DELAVSKA POLITIKA Urednittro je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankkana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni prodal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsake sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enoetolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 56. Sreda 10. julija 1929. Leto IV. Pol leta. Dne 6. januarja t. 1. je minulo pol leta, odkar je ustava in demokracija v naši državi suspendirana. 'Vlada je ob polietnici imela slavnostno sejo ter dala objaviti obširno poročilo o svojem dosedanjem delu. Priznati moramo, da takega poročila ni izdala še doslej nobena vlada, čeprav smo jih imeli že petindvajset Obširno poročilo govori o reorganizaciji državne uprave, o notranji upravi, o izenačenju zakonov, o gospodarski obnovi, o pomoči poljedelstvu, o socijalnem skrbstvu, o prometu in o prosvetni politiki. V reorganizaciji državne uprave, kakor pravi poročilo, se je zmanjšalo število uradništva, prečistilo u-radništvo in dodelil delokrog ter u-vedla državna inšpekcija nad poslovanjem. Poročilo dostavlja, kako zladovoljna je vsa javnost z reorganizacijo, češ, da se zahvaljuje za izdatne reforme. V poročilu o notranji upravi omenja zakon o osebnih imenih, o izpremembi samouprav, zakon o notranji upravi ter posebej naglaša depolitizacijo uradništva. V svrho izenačenja zakonodaje se je ustanovil vrhovni zakonodajni svet. Izvedena je že sodna zakonodaja. S posebnim' zakonom se je pa ustanovilo državno sodišče za zaščito države. Uveljavljeni so bili tudi zakoni o invalidih, o samoupravah cest in tozadevne naredbe Ze-načena je trošarina. Glede gospodarske obnove pravi poročilo, da je državni proračun postavljen na realna tla. Vlada dela tudi za stabilizacijo dinarja na sedanji višini ter je tozadevni zakon že pripravljen. Davčni zakon o neposrednih davkih je urejen; izvede se pa katastriranje posestev po vseh pokrajinah. Poročilo se v tem svojem delu pohvali, da je za novo stanje v državi značilno zlasti veliko zanimanje tujega kapitala. Snujejo se delniške družbe s tujim delniškim kapitalom. Tudi glede socijalnega skrbstva ve poročilo povedati marsikaj. Tako našteva podpore pasivnim krajem in nujna dela ob elementarnih nezgodah; navaja stanovanjski zakon, invalidski zakon, zakon o parnih1 kotlih, uredbo o delovnem času in odpiranju obratovaiišč. Posebno pažnjo posveča vlada socijalnemu zavarovanju, da ga poceni in poenostavi ter obljublja potom znižanja prispevkov izvesti zavarovanje za nezaposlene, za starost in smrt. To poročilo so nekateri listi, ko so poročali o komunikeju, izpustili (»Slovenec«) ter le kratko povdarili, da se delo v socialnopolitičnem pogledu vrši najbolje. Dalje govori poročilo o higijeni, o pomoči za poljedelstvo in o prometu, kjer navaja tudi nekaj številk. Istotako tudi v poročilu o prosvetni politiki navaja nekaj številčnih podatkov. S tem smo hoteli zabeležiti ta komunike tudi v našem listu, da či-tatelji lahko sodijo o njem, ker je bil publiciran po vseh meščanskih listih z vidnim: odobravanjem. Nekaj številk in pripomb k temu komunikeju navajamo na drugem mestu. H komunikeju o današnjem režimu. Eno lahko ugotovimo: Komunike vlade je zrcalo nesposobnosti bivših meščanskih političarjev. Tudi sedanja vlada upravlja državo čisto po principih meščanske ideologije, kar pa le še bolj dokazuje nesposobnost prejšnjih buržuaznih vlad. Dodamo temu komunikeju še samo nekaj pripomb k vprašanjem, ki se tičejo realnih! problemov v interesu splošno-sti in socijalnega dviga v državi. Socijalno skrbstvo in hlgijena. Sedanja vlada išče zlasti v vprašanjih, ki se tičejo različnih interesentov, kompromisno rešitev. Delavstvo je imelo stanovanjsko zaščito, ima zakon o varstvu delavcev, nekaj socijalne zakonodaje itd. Podjetniki