PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO Leto^n: - OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ’ St6v- 80 (1768) v gotovinl V SKEMJU je odprta RAZSTAVA HAR00N00SV0R00ILNG BORBE na sedežu OF vsak dan od 17. do 21. ure do nedelje, ko bo odprta od 9. do 21. ure TRST, četrtek 5. aprila 1951 Cena 15 lir izstop smuraHTovm ministrov jz DE 6HSPERUEVE VLRPI Maia lir.8«1' pr1e^se^ni^ namerava izpopolniti izpraznjena mesta z ministri brez listnice - Prvega sim 4 PI°g ena zdrnžitev med PSU in PSU Odkrito skrivališče orožja .pri Reggio Emilia V skladu s sklepi ViUariva »veliko skrivališče o. šanjih našega pomena*. To iz- ^gresa Prt t , , *godniiK • F' na katerem je tatova resS„ran] urah Sa' (•»veliko “luclja dosegla ne-410 PopoU? ?°-’- S° danes po* ““Bistri n-Ara Saragat‘->vi 81 Simonini ok®1?03’ Lombardo 3“ De Gaspe' Pajo »Poročili, da izstopali tud; -aoe.' °stavko so po-ki C0 D*Ara«^ • Vladl* Lod°-? prevoze T13 36Abil minister So mfai,flvan Matte* Lom. Nno^a 2Unan)° tr-?a . erto Simonini mi-V politifin^Vf° mornaric” J4 bo qp c krogih menijo, L^sednikn asperi predlagal ?SE° imeniiirepabbke.’ naj za-sedan • ministre brez & ki vlade, na me- ?0pL1 mini?« prazna po od-> men IT £SLI' Na enak pestiti tul,,-'°e pasperi nado-J* Časne?;. shn Podtajnike. Ibarja] s J j 2at° že raz' ? °m demok?- «6- in tap i ,®arlamentu n niSk~e skupine ‘km nastal r? pol°žaju, ki je fi1 tU(Ji z'—e Gasper‘ ie go-,7«o, ki « b!ter Villariva »veliko skrivališče o-rožja in eksploziva. iNašli so 926 blokov trindtroluola v skup. ni teži 230 kg, 1718 granat za topove 20 nam, 20 mini. preko 60.000 patron za lahko orožje, 20.000 palron za strojnico, 30 protitankovskih bomb, 380 min za minomete. 930 ročnih bomb, 4 panzerfauste, 18 pušk, 3.000 detonatorjev, 350 eksplozivnih svinčnikov in drugo. Policija je aretirala pet oseb. Iskanje orožja se nadaljuje. V Washingtonu je italijanski veleposlanik Tarchiani danes obiskal podtajnika zunanjega ministrstva Webba. Po razgovoru je Tarchiar.i izjavil novinarjem, ki so ga spraševali, če so govorili o reviziji mirovne pogodbe, da se je razgovarjal z Webbom o ((finančnih vpra- javo potrjuje tudi dejstvo, da se te dni mudi v Washingtonu šef misije ECA za Italijo Day-ton. Zasedanje komisije OZN za socialna vprašanja ŽENEVA, 4. — Komisija OZN za socialna vprašanja je vpisala na dnevni red svojih razpravljanj načrt sovjetske resolucije za zaščito mater, dojenčkov in otrok. ZSSR je tudii predlagala naj bi vpisali na dnevni red vprašanje borbe proti nezaposlenosti in zaščiti nezaposlenih, zdravniške pomoči za vse. Komisija teh predlo- gov ni vpisala na dnevni red in je odločila da so ta vprašanja od katerih morajo razpravljati druge mednarodne ustano. ve, med njimi tudi mednarodni urad za delo. Socialna komisija je nato soglasno odobrila resolucijo, po kateri naj gospodarski in socialni svet OZN (ESOSOC) za. prosi glavnega tajnika ZN, da: 1) zbere podatke o ciljih raznih dobrodelnih središč, o načinu njihovega dela, o doseženih u-spehih in o njihovih težavah: 2) dobavi posameznim vladam na njihovo zahtevo vse zbrane podatke; 3) objavi vladam raz. zne vrste socialne pomoči; 4) naj na zahtevo posameznih vlad nudi vso možno tehnično pomoč na tem področju. Nespremenjeno stališče ZSSR v norem firomikovem predlogu Zunanje ministrstvo ZDA pravi, da ni mogoče sprejeti nobene formule. ki bi prejudicirala rešitev v korist ZSSR in na škodo Zahoda - je go- ki'ie"vreBUblikancein La 1 V sedanji vladi mi- s. s.,?«-! je poleg izsto- da bo zd,ru- in PSU slo-, -»(sivo pel'? h. maja- No-a^chtvorn p J’ ' ho skupno v. vodilo novo ;>e5a ^ankJ do njenega (s^Matov sestavljeno iz 12 Wsat Ar*agatove liste koloni j dTeoni, Battara, ^Matoi ‘lBl:ma) in šestih tr,jl,L°mbardo c?e (D’.Ara”°- Vto Lo-no?9« Slmiphrni, d’Ip- jt, ° ki izraža sklexii’i aer. le kongres Ehlstični zdruzitev nekom-Aleui socialistov Iliče; *on,gresa PSLI ne bo-* krize hi 2aer-krat. povzro-tivVendar GasPer;ijeve vla-Vteinh/ °odo povzročili italijanskem noli- VfaČUn??iU- Ce b° vlada % SVoii a na veai° P°d-Politiki v A Ctsk«§a pakta (to V Podprli tudu po- t&ko" !;epatorji PSU), br, b ^letela na nekoliko *^^ha]y0 V tT'P.?gih..vpr?' ?a bližnje upravne vo- 'e politike. Večjih BLi’ hovi v, .—‘^jc upiuTov. vu- P8\ W h£?lozaj očitno ne bo Večin ° kraievne sekcije p1 “'a vidoma vezale svojo fie'‘a«! pJslov v foognnh - Spet dva madžarska vojaka pribežala v Jugoslavijo «Borbe» ob deseti obletnici fašističnega napada na«jugoslovanske narode je (0a k&Ou*.Šega dopisnika) ~ Danes k s? not t® objavljeno be-k(i ^ JUurii®1® btfl izmenje-H kv ZvP;?Slavii0 in Madžar-Kv^davn 2 incidentom, ki Vi kihi 0 otiigral na Nje- ŽSt6 Poročali Be,og™du' Kot ki „ ; sta bila v m- izzval šofer SVin Poslaništva s fi-na vozača ne-s? tlMi ega taksija, za-HSv H?a?žarski odpraviš«?5 bol? ^ in pa po ?S \klaj0rarrS'kega voinega blllf ‘'»v. V inci-^ nekaj oseb laže na Protestno no-Im ga vnanjega mi-'a da se bo }«•*» Aaotlfl? Pobrigala, da ilt t htUgo?ina^04e zadošže-IVjkdit i Yansko poslani-tS, V izročilo ma- SHjJ'. katerpan'ie'mu ministru 5? iu???!11 pravi da 50 ihciri 7anski organi Nvd«hid?ltu uvedli pre- iz, ^ l madŽBrski od- yCstil jn ^c medtem XLvWnU80slavijo in se tmu stiku z ju' bn'■ tlrah- npm ntini-V Z»2ivb r,r'J, Sa tudi ni od-viih. brnan^tokoia ministr- tV .“»k kot 1 2acleVE FLRJ, SS, i,l?form8Pi’-avi nQta- «Po-in naj po-J 'bLgreten Bazlogt>v s« je »SS?* pSASRT.1 V lleisteuPopoltle?Pisana■ ka' »vfe v da8a potvarja-FLkj 2 'nciden- kje »’ še enVv 1® pr|kazu- te bkdden* i‘fno ka* jt)Jeh0’ r^hivec P11, ni nastal Jdab,'biPr^ fe1 vs;1” »nSSsk •k - »e nadal je ((Borba* >-o, obeh carska ta dogodek lažnivo prikazuje zato, da bi podkušala pokazati, kako v Jugoslaviji preganjajo madžarske diplomatske predstavnike. List pravi, da je zdaj bilo treba najti nove vzroke, ker eni, ki so jih sfabricirali na Rajkovem procesu, ne morejo več služiti za podpihovanje sovražne politike preti Jugoslaviji. «Izzivanje uličnih incidentov ima prav to nalogo. Madžarski komioiformistični voditelji so se po nalogu iz Mostove zatekli k takim metodam izzivanj in potvarjanja resnice, da bi varali mednarodno javno mnenje*. nPolitika* poudarja, da ie ta incident bil izzvan z namenom, da se v času, ko ie svet še pod vtisom dokumentov o protijugo. slovanski politiki, ki jih objavlja jugoslovanska Bela knji. ga, poskuša dokazati, da je Jugoslavija tista, ki izziva nerede in zastruplja odnošaje s sosednimi deželami. Signal za to akcijo je bila nedavna sovjetska nota Londonu, ki obtožuje Jugoslavijo ((napadalnih namenov proti Madžar — ored «surovim postopanjem in sistemom teror. ia» v madžarski vojski. Rekla sta nadalje, da nista bila goto. va. da b( po odnustu iz voj'ke dobila na Madžarskem sl’’žbo. Ta dva madžarska obmejna stražarja, ki s*a 22. marca pribežala v Jugoslavijo severno, vzhodno od Čakovca — J"la Sic. krojač iz Bolesa. in Josef Fabijan, čevljar iz Makarja — sta izjavila tudi, da izvajajo v vseh enotah, v katerih sta slu. žila sovražno propagando proti Jugoslaviji. Med političnimi urami prikazujejo madžarskim vojakom popolnoma lažnivo politično gospodarski položaj v Jugoslaviji. Madžarski vojaški voditelji govorijo o tem, da ima Jugoslavija zahteve na madžarsko ozemlje, da bi tako opravičili zidanje vojnih ob-jektov na meji.Po izjavah obeh vojakov postavljajo na madžar. ski strani bunkerje in kopljejo jarke. Prav tako širijo za dva metra cesto, ki pelje iz Budimpešte preko Jugoslavije proti Trstu. V zadnjih treh mesecih je v Jugoslavijo zbežalo 28 vojakov kominformističnih dežel: 4 madžarski, 4 albanski, 7 bolgarskih in 13 romunskih. Danes popoldne se je sestala jugoslovanska vlada pod predsedstvom podpredsednika vlade Aleksandra Rankoviča. Razpravljali so o reorganizaciji zvezne vlade. «Borba» objavlja v svoji jutrišnji številki uvodnik o desetletnici fašističnega napada na Jugoslavijo, ki se je pričel 6. aprila 1941 z letalskim napadom r.a Beograd. List poudarja, da je bistvo borbe in teženj jugoslovanskih narodov bilo, je in bo vedno isto: za mir, proti onim, ki ga ogrožajo, pro ti imperialističnemu razdeljevanju sveta na interesne sfere, proti vmešavanju v notranje zadeve drugih dežel in vsiljevanju neenakopravnih pogojev, za enakopravnost in mednarodno sodelovanje, proti mešetarjenju med velesilami na račun malih narodov, proti gospodarskemu podrejanju in izkoriščanju drugih držav, za mirno izgradnjo boljšega življenja. ((Prav ta načela, poudarja «Bor. ba»,ki so pripeliala do ljudskega upora proti fašističnemu režimu pred desetimi leti, ki so pripeljala do ljudske revolucije in njer.e zmage, opredeljujejo tudi stališče Jugoslavije proti vsem onim, ki stegujejo roke no naši neodvisnosti in svobodi*. Rade Radovič Nesporazum o tarifah med ZDA in Anglijo TORQUAY, 4. — Iz uradnih virov javljajo, da med ZDA in Veliko Britanijo ni bilo mogoče doseči sporazuma o medsebojnemu znižanju tarif. Zato so delegati obeh držav sklenili, da za sedaj nima pomena nadaljevati tozadevnih angleško-ame-riških razgovorov. Velika Britanija, noče namreč popustiti glede znižanja imperialnih preferenčnih tarif, ki ga zahtevajo ZDA. ker je mnenja, da so ameriške koncesije s tem v zvezi nezadostne. Isti krogi javljajo, da je Francija sklenila v Torquayu 17 novih tarifnih dogovorov z glavnimi državami, ki so udeležene pri splošnem dogovoru o tarifah ’n o trgovini. Razen tega je Francija potrdila vse tarifne koncesije, ki jih je dovolila na prejšnjih tarifnih pogajanjih v Ženevi in v Annecy. Te koncesij^ se podaljšajo do leta 1951 Podrobnosti dogovorov bo u-radno objavilo 12. maja v Ženevi tajništvo splošnega dogovora o tarifah in trgovini. Z druge strani pa se Francija ni mogla sporazumeti z državami Beneluksa, ker uveljavljajo te države zelo nizke tarife in menijo, da nimajo nič več kaj popustiti. PARIZ, 4. — Na današnji 23. seji v Rožnati palači, ki je trajala tri ure. je Gromiko — ki bi se očitno rao izognil razpravljanju o zadnjem zaihodh nem predlogu — pcstavil rov predlog za prvo točko dnevne, ga reda. Ostali dve točki — atlantski pgikt in ameriška op rišča in pa vprašanje Trsta — njegovega prejšnjega predloga ostajata, je dejal, takšni kot sta bili. Novi predlog, ki se po formulaciji morda nekoliko približuje zahodnemu stališču, je ohranil vse bistvene značilnosti stališča, s katerim se je Gromiko pripeljal l'z Moskve na pariško konferenco; prednost diskusiji o razorožitvi Nemčije in razgovori o splošni razorožitvi na tak način, da bi ZSSR obdržala — ali pa morda celo povezala — svojo vojaško premoč v_ Evropi, ki se je v zadnjem času zaradi ’ odločnejšega oboroževanja na zahodu začela zmanjševati. Zaradi tega teži njegov predlog za tem-, naj se najprej izvede znižanje oborožitve po mehaničnem načelu zmanjšanja za eno tretji-no-, ki gre v prilog močnejšega, nato pa se ugotovi n.jeno stanje in nad njim uvede nadzorstvo. Obenem: skuša Gromiko omejiti razpravljanje o oborožitvi na štiri velesile, ker bi Moskvi pač "bilo neprijetno, ko bi razgovori nanesli tudi na oboroževanje Romunije, Bolgarije in Madžardke ki gre d'aleč preko meja, ki jih dovoljuje mirovna pogodba. Gromiko je utemeljeval svoj predlog v dolgem govoru, ki je zavzel polovico seje. Po nekajminutnem premoru je govoril Jessup, ki je povedal nekaj pripomb k sovjetskemu predlogu. Dejal je, da zadnji zahodni predlog vsebuje vsa vprašanja, o katerih bi bii0 vredno govoriti, in da so ta vprašanja razporejena po logičnem redu. Re. kel je nato, da se zahodne velesile ne izogibajo razgovorom o razorožitvi, da pa jih r.-očejo omejiti na štiri velesile. Davies in Parodi sta izjavila, da bi mogla peve '-::. , dsjkaj resne kritike o novem sovj’etskem predlogu, da pa ne bi hotela prehitevati in da bosta vso stvar prej dobro premislila. Davies je nato podal nekaj pri. pomb k Gromikovemu načrtu zvezi z razorožitvijo. Gromiko je odvrnil, da se vsi strinjajo, da prideta na dnevni red tako vprašanje znižanja oborožitve kot vprašanje višine oborožitve, da pa obstajajo nasprotja glede tega, o čem se naj prej govori. Nato je še enkrat poudaril, da smatra, da bi bilo lreba posebej govoriti o atlantskem paktu in o Trstu, čeprav vsebuje njegov novi predlog prve točke tudi ((obveznosti*, ki izhajajo iz sklenjenih mednarodnih pogodb*. To vztrajanje na tem, da se Trst obravnava kot posebna točka dnevnega reda daje misliti, da ima ZSSR s tem vprašanjem čisto posebne namene v kupčiji, ki bi jo rada sklenila. Ameriško zunanje ministrstvo je danes obtožilo ZSSR, da poskuša na konferenci namestnikov v Parizu zavlačevati oborožitev Zahodne Nemčije, ki — je dejal predstavnik ministrstva v Washingtonu — stremi samo za tem, da ((odstrani grožnjo sovjetskega napada*. Predstavnik je dodal, da skuša Moskva že takoj od začetka preprečiti vsako možnost nemške obrambe pred napadalnimi silami, ki sq organizirajo na sovjetskem področju Evrope*. To je prvi uradni komentar ameriškega zunanjega ministr. stva k pariški konferenci. Izjava dodaja, da ZDA zelo želijo. da bi prišlo do sestanka šti-lih, da pa tega ni mogoče do-, seči na osnov; pogojev, kii jih | zaenkrat postavlja ZSSR, Izjava prav; dobesedno: ((Formulacija dnevnega reda lahko vsebuje kakršno koli vprašanje, o katerem bi ZSSR želela govoriti, toda ne moremo sprejeti nobene formule, ki bi prejudicirala ta vprašanja v korist ZSSR in na škodo zahodhih ve. lesii*. OB SLOVESU polk. Mirka Lenca Za 300,000 Ion ladij v BONN, 4, — Novi sporazum med tremi zahodnimi silami o ukinitvi nekaterih omejitev v nemški industriji stopi takoj v veljavo. Treba pa ga ibo znova pregledati, če dve od treh zasedbenih oblasti to zahtevata. Toda tudi tem primeru mora stopiti v veljavo pred 31. decembrom 1951. Nova ureditev zahteva odgovarjajoče zakonske spremembe. Zavezniški urad za vojaško varnost je pravkar dobil odgovarjajoča navodila. Danes popoldne so predstavniki zveznega ministrstva za promet in predstavniki lastnikov ladit n a tiskovni konferenci v Hamburgu izrazili upanje, da bodo nemške ladjedelnice letos lahko zgradile skupno za 300.000 ton ladij. KOPER. 