . . . . 173.— 173 50 Zemljisčine odveznice. Štajarske po B°/,..... 99,- —.— Kranjske, koroške in primorske po 5', 101.— 102.— Ogerske po 6'/,..... t t t 94 60 95 — Hrvaške in slavonske po 6*/, . f , 95,— 96.— Sedmograške po 6% . . . 94.60 95.— Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... 832.- 833.— Unionske banke ... , 112 80 113__ Kreditne akcije..... 267__ Nižoav8tr. oskompt.no družbe . t 790.— 798 — Anglo-avstr. banke .... 135.50 135 75 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. • 180.26 180.7 b Tržaške „ 100 „ k. d. • 125.75 126.75 n ii 00 „ n *» * 62 50 65,— Budenske ,, 40 gld. a. V. ■ 41.- 42,— Balmove „ 40 ,, n M * 52 26 62.75 Palffi-jeve „ 40 „ n 11 • 42.- 4Ï.50 Clary-jeve „ 40 „ n II • 13.50 44,— St. GenoiB ,, 40 „ n II • 44.50 45,— WiudiscbgratK-ove „ 20 ,, •» II • 38.50 39.— Waldstein-ove „ 40 ,, n II • 82 75 33.25 Ljubljanske....... 23.50 24.- Srebro in zlato. 5.64 6.57 9.36 9.34 Iz proste roke so naprodaj lepe cerkvene in salone oljnate »like umrlega akademičnega umetnika g. Mihaela Stroy-a. Ogledati jih je vsak dan od 10. do 1. ure dopoludne na mestnem trgu št. 9 v II. nadstropji. (1) Is Prečasliti fliilmmiiii 10 vsini cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno cerkveno obleko, ter tudi izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike ; bandera, baldahlne in bandrčeka pred sv. llešnjim Telesom. Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe, ko-retlje, korporale in raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa do-tičua vezanja. Imam tudi v zalogi pozlačene oltarne šopke, svetilnice, križe, svečnike itd. Z besedo : sprejemljem ter vestno izvršujem vBako dotično naročilo in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni. Ana Hofbauer, R (2) pred mostom. $ tt ii Ur© || za h t o I p e I n g r a <1 o v e ^ H izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izde- ri q lane, proti polni garanciji in po najmžih C cenah. « jI Janez M. Pogačnik. jj W (19) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi n(;u'C asa'«' na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. Idajatelj in odgovorni urednik Filip lladip. J. llaznko nasledniki v Ljubljani.