šo nastavili nož' tem pridobitvam delavcev in dosegli, da se je poslabšala stanovanjska zaščita in da se izdelujejo načrti za socijalno zavarovanje, pri katerem bodo prispevki nižji, temu primerno se bodo seve znižale tudi dajatve. Socijalno šibki sloji bi imeli moralno pravico, da dosežejo, več soc. pravice, več varstva, ker jih danes nimajo dovolj. Resnica je, da so v državi velike go-spodarsko-politične razlike in da je težko ustreči vsem različnim interesom, ali interesi delovnih slojev so enako veliki, socijalno vzeti še večji, kakor oni mogočnih gospodarskih krogov. Higijenskih zavodov je bilo v tem času ustanovljenih oziroma razširjenih 8, 10 kopališč in vodovodov. 108 studencev je bilo urejenih. V) Nišu in Šibeniku sta bili otvor-ieni borzi dela. Skupno je 24 borz dela. Posredovanj dela se je izvršilo 20.000. Izplačanih je bilo 2.5 milijona podpor za nezaposlene, Za javna dela se je izdalo okoli 99 milijonov. Za poljedelstvo se je dalo 15 milijonov. Promet. Naročenih je 1400 normalnotirnih in 1500 ozkotirnih lokomotiv. Pred 20. februarjem je bilo v rabi 1180 normalnotirnih lokomotiv, sedaj 1223, 328 ozkotirnih, sedaj 369; normalnotirnih vagonov je danes 37.748, dočim jih je bilo prej 35.560. Naročenih je 30 ozkotirnih in 130 širokotirnih lokomotiv ter 15 vagonov s cisternami, 15 vagonov s parnimi kotli in 6000 odprtih vago-nov‘ .Obljublja se tudi, da se uredi penzijsko in bolezensko zavarovanje železničarjev ter prevede starovpo-kojence v dinarske vpokojence. O prosvetni politiki pravi poročilo, da je bilo otvorjenih 28 osnovnih šol in dve meščanski ter da se izdelujejo zakoni za vse vrste raznih šol in kulturnih' ustanov. Jubilejno poročilo, kakor ga imenuje meščanski tisk, je obsežno in zbrano, da napravi čim ugodnejši utis. Ali sl 2« poravnal naročnino? Ako Se ne, stori svojo dol2nost takoj! Velik moralni vpliv nove angleSke vlade. V angleški zbornici sta vprašanji izpraznitve zasedenega ozemlja j v Porenju in vpostavitev diplomat^ skih odnošajev z Rusijo povzročili največ debat. Predvsem je zunanji minister Henderson naglašal, da se mora Porenje izprazniti sporazumno in suk-cesivno ter zaraditega, ker Nemčija izpolnjuje vse pogoje, ki so bili določeni. Konservativec Chamberlain je tudi za inicijativo delavske vlade, misli pa, da bo pod sporazumom trpel' ugled Anglije, ker se preveč ozira na Francijo in preveč streže Nemčiji. Glede diplomatskih odnošajev z Rusijo pa je treba imeti garancije, da preneha s sovražno propagando. Ta polemika je imela v Parizu silno mučen utis. Francija namreč zahteva olajšave za plačevanje dolgov Zedinjenim državam, ki pa o tem nočejo ničesar slišati. Poincare je sklical sejo vlade, na kateri je prišlo do izraza mnenje, da je treba vlado izpopolniti z levičarskimi ministri, za kar dela zlasti Briand, ki stoji na stališču, da tu ni izhoda, razen, da se ustreže zahtevam Zedinjenih držav. Tako pravi Herriot v svojem listu, da mora vlada voditi iskreno politiko v prilog miru in ji ne ostaja druga pot kakor odločiti se za izpraznitev Porenja ali pa odreči se Angliji. Francoski vojaški krogi pa stavijo, ker Nemčiji ne zaupajo, v svojem listu, zahtevo po 50 km široki coni ob Renu, da v slučaju novih sovražnosti lahko podro vse mostove čez Ren. K vsem tem razdrapanim razmeram v političnem življenju v Franciji dostavlja Herriot, da je potrebno najprej pomorsko razoroženje, potem razoroženje na suhem in končno prijateljski odnošaji z Nemčijo in drugimi državami. Evropa, pravi Herriot, če noče postati kolonija Ze- dinjenih držav, mora ustvariti zedinjene države Evrope, do katerih se more priti z izvedbo prijateljskih političnih in gospodarskih odnošajev. Napram politiki angleške delavske vlade pa igra tudi sovjetska ruska vlada jako nesimpatično vlogo. Po poročilih