4. — Danes ob 17 uri je bil na sedežu IOLO sprejem ob odhodu bivšega kcrnan. danta Vojaške uprave polkovnika JA Mirka Lenca. Na sprejemu sta bila med) drugimi prisotna tudi novi komandant VUJA polkovnik Miloš Stama-tovič in predsednik IOLO tov. Julij Beltrami. Predsednik Beltram je v svojem govoru med drugim dlejal, da se je od takrat, ko je prišel polkovnik Lenac v Istrsko okrožje, mnogo spremenilo na bolje in da gre zasluga za to pcmciči Jugoslavije in Vojni upravi JA pod njegovimi vodstvom. ((Polkovnika Lenca*, jie dejal tov. Beltram «bodb pri na® vsi obdržali V najboljšem spominu*. Tov. Lenac se je iskreno zahvalil in izjavil, d‘a tu srečen, ko bo na novem službenem mestu spremljal razvoj in napredek Istrskega okrožja. Ko se naše ljudstvo poslavlja od popularnega poveljnika. Vojaške uprave istrskega okrožja, smatramo zn svojo ne sarmo novinarsko poklicno dolžnost, temveč predvsem, kot glasilo tiste naše politične organizacije, katera že deset let vodi naš nagrad od težkih in krvavih borb za osvoboditev izpod fašizma in nacizma pa vsie do povojnih Morrison poudarja nujnost mednarodnega sodelovanja Atllee bo moral podaljšali čas svojega zdravljenja - V pričakovanju debale o proračunu LONDON, 4. — Zunanji mi- j sodelovanje. Britanski notranji nister Morrison je danes govoril na večerji, ki jo je priredil londonski župan na čast diplomatskemu zboru. Poudaril je, da odnosi Velike Britanije s Commonwealthom, Zahodno Evropo in ZDA niso eskuzivni. Mislimo, je izjavil zunanji minister, da mednarodno sodelovanje omogoča gospodarski in socialni napredek. Mislimo, da se sodelovanje med narodi lahko razvija kljub različnim političnim sistemom. Brazilski poslanik v Londonu, dekan diplomatskega zbo-ra, pa je v odgovoru izjavil, da je dolžnost diplomatov ostati optimisti, naj bodo okoliščine še tako resne. Dejal je tudi, da se želja po miru vedno bolj širi in da narodi bolj ko vse drugo želijo mir in medsebojno minister Chuter Ede je danes poslal pismo voditelju opozicije Churchillu, s katerim mu predlaga postopek, po katerem naj konservativci odslej izražajo svoje kritike, ne da bd prisilili spodnjo zbornico podaljševati svoje seje pozno v noč. Notranji minister predlaga, na, bi odslej razpravljali o resolucijah konservativcev na jutranjih sejah. Na današnji seji v spodnji zbornici sta dva konservativna poslanca sprožila vprašanje pošiljanja orožja in vojnega materiala Egiptu. Zunanji minister Morrison in minister za obrambo Shinwell sta izjavila, da je bilo pošiljanje modernih naprav, orožja, in vojnih ladij u-kinjeno v vseh primerih in da Velika Britanija že zdavnaj ne rredsiauniHi azilskih držav razpramiajo o sedanjem položaju na Koreji Na zahodnem delu bojišča so sile OZN podrle za 6 km preko 38. vzp. LAKE SUCCESS, 4. — Vodja indijske delegacije pri OZN, Benegai Rau je sklical za danes zjutraj predstavnike 12 arabskoazijskih držav. Ob tem sestanku je izjavil rek glasnik te skupine, da ((mislijo znova pričeti z napori* za dosego miru na Koreji. Po izjavah egipčanskega predstavnika pa je imel ta sestanek namen proučevati nov razvoj položaja. Arabsko-a2ijska skupina misli, da je prišel ((dovolj zrel in do-bep trenutek* za ponovna razpravljanja. Nekateri v Lake Successu menijo, da so ti predstavniki dobili nekaj novih ve. sti iz Pekinga po indijskem poslaniku v kitajski prestolnici. Po teh vesteh naj bi bila vlada LR Kitajske pripravljena sprejeti nove pogoje s strani OZN. Vendar je treba to vest vzeti s precejšnjo rezervo, b * * TOKIO, 4. — Danes so pričeli na zahodnem bojišču Američani z novim napadom preko 38. vzporednika. Govore celo o mostišču na tej demarkacijski črti, ki se razteza 25 km v širino in 6 v globino. Pri svojem napredovanju je druga ameriška divizija naletela na precejšen odpor. Napredujejo proti velikemu središču Kitajcev in Severnokorejcev, Kumhvvi. Proti temu mestu so napredovali zavezniki po cesti, ki vodi iz Uijongbuja. Zasedli so mestece Shangam, ki je oddaljeno 5 km od 38. vzporednika. Na srednjem bojišču je neka ameriška izvidnica prvič prekoračila 38. vzporednik in sicer severovzhodno od Chunchona. Pri tem so naleteli na skupino ameriških ujetnikov, ki so jih zajeli Kitajci pri Hoengsongu. Med bivšimi ujetniki je bilo 18 črncev. Na vzhodnem bojišču ni bilo nobenih sprememb. Poročilo osme grmade javlja precejšnji odpor sovražnika 3 km severno od 38. vzporednika na področju Yonpyonga. Poročilo pravi nadalje, da je desno krilo zavezniških čet na zahodnem bojišču naletelo na hud odpor sovražnika v bližini Topiong-nija. Danes je prišlo nad Korejo do novega letalskega dvoboja med eMIG-15» ip ameriškimi lovskimi letali «Sabre». Do dvoboja je prišlo nad dolnjim tokom reke Jalu. Poročilo pete letalske skupine javlja, da so ameriška letala zrušila eno letalo tipa «MIG-15», dve pa poškodovala. Iz Pariza javlja agencija Reuter, da menijo francoski dobro obveščeni krogi, da se je Mao Ce Tung sestal v Moskvi s Stalinom v preteklem mesecu. Mao Ce Tung naj bi zahteval od ZSSR da vojaško ali politično intervenira za končanje korejske vojne. Vojaški incident med sirijskimi in izraelskimi oboroženimi silami TEL AVIV, 4. — Sirijske gete so pričele zasedati demilitarizirano področje v bližini je-zSra Tiberiade v severnem Izraelu. Pri tem so naletele na skupino izraelskih policijskih agentov 'n jih sedem ubile, nega ranile, enega pa zajele. p^trdbufe zTopre^svojih get pošilja ali prodaja vojnega materiala tujini. Morrison je tudi sporočil, da je vlada včeraj poslala vladi v Santiago protestno noto proti ustanovitvi nove čilske letalske bazg na Južnem tečaju. Minister je pripomnil, da bi vlada poslala podoben protest tudi argentinski vladi, če se bi izkazalo, da objavljene vesti, da'je tudi Argentina postavila novo bazo na tamkajšnjem področju, odgovarjajo resnici. Sinoči so uradno javili, da bo moral ministrski predsednik Attlee ostati v bolnišnici več časa, kakor so prvotno mislili. Zato ne bo navzoč prihoddji torek v spodnji zbornici, ko bo zakladni minister Gaitskell predložil Droračun za finančno leto 1951-1952. • Kakor že javljeno, so včeraj objavili gospodarski pregled za leto 1951, ki poudarja, da bo moralo angleško prebivalstvo prenašati nova bremena. Preg. led poudarja, da se je plačilna bilanca Velike Britanije po. slabšala, da se cene višajo in da se čuti pomanjkanje nekaterih potrošnih predmetov. Dalje prav; pregled, da je britanski vojaški potencial odvisen od gospodarskega ravno, težja države. Kjer bo potrebno, bo vlada uvedla nadzorstvo. V letu 1953 . 1954 bo potrebnih nad pol milijona novih delavcev za obrambno proizvodnjo. Poročilo pravi nato, da se je v zadnjih treh letih splošna proizvodnja povišala za približno 7 odst. letno, za leto 1951 pa se je kljub pomanjka. nju surovini predvidevalo 4 odstotno zvišanje. Ker v Veliki Britaniji ni brezposelnosti in je proizvodnja doseela visoko raven, bo vlada prisiljena odrei diti premeščanje delavcev iz ene industrije v drugo, da izboljša proizvodnjo za obrambo. V dob; oboroževanja ne bo mo. goče imeti aktivne svetovne plačilne bilance. Angleško pre. bivalstvo bo občutilo posledice oborožitvenega programa, ker bo primanjkovalo oblačil, tkanin in kovinskih predmetov. Reuter javlja, da je Velika Britanija naročila v tovarnah Zahodne Nemčije za pol milijona dolarjev blaga. Gre za blago, ki ga Velika Britanija Ob konferenci namestnikov v Parizu Konferenca namestnikov v Parizu je dobila v zadnjih tednih dejansko značaj uvodne diskusije same konference štirih ministrov, za katero bi morali namestniki pripraviti dnevni red. Tak razvoj je konferenci vsilil sovjetski predstavnik Gromiko. Predstavniki zahodnih držav se temu niso mogli izogniti, čeprav vztrajajo na tem, da se morajo udeleženci konference držati sporazuma o nalogi sestanka, ki se je začel 5. marca. To je razumljivo, kajti umik pred diskusijo, ki jo vsiljuje Gromiko, bi nujno ustvaril vtis o premoči sovjetskih tez. Pojavili so se celo glasovi, da bi bilo najboljet če b; v danem trenutku prekinili neskončno diskusijo namestnikov in, prepustili ministrom, da jo nadaljujejo. Dejstvo. da so se taki predlogi slišali tudi v vrstah samih delegacij, govori o tem, da so tudi udeleženci konferen-ci uvideli osnovno spremembo, ki je nastopila v značaju diskusije. V takih okoliščinah postaja, v nasprotju s tem, kar se je moglo zdeti na začetku pariških razgovorov, vse manj važno, ali bo sprejeta ta ali one formulacija v besedilu dnevnega reda. Na prvo mesto se postavlja danes način, kako ena in druga stran obravnavata vprašanje zmanjšanja mednarodne napetosti, v prvi vrsti v Evropi (kolikor se to vprašanje sploh da ločiti od izvenevropskih vprašanj). S/tališče Moskve je dokaj podrobno razloženo v Gromikovih govorih, medtem ko je stališče zaipadnih delegatov bolj ali manj izraženo v odgovorih ruskemu delegatu, ker so se zahodni predstavniki trudili da bi po možnosti ostali v dogovorjenem okviru, to je pri nalogi, da se izdela dnevni red za konferenco zunanjih ministrov. Osnovna Gromikova teza je v trditvi, da je vzrok mednarodne napetosti tekma v oboroževanju, ki jo v zadnjem času izvajajo zahodne (fržave. Ta*trditev jasno, ne spada več v okvir diskusije o dnevnem redu, ker jena eni strani obtožba, na drugi strani pa kažipot k morebitnemu izhodu iz obstoječega mednarodnega položaja. Kar se tiče elementa obtoževanja v sovjetski tezi, je ta verjetno preračunan za domačo upqrabo. To obtožbo lahko sprejmejo samo oni, ki iz tega ali onega vzroka ne morejo sklepati s svojo glavo in ne poznajo vseh važnih dejstev. Šibkost te teze pa je tudi v njej sami, ker pravi, da je napetost nastala «nedavnor> in zaradi povečanja oboroževanja na Zapadu, to je zaradi spreminjanja poprej obstoječega položaja, ki ga je označevala o-grormna vojaška premoč ZSSR v Evropi. Mnogo važneje pa je proučiti moskovsko tezo kot kažipot k izhodu iz sedanje napetosti. Vzemimo Korejo. Mar je. mogoče spopad v Koreji rešiti z zmanjšanjem oborožitve štirih velesil? Količina orožja, ki ga na obeh straneh uporabljajo na Koreji, je očitno samo majhen del onega, s čimer velike sile .razpolagajo. Končno je zdaj tudi dovolj jasno, da spora na Koreji ni mogoče rešiti Z orožjem. Poglejmo nadalje politiko ZSSR in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Mar ie do agresivne zarote, ki 'jo vodijo iz Moskve, prišlo zaradi utekme v oborože-vanjuš? Kaj pa je s stališčem L S SR do Združenih narodov, z bojkotom OZN v lanskem letu, z napadi celo na take organizacije kot Mednarodni otroški fond in Svetovna zdravstvena organizacija? Je nemara dejstvo, da ni prišlo do mirovnih pogodb z Nemčijo in z Japonsko in do pogodbe o Avstriji, mogoče razložiti s sovjetsko tezo alt pričakovati, da bo zmanjšanje oborožitve štirih velesil postavilo z dnevnega reda ta vprašanja, ki zastrupljajo ozračje mednarodnih odnošajev? Trditev, da 'je povečano oboroževanje, ki se je začelo zaradi poslabšanega mednarodnega položaja, zlasti po začetku oboroženega spopada na Koreji, vzrok mednarodne napetosti, ima poleg svoje absurdnosti tudi svoj določeni praktični cilj. Moskva bi želela odstraniti one posledice, ki jih je povzročila » svojim stališčem in s svojo politiko in ohraniti premoč svojega vojnega stroja v Evropi, da bi to lahko tudi v bodoče izkoriščala kot zaslombo za svojo napadalno politiko. To pa obenem pomeni, da prvi cilj sovjetske vlade v Parizu ni zmanjšanje mednarodne napetosti, temveč ohranitev določenega razmerja vojaških sil. Ze zdaj pa je tudi jasno, da Gromiko tega cilja ne more do. seči. To bo moralo postati kmalu jasno tudi v Moskvi. Takrat lahko pričakujemo, da bo Gromiko (ali Višinski) prešel na kako drugo pozicijo, ki bo morda pomenila popuščanje, ki pa utegne tudi iti po poti se hujše zaostritve, kar se bo v prvi vrsti odrazilo v prekinitvi razgovorov štirih. Kar se tiče zahodnih predstavnikov, lahko iz njihovih zadnjih nastopoi) proti Gromi-ku razberemo, da želijo razgovore o celi vrsti vprašanj in o položaju v celoti. Zaenkrat pa še ni mogoče jasno videti, kakšno bo njihovo stališče do teh raznih vprašanj, o katerih žele, da pridejo na dnevni red. Osnovna karakteristika stališča zahodnih delegatov je vztrajnost, s katero prestrezajo Gromikovo ofenzivo, pri čemer v bistvu ne popuščajo, obenem pa se izogibljejo prelomu. (Mednarodni naporov za zgraditev boljšega življenja delovnemu človeku, poudariti, da je bil polkovnik Mirko Lenac v resnici takšen komandant, kakršnega je lahko dala in oblikovala prav revolucionarna borba jugoslovanskih narodov. Lahko rečemo, da je polk. Lenac lik tistega vojaškega poveljnika, ki ga v svoji zgodovini naše istrsko ljudstvo doslej še ni poznalo: lik resničnega poveljnika revo. lucicmarne ljudske armade. Ni naš namen, na tem mestu naštevati številne za-luge ki jih ima polk. Lenac z zmago delavskega gibanja, v katerega se je vključil že pred narodno osvobodilno borbo. Povedati hočemo le, kakšen je bil polk. Lenac ne samo kot poveljnik Vojaške uprave za Istrsko okrožje temveč tudi kot človek, kot komunist in kot tovariš. Mnenja smo, da Pxav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je bil dosedanji poveljnik VU JA kljttb svojemu tako visokemu položaju in odgovornemu položaju morda najskromnejši človek vsega področja, ki mu je poveljeval. S to njegovo skromnostjo Pa se je tesno družila druga lastnost, k; ga je morda še bolj odlikovala, a ta je, da ni poznal razlike med besedami in dejanji: da je namreč v izvrševanju napevov, katere je zahteval od svojih podrejenih, bil vedno prvi. Kljub njegovemu šibkemu zdravju, smo poveljnika Lenca lahko vedno videli ne samo kat najbolj vestnega izvrševalca svojih uradnih dolžnosti, temveč tudii ob vsaki priliki, kako je na raznih in vsdkovrstnih akcijah na prostovoljnem udarniškem delu — enak med enakimi — krepko vihtel lopato ali kramp. Kot sin revnega ljudstva je globoko občutil in poznal potrebe našega zatiranega istrskega človeka ter storil vse, da bi ga čim. prej in čim bolj politično kulturno in gospodarsko dvignil. Pa tudi kot visoki funkcionar Jugoslovanske armade na tako delikatnem položaju tistef/a sicer tako malega, a kljub temu tako zelo mednarodne važnega ozemlja, je bil polkovnik Lenac v resnici na višini v izvrševanju svojih nalog. Ce samo pomislimo, na vso tisto strahovito kampanjo klevet in laži, ki se že tolika leta nenehno vsipajo z nezmanjšano intenzivnostjo na vse oblastvene organe jugoslovanske cone S1'0 z vseh protiljudskih in nazadnjaških taborov od klerofašistične-ga pa do kominformovskega, in če pomislimo, da je prav Istrsko okrožje morda v vsej Evropi tisti neznatni košček zemlje, ga z velikim povečevalnim steklom nenehno opazuje vse svetovno javno mnenje, si lahko predstavljamo kakšni kritiki in kakšnemu vsestranskemu in vedno zlonamernemu razi-kovanju je bilo podvržene vsako oblastveno dejanje, za katerega je končno odgovarjal vedno le polk. Lenac kot šef Vojaške uprave. Ne bomo ngštevali še posebej dogodkov, kakršnega so na primer predstavljale lanskoletne aprilske volitve, saj je vse to našim čitateljem pač dovolj znano. No, če smo vedno in v vsaki priliki vsem hujskačem in obrekovalcem odgovorili v našem listu s tehtnimi dokazi in naštevali neizpodbitna dejstva o velikem rtapredku vseh panog javnega življenja Istrskega okrožja, je bila to vedno v prvi vrsti zasluga poveljnika polk. Lenca' Zato ob njegovem slovesu tudi mi poudarjamo besede tov. Beltrama, da bo naše ljudstvo polk. Lenca obdržalo v najboljšem spominu kot resničnega ljudskega poveljnika ljudske armade ter mu za njegovo požrtvovalno delo ostalo za vedno hvaležno. Polk. Lencu želimo na njegovem novem službenem mestu mnogo u-speha! Sprejem novinarjev pri polk. M. Stamatoviču KOPER, 4. — Urad za informacije VUJA sporoča; Danes ob 8. uri je komandant Vojne uprave JA za jugoslovansko cono STO polkovnik Miloš Stamatovič sprejel novinarje jugoslovanske cone in se z njimi zadržal v prisrčnem razgovoru eno uro. Komandant VUJA je pozval novinarje, ki so ga seznanili z novinarsko problematiko cone na aktivno sodelovanje z VUJA irj oblastmi v cilju nadaljnjega vsestranskega objektivnega oh-veščanja javnosti z razvojem gospodarskega in političnega življenja jugoslovanske cona STO. Polk. M. Stamatoviču izrekamo ob tej priliki našo prisrčno dobrodošlico in mu želimo pri izvrševanju funkcij njegovega visokega položaija mnogo uspeha za dobrobit našega istrske-na Politika - «a ljudstva, pri čemer mu ob-Beograd1) J ljubi jam o vso svojo pomoč. TR2ASKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 5. aprila Vincenc, Dabiživ ^ Sonce vzide ob 5.41; “tone ob 18.37. Dolžina dneva 12.