izjavlja ruska vlada, da si ne da ničesar predpisovati glede vršenja diplomatskih odnošajev, pač pa zahteva investicijo angleškega kapitala. To stališče ruske vlade je nerazumljivo, ker ima angleška delavska vlada zaradi odgovornosti napram volilcem in napram javnosti, zlasti pa zaradi velikega interesa na tem, da se vpostavijo iskreni odnošaji, moralno pravico in dolžnost zahtevati jasen dogovor, ki bo veljal za sovjetsko vlado enako kakor za angleško delavsko vlado. Ruski sovjeti bodo pač morali uvideti, da je med poštenimi paktanti potreben resen in iskren dogovor. Že iz teh par slik je razvidno, kako težavno stališče ima delavska vlada doma in v svetovni politiki; razvidno je pa tudi že iz dosedanjega razvoja, kako velik moralni vpliv ima resno započeta politika delavske stranke celo na najreakcijonar-nejše elemente v raznih državah. Svetovni mir je danes tisti problem, ki utira pot novi politiki, politiki zbližanja narodov, politiki resnih problemov, problemu nove važne zgodovinske dobe — socijaliza-cije družbe, ki je danes še edino odprta knjiga življenja človeške družbe. Vse kapitalistične sile so sicer na delu, kako bi zmanjšale veliki vpliv nove svetovne politike. Polena bodo metali, intrigirali, o tem ne dvomimo. AH problem je tu, problemi je postal že kri in meso narodov in če bodo narodi delali v tem pravcu, potem je ni sile, da bi za trajno zadušila veliko misel svetovnega miru. V Švici uvedejo splošno zavarovanje. Švica je majhna zvezna republika. Iz samostojnih kantonov se je na povsem demokratičen način združila v zvezno državico, ki uživa velik sloves v političnem svetu ravno zaradi svoje demokracije in trezne pametne politike. V Švici prebivajo tri narodnosti: Nemci, Francozi in Italijani. Vi svetovni vojni je Švica čuvala svojo nevtralnost neglede na to, da so si bili njih narodnostni bratje zunaj nje meja v laseh1. Švica je sicei* meščanska republika ali ravno ta demokratična republika je najprej spoznala, da je za socijalni položaj vseh državljanov država odgovorna, da meščanska država ni samo država kapitalistov, ampak država vseh svojih prebivalcev. To naziranje je torej zmagalo v meščanski Švici prej kakor v drugih »visoko kulturnih« državah. Na podlagi tega spoznanja je Švica sklenila, da uvede še letos splošno zavarovanje državljanov. V švicarski demokraciji in razumevanju splošnih državljanskih interesov je tudi iskati vzrok, zakaj je Švica tako močna in ugledna država, dasi prebivajo v njej trije narodi s popolno kulturno svobodo in dasi je ena najmanjših državic v Evropi. Kaj je z reformo bralnega prava? Zadnje čase je vsaka polemika o reformi bračnega (zakonskega) prava utihnila, čeprav se je še pred meseci ponovno zagotavljalo, da bo zakon v najkrajšem času prišel pred Vrhovnim zakonodajnim .svetorp v razpravo. Menda so zopet, tiste temne sile na delu, katerim je vsak napredek bil iti ostane trn v peti, da nameravano reformo preprečijo. — Glavno stremljenje teh neodgovornih elementov gre vsekakor za tem, da njihove pod Avstrijo toliko privilegirane »nezmotljive« dogme ostanejo še naprej fundament državnega bračnega prava, ne glede nai to, da so sedanje razmere naravnost nevzdržne in da so že skoraj vse nasledstvene države odpravile za državo in državljane škodljive določbe bračnega prava, kakor ga predpisuje vatikansko kanonsko pravo. Želeti bi bilo, da se pri nas za to zadevo zainteresira tudi delavstvo, ker je baš v vprašanju bračnega prava tudi ono večkrat silno težko prizadeto. Na vsak način bi bilo uvedbo obligatne civilne poroke in možnost razveljavljenja bračne zveze nujno priporočati. Ker se pri nas rešitvi teh kočljivih vprašanj najbolj protivijo rimski kleriki, kateri nimajo in ne smejo imeti niti pojma o zakonskem' življenju, bi bilo že na mestu, da se gre preko takih ljudi, ki zasledujejo svoje posebne cilje, ne glede na velikansko škodo, ki jo pri tem trpi družba, na dnevni red. L. Dnevne novice. Kaj so imeli opraviti član! bivše »Orjune« 1927. leta na Koroškem? Kako sovražni vlogo igrajo avstrijski »Heimwehri« napram Jugoslaviji, je sedaj po dokumentaričnih odkritjih »Arbeiter-Zeitung«, dovolj znano, in je celo naše poslaništvo bilo na podlagi tega prisiljeno pri avstrijski vladi zahtevati odkritega pojasnila. Avstrijski fašisti so nameravali izzvati konflikt z Jugoslavijo, iz katerega naj bi se razvile sovražnosti, ki bi jih naj izkoristili Italijani, katerim bi »Heimwehri« odprli pot na Koroško, da bi zamogli potem po Dravski dolini napasti Jugoslavijo s severozapada. Za to uslugo pa bi prepustili Italijani »Heinrwehrovcem« celo spodnjo Štajersko do Save. Mi smo vedno opozarjali na nevarnost, ki preti od avstrijskih fašistov miru v Srednji Evropi, a naši nacijonalisti in klerikalci so jih vedno zagovarjali. Bivša »Orjuna« je celo poslala svoje zaupnike na Koroško, ki so se 2. oktobra 1927 sestali v Veldenu ob Vrbskem jezeru na neko konferenco z zastopniki koroškega »Heimat-schutza«, med katerimi se je nahajal znani Emil Barnert. Kaj so takrat razpravljali z našimi sovražniki, tega nam seveda niso povedali, ali če pomislimo, v kako prijateljskih stikih so fašisti srednjeevropskih državic, potem vidimo nacijonalizem v dokaj čudni luči. Kongres gledaliških igralcev se je vršil te dni v Belgradu. Prisostvovalo je okoli 500 udeležencev iz cele države. Za naše obrtnike, industrijce in njihove pomagače. Angleška vlada namerava za zmanjšanje brezposelnosti izpremeniti starostno zavarovanje tako, da bo znižala starostno mejo za vpokojitev na 65 ali pa celo 60 let. O tem je pisala nedavno tudi beograjska »Politika« in njen dopisnik iz Londona, ki je odprte glave, je v superlativih pbhvalil to namero. Jugoslovanska prosta cona v Solunu. V smislu' dogovora med Jugoslavijo in Grčijo je bila izročena dne 1. julija svobodna cona v Solunu za jugoslovansko trgovino prometu. Na obeh straneh meje je določen 10 ki-lometerski pas. Le pri Ljubojni in Kenadi bo dosegel pas 15 km. Kongres za mir na Balkanu. Jeseni nameravajo sklicati v Belgradu kongres balkanskih držav, na katerem naj bi se razpravljalo o miru na Balkanu. Pozvani bodo na kongres političarji in predstavniki posameznih družb vseh verskih ustanov. — Tako glasi vest. V naši državi ni političnih strank. Kdo naj zastopa »stranke«? Politična konferenca take vrste je politična, ne pa konferenca škofov in patrijarhov. To je bilo v fevdalni dobi pač mogoče, danes pa stvar ne odgovarja več času. Mir na Balkanu je važen problem, ki se mora obravnavati in reševati v smislu demokratičnih načel, to je z vidika politične demokracije, ki je edino pravo sredstvo za trajen sporazum. Albanski konzulat se osnuje v Skoplju; pozneje, pravi albanska vlada, pa še eden v. kakem primernem kraju v državi. Zopet novo posojilo. Državna hipotekarna banka v Belgradu je dobila v Švici 5 milijonov dolarjev (290 milijonov dinarjev) posojila. • 1 7 Petnajstletnica smrti francoskega sodruga Jauresa. Pet tednov po umoru Habsburgovca v Sarajevu, ki je postal navidezen vzrok svetovne vojne, je bil umorjen sodr. Jaures. ki je razvil na Francoskem veliko protivojno propagando. Dva mlada nacionalca sta namreč mislila, da je delovanje Jauresa izdajstvo domovine. Krogla Villainova je smrtno zadela Jeana Jauresa. Petnajst minut in mrtev je bil. Jaures je slutil svojo usodo. Pričakoval je sodruga iz Nemčije za prihodnji dan ter je še vedno upal, da prepreči vojno. Šovinizem pa mu je ugasnil življenje in njegovo smrt je buržuazija izrabila za vojno propagando. Danes sodijo Francozi o atentatorju drugače kakor takrat. Slava Jauresu, ki je bil naš