«6. Luna vzide ob 5.08; zatone ob Jutri, petek 6. aprila Celestina, Čudna Brezbrižnost večinskih svetovalcev za občinski proračun in upravna vprašanja Zaradi odsotnosti mnogih svetnikov ni bilo včeraj občinske seje Včerajšnjo občinsko sejo, na kateri bi morali obravnavati za tržaško občino tako važno vprašanje, kot je vprašanje odobritve proračuna za leto 1951, so morali odpovedati, ker je bilo celo eno uro po napovedanem pričetku seje navzočih komaj zelo majhno število občinskih svetovalcev in odbornikov, ki pa ni zadostovalo, da bi se seja lahko kljub temu začela. Manjkali so skoraj vsi predstavniki krščanske demokracije, vsi predstavniki italijanskega bloka, predstavniki MSI in tudi več občinskih odbornikov ni bilo od nikoder na spregled; torej predstavniki prav tistih političnih strank, katerim je del.tržaškega prebivalstva zaupal na zadnjih volitvah upravo našega mesta. Toliko se je govorilo (m to prav s strani predstavnikov krščanske demokracije in celo samega župana) o važnosti tega vprašanja, toliko so se o važnosti včerajšnje seje razpisali in razgovorili lokalni časopisi in radijska postaja, a kaj je bil rčzultat vsega — prazni sedeži in poparjeni obrazi maloštevilnih predstavnikov večine, ki so videli odhajati z dvorane še preostale svetovalce. Kdor ne pozna ali pa ne sledi preveč podrobno delovanju občinskega sveta, se bo morda začudil, da je bila odpovedana prav seja, na kateri bi se moralo obravnavati za našo občino tako važno vprašanje. Vsi oni pa, ki so imeli priliko proučiti pobliže že proračun za lansko leto, se tako majhnemu zanimanju za to vprašanje ne bodo prav nič čudili, saj je namreč letošnji proračun napravljen popolnoma po vzorcu lanskoletnega proračuna. Drug vzrok, da je zanimanje za to vprašanje tako majhno, je pa ta, da so postavili na dnevni red vprašanje letošnjega proračuna, oziroma so sam proračun komaj predložili, šele meseca marca, to se pravi že tri mesece po začetku novega leta. Ce pomislimo, da bo diskusija o tem vprašanju trajala (v najboljšem primeru seveda) še ves ta mesec ter da morata proračun odobriti nato še predsedstvo cone in Zavezniška vojaška uprava, potem lahko z vso upravičenostjo sklepamo, da bo proračun za letošnje leto stopil v veljavo šele tako koncem junija, ali julija (če bo pa dosli tako «plodonosnih» sej kot je bila včerajšnja, pa še kasneje). Kdo nosi krivdo za to ogromno zamudo? Lansko leto so prav tako mnogo govorili o proračunu ter so ga predložili tudi zelo kasno; a izgovarjali so se, da ga niso mogli pravočasno sestaviti, ker da so komaj prevzeli oblast ter so se morali najprej seznaniti z občinsko problematiko. Sedaj pa imajo oblast že več kot dobro leto v svojih rokah in vendar so predložili proračun šele koncem marca, a razpravljati o njem še sploh niso začeli. Ali ni to znak popolne neresnosti in pomanjkanja čuta za odgovornost s strani ljudi,, katerih naloga je reševati, prav vprašanja gospodarskega značaja? Ali ne podcenjujejo na ta način važnosti tiste avtonomije pri upravljanju vseh teh vprašanj, za katero sg v izjavah toliko borijo in ali ne dopuščajo na ta način, da o vseh teh rečeh odločajo samo višje oblasti? Zupan Bartoli se je sicer na eni izmed sej opravičeval češ, da ni bilo do sedaj še časa, da bi o tem vprašanju diskutirali. Toda za brezplodno prerekanje in prepiranje o stvareh zelo relativne važnosti za našo občino, za klevetanje cone B in ljudske oblasti, za to je bilo časa vedno dovolj in še preveč. Včerajšhji primer odpovedane občinske seje je dobra šola za vse tiste, ki so ob priliki volitev nasedLi lepim in zapeljivim obljubam omenjenih seda- njih občinskih svetovalcev, ki ne smatrajo za važno niti’ to, da bi se udeležili tako važne občinske seje. Napovedano je, da bo prihodnja občinska seja jutri ob 18; na dnevnem redu je prav tako vprašanje proračuna za leto 1951. Grčija in S. Marino na tržaškem velesejmu Iz Aten javljajo, da bo sodelovala na letošnjem tržaškem velesejmu tudi Grčija. Grška vlada bo dala kmalu svoj uradni pristanek. Uprava velesejma je že odredila 200 kva. dratnih metrov za grško razstavo v palači narodov. Ta vest je zelo razveseljiva, ker poudarja tesno povezanost Grčije z gospodarstvom našega mesta. Obenem je prišla tudi druga vest, da bo sodelovala na vele. sejmu tudi republika S. Mari. no. Ona b0 razstavljala med drugim keramične izdelke, steklo in svoje znamke. Prvi maj ni več daleč! tSLAVA PADLI BORKI! Prvi maj, praznik delovne- odločiti, ga in predvsem borbenega delovnega ljudstva je pred nami. Po vseh deželah se nanj pripravljajo, zato da bodo dali čim več poudarka veliki manifestaciji za zmago delavskega razreda v svetu, za svobodo, demokracijo in mdr. Tudi na Tržaškem ozemlju smo v pripravah za 1. maj. Poleg zborovanja bo kot vsako leto na stadionu «Prvi maj» telovadni nastop in nastop združenih pevskih zborov. Lanskoletni nastop mladih sil je bil po kakovosti na višini, saj je ostal vsem, ki so nastopu prisostvovali, v neizbrisnem spominu. Bil Pa jo številčno tako močan, da je veliki stadion bil med izvajanjem vaj kot pisano polje. Letošnji prvi maj mora biti še slovesnejši, še močnejši. Telovadni nastop mora biti revija mladih sil tako po številu kakor po lepoti izvajanja. Zato naj ne bo mladinca ali mladinke, pionirja ali pionirke, kd bi že sedaj ne začel z vajami, kajti telovadne vaje moramo temeljito znati, da jih bomo lahko lepo izvajali. S tem da bomo že sedaj pridno vadili, bomo tudi pritegnili ostale mladince in pionirje, ki morda od strani gledajo in se ne morejo IZPRED SODIŠČA Zanimiv način kulturne vzgoje, Tako nekako je pripomnil predsednik okrožnega sodišča, ko mu je bila predložena obtožnica proti članici kominfor-mističnega kulturnega krožka Tomasi, ki je lani julija meseca dvignila pri garderoberki poleg svoje tudi tujo volneno jopo in si jo pridržala. Poleg Elze je bila obtožena tudi njena sestra Marija, ki je vedela za utajeno jopo, vendar ni ukrenila ničesar, da bi bila ta vrnjena lastnici. In končno še njuna znanka Eleonora, kateri je bila nekaj tednov kasneje jopa oddana v hrambo. Kakor se je dalo razbrati iz poteka razprave, je garderoberka ob zaključku neke zaba. ve-izročila Elzi pomotoma dva puloverja. Elza je odnesla obe jopi domov in one, ki ni bila njena last, tudi kasneje ni vrnila, akoravno je našla v enem izmed žepov osebno izkaznico prave lastnice in povrh še 500 lir. Osebno izkaznico je vrnila oškodovanki Po pošti šele ne. kaj mesecev kasneje, ko je Elzinega brata ustavila policijam sta se sestri zbali preiskave v stanovanju. Iz tega razloga sta tudi poslali jopo k neki znanki, pr; kateri naj bi ostala toliko časa, dokler bi nevarnost ne šla mimo. Na predsednikovo vprašanje, zakaj jope ni vrnila takoj oni večer, je Elza odgovorila, da je bilo pozno, da pa je imela namen to storiti naslednji dan. dobra dva meseca, dokler je ni lastnica jope zasačila nekega dne ogrnjene z oblačilom, ki ga Je pogrešala in jo prijavila ob. lastem. Mlada Elza je zelo odrezavo odgovarjala na sodnikova vprašanja in nikakor ni hotela priznati, da bi pri vsej stvari karkoli zakrivila. Ko ji je sodnik obrazložil, da je garderoberka utrpela 7.590 lir, ki jih je morala plačati kot odškodnino za pogrešanj pulover in da je Elza bržkone brala njen poziv v listih, naj bi jopo vrnila, je dekle odsekano od. govorilo, da nikdar ne čita časopisov. Sestri sta bili obsojeni vsa-ka na dva meseca zapora in povračilo vseh stroškov, vendar zaenkrat z vsemi olajšavami. Tretja obtoženka Eleono. ra pa je bila oproščena vsake krivde in kazni. Predsednik picciola. tožilec Grubissi, zapisnikar Pivk. Za-govornik odv. Strudhoff, Potu'oči krošnjar ni preveč govoril Tu bi se pravzaprav ne smelo več uporabljati udomačenega izraza zakaj tudi krošnjarji so se modernizirali do take meda vozijo mnogi med njimi sebe in svoje blago že z avtomobili po svetu. Lani. 2. maja je tak potujoči trgovec z dvema pomočnikoma »azložii goro čevljev na Gari- In tako je dober namen trajal I baldijevem trgu in s primerno reklamo zbobnal skupaj, ki so si z zanimanjem ogledovali in kupovali mnogovrstna cenena obuvala. Preglasno mešetarjenje pa je privabilo na mesto dva stražnika, ki sta hotela o-nemogočiti glavnega kričača 54-letnega Alberta De Marca, češ da povzroča nedovoljen hrup in v zvezi s tem zahtevala prekinitev prodaje in i.zro čitev krošnijarskega dovoljenja. Glede na to pa, da je bil lastnik potujoče trgovine Gae-tano Aglieco, se je De Marco uprl, da bi ta zaradi njega izgubil licenco. Besed je bilo mnogo, menda celo preveč, zakaj De Marca Sta stražnika a-reUrala, čim jima je pojasnil, da se bo tudi zanju enkrat končalo. De Marco v zagovornik se je včeraj pred okrajnim sodiščem postavil na stališče, da službujoče osebje upravne policije nima pravice odvzemati dokumentov, ki si jih je zasebnik izposloval pri oblasteh, marveč imajo le pravico prestopnika prijaviti. V tem primeru pa stg stražnika ravnala protipo-stavno ter prišla navzkriž z ukazi svojih predstojnikov. De Marco je bil oproščen z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo, ker je obtoženec nastopil proti samolastni odločitvi javnega funkcionarja. Sodnik Fabiani, zagovornika odv. Cuoagna in Carbone. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Uspehi KDZ „ Prvi maj" v Bračaniji Ze dve ieti je, kar so se združili bujski kmetje v kmečko delovno zadrugo «Prvi maj«, V tem času so se člani tega de. lovnega kolektiva podvojili in dvignili proizvodnjo za 32 odst. Lanski pridelek je bil kljub veliki suši dokaj dober. Pridelali so 480 stotov pšenice, 200 stotov koruze. 40 stotov olja in 32 vagonov grozdja; od tega so Prodali 17 vagonov, olja pa 12 stotov. Za delovni dan so dobili 170 din, kljub temu da so mnogo prostovoljnih Ur pri pe-valj za dograditev nfkaterih zadružnih objektov. Na občnem zboru so zadružniki določili pol milijona din za zadružne fonde. Letošnjo pomlad so kljub slabemu vremenu do sedaj posadili 2 ha s krompirjem, 1 ha s Čebulo in 2000 m2 s česnom. Poleg tega so na novo nasadili 1000 oljčnih drevesc in 3000 novih trt. Okolj 3 ha in pol zemljišča so pripravili za zasaditev 30.000 novih trt 'n 4 ha zemljišča za razno zelenjavo & foito in oilaitp Pi i mol ) ki dneoi Elektrifikacija Bujščme V ttku so dela za razširitev električnega omrežja v Bujšči ni, določena v planu za 'do 1951. Kot znano je v ta namen določenih 15 milijonov din. Za vasi Kaštel in Sv. Marijo r.a Krasu bodo napeljali tok iz električne centrale v Bujah. Linija visoke in nizke napetosti bo dolga 23 km in bo dala luč 260 hišam. V kratkem se bodo začela dela ze postavitev transformatorskih kabin. Električni tok bo dalo na razpolago trgovsko podjetje ((Napredek« ia Buj. Občni zbor Združenja Italijanov za Istrsko okrožje V nedeljo je bil v Tartinijevem gledališču v Piranu prvi letni občni zbor Združenja Italijanov za Istrsko okrožje. Poleg delegatov so bili navzoči tudi predsednik IOLO tov. Julij Beltram, predstavnik VUJA, Jugoslovanske Armije, tov. Pavlinič in predstavniki slovenskih in hrvatskih kulturnih organizacij. Vsi so v krajših go. vorih pozdravili občni zbor in želeli veliko uspehov na kulturnem polju. V teku dela občnega zbora so prečitali tudi številne brzojavke in pozdrave, ki so jih poslale razne organizacije. Italijanski dijaški dom iz Pirana je poslal delegacijo, ki je med splosnim navdušenjem pozdravila občni zbor. Italijansko prosvetno društvo iz Kopra je poslal štafeto športnikov, ki so kljub dežju prihiteli v določenem casu in pozdravili delega-te in goste. Po poročilu, ki ga je imel tov. Sabati, je sledila obširna debata, v kateri so tovariši govorili o kulturnem razvoju italijanskega ljudstva na splošno, o dramskih skupinah, o potrebi večjega sodelovanja učiteljstva pri širjenju kulture med ljudske množice o kinemat°grafiji, o folklori, o prispevku italijanskega prebivalstva v osvobodilni borbi'itd.. Ob tej priložnosti sta bili nagrajeni dve najboljši prosvetni društvi za aktivnost in u-spehe na kulturnem polju Prvo nagrado radio-aparat, je prejelo italijansko prosvetno društvo v Bujah, drugo nagrado, celo serijo knjig in prehodno zastavico pa italijansko prosvetno društvo v Kopru. Izvolili 'o novi izvršilni txV bor Združenja 35 članov in nadzorni odbor petih članov. Ob zaključku so sprejeli sklepno resolucijo, v kateri poudarjajo prispevek Italijanov v o-svobodilni borbi in obvezo, da bodo člani Združenja tudi za naprej zvesti vsem pridobitvam ljudske revolucije. Nadalje je v resoluciji poudarjeno, da bodo Italijani v Istrskem okrožju še naprej odločno razkrinkova-li in se borili proti vsem šovinističnim, iredentističnim in ko-manformističnim nakanam. Resolucija poudarja nadalje odločno voljo vseh demokratičnih Italijanov okrožja, ki stojijo na stališču, da ne bo mogel nihče demokratično odločati o prihodnosti tega ozemlja, ne da bi upošteval želje prebivalstva. Danes so tudi lastniki zemlje in tovarn ljudje sami, ki ustvarjajo pogoje za boljše življenje, ki temeljijo na bratstvu in e-notnosti ljudstva treh narodnosti. ki živijo na tem ozemlju. Ob zaključku občnega zbora so poslali tov. Titu pozdravno brzojavko. Šmarje To vas, ki je bila popolnoma razdejana in porušena po naci-fašističnih okupatorjih, so v letih po osvoboditvi popolnoma obnovili. Do sedaj je dograjenih 118 stanovanjskih hiš, velik zadružr.