najodličnejši prvobori-telj za svetovni mir! Internacijonalni rudarski odbor je razpravljal te dni v Londonu o mednarodni ureditvi premogovnega gospodarstva in je sklenil pridružiti se predlogom rudarskih ekspertov v Ženevi. Del razprav je zavzelo vprašanje o delovnem času. Rudarska in-ternacijonala zastopa stališče, da se mora delovni čas v rudnikih določiti za vse države enotno. Na internaci-jonalnem rudarskem kongresu na Dunaju sklenjen sedemurnik z,a rudarje se naj po mednarodnih pogodbah uzakoni. Odbor rudarske internacionale se bo ponovno sestal v jeseni v Ženevi ali v Madridu. 25 letnica obstoja lotiške socijal-nodemokratične stranke so praznovali prošli mesec v Rigi z otvoritvijo strankinega kongresa. Internacionalne pozdrave sta prinesla Crispien za internacionalo in Hilferding za nemško socijalnodemokratično stranko, Sodrug Muhič zopet graški župan, V četrtek se je vršila v novoizvolje- j nem^ graškem mestnem svetu volitev novega mestnega župana in je bil sodrug Muhič z vsemi proti dvema glasovoma zopet izvoljen za župana. Sodrug Muhič, rodom iz mariborske , okolice, načeluje graški mestni občini nepretrgoma od leta 1918 dalje, I visoko spoštovan tudi od svojih po- | litičnih nasprotnikov. V Belgiji je umrl bivši delovni minister in socijalistični voditelj Jožef Wauters. Atentat na Ljapčeva? Bolgarska je dežela atentatov. V soboto je šel Ljapčev k otvoritvi nove državne ceste Kričim—Divi jen. Ljapčev se je že odpeljal v Plovdiv. Ko je avtomobil drugič vozil iz Kričima v Plovdiv, je bil napaden in ustreljen iz pušk policijski uradnik Simeon Aleksandrov. Atentatorji so pobegnili. Iz tega sledi, da ni gotovo, če je bil atentat naperjen proti Ljapče-vu ali le proti policijskemu uradniku. Panevropa. Predsednik združenja Evrope v zvezne države, Cou-denhiove-Kalegri je govoril v soboto na Dunaju ter rekel, da je Panevropa blizu. Zedinjene države v Ameriki so s carino zaprle pot Evropi, obenem se pa trudijo, da dobe trg na Kitajskem, v Rusiji in Južni Ameriki. Če se Zedinjenim' državam ta načrt posreči, bo Evropa gospodarsko prisiljena k sodelovanju. In to bo prvi korak k Panevropi. V Rusiji so bili aretirani vodje amerikanskih komunistov. »Newyork Times« poročajo, da so v Rusiji zaprli ameriške voditelje komunistov, ki jih ruska internacijonala sama pozvala v Rusijo. — Možje najbrže ne razumejo Stalinove politike. V Nemčiji se vedejo nemški na-cijonalci skrajno netaktno. Upirajo se reparacijskemu dogovoru in izpopolnitvi zavarovanja za nezaposlene. Svojo politiko delajo sporedno s komunisti. Socijalni demokrati pravijo, da je pčetje nacijonalcev nevarno za obstoj koalicijske vlade in socijalni demokrati bodo šli rajši v opozicijo, kakor da bi glasovali proti težko priborjeni delavski zakonodaji. Nemški nacijonalci imajo torej očiten namen podkopati tla progresivnemu napredku. Pri zadnjih angleških volitvah so se vršile visoke stave na zmago posameznih strank. Nekateri so stavili vse svoje premoženje, ki so ga izgubili alj pa pomnožili. Najbolj prebrisan je bil nek meščanski žurnalist, ki je v svojem listu na vse pretege prorokoval zmago konservativne stranke, sam pa je na tihem stavil na zmago delavske stranke in je sedaj tudi dobil najvišjo stavo. To je meščanska morala. »Na svetilnike.« Nemški nacijonalci so vedno bolj drzni in skušajo škodovati socijalistični vladi, kjer le morejo in skrivaj organizirajo svoj »Stahlhelm« za slučaj pučev. Zato je nemški notranji minister s. Grzesyn-ski pri neki priliki v Frankfurtu n. M. izgovoril značilne besede: »Če bo reakcija zopet skušala stegati svoje roke po delavskih pravicah, ne bo delavstvo več tako potrpežljivo kakor je bilo leta 1918., temveč bo napravilo zanke na svetilnikih.