-i dom in osnovna šola, kjer je sedaj osemletka. Vse te nove stavbe so zrasle iz ruševin požgane vasi in pričajo o odločnosti in življenjski moči našega ljudstva. Za izvedbo teh gradenj je ljudska oblast dala nad 30 milijonov din. Domačini sami pa so napravili na tisoče prostovoljnih ur. Letos bodo dogradili še nekaj stanovanjskih hiš. Sestanki kmetovalcev Te dni so bili po vseh vaseh in mestih koprskega okraja se--tanki kmetovalcev, na katerih so kmetje obravnavali potek pomladanskih del in setve. Da so bili ti sestanki zelo potrebni, dokazujejo zaključki, ki so bili sprejeti. Kmetovalci mesta Kopra so sklenili, da bodo pravočasno posejali vse površine, povečali površino za povrtnine, zelenjavo in drugo. V Šmarjah so se kmetje dogovorili, da bodo letos posadili več-tisoč novih trt in sadnega drevja ter da bodo vse površine pravočasno obdelali in posejali, v Strunjanu in v Sv. Luciji so kmetje na sestankih pregledali potek setve in ugotovili, da v obeh krajih ta še kar dobro poteka. Plan setve so dosegli skoro stoodstotno. Tudi tu so ob zaključku sestanka sklenili, da bodo letos podvojili površino za zelenjavo. Podobni sestanki so bili tudi v Kortah, Sv. Petru, na Marezigah, Pučah, v Novi vasi, Sečjolah in še drugod. Iz razgovorov na teh -sestankih je bilo razvidno, da je dosedanje deževno vreme zelo nagajalo pri delih na polju. Do sedaj je bilo vsajenega komaj 25 odst. površin krompirja, medtem ko je bilo lani do tega časa posajenega že 60 odst. Podobno je tudi s setvijo drugih pomladanskih kultur. Kljub temu pa so kmetje v teh dneh, ko se je vreme malo izboljšalo, z vsem navdušenjem prijeli za delo, ker hočejo čimprej nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. da bi sodelovali z nami. Za najboljše skupine bodo tudi nagrade. Vse vasi in vsi mestni tereni naj se potrudijo, da si bodo nagrade tudi zares zaslužili. Naj torej ne bo nikogar med nami, ki bi nč sodeloval v pripravah za prvi maj! Tudi avlo conskega predsedstva je prišel na vrsto... Ob 16.10 včeraj so mimoidoči v Ulici Roma prisostvovali pri nas skoraj navadnemu prizoru. Razlika je bila samo v tem, da se je tokrat avtomobil «Fiat 1400», ki je last conskega predsedstva in v katerem sta se vozila adv. Tanasco. predsednik pokrajinskega zastopništva in 24-letni šofer Goglia Franco za. letel na vogalu Ulice S. Nicolo v avtomobil znamke «Frazer» z belgijsko evidenčno tablico, last 37-letnega Ragazzi Alfreda, stanujočega v Benetkah v Ulici S. Polo 1978. Človeških žrtev ni bilo in le avtomobila sta nekoliko poškodovana. Brez hujših posledic padec i 12 m visoke lestve Žrtev nenavadne nesreče je postal včeraj zjutraj okoli 10 včeraj 22-letni delavec Antonio Me-lucci, ki je zaposlen v ladjedelnici «Giuliano - San Giuston. Med delom na vrhu 12 m visoke lestve v notranjosti delavnice je Melucci penadoma izgubil ravnotežje in zdrknil na tla. Da ni bilo hujših posledic, je pripisati prisotnosti duha Meluccija, ker se je med padcem skušal oprijeti lestve. Ponesrečenca so takoj odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki so dognali, da ima poškodbe na desni strani prsnega koša, na stopalu desne noge, medtem ko ima vrhu tega še zvito levo nogo. Zdraviti se bo moral od 10 do 25 dni. Zakonska idila z zaključkom v bolnici Dodobra okajeni 40-letnj Gio-vanni Zolf, stanujoč v Ul. Del Fin 4, se je ob pijvratku domov s «precejšnjo ljubeznijo« spra. vil nad svojo zakonsko druži-co, 43-letno Giovanno Zolf, in jo kratkomalo odposlal v bolnico zaradi bunk in ran n® lič. nih kosteh in nad levim očesom. Žena, ki bo ozdravela v 5 do 8 dneh, je izjavila, da so to sadovi majhnega prepira z možem, ki vse preveč' ljubi sladko kapljico. Nesreče na delu Ne mine dan, da ne bi kronika registrirala nesrečo Pr' delu. Tako se je včeraj okoli 8.30 oglasil v glavni bolnici 22. letni SCOBAR VALNEO, stanujoč pri Sv. Ivanu št. 295. Fant, ki je zaposlen v železarni Ealis, se je ranil z neko vzmetjo v palec in dlan desne roke. Hudomušna burja, ki j,e včeraj zjutraj zopet zapela p0 tr-žaških ulicah, je prisilila 53-let-nega šoferja FRANCESCA ZATTARJA, stanujočega v Ul. Moreri 7Q, da je odšel v glavno bolnico z ranami na čelu in le. vi strani glave. Zattar je izja. vil, da se je ranil med delom pri nekem kamionu v Ul. Pieta. Vrata kamiona so se zaradi sunka burje zaprla in mu prizadejala rane, za kar se bo zdravil približno 12 dni. Včeraj ob 13.35 so pripeljali v splošno bolnico 39. letno de. lavko KARLO FERLUGO por. GODINA, stanujočo v Monte-fiascone 119, ki si je zlomila levo nogo. Ponesrečenka je iz. javila, da je med delom nri po. gozdovanju približno 600 m od openske ceste, nesrečno padla. Posledice seveda niso izostale in Ferlugova se bo morala zdraviti približno mesec dni. Piran Gradbena dela v Piranu u-spešno napredujejo. Lar.i so v razne namene investirali nad 12 milijonov din, letos pa bodo uporabili za investicijska dela okoli 8 milijonov din. Teh 8 milijonov Je tako-le porazdeljenih: Za popravilo prostorov v civilni bolnici 1,400.000 din, za kanalizacijo pol milijona din, za obnovitev kopališča 900.000 din, za popravilo prostorov v poštnem poslopju pa 700.000 din. Ostalo vsoto bodo uporabili za dovršitev raznih drugih dej v mestu, kot ureditev parkov, vrtov ir.' podofmo. Spomenik padlim v Koslanjici V Kostanjici so pretekli mesec začeli graditi spomenik padlim borcem iz NOB. Do sedaj so dogradili vznožje, obzidali vrt in nasadili drevje. V kratkem bodo postavili spomenik sam, katerega sedaj dokončujejo v momjanskem kamnolomu. Nove zdravniške ambulanle Jolanda BlaaMaua Rojena 23. septembra 1927. Doma je bila na Opčinah in je med vojno hodila v gimnazijo. Toda pritegnil jo je klic svobode in je šla v partizane, kjer se je hrabro borila. Sovražna krogla ji je prebila nit mladega življenja tik pred osvoboditvijo. Padla je v Cerknem, ko se je pred šestimi leti po hudi ofenziv i vračala s tovariši v partizansko taborišče. Slava njenemu spominu! OF NOCOJ ob 20. uri, seja odbora OF za Barkovlje, v Bar-kovljah v običajnih prostorih. NOCOJ ob 20.30 masovni sestanek OF za sektorje Sv. Ivan, Sv. Alojzij in Skoljet, na stadionu «Prvi maj». — Govoril bo tov. Lipovec Franc - Tine. NOCOJ seja odbora OF za sektor Greta, I. okraj, ob 20. uri v običajnih prostorih. Proslava OF v Bo!juncu Okrajni odbor OF V. okraja priredi v nedeljo 8, aprila v Bo-Ijuncu v dvorani ob 18. uri proslavo 10. obletnice OF s sodelovanjem pevskega zbora s Proseka-Kontovela, folklorne skupine slovenskih srednješolcev in pionirjev iz Boljunca. Na proslavo vabljeni vsi! Po proslavi bo ples. PROSVETNA DRUŠTVA Drevi ob 20.30 bo nastopil «Tržaški zvon« na proslavi 10 letnice OF, ki jo prireja Prosvetno društvo «Vojka Smuč«, v Ul. Ruggero Manna 29. Vabimo pevce, da se polnoštevilno udeležijo današnjega nastopa. Po dolgotrajni mučni bolezni, izčrpan od 25 letnega dela v tovarni ILVA, je včeraj preminul v bolnici tov. MEDVEŠČEK FRANC iz Skednja. Ob tej bridki izgubi izražamo v imenu vsega članstva OF IV. okraja najgloblje sožalje vdovi in sorodnikom. Pogreb dragega pokojnika bo danes, četrtek 5. aprila ob 17. uri izpred škedenjske cerkve na ške-denjsko pokopališče. PROSVETNO DRUŠTVO »VOJKA SMUC' PRIREDI DREVI 5. APRILA OB 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 PU0 10. OBLETNICE OE s sodelovanjem pevskega zbora »TRŽAŠKI ZVON" Vsi člani in prijatelji vabljeni k polnoštevilni udeležbi! Nova določila za obiske v bolnici S ponovno otvoritvijo glavnega vhoda v glavno tržaško bolnico, stopijo z nedeljo 8. t. m. v veljavo sledeče spremembe: 1.) Glavni vhod (s Trga Ospe-dale št. 1) bo odprt za javnost od 7.30 do 22. Vsak obiskovalec bc moral seveda imeti dovoljenje oddelka, v katerem ima svojca, sorodnika ali znanca. Urnik obiskov ostane neizpremenjen (v de. lavnikih od 13 do 14 in v nedeljah ob 10.30 do 11.30); vhod samo pri glavnih vratih (Trg Ospe-dale št. 1). 2.) Vhod z Ul. Pieta št. 2 bo na razpolago vedno samo za prvo pomoč in za sprejemanje bolnikov. Kadar bo glavni vhod zaprt, bodo imeli dostop z Ul. Pieta št. 2 samo sorodniki hudo bolnih, ki bodo imeli za to posebno dovoljenje. 3.) Vhod z Ul. Stuparich št. 1 ostaja na razpolago ljudem, ki imajo opravka v administrativnih uradih (od 9. do 12). Povozil jo je Ce bi včeraj okoli 12.15 45-letna Adelajde Toffolon stanujoča v Ul. D’Alviano 80 pogledala na levo in desno stran, preden je prekoračila cesto, bi gotovo ne končala pod «Vespo». Najbrž se ji je hudo mudilo, toda po Ul. Zorutti je 24-letnj Riosa Daniele, stanujoč v Ul. Orlandini 47 privozil s svojim motorjem ni utegnil ustaviti, ko je zagledal pred seboj Toffolonovo. Oba sta končala v bolnici; Toffolonova z ranami na kolku in na desni nogi Riosa pa z nekoliko poora-ka-nim nosom. K sreči ni bilo hujšega in oba sta lahko Okrajno socialno skrbstvo je poskrbelo, da bodo v Momjanu dobili novo zdravniško ambu. lanto. Dela bodo v kratkem dokončana, tako da bodo prebi-valci te vasi imeli na razpolago vsa potrebna zdravila in pomoč v primeru nezgode. Enaka ambulanta bo urejena tudi v Bračaniji. V ta namen je oknaj dal na razpolago 3.068.000 din. Otroški dom bodo iz vari Salvella premestili v središče Novega grada, kjer bo dobilo prostor 150 otrok. Po italijanskih časopisih že nekaj dni obširno pišejo o pripravah za otvoritev zavoda «Fabio Filzi« v begunskem naselju na Rojah pri Šlandrežu. Za to' priliko bodo organizirali tudi shod istrskih dijakov in profesorjev, ki so obiskovali oziroma poučevali na zavodu «Fabio Filzi« v Pazinu v Istri. Pripraive v zvezi s to otvoritvijo so zlasti v zadnjih dneh že precej napredovale, saj nameravajo zavod «Fabio Filzi« na Rojcah otvoriti že 15. t. m. ob prisotnosti okoli 5.000 »romarjev«. Nas pravzaprav ne zanimajo toliko priprave in ceremonije, ki bodo spremljale otvoritveni postopek, pač pa na« bolj zanima, kako zmore goriško županstvo sezidati poslopje v tako kratkem času, ko pa vendar dan z® dnem tarna, da nima denarja za zidanje slovenskih šol, vrtcev itd. niti stanovanjskih hiš. Znano je, da polnijo občinsko blagajno slovenski davkoplačevalci z istimi dolžnostmi kot italijanski davkoplačevalci. In vendar uporabljajo oblasti do davkoplačevalcev z enakimi dolžnostmi dvojno mero, tako da je zapostavljanje Slovencev čimbolj očitno. Ta uvojna mera se je ravno v našem primeru ponovno potrdila. Z«, Istrske begunce so takoj našli denar za zidavo š' l-skega poslopja, medtem ko ga za slovenske šole ni najti. Da pa bo mera še bolj polna, bodo 16, aprila prihiteli iz vse Italije ljudje, ki bedo ob otvoritvi zavoda «Fabio Filzi« manifestirali italijanstvo Gorice In se klanjaill velikodušnosti oblasti do beguncev, ki so jim sezidale celo zavod, da se bodo spominjali na ((izgubljene italijanske kraje«. Pri ten: pa bodo seveda pozabili, dg so ga zgradili tudi z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. 12.150 volivmh upravičencev v gradiškem okraju V celotnem gradiškem okraju je 5773 volivcev, 6377 volivk, skupaj 12.150 volilnih upravičencev. Gradiška - I. volišče: 268 volivcev, 313 volivk; II. volišče: 277, 341; volišče III.: 348, 387; volišče IV.: 317, 374. Skupaj 1561 volivcev, 1828 volivk: 3389 volilnih upravičencev. Romans - Volišče I.: 411 volivcev, 381 volivk; volišče II.: 431. 442; volišče III.: 429, 492; volišče IV.: 241, 243. Skupaj 1512 volivcev in 1558 volivk: 3070 volivnih upravičencev. Zagraj - Volišče I.: 220 voliv. cev, 253 volivk; volišče n.: 235, 257; volišče III.: 235, 248; volišče IV.: 83, 81. Skupaj 771 volivcev, 839 volivk: 1610 volilnih upravičencev. Fara - Volišče I.: 281 volivcev, 215 volivk; volišče II.: 370, 4(t). Skupaj 651 volivcev, 615 volivk: 1266 volilnih upravičen, cev. Mariano - Volišče I.: 190 volivcev, 215 volivk; volišče II.: 252, 278; volišče III.: 130, 150. Skupaj 572 volivcev, 643 volivk: 1215 volilnih upravičencev. Sovodnje - Volišče I,: 320 volivcev, 357 volivk; volišče II.: 211, 242; volišče III.: 175, 194. Skupaj 706 volivcev in 793 volivk: 1499 volilnih upravičen- cev; Stavka gasilcev CROA v Tržiču Gasilci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču so na svoji skupščini sklenili, da bodo stopili v stavko, ker jim vodstvo podjetja ncče povišati pre. jemkov. Stavko so pričeli v sredo zjutraj. Zdi se, da bo stavka dovedla do zaželenih teženj gasilcev, ker so njihove zahteve popolnoma utemeljene. IZPRED SODIŠČA Neprevidni šofer Na kazenski sodniji so včeraj pregledali samo tri sodne primere. Prvi je moral na zatožno klop 27-letni Silvestri Hugo, ki je bil obtožen, da je lanskega junija s kamionom vozil po levi strani in zakrivil nesrečo. Z glavne ceste proti Vidmu je Silvestri s svojim vozilom zavil proti Fodgori in s? zaradi ostrine ovinka pomaknil precej na levo. V tistem trenutku je privozil nasprotne smeri na Lambretti Duca Edvard iz Gorice. Čeprav je vozil po desni strani se nj mogej več izogniti kamionu, in je trčil v sprednji blatnik. Pri tem se je Lambret-ta precej poškodovala in Duca je moral zaradi številnih ran v bolnico, kjer se je zdravil 10 dni. Pred sodniki se je Silvestri zagovarjal, da je pravočasno dal znamenje, in da je zaradi ostrine ovinka nujno moral s težkim vozilom malo na levo. Silvestrija so oprostili. Gledališče Verdi I tržaškemu občinstvu z dramo «Strahovi». Danes ob 21. uri se' ^ družina Renza Riccua P jutri to & dramska družina 'S™*3 Inge «Vrni se mala Sheoa« * * * ,, 15 to Prihodnjo nedeljo ob ■ M tretji ljudski koncert, d « ^ izvajal tržaški flharm ^ kester pod vodstvom L g ^ la. Na programu je: Tartu • Fis-duru št. 5: cert v ludij — Simfonična P' Dvorak: Simfonija st. ga sveta«. lesnitrti 5 «Z O"1* V nedeljo p'es , na stadionu «Prv' ^ Svetoivanska mladina P di v nedeljo 8. t. m' *** j nu «Prvi maj« ples- e vse stare in mlade, da se-g zavrtel} ob zvokih odhcn Jjj kestra. Tisti, ki so bili za ■ ga že poznajo. ^ Ne pozabite v nedeljo 24, ples na stadionu! Urnik telovadbe za za moško in žensko od 6 do 10 in od 10 * " ... Ponedeljek: ob pADKlCjjjjt KOVEC, ob GROPADA ™ - ., BAZOVICA, ob 18 » ncvvivft. Ob 18% ^ ij Torek: ob 9 PLAVJE. j, DOMJO. ob 15 PLAVJE. ^ OPČINE STRAMAR. »v )! BORŠT.’ RICMANJE, d DOLINA, ob 18 R- MA1"1'' 18.30 SV. JAKOB. Sreda:ob 16 PAPRApčaZJ PADA, ob 17 LONJER V VICA, ob 18 STADION-DENJ. ,,«r K Četrtek: ob 14-30" ^ 15„SY; PROŠEK, ob 17 * SALEZ. ob ob 18 JAKOB. T pjt-Rl 1* Petek: ob 11 Ul ALf ^ ob 14.30 FREBENEG, fj.V T OPČINE, SLIVNO, ob -l0 BREŽINA Ul. ALFIEH1 ^ Sobota: ob 15 DOMJn ?,p Hjj. Ester Fon, agent £ Glassj in uradnica v raro, uradnik Egone u \lejj uradnica Giuseppin® mA* delavec Giuseppe L- seFj, gospodinja Maddaleh. ^ ji zobotehnik Nicolo Tot ničarka Veneranda v "I Lionello. Bressan J0\ r Angela Grmek, šofer Albani in šivilja L * ba. uradnik GiusepP« šivilja Luigia Pao!fl;,’e iiJ ski usl. Galliano Ab>'• jSidbt? lia Liliana Vjeig. Oreste Boschieri _ V* an! v. Elide Grassi, vojak James Burns Marcella Di Glorg'0, stoforo Biagini ih P^ip 5* Licea Penso, kmet J ? j in gospodinja delavec Bruno Loti- pjtti*> soodinja Egemiana' ^jCe f! rednik angl. vopD^ Alan Fisher in % Pontoni. elektromem* ^ , do Kubin in b° ™^,eC J, pia Cataruzza. »8 , Neri in oVic Kana Tfarl V 15 |t» _ bega, šofer .Kari ,, vilta Marija . ;0 a Attilio Drvescovi jL Maria Pinto. . fna (b-lri Umrli so: 81*‘%f, Toonon vd. R.'z:^letn3 $K Giovanni Beinr .naC. glt ja Bobek ved. M* ^ na Pavlina R£l" ček, 74-lftni Eml1 A*? 40-letna AngeLn® letni Pietrp Jjf por. S $] Antonia ‘Mi'«talJ,°uJti P°if 1 69-letna Paol_",_®£ Mana, g, BO-jer-e "~l rna -lin, 61 >ptna dvri^Vl 'tni Franc Mp H vd. n, nig, 60-let-a G-' letni Franc ‘"'-'A: vo.-fi, na Giulia M-ro, 61-letm Lmgi .^gen letna Laura C-ai NOVE SLOVENSKE REKO SANGANJ, P°lpl\ . L) * GOfthejeM. br0S- Din - Lin: Eckermann: Bevk: Čermelj: Sega: SONCE NAD POGOVORI Z GOETHEJEM, SCENARIJ, pol platno . • • JOSIP STEFAN, broš. . . • ZGODBE O ŽIVALIH, polplatno DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH IN GORICI VTISI IZ NEMČIJE Gl IH HJII07I OKUPATORJI emcija je poražena dežela zavet, ■> vt>ia*ko okupacijo Vojni V’- k's°i°v pretekli in' jo priSiUli k ezpogojru kapitulaciji. ePrav je to znano dejstvo, pračlovek, ki ga pot zane- na to nehote Zavezniki iz vojnega čit? več 2avezniki. Nem- leni h*-"v podobna več zase- &ma!jl To V£aj V Zapadni NEVIDEN okupator lebnTt' ckuPaclr=kih sil, po-ao Američani, v kolikor se posamezno vidi v zapadno-Ja hh mestih, so tu. vsaj ta- fefcov'« \vei 2aradi Nemk li Nemcev. Vsak vo- PO eno, pravzaprav ga vodi dl t ** ,proti njej obnaša, da k rekli, da je okupiranec, jr Pa okupator. ^.avezrnški guvernerji so nekaj ; b. Y°iaške osebnosti, ki toda j °kuPacijsko oblast, TOi^l 80 jih zamen-iaU ci-vloga’ vl°Sa i« bolj Patorie,- P ?matov kakor cku-Preišni ’ cepi’av so obdržal L!Lnje pravic, "ttnerjev. ce vojaških gu- J !ile v" V da„.™0j° okupacijske ti Do,,, emciSi &vojo vojsko, ki ®- Trt majhna >n se stalno ve. tiijj a vojakov se le malo ,Vojska Sfi okuPaciie ne občuti, 'nah .Je nastanjena v kasar-"ajbrt? barakah izven, mest, Ct.tega'da ne ža,i 2MAr^JAN °DN°S MED ZMAGOVALCI IN PRE- Okirn MAGANCI 'tika ^13ske oblasti od za-° vlladale v rokavicah, ktih okv ° Manje v prvih tovorice vCi^e’. nain Pričajo ' de danes slišijo Toda s časom se je ^anci zmagovalci in pre-žavezniv-V osn°vi izpremenil. Mo, da k- ni'° vep v Nemčiji kar s0 1 1 kaznovali za ono, Mftved '[preteklosti zagi-ešili, ** kodri3 da b' j''1 pridobil Miodne L?*erte- To velja 20 ^ator; p .or za zahodne oku-29 t'ak]Vn ni in dru§i Se brnijo skdšaj0 Jenost Nemcev. Oboji »iso 0l_ ejncein prikazati, da biki jn patorji, temveč zavez-~i^zasčitniki. Medtem pa j ek vtis, da se niti eni H rl °Ve * L^Si f $ 4 i & 'i I 4 v v i ■ (5 i i n i / 4 I % tl A !* / ti / v bekim* np m°rejo pohvaliti •lika .posebniitn uspehom. ki tjd0Vec*na Nemcev ostaja So Tratnem mišljenju, da kav-3^3 2 okupatorji.... \ ojj sn'ih paradoksov pri-SiranT6 med okupatorji in ®, prikazuje zgodbica, I^avii neki angleški tV Hcued ^dm dni, ko so bi-življenjske potreb. “aPadni Nemčiji raeio-?• Vpja-°ud°bivali člani angle-iTifle nprave in njihove . Se življenjske potreb-Angiije. Xo je bilo k V*0 Tradi tega, da ne e^Mrji rekb’ da angleški o-Jlie bj, l®do njihovo hrano, slab? ~at še kolikor to-jb ki ^ '.peprav so bili obro-» cion- d°bivali angleški v W 111 bjlhove druži-(L.Migiij; °nlh, ki so se delili Vbi^j ’ so bili ti obroki znat-Po Jbko po količini ka-teh -3 ^ onih> ki so T^ki v easih, imeli zajamčene J?*!. On^T^dki okupacijski &e je , ,'renjf! zaradi slabe V*, bfici • Pjri ženab angle-jbške „rjev in nameščencev tako veliko, da dllc Priredile javno 'lo pred zgradbo Ib 7.,g,V°iažke£ia koman. rahtevaie, da bodo ize-t ,'r'|an,r,p°tlledu prehrane s vJmi Nemci«. ,Mt)An OBNASA NEMEC, % it n JE OKUPIRAN fePatorjg 'abiča-jno obnašanje k tbapj T Pr°ti Nemcem, ni >,Proti c00 obnašanje Nent Hit\ bkupatorjem. k! Ponotivi !V‘ Nemci, ki so se h Ppišvji. obnašali, kjer so v rlv, vlogi okupatorja, btnem položaju po- kazali za zelo zmerne in poslušne. Od vseh narodov, ki so bili pod okupacijo, so Nemci .edini, ki niso imeli odporniškega gibanja. V vseh šestih letih šti-ristranfke okupacije Nemčije, ni bil izvršen, niti en akt sabotaže. niti ena puška ni počila v rokah Nemca prot] okupatorju. To ni malodušnost, To je nemška mentaliteta. Nemec zna ukazovati in ubogati; ne zna se pa upreti Tako je bilo tudi pod Hitlerjem,. V Nemčiji je bilo po vojni napisanih mnogo knjig, s katerimi so skušali dokazati, da je obstajal odporniški pokret pro. ti nacističnemu režimu. Vse se Pa vrti okoli poznanega poskusa atentata na Hitlerja 20. julija 1944, ko je generalštabni polkovnik grof Staufenberg po. stavil peklenski stroj v Hitlerjev glavni stan. Ko človek prebira te vrste literaturo, prihaja vse bolj do prepričanja, da je bil to edini poskus upora proti Hitlerju, ki ga je izvršilo nekaj pogumnih ljudi skrajne desnice, brez širše zaslombe v narodu. Nesporno je tudi, da je pod Hitlerjevim režimom bilo mnogo Nemcev, ki so v duši ostro obsojali ideologijo in metode nacional-socializma. Ni bil redek primer, da so o tem glasno govorili, čeprav so vedeli, kaj jih čaka. Koncentracijska taborišča so bila polna Nemcev, ki so prišli vanje zaradi svojega govorjenja. Da bi pa podvzeli odločne mere proti režimu, katerega so obsojali, tega niso bili v stanju napraviti. RAZGOVOR Z BIVŠIMI OKUPATORJI Ta posebnost nemške mentalitete ?e je posebno paradoksalno odražala iz razgovora z nekim, Nemci, ki so v času vojne bilj kot okupatorji v Jugoslaviji. Glavno jim. je, da oni o-sebno, po svoji volji, niso ničesar hudega napravili. Res je, ukazi so bili izvršeni in oni so jih poslušno izvrševali. Toda to je za njih nekaj popolnoma drugega. In to ne samo za Nemce, s katerimi sem jaz govoril. To stališče do vojne odgovornosti in vojnih zločinov je stališče vseh, in, se odraža iz vsega, kar s» do sedaj Nemci rekli in napisali. NEMŠKO MIŠLJENJE O VOJNIH ZLOČINCIH Po tem nemškem gledišču, so najvišji voditelji, kot na pri- mer Goering, Bibentrcpp, itd. krivi in, jih je bilo treba kaznovati. Ce jih ne bi obesili zavezniki, hi jih obesili Nemci sami. Prav tako zaslužijo najstrožjo kazen tisti, kj so počenjali zverstva iz svoje volje in zločinskih nagonov —- vsi priznajo, da 80 bili taki — in jih nemška sodišča neusmiljeno so-dijo, mnogo strožje, kakor vojaška sodišča zapadnih zaveznikov. Toda vse drugo, kar se Nemcem šteje za greh, in se jim kvalificira za vojrjg zločine, ne dojemajo in nočejo spre. jeti. Pred nedavnim je bil v Bruslju proces proti guvernerju o-kupirane Belgije, generalu Fal. kenchausenu in, ga je belgijsko vojaško sodišče obsodilo kot vojnega zločinca na 12 let težke ječe. Obsodba je pri Nemcih naletela na veliko ogorčenje, kakor da bi jim, bila s tem prizadeta največja krivica, ki si jo lahko zamislite. Resnica, primer nemškega generala ni najbolj enostaven. Visokofrekvenčna kinematografija Za raziskovanje poteka gibanj so velikega pomena visokofrekvenčne kamere. Dr. A. M. Zarem je prsd kratkim izdela) nov tip take kamere, ki uporablja za zaporo tako im. Kerrovo celico. Ta celica sestoji v osnovi iz kondenzatorja, napolnjenega z nitrobencolcm (st.klena celica z dvema elektrodama), med plošči katerega vpada svetloba. Na svetlobni poti se nahajata dva navzkrižno polarizirajoča filtra, eden pred, drugi za celico. Ce celica ni pod napetostjo, tedaj ugasneta navzkrižno polarizirajoča filtra svetlobni trak. Ce pa sta celični elektrodi pod napetostjo, postane nitrobencol d volumen (Kerrov efekt) ih naprava prepušča svetlobo. Ce usmerimo na celico visokofrekvenčni izmenični tok, dosežemo s pomočjo te naprave in-termitirajoče osvetlitve stomi-lijoninke sekunde. Izraženo s časovno lupo (Zeitlu.pej odgovarja to približno osemurnemu projeciranou zg registriranje prvih desetih metrov krogline poti od trenutka, ko zapusti puškino cev. Falkenchausen je bil general, ki ga je Hitler pred koncem vojne spravil v koncentracijsko taborišče, ker ni bil dovolj odločen v zatiranju odporniškega gibanja v Belgiji, Toda to je, jasno, Hitlerjevo merilo. Belgijsko vojaško sodišče j.e imelo drugo. Sodišče je bilo v resnici polno obzira do nemškega generala in, ko mu je priznalo vse olajševalne ckolnosti, je še vedno preostalo 280 belgijskih državljanov, kj so bili ustreljeni ns^ ukaz generala Fallken-chausena ((BEFEL JE BEFELb Zaradi te karakteristične črte nemškega karakterja nimajo okupatorji velikih težkoč V zasedeni Nemčiji. Ze zaradi tega sc odločeni, da bodo v njej čimdelj ostali. To sicer ne pomeni, da nimajo Nemci ničesar proti okupatorju; 4e več, sedaj lahko svobodno povejo vse kar imajo proti. Nemški časopisi so polni kritike na račun okupacijske oblasti, čeprav ti listi izhajajo samo z dovoljenjem okupatorjev in so podi njihovo direktno kontrolo. Tako na primer piiše list, ki izhaja z dovoljenjem francoskih okupacijskih oblasti, največ proti francoski upravi. Jasno, da zaradi tega nikogar ne zaboli glava, kajti to je na liniji ((demokratične prevzgoje« Nemcev. Nemcem je težko, kadar vidijo, da okupatorji nespretno postopajo in v nekaterih primerih še nespretneje delajo. Nemcem se zdi, da bi on:i to vse bolje napravili. In zares, kadar okupacijska oblast prepusti Nemcem, da nekaj napravijo v njenem imenu, tedaj je delo dobro in do popolnosti opravljeno. Se vedno je mnogo okupacijskih ukazov, ki v današnji situaciji niso več na mestu in so včasih prav smešni. Nemcj javno kažejo 9 prsti na nje. vendar jih točno izpolnjujejo. Tako je na primer na enem izmed mnogih peronov železniške postaje v Frankfurtu še danes tabla z napisom: »Nemcem dostop prepovedan!«. Tabla je še iz časa okupacije, k0 Nemcem ni bilo dovoljeno potovanje z osebnimi vlaki. Toda ta čas je že davno prešel. Tudi table so bile odstranjene. Ta je slučajno ostala. Vendar se Nemci še vedno izogibljejo temu peronu. Ker, «befel je befe.1«. Kaj pa pomeni za Nemce «be-fel» vedo dobro predvsem tisti, ki so jih spoznali kot okupatorje. P. MILOJEVIC -v Z razstave OF v Skednju . i - *** * Poleg slik padlib borcev, dokumentov iz narodnoosvobodilne borbe, slik raznih bunkerjev in hiš, v katerih so bili štabi, komanda mesta, tehnika, obvezovališča ranjencev, tečaji, so bili na razstavi narodnoosvobodilne vojne v Skednju grafikoni, ki so prikazovali razvoj vojaških akcij, in sploh vse aktivnosti škedenjskih m kolonkovskih aktivistov. Na avstrijskih I državnih železnicah dvonadstropni pogonski vozovi Na avstrijskih železniških f progah med Dunajem. Solno-gradcm. Gradcem in Beljakom so uvedli dvonadstropne pogonske vozove za osebni promet, ki so s« dobro obnesli. Ti vozovi so tako grajeni, da njihova višina ne presega v vsej Evropi dovoljene višine železniških voz, čeprav je nadstropna višina 2 m. Tla spodnje etaže so samo 25 cm nad tirnico. Vozovi so 3. razreda in imajo tapecirane sedeže. Namenjeni so predvsem turističnemu prometu. Okna sp ne odpirajo, ampak imajo vozovi dobro prezračevalno napravo. B. 2. PROBLEM, KI BI GA BILO DOBRO REŠITI Z UVEDBO ENOTNIH ZNAKOV BI BILA PILOTOM OLAJŠANA POT. POSKUSI Z BARVNIMI ZNAKI NA STREHAH HIŠ IN DRUGOD - LETALA BODO IMELA ZAČRTANO POT KAKOR AVTOMOBILI letoUkid Ko so vprašali slovitega ameriškega raziskovalca in kolonizatorja Daniela Boone-a (1735—1820). če se je kdaj izgubil, je baje odvrnil: ((Nisem se ravno izgubil, včasih pa sem bil zmeden kar za nekaj tednov dlni. K sreči ni moral biti raski-bljen zaradi morebitnih Okvar motorja ali zaradi pomanjkanja bencina. Ce pa se današnjemu pilotu zgodi, da je »zmeden«, mora takoj ugotoviti, kje je in najti mora primeren prostor za pristanek. V nasprotnem primeru pride lahko do resne nesreče, ki ima za posledico nenadomestljive izgube človeških življerj in znatno tvarno škodo. To vprašanje so rešili z-ureditvijo ustrezajočega sistema oznak, ki so ga začeli izvajati v Združenih državah že nekaj let prSd drugo svetovno vojno. Pred tem tako rekoč ni bilo nobenega sredstva, ki bi omogočilo pilotom ugotavljanje smeri med poittom. ker piloti, ki letijo r.ad nepoznanimi naselji ali pa morajo spremeniti določeno smer, ne morejo vpira-šati mimoidočih za pojasnilo, kot to lahko storijo avtomobilisti. Res je, da imajo velika letala in letala, ki jih uporabljajo na civilnih letalskih progah, radijsk.. in druge naprave, večina lastnikov majhnih turističnih letal — ir. prav ti uporabljajo naijvečje število letal — pa nima takih naprav. Zato so v Združenih državah uvedli posebne oznake v glavnem pray za to vfsto pilotov. Okoli leta 1950 so piloti, ravnatelji letališč, in trgovske ustanove sprožili posamezne poskuse za označevanje središč in pedrečij, ki so bila zanje najvažnejša. V večini primerov so zamisel kmalu opustili, kjer so jo pa dejansko izvedli, je povzročila nepopisno zmedo znakov na strehah, vodnih zbiralnikih, plincmerih itd. Tedaj pa se je ustanova za civilno letalstvo na pritisk zasebnikov in letalskih krožkov odločila, da uvbdie enotne vidne oznake, ki naj omogočijo NA POPOLDANSKEM SONCU " ' .............. % ■ , ’ 'A’ Po dežju in snegu, ki nam ga je prinesel prvi pomladni teden, je vendar le posijalo sonce. Tržačani so izkoristili priliko, kajti kdo ve koliko časa bo trajalo lepo vreme, in se predali udobnemu ugodju pod toplimi sončnimi žarki. Na sliki vidimo kotiček pri Sv. Justu, ki so ga zasedle mame z otroki. Dedinja VERDI «So S-,. tu Ecu Magrii jVjškf5 ^ra^slco skupino iti -V "A*50 romanu Hen-fantazirala Rvth suoje letos-K?"!«. Pred leti je ■*« uprizorit vrsto '%Qria '■ Pr?4vsem Sha-■ Letn *n. P osebno 'sy°i reper- s ^rhmztrui- SVs°< živ-utladega de-*° razi,ij(i v i*vZr£?leaasi(’- °£er "Zarodu hčer- *H'i rja ob ,‘o VeH,> a.n5«. Vta Praveoa di j* . ph na videz S kV »e Ss 0|>čutk; * °br emenjen značaj. V večnem strahu pred ljudmii brez občutka za resnično življenjsko in družbeno stvarnost, brez vere vase. živi Katarina v globoki duševni osamljenosti. Skrito in podzavestno pa tli v njeni notranjosti hrepenenje in stremljenje po drugačnem življenju, brez sponr v katere je ujeta zaradi svojega značaja. Toda t-ga skritega tlenja ne more in ne zna izkoristiti. Na nekem svečanem sprejemu v domači hiši sc seznani z mladeničem Mavric'jem, ki jo spretno omreži. V njej se prebudi Iju-Njena duševnost vzva-v novi vsebini. Podzavestno stremljenje iz mladosti se pričenja presnavljati v zavestno hotenje. Koče se poročiti. Oče je skrbno pretehtal Mavricija in ga razkrinka kot premetenega egoista, kj se poteguje le za Kateri-nino bogato dediščino. Prizanesljivo skuša poroko prepreči Materina n'-: more in razumeti očetove za- bezen. lovi čiti, noče ikrbijcnosti. Fanatično se bori za svojo ljubezen. Dogovori se z Mavricijem za skupen beg iz očetove hiše — toda Mavricij se premisli. Zaman čaka Katarina vso noč ob oknu. On je že na poti v Kalifornijo, na zlata polja ... p prvi ljubezni prebujena Katarina ne more preboleti razočaranja. S hladnim sovraštvom dolži očeta krivde Mavrici jev ega odhoda. Znova se pogrezne v otopelost, ne zmeni se niti za umirajočega očeta. Sama s svojo bolečino, v prepričanju, da jo ves svet sovraži, živi po očetovi smrti r osamljeni hiši. Ni več nah' na in plaha. Razvila se je v zrelo ženo, ki v svoji ranj"-n>i notranjosti preudarno in ostro odloča o svojem življenju. Minila sq leta. Nekega dne se Mavricij vrne in ponovi zaljubljeno komedijo. Dogovorita se Za poroko. Ko je vse pripravljeno, zapre Katarina okna in vrata. Zaman razbija Mavricij po vratih in jo kliče. Spoznala je sebičnežd, ki je pred leti že- lel samo njen denar, danes Pa želi oskruniti tudi njeno ljubezen... Vsa teža uprizoritve je slonel a na Katarini. Eva Magni jo je zasnovala z intimnim psihološkim razumevanjem. Njena Katarina nas je v začetku nekoliko zmedla zaradi pretrde karakterizacije, v kateri se je naivnost in plahost mešala z bebavostjo, pozneje pa, ko se pričenja njena. obupna borba za življenjska srečo, je igralka s Preprosto in iskreno tragiko pretresla občinstvo. Renzo Ricci, ki je delo tudi režiral, je v vlogi očeta presenetil s premišljeno in do podrobnosti niansirano realistično igro. Ustvaril je Uk, ki se meri z najboljšimi stvaritvami Emine Grammatiche, katero smo pred tedni občudovali v «Verdiju». Slabše so svoje naloge realizirali ostali igralci. Achilfe Millo v vlogi Mavricija je zelo nadarjen mlad igralec, učinkoval pa je pre-mladostno in prelahkotno, da bi se lahko enakovredno vključil v igro R. Riccija in E. Magnanijeve. Skrbno zasnovana scena, ki ni izražala običajnih sračjih gnezd, kakor smo v ((Verdiju« navajeni pri dramskih uprizoritvah, in umetniško skrojeni kostumi so dopolnjevali to uprizoritev, ki sodi med najboljše dramske p>'ed.stave v lofr$nji dramski sezoni v Gledališču «Verdi«. jb Cim smo ugotovili, da kdo ne zna citati, da ne razume oziroma neče razumeti, kar je čital, tedaj je pravzaprav za nas stvar opravljena in bi mu ne bilo treba niti odgovarjati. Ker pa lahko tak, s tem da ne razume ali pd potvarja, zavaja čitatelja do napačnih mnenj, je treba včasih vendar odgovoriti. V včerajšnji številki našega lista je nam,re£ tou. Karel Boštjančič P svojem strokov, nem poročilu o koncertu pei> skega zbora «Slavko Škamperle» nadrobil na račun poročila o koncertu, ki ji bilo priobčeno v naši nedeljski številid, tudi nekaj takih, da je neizpodbitno dokazal: ali ne zna, a Ir noče Prav kitati in prav razumeti. Kot nujna posledica so potem tu podtikanja, ob katerih se čudimo, kako si Boštjančič upa prevzeti zanje odgovornost. Da tov. Boštjančič potvarja smisel našega pisanja, mu dokažemo takoj s tem, da govori o «neumestnih naukihn tam, kjer gre tgolj za konstatacije in še kvečjemu za želje. Kakor je tore-’ za lase privlekel ene-umestne nauken, ki jih nikjer ni bilo tako je nič manj za lase privlečen njegov odgovor na te «neumestne nauke n pravi udarec v prazno. Kakor dd bi bilo kaj žaljivega, če zbor poje z rutino, «poja«njiije» Boštjančič, da je to 2ato, ker ima zbor idoliko in toliko rednih pevskih vaj, kj'r se resno dela pod strokovnim vodstvom«. (Kako si Boštjančič zamišlja, da bi lahko zbor stopil s koncertom, pred javnost brez rednih pevskih vaj in brez strokovnega vodstva, tega ne vemo.) s tem pa ni ovrgel naše ugotovitve, da program zbora že davno ni več nov. Pač pa je preše 1 na tipično neumestnost ko pravi. da «konec rt ni bil prirejen samo za poročevalca ... temveč za resnične ljubitelje slovenske pesmi, ne glede na to, ali je program za njih nov ali ne«. Ta del odgovora jz v začetku otročji, V svojem drugem delu Pa K^e popolnoma napačno gledanje na vprašanje naših glasbenih priredite>u sploh. Kajti nikakor ni res, da se koncerti prir~jajo, ne glede na to ali je program nov ali ne, (Da se tokrat v naprej zavarujemo pred Boštjančičevim potvarja- daleč ■ od tega, da bi pri naših zborih zahtevali od koncerta do koncerta ves rtov program.) Končno ve tov. Boštjančič prav tako dobro kot mi in nas zato čudi, čemu se sili, da bi sam sebe prepričal o nasprotnem. Saj vendar ne moremo verjeti, da Boštjančič misli, da morajo «nesnični ljubitelji slovenske pesmi« biti vedno zadovoljni, če tudi ne bi slišali nikoli nič novega. In končno še zadnji, prav tako nepotreben Boštjančičev stavek o «naveličanju pesmi«. Ugotoviti je tr'ba, da je Boštjančič pri navajanju naših besed izpustil (pač nehote?) bistveno: mi smo napisali «... a se jih (nekaterih pesmi namreč) človek prav zaradi pogostega ponavljanja le naveliča«; Boštjančič pd navaja «a se jih človek naveliča«. Zopet stvar, ki bi zaradi Boštjančičevega načina pravzaprav ne potrebovala odgovora. Opozoriti bi ho-te,li samo, da je poudarek prav na izpuščenih besedah; «... prav zaradi pogostega ponavljanja le...». Ko smo v‘ ndšem poročilu to napisali, je že dovolj (in nam ni treba napisati še kaj drugega). Prav nič nas torej ne prizadene kakršnakoli aluzija na «Prave ljubitelje petja». Za drugič pa prosimo tov. Boštjančiča, naj ne vidi «neumestnih naukov«, kjer sploh nobenih naukov ni in potem mu ne bo treba pisati neumestnih odgovorov. Predvsem pa naj čita tisto, kar je napisano in ue, kar se njemu mogoče zdi, da je napisano. ((Časopisni poročevalec* Revizor" SNG filman n Nedavni dve predstavi Gogoljevega ((Revizorja« v Kopru pomenita nov lep uspeh Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Obe predstavi sta bili popolnoma razprodani in občinstvo kar ni hotelo' nehati ploskat. Odlična igra našega ansambla pa je pritegnila tudi pozornost predstavnikov zveznega filmskega podjetja «Zvez-da-film» iz Beograda, ki sedaj pripravlja poseben film o jugoslovanski coni Tržaškega o-zemlja. V nov film bodo vključili tudi nekaj končnih scen ((Revizorja«, k) so jih prav pri pilotom, turističnih letal, da brez posebnih težkoč spoznajo mesta in naselja, nad katerimi letijo. Po vrsti poskusov je omenjena ustanova izdelala skupino oznak in simbolov za označevanje letalskih prog, o katerih so sodili, d.a bi bila njihova praktična izvedba prilično cenena in, da bi izgubljenemu pilotu zelo pomagala. Ustanova za civilno letalstvo se je tudi ponudila, da bo brezplačno -dobavila potrebno oljnato barvo in vzorce za posamezne znake, o katerih se bo sporazumela z letalskimi komisijami posameznih zveznih držav. Tisti, ki bi hoteli narediti te oznake sami, morajo najprej najti primerno streho ali teraso. skratka ustrezajočo površino. C e možno, je umestno predhodno posvetovanje z ravnateljem krajevnega letališča ali kakim pilotom, ki bosta lahko svetovala, katera poslopja ne pridejo v pcštsv zaradi slabe vidljivosti, ki jo je pripisati drevju ali dirifglm ovirani. Po izbiri hiše bi si moral ogledati kak strokovnjak, ker je trajanje oznak odvisno skoraj izključno od površine, na kateri so narejene, Redno vzdrževanje hiš zahteva večkrat prekritje ali ponovno pleskanje streh in y tem primeru bi bila oznaka obsojena na to. da jo odstranijo. Ce namestijo oznako na dobro streho ki je oddaljena od virov dima in nesnage, lahko traja od sedem do deset let. Lastnik hiše bi moral sevedla dovoliti dostop in prevzeti bo treba tudi vse odgovornosti za nevarnost, kateri bodo izpostavljeni delavci pri delu. Prvo delo je orisanje oznake. Pri tem je treba upoštevati, da električni vedi in velike kovinske gmote vplivajo na kompas. Pri začrtan ju puščice, ki kaže smer letališča, in puščice, ki je usmerjena proti severu, je treba zato upoštevati odklon, kar nam bo olajšal aeronavtičen zemljevid. Začrtanje obrisov oznak j« zelo priporočljivo, ker zmanjša možnosti napak. Zelo umestno je, namestiti oznake čim dalj od' požarnih zidov in dimnikov. Poleg tega pa posamezni znaki ne smejo biti pretesno skupaj, ker bi bili sicer nečitljivi. Ce je strgha pokrita s plastjo zemeljske smole, je treba najprej narediti podlago z bar. vo, kateri je primešan aluminij, (250 g aluminija na vsak liter barve) in kopal. Na to podlago pride oljnata barva, po mCžnosti rumena, kakršno uporabljajo za cestne oznake. Oznake nameščajo na svetle površine. Znaki morajo biti obrobljeni s črnim robom, da bodo dobro vidni iz daljave, V Združenih državah se ozna čevanje zračnih prog vedno bolj širi in pobudo dajejo če-sto javne ustanove. Ce si bodo piloti, ravnatelji le-tališč in letalske ustanove vzajemno prizadevali Za čim širšo izvedbo tega programa, ne bo razširitev označevanja letalskih prog po vsem ozemlju držav več nikako vprašanje. Zaenkrat je prepuščena pilotom satnim in ljubiteljem letalstva, kot se je to v začetku tega stoletja dogajalo a vtomobil istem pri cestnih oznakih. Verjetno pa bo prišel dan, ko bodo države in vlade vzele to pobudo v svoje roke in kmalu bodo zračne proge prav tako označene kot so 'avtomobilske ceste ii takrat piloti ne bodo mogli več zaiti s prave poti. C. B. Walker Jr. Informbirojevski delegati prosijo za azil Skoraj ne mine teden dni, da ne bi diplomatski predstavnik katere ioformbirojevskih držav zavrnil poziv, naj se vrne v državo, ki jo zastopa, Ta pojav je zavzel sedaj že tak obseg, da informbirojevski voditelji resno razmišljajo, komu lahko zaupajo in. ga pošljejo v inozemstvo. Samo lani se ni hotelo vrniti v svoje države okoli 130 diplomatskih predstavnikov iz informbirojevskih dežel. Med temi je tudi precej češkoslovaških diplomatskih predstavnikov. Od leta 1948 do sedaj se ni hotelo vrniti v CSR 5 ambasadorjev in 17 opolnomočenah ministrov Med zadnjimi, ki se niso hoteli vrniti v domovino, je tudi češkoslovaški ambasador s Indiji RratohviL Po vsem tem tudi ni slučajna izjava češkoslovaškega predstavnika, da bo ti-eba usposobiti za diplomatsko službo eje lavce, «ki sicer ne znajo toliko, so pa politično bolj zanesljivi«. Malo je verjetno, da bo češke slovaška informlbirojevska agentura uspela med zavednimi delavci, ki sovražijo imperialistično izkoriščanje, najti take, fci ne bodo šiii po poti svojih prednikov. njem naših besed moramo ta-, tej priložnosti posneli na filrn-koj poudariti, da smo še daleč | ski trak, V švicarskih planinah GOSPODARSKE IIESTI KREDITI UVOZNO-IZVOZNE BANKE V DRUGEM POLLETJU 1950 Uvozno-i/.vozna banka je objavila poročilo o svoji dejavnosti v drugem semestru 1950. leta. V tem obdobju je dala banka nove kredite za 288.700.000 dolarjev. V celotnem 1950. letu je dala banka za 575.800.000 dolarjev kreditov. Od svoje ustanovitve 1934. leta pa do sedaj je banka dala 5,100.000.000 dolarjev V omenjenem polletju je banka dala kredite sledečint državam: 25.000.000 dolarjev Braziliji za okrepitev jeklarske industrije, 1.800.000 dolarjev Ci. lu za nakup strojev potrebnih pri obnovi cest, 500.000 dolarjev Kolumbiji za okrepitev; prometa, 25.000.000 dolarjev Iranu za finansiranje raznih pobud pri krepitvi cestnega in ostalega prometa. 35.000.000 dolarjev Izraelu za razvoj poljedelstva. 150.000.000 Mehiki za oiajšavo ekonomskega gospodarskega' razvoja, 500.000 dolarjev Panami za krepitev turizma, 20.800.000 dolarjev Peruju za zgraditev čistilnice cinka, 15. milijonov dolarjev Saud. ski Arabiji za nakup živil in finansiranje prometa, električna industrije m javne sanitete, 15.000.000 dolarjev Jugoslaviji za nakup strojev in za kritje stroškov prevoza živil. Poleg teh kreditov je banka sklenila dati na račun že prej odprtih kreditov: 52.245.000 dolarjev Indoneziji za nakup stro. jev potrebnih pri gradnji cest, materiala za vezo, lokomotive in letala, 1.281.000 dolarjev za Izrael za izboljšanje pristaniških naprav, nakup letal in transportnih sredstev, 31.000.000 dolarjev Mehiki za zgraditev jezov, 61.563 dolarjev Turčiji za zgraditev tobačne tovarne. PREMOG V SVET Po razpoložljivih podatkih za 25 evropskih in izven evropskih držav z izjemo ZSSR je znašala proizvodnja premoga 1950 eno milijardo 190 milijonov ton. Sicer se je zvišala v primerjavi z 1949. letom za 93 milijonov ton, ali vendar še za 18 milijonov ton ni dosegla 1948. leta. 1949. leta je bil močan padec premogovne proizvodnje in to predvsem v lzven-evropskih državah. Zedinjene države Amerike so proizvedle 1949. leta 158 milijonov ton manj kot 48. leta, a 1950. leta 92 milijonov manj. Na zmanjšane količine nakopanega premoga je imelo vpliv mezdno gibanje rudarjev in prehod’ na druge energetske vire. Evropske države so izvlekle iz svojih rudnikov 1950. leta 60 milijonov ton več kot 1948. leta in 21 milijonov ton več kot 1949. leta. Kljub temu. da se je evropska proizvodnja dvigala ves čas, bi prišlo v prvem semestru 1950. leta do nasičenja tržišča. Korejski dogodki sn tudi tu spreobrnili ves položaj. Nova industrijska aktivnost, k; je zajela ves svet je močno dvignila povpraševanje po premogu. Poleg tega se moramo spomniti, da so Združene države močno zmanjšale oskrbovanje 27 evropskih držav s premogom. 1948. leta so znašale te količine 16,8' milijonov ton, 1949. leta 9,6 a 1950. leta sama še 400.000. Proizvodnja omenjenih ev. ropskih držav je bila 48. leta 498 milijonov ton in 537 49. leta a 558 50. leta. Tako da je premogovni komite Marshallovega načrta odločil ipaja 1950 zrn ang. šati dobave premoga. Vendar se je izkazalo, da nekatere države, ki imajo sicer premoga dovolj, vendar rabijo določene količine premoga posebnih vrst, predvsem premoga za koksarne. Po juniju 1950. leta se je položaj spremenil in je nastopalo močno povpraševanje po me* taluigičnih' in drugih izdelkih. V vseh državah se je dvignila sedanja kriza tudi te tako važne surovine. JEKLO NA ZAPADU IN NA VZHODU Po podatkih trgovskega ministrstva in ustanove za nacionalno proizvodnjo ZDA so v 1950 letu ZDA in zapadno-evropske države proizvedle 140,742.600 ton jekla. V istem obdobju je sovjetski blok proizvedel 33,110.000 ton. Združene države proizvajajo največ jekla na svetu in to okrog 87.500.000 ton. Sledi jim Velika Britanija s 16.554.600 Zapadna Nemčija (912,314.000) Francija (10.200.000). Belgija, (3.735.000), Italija (2,286.000), Luksemburg (2,451.000), Sarska oblast (2,300.000), Švedska (1.500.000), Avstrija (937.000), Holandska (495.000), Švica (105.000), Norveška (65.000). V sovjetskem bloku je na prveir. mestu SZ, ki sedaj proizvaja 25.400.000 ton. Na drugem. Češkoslovaška (2,750.000), Poljska (2,100.000), Romunija (2,000.000) in Madžarska (800.000. RUDNIK AZBESTA V MAKEDONIJI Sreda letošnjega leta bo začela obratovati blizu novega rudnika azbesta «Bcgtoslevac» v svtbonikolskcm okraju v Makedoniji moderna separacija za predelovanje azbesta. Rudnik bodo začeli izkoriščati že spomladi. Delo v separaciji bo povsem mehanizirano, tako •*» bo delalo v v«?h treh izmenah samo 15 delavcev. 