« Konferenca za likvidacijo svetovne vojne se bo vendar vršila v ! Londonu in sicer dne 5. avgusta, dasi je ironija, ako se govori o likvidaciji vojne, dokler postojajo posledice iste in to v nezmanjšanem obsegu. Gre pa tedaj le za demobilizacijo aliiranih vojnih sil, ki drže velik deli Porenja še vedno zaseden. To je že MacdonaldOva prva zmaga v zunanji politiki, da je namreč pripravil Francoze, da gredo v London. Na Japonskem imajo novo vlado. Prejšnja vlada je morala demi-sijonirati, ker v besedilu Kelloggo-vega mirovnega pakta, ki ga je podpisala tudi Japonska, ni dovoli varovano dostojanstvo mikada (cesarja). Avstrijski zvezni kancler Stree-ruwitz o svetovnem položaju. Uredniki! madžarskega lista »Nemeti-Uj-szag«, je avstrijski zvezni kancler podal neke izjave, med katerimi je naglašal, da mirovna atmosfera v Evropi le polagoma napreduje. Avstrijsko ljudstvo vseh plasti ter vseh političnih strank v parlamentu je miroljubno in nima kljub v vojni dokazani hrabrosti, nikakih napadalnih želja in da je Avstrija sploh razoro-žena ter nesposobna reševati kak konflikt z orožjem, če bi tak nastal s kako drugo državo. Kar se »Heim-vvehra« tiče, pravi g. Streeruwitz, da se to organizacijo v inozemstvu precenjuje. Sicer pa, da so to sile, ki streme navzgor ter iščejo ventila. Češ, treba je ponovno merodajne faktorje v svetovni politiki opozarjati na stvaranje delovnih možnosti, da bi se dvignil življenski nivo ter se reducirale one omejitve, ki ovirajo svobodni promet z blagom ter ljudmi po celem svetu in ki spada k najvažnejšim pogojem odkritosrčne ter daleko gledajoče mirovne politike. Da, šef avstrijske vlade bi rad zmanjšal pomen nelegalne druge »armade«, ki jo vzdržujejo podjetniki in katero celo oborožujejo; generali te »armade« pa se ne zadovoljujejo več z vlogo samega domobranstva, to je obrambe kapitala napram organiziranemu proietarijatu. marveč bi se radi pri prvi dani priliki tudi tepli v takih vojnah,, ki Avstrijo nič ne brigajo, kar jasno izhaja iz pravkar objavljenih dokumentov v »Arbeiter-Zeitung«. Streeruwitze-va vlada torej ne namerava »Heim-wehra« razpustiti, dasj to zahteva ogromna večina avstrijskega prebivalstva! Zanimiva obsodba avstrijske inteligence. »Die Borse« je vsekakor izrazito kapitalistično glasilo. In to glasilo se jezi, da avstrijska vlada ničesar ne ukrene proti tajnemu oboroževanju Heimwehra in njegovemu šovinističnemu hujskanju. Kapitalisti se seveda boje meščanske vojne, zato pozivajo vlado, da kaj ukrene. V tem: članku izreka list o inteligenci uničujočo sodbo. Vsa inteligenca živi v Bismarckovi dobi. Bratko Kreft: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dui. 121 V parku sta ihodila in Leo je branil svoje onisli, hotel ji je dopovedati, dokazati. Toda, čim bolj je govoril, tem več je bilo dvoma v njej. In ko jo je hotel na kancu, po dblgem molku, poljubiti, ga je zavrnila kot tujca, H ga Mi poznala nikoli... »To boli Sonja ...« Nič ni odgovorila, še ozrla se ni, ko Ije zavila v drugo dlioo, Leo pa je stal sam sredi mrzle noči in zazeblo ga je globoko do srca',.. Z MSrkotom je bilo vsak ddn bolj slabo. Zdravnik je obupal. Konstatiral je jetiko, ki jo je najbrže podedoval po rano umrli materi. Prehlad! je 'bil katastrofalen za njegovo šibko zdravje, čutil je, kako mu pojemajo moči. Mnogo je spal in zdelo se mu je, dla zadnje dhi več ne razloči razliko med' sanjami in resničnim življenjem. Včeraj sta bila še Franček in Leo pri njem. Leo je malobeseden, mrk'... Ne ve sam, kam, Zato ne čuti Mirkove bližajoče se smrti. Na poti domov ga je proti Frančeku celo kritiziral, zakaj se je spovedal, iko je vendar po katoliških določilih krivoverec. V protestansko cerkev je hodi) ves čas, bunil ®e je proti ceremonijalnosti, če tudi jo je pred Leonom zagovarjal, skratka Leonu ni bila njegova nedoslednost po godi. »Krivico mu delaš, Leo. Mirko je 'bil ves čas človek čustva. Res je, da se je upiral, toda skoraj boj zato, ker sva se upirala midva. Vsem ljudem je hoteli ugoditi. Ni jih hotel dražiti. Raje je potrpel sam, kot da bi koga ranil'. Glej, ob božiču je napi- sal devet domačih nalog za svoje tovariše. Kregal sem ga takrat, ker ga izrabljajo. Todla zavrnil me je z eno samo mislijo: »iProsili so me . ..« Nič ni pomišljal, ali je prav, da to dela ali ni. Napisal je devet nalog, deseto, najslabšo, je napisal sebi. In nekaj veselega je občutil v tem samozatajevanju in požrtvovanju. Tio je bil njegov tihi protest obenem in njegovo grenko spoznanje, da je že od rojstva posvečen samo trpljenju. Ves čas je že čutil kal bolezni v sebi in ve, dla bo umrl. Tudi jaz verujem v to. Ali se spominjaš, kako je povedal v pesmi.« Da bo umrl tiho, kot da je zaspal, kot nevidni utrinek se bo utrnil iz življenja in komaj spoznali bomo, da 'ga ni več. In to, dla se je spovedal? Pogovarjala sva se. Zadnjič je občutil nekaj lepega v sveto tajstvu rešnega telesa. Harmonijo doživlja zato, ker se mu bliža smrt... Pio poslednjem obhajilu sem bil pri njem. Njegov bledi obraz se mu je svetil od notranjega veselja. »Sedaj sem miren, sedaj lahko umrem«, je dejal, če tudi sem se 'jaz .branil govoriti o smrti. Zato tudi nisva več govorila in jaz ga zaradi obhajila nisem nadlegoval. Lepo sta se baje pogovorila z dr. Kramarjem in Mirko se je pomiril s svojo krivo vero. Vse je osredotočil 'okrog svojega čustva. Umreti moram in kdo se bo na smrtni postelji raz-stajlal z ljudmi, s katerimi je živel. Rekel bos, da je to komodnost, priJagodnost, toda, Leo, Mirko ne laže, on veruje spet v vse, zato se je izpovedal; in zato se je dal obhajati.. •« »In pod njegovim vplivom se vračaš tudi ti, kajne?« Leonove besede so bile besede borbenega človeka, ki započete borbe ni hotel umakniti, če tudi se znajde sam sredi bojnega polja. »Vise bo spet dobro in Mirko ne bo umrl. Ne morem verjeti, da hi umrl tako mlad človek ...« In zato ga je vest o Mirkovi smrti dVa dni naito zadela bolj kot Fran-čeka. Dve uri je stal ob njegovem mrtvaškem odru in zrl v 'bledi, izsušeni Mirkov obraz. Svetil se je kot vosek. Oči so bile lahno zaprte kot, dia spi. Ali je res mrtev? Ali ga res mi več tistega fanta, dobrega Mirka z umetniško pentljo in z grenkim nasmehom okrog usten? Mladega pesnika, ki je zadnjič prejel bele nageljčke od Milene ... 'Kaj se pravi to, da je umrl? Vsa mu nosijo cvetje. Milena je prinesla spet bele nageljne in oči so ji 'bile izjokane. Franček nabira za venec in njemu so naročili, da se pripravi za nagrobni govor. Toda misli so se mu izgubile. Ne more Ijih ujeti, osredotočiti. K|je je bog, ki je vse to dovolil? ... In tam stoji Sonja, 'tuja vsa in gleda mrliča med svečami. Nista se pozdravila. Kot večna tujca se srečavata zadnje dni. .. Ali je res vse zastonj, kot pravi ISonja, ali ni izhoda? Zadnji dan, na pogrebni dlan, se je zaprl vase. Samega sebe je moral prepričevati, da Mirka ni več in da mu zato mora govoriti poslednji, nagrobni govor,.. Na dan pogreba so ga že zjutraj pripeljali, v mrtvašnico na pokopališče. Pri pogrebu ni bilo mnogo ljudi. iSošolci učiteljiščnika in nekateri bivši tovariši iz gimnazije. Oboji so mu poklonili venec. Zadnji se je poslovil od njega Leo. »iPred sveže odprtim grobom stojimo. Mlad človek je umrl. Kot lahna topla pomladanska sapica, ki tiho čez noč stali sneg, je dahnila smrt vanj in mii smo Sami. terpentinov© milo za ZJUTRAJ za nje izkuhavanje poje pesmi iz tiste dobe. se pozdravlja s »Heil« namesto z »Dober dan« in strahovito se domišljuje na svoje burševstvo na vsečiKšču ter citira latinske reke, če jih razume ali ne. Če pa sedeš s takim inteli-gentom k mizi in se začneš z njim raztovarjati o politiki, o socijalni politiki, o gospodarstvu, ti