1 I r\ f" 4 1 I™ Včaraj ob 19. uri je znašal zrač- V II I A/l r n* Pritisk 762.3, toplota 14.5 * |\LItI L 1 na j višja 16,5, najnižja 7,0), vlažnost 50%, veter 30 km (sunki 50 km), nebo pokrito 8/10, morje razgibano, vidljivost 30.000 m, toplota morja 11.2. Za danes predvideva vrem. napoved oblačno vreme. Vdor mrzlega zraka se bo zmanjšal. Toplota se bo povečala. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 5. APRILA 1951 |§gjjgjjgi :: ii pip ii Buli 111 I lil ! II ii;:; 1 i ii i m ■ it Hi [““'Mjpjif; Jr | ili iiiiiliijiiifiiii:::. pllji jjjjji. liiii ili g. ||jy| S® « i! k. i Irak in Anglija bosta delila na polovico dobiček pri nafti Perzijski ministrski predsednik Izpopolnjuje vlado BAGDAD, 4. — Iraška vlada je danes izdala uradno poročilo, v katerem javlja, da je «Iraq Petroleum Oil C.o» sprejela vladno stališče, po katerem ne smejo biti dohodki Iraka pri nafti manjši, kot jih plačujejo družbe za izkoriščanje nafte v, sosednih državah. To je rezultat dogovorov med predstavniki iraške vlade in «Iraq Petroleum C.o». Sam predsednik družbe Gibson je prispel zaradi tega iz Londona. Princip nove razdelitve dobička so sprejeli na obeii straneh. O tej zadevi je govoril iraški ministrski predsednik y parlamentu in je zavrnil tezo, po kateri bi industrijo nafte nacionalizirali. Njegov namen je bil samo deliti po načelu «fifty-fif-ty». Zadnji sporazum družbe z vlado je bil sklenjen šele lanskega julija. Tedaj so določili, da bi morala iraška vlada dobivati 6 zlatih funtov šterlingov za eno tono nafte. V Iraku so lani izčrpali 6.058.000 ton nafte. To je doslej največja iraška proizvodnja. Leta 1949 so je izčrpali 3.671.000 ton, leta 1948 pa 3.017.000 ton. Nafto so potem pošiljali po dvojnem «pipeline», ki veže pokrajino Kirkuk s Tripoli jem V Libanonu. Kljub temu, da že sedaj govore, da bo «težko in zapleteno« deliti ta dobiček in bo treba zaradi tega spremeniti sam statut družbe, v kateri bodo našli nekaj mest najbrže tudi iraški predstavniki, da si zagotove svoj delež, je ta angleški korak vendar zanimiv. Zdi se da je pri tem odločalo potovanje Achesonovega strokovnjaka Mac Gheeja, ki je obiskal tudi Bagdad. Američani so že dolgo časa obtoževali Angleže, da so premalo realistični glede javnega mnenja v Perziji in po drugih državah daljnega vzhoda. Oni so ta način razdelitve dobička že zdavnaj uveljavili v Saudovi Arabiji in državah Latinske Amerike. Takoj ko je prišlo do nacionalizacije nafte v Perziji, je na primer «New York Times« hudo obtožil politiko Londona, »ki je predolgo časa čakal in šele ob enajsti urj ponudil Perziji razdelitev industrije nafte«. Sedaj, ko so vprašanje iraške nafte vsaj zaenkrat spravili z dnevneg^ reda, je še vedno odprto vprašanje perzijske nafte. Na vsak način bo treba pri tem temeljitega premišljevanja, predno bedo to vprašanje rešili. Tu ng gre samo za spor med Anglijo in 'Iranom. Na zahodu se resno bojijo, da bi na ta ali drug način stolček angleškega upravnika družbe v Abadanu zased®l kak direktor iz Bakuja. Ta možnost brez dvoma obstoji. Ni zaman dejal perzijski predstavnik na nedavnem berlinskem zasedanju prosov/niškega kongresa za mir, Eskan-dar, da »velja še vedno dogovor iz leta 1921, ki daje pravico ZSSR, da pošlje svoje čete v Perzijo z nalogo, da preprečijo Vsak imperialistični načrt za okupacijo Perzije«. Da te besede dišijo po petroleju, ni čiv orna. Na vsak način je položaj v Perziji zelo resen. Vlada je šibka in šele danes so zopet našli dva nova ministra. Hus-sein Ala je zaupal danes notranje ministrstvo generalu pa-zulli Zahedi, ministrstvo za pošto, telegraf ki telefon pa generalu Arfi. Prav tako so danes uradho Javili, da so imenovali Abdul-laha Entezama, brata predstavnika Perzije pri OZN, za norega iranskega zunanjega ministra. Entezam je bil doslej poslanik Irana v Zahodni Nemčiji. Smatrajo ga za enega najzmožnejših iranskih diplomatov. Njegovo imenovanje so sprejeli v krogih iranskega parlamenta z velikim zadovoljstvom. Smatrajo, da bo mogel poskrbeti za dobre odnose z vsemi tujimi državami. Potrebujejo še tri ministre in sicer za higieno, za delo in za gospodarstvo. Hussein Ala je sestavil svojo vlado 7. marca. Za rešitev perzijskega vprašanja in vseh nevarnosti, ki so z njim v zvezi se bodo sestali anglo-ameriški predstavniki v ponedeljek v Washingtonu. Na tajnih razgovorih bodo pripravili številne predloge in jih predložili perzijskemu ministrskemu predsedniku. Ta se bo moral pri tej zadevi zlasti ozirati na javno mnenje v Perziji. Gandhijev sin se tudi posti- DURBAN, 4. — Mamilal Gamdlhi. sin Mahatma Gandhija gre po stopinjah svojega očeta. Sklenil je, dla bo v petek začel post, ki bo trajal 14 dni, da bi si «očistil telo, pamet in dušo«, predno bo začel z akcijo proti južnoafriški rasistični politiki. Po postu bo prekršil zakon o «apartheid» (ločitev ras) in bo poteir. brez vsakega protesta sprejel kazen, ki mu jo bodo odmerili. Perzijska vojska proti kobilicam TEHERAN. 4. — V perzijski prestolnici so uradno javili, da bo vlada zahtevala pri OZN pomoč v borbi proti kobilicam, ki povzročajo veliko škodo v južni, Perziji. Za borbo proti njim so danes mobilizirali tudi vojsko. Poplave v Kanadi MONTREAL, 4. — Zaradi poplave reke Sv. Lovrenca je moralo vej kot sto družin zapustiti svoje hiše v bližini Montreala. Računajo, dla je bilo poškodovanih preko 450 stanovanj. Do sedaj ugotovljena škoda znaša preko 200.000 dolarjev. Reka Sv. Lovrenca je prestopita bregove, ker je zelo naglo skopnel sneg,'ki je po zimi obilno zapadel. Poneverba v Parizu PARIZ, 4. — V francoski prestolnici so aretirali 17 letnega uradnika finančnega mini- strstva, ker je poneveril več milijonov frankov. Uradnik je bil v službi v oddelku za vrednostne papirje na prinositelja. Ze vnovčenim vrednostnim oapirjem je zbrisal napis »uničeno« in pošiljal svojo 20 letno ljubico, dia jih je ponovno vnovčila v raznih predmestnih poštnih uradih. Nemški dokumenti o Hitlerjevi dobi BERLIN, 4. — Nemški institut za zgodovino nacionalsocialistične dobe bo cbjavij ta mesec svojo prvo knjigo pod naslovom ((Hitlerjevi razgovori v družini v letih 1941-42». Knjiga bo objavljala politične razgovore, ki jih je imel Hitler v svojem glavnem stanu. Razgovori so posneti po stenografskih zapisnikih .sej. Institut se že neka) časa pogaja z ameriškimi visokim komisarjem v Nemčiji, da ibi mu dovolili vpogled v parlamentarno knjižnico v Washington,u in v osrednji urad za dokumente v Berlinu, kamor so spravili de) arhiva nacistične stranke. V ameriškem senatu nadaljevanje «velike razprave« Svečani govori ob drugi obletnici atlantskega pakta VVASHINGTON, 4. — Danes so predložili republikanci v «veliki debati« ameriškega senata nov popravek glede pošiljanja ameriških čet v Evropo. Ko so glasovali o njem, so dosegli enako število glasov in zaradi tega so ga ovrgli, ker senatna procedura predpisuje, da se v takih pogojih ne razpravlja. S tem je vlada uspela na precej srečen način odvrniti nove kritike, ko je že senat v ponedeljek Izglasoval Mc Clellansov predlog, po katerem se bo moral Truman posvetovati s senatom, predno bo poslal svoje čete v Evropo. Po zadnjih poročilih so glasovali tudi o popravku, ki ga je predložil znani ameriški senator Mac Carty. Sprejeli so ga z 48 glasovi proti 41, To je dodatni predlog k načrtu resolucije, glede pošiljanja čet v Evropo. Priporoča, naj bi vključili Španijo in Za-padno Nemčijo v evropske obrambne načrte. Glasovali so tudi o vprašanju kreditov, ki bi Jih dali Indiji za nakup žitaric. Tudi tod je propadla Trumanova uprava. Sedaj morajo razpravljati še o vprašanju kreditov za ameriško pomoč drugim državam v znesku 11 milijard dolarjev, od katerih bi 7.5 porabili za vojaško pomoč. Kakor poročajo dobro obveščeni krogi, je sedanje stališče kongresa proti vladnim načrtom, povzročilo nezadovoljstvo v diržavi zaradi Trumanove zunanje politike. Politični opazovalci govore o pravi zmešnjavi v ameriškem senatu. Ta je nastala po prvem ponedeljkovem glasovanju. Menijo, da bi se tej zmešnjavi •lahko zlahka umaknili, če bi vprašanje drugače postavili. Vlada sedaj obtožuje senat, da se je s tem podaljšala odločitev in ogrozila var. nost Zapadne Evrope. Pri tem pa opozarjajo na to, da je imel pri tej debati demokratski poslanec Holland iz Floride popolnoma prav, ko je izjavil v senatu, da bi predsednik, kot vrhovni poveljnik, I že zdavnaj lahko poslal nove divizije v Evropo, če bi hotel oja-I čiti zasedbene črte v Nemčiji. Ce 1 bo hotela vlada uveljaviti tretji člen atlantskega pakta, bo vsaj moralno, če ne politično, obvezana vprašati kongres za mnenje. Na vsak način ne bo v bodočnosti manjkalo na Kapitolu novih velikih debat». Po sedanjih glasovanjih morajo v ameriškem senatu glasovati približno še o dvajsetih predlogih, dokler ne bodo prišli do zaključnega glasovanja. Ze po 'dosedanjih izkušnjah je videti, da bodo v zadnjem glasovanju prišli db precej kompliciranega in nejasnega dokumenta. Drugo obletnico atlantskega pakta so po drugih državah praznovali nekaj drugače, kakor v ameriškem senatu. V Angliji je ob tej priliki govoril angleški zunanji minister Morrison in naglasil, da so se predstavniki 12 držav pred! dvema letoma o podpisu prijateljske pogodbe za dobo 20 let obvezali, da bodo združili svoje napore za ohranitev miru. Predsednik stalnega odbora namestnikov atlantskega pakta, Charles Spofford (ZDA) pa je izjavil na tiskovni konferenci v Londonu, d-a je organizacija kmalu pričela uresničevati izdelane načrte. Izjavil je še, da se bodo morda sestali še pred poletjem atlantski zunanji ministri, vendar glede tega še niso dosegli spprazuma. Tudi holandski zunanji minister, Dirk Stikker, ki je tudi predsednik OECE, je govoril danes ob tej priliki in naglasil holandske oborožitvene napore v okviru pakta. Povedal je, da bo vlada izdala letos 1.5 milijard florintov za oborožitev. Povišala je torej to vsoto za 500 milijonov. V prihodnjih štirih letih bo dala Holandska 6 milijard florintov oborožitev. za Argentinske demonstracije BUENOS AIRES. 4. — Včeraj je bila pred ameriškem veleposlaništvom v Buenos Airesu demonstracija proti panameri-šfci konferenci y VVashimgton«. Policija je aretirala nekega poljskega begune?,, ki je obesil ameriško zastavo na drog in jo nato hotel zažgati. Aretirana sta bila tudi dva Argentinca, ki sta v splošni zmeda hotela rešiti Poljaka iz rek policije. ŠPORTNI DNEVNIK Jugoslovanski lahkoatleti pred novo sezono Segedin se pripravlja na rušenje svetovnega rekorda Smo tik pred začetkom lahkoatletskih tekmovanj, ki bodo letos še posebno zanimiva, ker je sezona 1951 dober termome- PETER SEGEDIN ter za možnosti posameznih držav na olimpijskih igrah v H^Jsinkih. Jugoslovani tu rimajo Upanja na levji delež, niti na ostanke tega, ker še ne razpolagajo s homogeno ekipo, ki bi lahko v vseh panogah zasedla dostojna mesta. Dosegli so sicer srednjevropski mednarodni nivo, tako kvantitetno, kot kvalitetno, a presegli ga ni. so. Na olimpiadi pa se zahteva nekaj več. Razen na dolgih progah, bodo verjetno povsod drugod vedrili in oblačili črnci ter belci iz ZDA, na razdaljah od 800 metrov dalje pa bi bilo mogoče tudi nekaj prostorčka za Jugoslovane, četudi le v omejenem obsegu. Tudi v metih bi morda Gubijan v dobri formi lahko, če že ne ponovil, vsaj naredil nekaj približno takega ko leta 1948. v Londonu, ko je osvojil v metu kladiva srebrno medaljo. Vendar si bomo danes natančneje ogledali samo teke. Segedin je največja nada jugoslovanske lahke atletike. Pred leti je nihal med progami, končno pa se je odločil za 3000 metrov čez ovire, ki najbolj odgovarjajo njegovim sposobnostim in kjer je doživel tudi največje uspehe. Danes ga cenijo v svetu za enega najboljših steepl - tekačev sveta in le smola mu je lansko leto odvzela zasluženo prvo mesto na evropskem prvenstvu. Letos se spravlja na svetovni rekord. Seveda ne čaka, da mu bo padel kot zrela hruškov naročje, nasprotno dosti truda in treningov bo treba, da bo v taki formi, ko bo mogel poskušati to, kar se še nikomur na svetu ni posrečilo. Segedin trenira redno, a po švedskih nau- kih, to je: ne prenaporno. Prvič bo letos preizkusil svoje moči na mednarodnem tekmovanju v Bruslju; tedaj bomo lahko o stvari več govorili. Kratkoprogaši: Trije najboljši sprinterji: Pecelj, Brnad in Jovančič so preko zime redno vadili in kar je posebno važno, so popolnoma zdravi. Pecelj se bo letos podal v neznane vodie, zadnje čase namreč posveča veliko pažnjo vzdržljivosti, kar naj bi mu služilo na 400 metrih, ki se jim misli posvetiti. Jovančič bo poleg 100 metrov treniral tudi tek čez zapreke. Sabolovič si je preko zime izlizal svoje rane, tako da je dočakal novo leto z zaupanjem. Poleg štiristo bo letos tekel tudi na 800 metrov. On je prvi izmed jugoslovanskih tekačev, ki je združil ravno te dve specialiteti, kar se mu bo brez dvoma čez nekaj let obilno obrestovalo. Ostali: Račič je docela opustil kratke sprinte in kljub starosti (tekmuje nad šestnajst let) še ne misli vreči sprintark v kot; Miloševski bo tudi letos mož na mestu. 