daje tako neumne odgovore, da dobiš povsem opravičeno utis, da ne pozna življenja. Alpski narodi, pravijo, so ne-anderdolskega plemena in ta inteligenca je potomec z nazori iz nean-derdolske dobe. Odtod izhajajo tudi vedno bolj zapletene razmere, ker je inteligenca nevedna. Isti list pa obenem omenja, da je naravnost u-žitek razpravljati o navedenih problemih z inteligentnejšimi delavci in nameščenci, razen trgovskimi. V razgovoru z njimi takoj spoznaš, da raziumejo svoja načela, da znajo stvarno utemeljiti svoje zahteve in pojasniti aktualne probleme. Izrecno povdarja list, da je na teh' žalostnih razmerah kriv takozvani avstrijski krščanski socijalizem. kar je toliko kot klerikalizem. Razne šovinizme, ki jih je gojil prej liberalizem, goji danes klerikalizem. — V tem duhu je napisan članek, ki naj bi si ga tudi jugoslovanska meščanska inteligenca vzela k srcu, ker zgodovina zadnjih let je dokazala, da imamo dovolj inteligence, malo *pa inteligentne inteligence. V 40_ letih niti za eno obleko. V Essenu je nek pomožni delavec praznoval te dni štiridesetletnico, odkar je zaposlen v velikanskih Kruppovih tovarnah, a ves ta čas si ni mogel toliko prihraniti, da bi si mogel omi- sliti še eno obleko. V petek in sve-tek je hodil vedno v isti delovni obleki. Njegovi tovariši so sedaj zbrali potrebni denar in so mu kupili za jubilej novo praznično obleko, ki so mu jo ob skromni slovesnosti s šopkom cvetlic izročili. Najbrž je bil njegov gospodar Krupp bolj sposoben in varčen, ker si je med zadnjimi štiridesetimi leti vendarle dal nekaj na stran. Ali so mu pa kanoni, ki jih je med vojno izdeloval, temu pripomogli. Proti nečloveškemu ravnanju z zamorci sta vložila v francoski zbornici socijalist Nouelet in komunist Ferriot interpelacijo. Gre za zamorce v centralni Ameriki, s katerimi ravnajo francoski koncesijonarji kakor z navadnimi sužnji, in za nečloveško ravnanje z domačini v Indo-kini. Socijalisti se pripravljajo tudi na ostro debato glede francoske politike v Maroku, kjer so francoski generali v interesu francoskih kapitalistov daleč prekoračili meje dopustnosti. Preselitev žel. strok, organizacije. Ujedinjeni Savez Železničarjev in »Ujedinjeni Železničar« javljata, da se z 8. julijem 1929 preselita v niove uradne prostore, in sicer v palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Novi naslov se glasi: Ujedinjeni Savez Železničarjev, Ljubljana — poštni predal 280. Vso pošto in časopise za: Ujedinjeni Železničar, Železničarska strokovna in pravovar-stvena organizacijo, odnosno Ujedinjeni Savez, je pošiljati le na naslov: Ljubljana^ — poštni predal 280. Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v raztftopini »Ženske hvale«, nato pa se izpere s Schichtovim terpentino-vim milom. — Varujte se ponaredb! Popravek. V zadnji podlistek o Tone Seliškarjevem »Rudiju« mrgoli, kljub korekturi, tiskovnih pomot. Da je Zupančič, kajpak, Župančič, Glaese, Glaeser, je inteligentni čita-telj sam popravil. Ravno tako, da je čitati »Kumor« humor, »pričeča« kričeča, »demintutivih« deminutivih. itd. itd. Drugi mednarodni socialistični mladinski zlet. Mladinski socijalistični zlet, ki se 'prične 12. julija na Dunaju, bo prav posebno znamenit dtagodek. Skoro 50.000 udeležencev, mladtih delavcev in delavk bo bivalo na Dunaju odi 12. do 14. julija. Samo iz 'Nemčije jih pride 12.000, 2500 iz Čehoslovaške, 900 iz Poljske, nad 500 iz Holandske, 350 Švedov, karne pri vseh prodajalcih peciva KIS ZA VLAGANJE _ JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 19, tenma za izdelovanje Jezuiti »ra iD sirupov Tiska: Ljudska tiskala d. d. v Mariboru, predstavltel) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, drolenko, slivovko, rum, konjak itd. dobit« po zmernih cenah edi-Na drobno I no pri tvrdki Ha debelo I