800 metrov: Otenhaimer je v formi, njegov kolega Hanc pa baje že 6 mesecev ni videl proge. Kje je vzrok? Ceraj gleda daleč. Zanj je najvažnejše, da se pripravi dobro na olimpia-do, zato pravi, da to sezono ne bo tekel za rekorde, marveč da se bo naprezal ravno toliko, da doseže na tekmi dober plasman. Standard-zastopnika Jugoslavije na 10.000 metrov bosta verjetno Mihalič in Stefanovič. Prvi je bil vseskozi marljiv, zadnje čase pa ima motnje v nogi (meniskos), kar mu je onemogočilo za nekaj časa tre- ning. Stefanovič se pripravlja na sezono krosov, ki mu bodo služili dobro piri njegovi disciplini. Preponaši 'po še vedno rakava rana tekov. Ne na 110, ne na 400 metrov z ovirami, še ni na obzorju vrednih tekačev.Radu-jovič, Zupančič in kompanija trenirajo, a brez velikih upov. Anglija -Argentina 9 maja? LONDON, 4. — Tajnik «Fcot-b-a-il Association« Sir Staeley Rous je izjavil, da bo tekma Anglija — Argentina skoraj gotovo 9. maja t. 1. Rousa, ki je pravkar prispel s sestanka F.I.F.E. iz Madrida, so vprašali, kaj meni na pisanje dela argentinskega tiska, ki trdi, da do tekme ne bo prišlo, ako angleško moštvo1 «Tot-tenha-m« ne gre na gostovanje v Argentino. »Pričakujemo, da ge bo Argentina držala dogovora. Odločitev «Tottenhama», ki je odpovedal gostovanje v Argentini, nima ničesar opraviti s «Football Association«, je rekel Rouis. dugoslavija se bo pripravila dobro za tekmo proli lfaliji», je dejal Arsenijevič mm ING. ARSENIJEVIČ BEOGRAD, 4. — Z vezni kapetan ing. Mikica Arsenijevič je izjavil novinarjem, da je Italija to leto najmočnejši nasprotnik jugoslovanske nogometne reprezentance. Arsenijevič je dal to izjavo, ko je komentirat jugoslovanske priprave za tekmo, ki bo čez mesec Zadnji trening italijanske reprezentance: razočaranje RIM, 4. — Današnji trening državne reprezentance v Rimu zopet ni prinesel svetlobe v zamotano situacijo, v kateri so se znašli sestavljalci ekipe. V predtekmi je mladinska enaj-storica Italije pokazala nadvse razveseljujočo igro, a vsakršno veselje Je izginilo z obrazov trideset tisoč glave množice, ki je napolnila rimski stadion. Igralci: Cesari na golu boljši od Sentimentija; slabi branilci, ki jih je povprečni napad Pise spravil neredko v zadrego; od halfov prav tako nihče ni zadovoljil: Annovazzi je varčeval s svojimi močmi, Giovanninl in Togno-n nezadostna. V napadu je bil najboljši Boniperti, Pan-dollini povprečen; Ca,ppello_je igral le na trenutke. Amadei in Burini sta vzbudila na mestih kril edinole pomilovanje gledalcev. dni v Milanu. To bo četrta tekma med Jugoslavijo in Italijo. V vseh treh dosedanjih je zmagala Italija, z razliko golov 8:2. Tekma v Milanu bo prva med Italijo in Jugoslavijo po vojni. «Dejstvo, da bomo JorqJi v Milanu — je rekel Arsenijevič — otežkoča nalogo naših reprezentanti uce v, ker je vsako moštvo na svojem terenu močnejše. Težave pa niso samo v tem. Italija spada v najvišji razred svetovnega nogometa in vsako srečanje z nasprotnikom takega slovesa je zelo pomembno. Italija je bila dvakrat svetovni prvak, je pa bila tudi olimpijski zmagovalec in prvak evropskega prkala». / i ezni kapetan je še dodal, da se bo Jugoslavija za to sre-, čanie temeljito pripravita. Pristavil je, da je bila zadnja seja komisije za napredek jugoslovanskega nogometa pesteče na izključno tekmi z Italijo in pripomnil, da bo sestava reprezentance določena naknadno. Tržaški lahkoatleti na slovenskem prvenstvu V nedeljo, 8. aprila bo v Li-t.ij'i slovensko prvenstvo v krosu. Slovenska lahkoatletska federacija je povabila tržaški ZDTV, naj bi sodeloval, izven konkurence s svojimi tekmovalci. Vsi oni. ki so bili določeni za to tekmovanje, se morajo zbrati v soboto 7. t. m. ob 15.30 v čakalnici glavnega kolodvora. CHICAGO, 4. — Svetovni prvak težke kategorije, Ezzard Charles bo branil svoj naslov 30. maja proti svetovnemu prvaku sredinjetežke kategorije Joe Maximu. Ma-tch bo v Chicagu. RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 18.40 Chopinove skladbe igra Bojan Adamič; 22.30 Nočni koncert - Marijan Lipovšek: Domovina, Uroš Krek: Kor.cert za lino in orkester, L. M. Škerjanc: Gazele. K# jug. cone Trsta: 20.10 Mirko Rupel: Pogovori jeziku; 20.30 Poje tržaški Komorni zbor P- ' Ubalda Vrabca. Trst II.: 18.15 Vaška goaoa. KONZUL CSR v Sydneyu noče domov LONDON, 4. — Kot poročajo iz Sydneya, je tamkajšnji češkoslovaški generalni konzul. Josef Edvard Felix zapustil svoje mesto in prosil avstralsko vlado za zatočišče. Agencija Exchamge Telegraph dodaja, da je Felix nedavno prejel 'poziv, naj se vrne v Prago. Fel-ix je izjavil, da je bil odpoklican, ker aii hotel pisati političnih poročil tajnega značaja o Avstraliji. Dodal je, da mu na njegovem službenem mestu ni bilo obstanka, odkar je prišel v Sydney ža vicekonzula reki Kafka, zaupnik praške vlade. Felix je že drugi češkoslovaški konzul v Sydneyu. ki se ni vrnil v domovino. Prvi je bil Jiri Malla, ki je 10. diecemfora 1949 prosil avstralsko vladlo za pribežališče. Ista agencija poroča iz Aten, da so v Tirani po bombnem atentatu na poslaništvo ZSSR aretirali 300 oseb. Od teh je posebno sodišče, ki se je sestalo na tajni seji v Tirani obsodilo 30 ljudi na smrt. Kot pravi agencija, so bile obsodbe tako, izvršene. Velikonočna spoved kominformislov v ČSR PRAGA, 4. — Organ KP CSR »Rude pravo« Objavlja datne® članek Bruna Kuehlerja, člana centralnega komiteja, ki razlaga nove smernice notranje politike po odkritju zarote Slinig — Svemova — Clemen-tis». Kuehler pravi, da je «do zarote prišlo zaradi premajhne budlmosti odgovornih funkcionarjev. predvsem pa onih, ki se pečajo a kadrovsko politiko. Kuehler pravi nato: «Tre>ba se je od blizu pečati s člani partije, ki se poslužujejo nepartijskih metodi razširjajo de-viacionistična mnenja in o katerih nimamo tečnih priporočil«. Ob zaključku poziva Kuehler vs-e ene, katerih «položaj v partiji ni popolnoma jasen«, ngj «pred- odgovornim funkcionarjem opravijo avtdfcriitiko«. Volitve v danski senat COOPENHAGEN. 4. — Pri volitvah volivnih mož za.Land-sting (danski senat) so dobili socialdemokrati 813. liberalni kmečki demokrati 556, konzer-vativci 356, radikali 195, geor-gisti 133, komunisti 53 itn nemška manjšina 20 delegatov. Vo-livni možje bodo 10. aprila izvolili 28 senatorjev. Volilna udeležba j.e bila 71 odstotkov. Rezultati ne kažejo skoraj nobene spremembe v razmerju sil od zadnjih splošnih volitev v septembru /950. Nekoliko so napredovali sicer demokrati. Velik požar v švicarski centrali ZUERICH. 4. — Ena izmed največjih Švicarskih električnih central v Chamdoline pri Sionu, v kantonu Wallis, je pretrpela ogromno škodo zaradi požara, ki je izbruhnil včeraj zvečer in ki so ga pogasili šele pozno ponoči. Škodo cenijo no nekaj mjjijomov švicarskih frankov (več sto milijonov lir). Cenijo, da centrala tri mesece ne bo mogla delovati. Štirikratni umor CONWAY (Missouri), 4. — Včeraj ponoči se je v Conwayu zgodil četveren umor. Neznanec, ki se mu je potem posrečilo zbežati, je skozi okno s puško ustrelil nekega Williair. Shochkeleya, njegovo ženo, njegovo mater in njegovo hčer! Od sosedov, ki jih je priklical eden izmed ostalih šestih Sho-ckeleyevih otrok, ki je spal v prvem nadstropju je morilec z divjim streljanjem nekatere ranil. S pomočjo tfrne se je zločincu posrečilo uiti. KINO v TIISl® Rossetti. 16.00: «K^?k? Odeon. 16 00: «Prepovedaiw Radio. 15.30: «Fabiola». t>rf> Vittoria. 16.00: «LJubezen obraza«. ... „»81* Venezia. »Pustolovščina zilu«. V GOBI«* Vittoria. 17.C0: «Saga ® Fo .. E. Flynn in G. Garson. ^ Centrale. 17.00: »FU-Man-p11' nost vzhoda«, W. RdF^ lojni** Verdi, 17.00: «Newjorški Ploc A. Gardner. Moderno. Zaprt. Eden. 17.00: «Tragična Pr I. Dillian. RADIO JCGOSLOVASSjJ CONE IBS1' Četrtek 5. apri.a l**1^ j.Oj Poročila v Slovenščini Lji I3.uu, id.ju, 23.uo; v i) itiAb in italijanščini ob »• 1 n), ib in 24.00. 6.30: Jutranja glasba M 11.00: Za pionirje K Lahek opoiuanski spore"'3&y jutrišnji anevnl sporedi K je T.to S-mpa. u.15: cert. 13.45: Našim žena* p 14.00: Slovenske naro^ujl. . 14.30: Pregled tiska ^-MUKA siov.) lV.3u: politične • pt>. sti (ital.) 17.40: Narod^'« (ital.) iB.OO: Zdravniška valnica (ital.) 18.15: Q skladatelji. 10.00: Glasb«' jdK igra. 19,45: Glasba P? gjJS (ital.) 20.10: Dr. Mlfk“ (ffjJS Pogovori o jeziku. žfcfLj V-Komorni zbor p.v. VVftufKk ca. 21.00: Obzorja. 21.15- g-d> sohn: Klavirski koncert k in «Sen kresne noči«. ,f‘je ij« ka glasba. 22.00: ZivljeOJ’ ^ j** slovanskih narodov Znani orkestri. 23.10: CJUJ^jpa red-a za jutri lahko noč do 23.15: 23.30. TRST U- 12.45, iJ.' Poročila ob 7.15, a in 23-15- M S 7.15: Jutranja glasba , (L, 11.30: Za vsakega nek« ft. Novi svet. 12.10; Ork^Sni: U VVinstona. 13.0C: Grant'Jn?.r -Urica. 13.10: SlovenSk^. izvaja pevski duet. ^jifio Lf 13 45: Vesela glsaba. „l^! ' Pjfjf niavvski: Koncert za Glasbeno predavanje- ‘“j. pJtjt glasba. 19.00: Slovenščina %(, ni pregled tiska. „rl„. glasba. 18.00: Glas An1,eB45:J® - - - V»sDa- ve vence. 19.20: Operna V It Pestra glasba. 20.30: O* 1 je 20.45: Glasba iz bale£'^r m Radijski oder - Ivani C*n keb Ruda«. 23.00: NOČ^j jj.t* 23.35; Polnočna glasba “ TII S T i- $ ob 7.30, i3' ’ H- M: Poročila in 23.10. 7.15: Jutranja oddaja- o, ska oddaja. 12.00: Zegjdjif ka. 12.20: Ritmi in Mavrica melodij. l4-*“‘ Modr ni duet. 14.30: Moderna * rar Ferrarija. 18.00: P°,nl,g 30: poje Miretta Chitter- 1 ster Angelini. ls-«?„ tr*1 r 20,58: Moderna glasb3 jsgi etrov. 22.00: Japonski Plesna glasba do 24.uu ................................................................................................................................................................................................................. VI”......m.......... i u i m 111111 in i u 111111111 ii 1111 u 11111 n 1111 n n 11 u 111111 h i u 11111111 n i u i n i h i u 1111 n 11111 n u 111 d/oltefi x ttoiaJi\JWffca m duetduM i*Ofn fAlOSU* HAtfff II. DEL 122.; BRADAČ PBBVBDBL A* 11 O F. »B. E BAN I, l’ ti T K 1 H A I, DR. ROBERT HlAV ATT «Vstanem Sele po kavi«, je sklenil Vanjek, ki je imel za vse dovolj časa, «saj nas bodo tako in tako danes gnjavili in nas po nepotrebnem gonili kakor včeraj s tistimi konservami...» Vanjek je zazehal in vprašal, ali ni morda dolgo govoril, ko Je prišel domov. «8amo tako malo zmešano«, je rekel Svejk, «venomer ste nekaj jecljali o prikaznih, 6es da prikazen ni prikazen in to, kar ni prikazen, da je prikazen in da ta prikazen spet m prikazen. Pa vas je hitro premagalo in začeli ste smrčati, kakor če kdo žago vleče.« Svejk je umolknil, Sel k vratom in spet nazaj k postelji računskega narednika, pred katerim se Je ustavil in rekel: «Kar se moje osebe tiče, gospod rechnungsfeldwebel, ko sem slišal to, kar ste o tistih prikaznih govorili, sem se spomnil na nekega Zatka, svetilničarja; ta Je vžigal in spet ugašal plinske svetilke. Hodil je po vseh beznicah na Letni, ker mu je bilo med prižiganjem in ugašanjem svetilk dolgčas, in potem je doma prav tako govoril kakor vi, samo da je pravil; ,Kocka ima dvanajst robov, zato je kocka robata.’ Jaz sem to slišal na lastne oči, ko me je pijan policaj pripeljal zaradi ponesna-ženja ulice pomotoma namesto na policijsko stražnico na plina-rensko stražnico.» «In potem«, Je rekel Svejk po tihem, «se je s tistim Zatkom nazadnje prav slabo izteklo. Vpisal se je v Marijino družbo, hodil z nebeškimi kozami k pridigam patra Jesnelke k svetemu Ignaciju na Karlovem trgu in je nekoč pozabil ugasniti plinske svetilke v svojem rajonu, tako da mu je tam gorel plin po ulicah nepretrgoma tri dni in tri noči.« «To je presneto slabo«, je nadaljeval Svejk, «če se začne človek kar nenadoma zapletati v filozofiranje, iz tega smrdi zmeraj delirium tremens. Pred leti so k nam premestili od petinsedemdesetega polka nekega majorja Bliiherja. Ta nas je vedno enkrat na mesec sklical in nas postavil v kvadrat ter z nami razmišljeval, kaj je vojaška oblast. On ni pil nič drugega kakor slivovko. .Vsak oficir, vojaki’, nam je razlagal na dvorišču v vojašnici, ,je sam po sebi najpopolnejše bitje, ki ima stokrat toliko pameti kakor vi vsi skupaj- Nečesa bolj popolnega, kakor je oficir, si ne morete misliti, vojaki, tudi če bi na to mislili vse svoje življenje. Vsak oficir je neogibno potrebno bitje, medtem ko ste vi, vojaki, samo slučajna bitja, vi lahko ste, a ni treba, da ste. Ce bi prišlo do vojne, vojaki, in bi vi padli za cesarja, dobro, s tem bi se skoraj nič ne spremenilo, ampak če bi najprej padel vaš oficir, potem bi vi šele videli, kako ste od njega odvisni in kakšna izguba je to. Oficir mora biti, vi pa imate pravzaprav svojo eksistenco samo od gospodov oficirjev. Vam je oficir nravni zakon, pa če to razumete ali ne, in ker mora imeti vsak zakon svojega zakonodajalca, vojaki, je to edinole oficir in vi morate brez izjeme izpolnjevati vsak njegov ukaz, tudi če bi vam to ne bilo pogodu.’ Potem je hodil nekoč, ko je končal, okrog kvadrata in spraševal drugega za drugim: ,Kaj čutiš, £e prideš zvečer prepozno v vojašnico?’ Odgovarjali so zmedeno, češ da se jim to še ni primerilo ali da jim je bilo vselej slabo v želodcu, eden je čutil zapor v vojašnici itd. Vse te je ukazal major Bliiher odvesti v stran, češ da bodo popoldne na dvorišču eksercirali za kazen, ker se ne znajo izraziti, kaj čutijo. Preden sem prišel jaz na vrsto, sem se spomnil, o čem je major poslednjič z nami razmišljal; in ko je prišel k meni, sem mu prav mimo rekel: .Pokorno javljam, gospod major, da vselej, kadar se zakasnim, čutim v sebi neki nemir, strah in očitanje vesti. Kadar pa se vrnem, čeprav dobim dovoljenje, da smem ostati zunaj čez uro, pravočasno v vojašnico, me navdaja neki blažen mir, po meni leze neka notranja zadovoljnost.’ Vse naokrog se je smejalo in major Bliiher je name zavpil: ,Po tebi, nepridiprav, lezejo kvečjemu stenice, ko smrčiš na postelji. Ta nesramnež se Se norčuje.’« «In za to so mi dali špange, da je bilo veselje-« «Pri vojakih ne gre drugače«, je rekel računski narednik; «je že tako: naj odgovoriš kakor hočeš, naj delaš, kar hočeš, zmerom visi nad teboj oblak in začne grmeti. Brez tega ni mogoča disciplina.« «Dobro povedano«, je dejal Svejk. «Nikoli ne bom pozabil, kako so zaprli rekruta Pecha. Lajtnant pri kompaniji je bil neki Moc in ta je zbral rekrute ter vsakega vprašal, <° ,j(j .VI rekruti šemasti’, jim je rekel, ,vi se morate govarjati jasno, natanko in ko da pokate z bičem. ToreLn je * Od kod ste, Pech?’ Pech je bil inteligenten človek 1 govoril: .Dolnji Bousov, Unter Bautzen, dve sto se lcey, deset hiš, devetnajst sto šestintrideset čeških PreblJatariIie/ varstvo Jlčin, okraj Sobotka, farna cerkev svete ^r£ltls1^ štirinajstega stoletja, obnovljena od grofa Vaclava ,ce, j Netolickega, šola, pošta, telegraf, postaja češke zele?,j krama, mlin in žaga, šest letnih sejmov.’ In že je / lajtnant Moc in ga začel klofutati in kričati: ,N&, sejem, tu imaš drugega, tretjega, četrtega, petega. ‘ j Pech pa, čeprav je bil rekrut, se je javil k bata J )e^ raportu. V pisarni so zapisali, da gre k raportu zar ^ jfl*1 sejmov v Dolnjem Bousovu. Komandant bataljona ie ,g jP'j RoheH. ,Also, was gibt’s?’* je vprašal Pecha hi usov8 Y' .Pokorno javljam, gospod major, da je v Dolnjem ^cePe, letnih sejmov.’ In že je major Rohell zarjovel nanj- 0jslPp z nogami ter ga dal takoj odpeljati v vojaško bolnic0, , Je bil Pech najslab.ši vojak, sama kazen.« «Vojake je težko vzgajati«, Je rekel ratunslfftK. ^ Vanjek in zehal. «Vojak, ki ni bil kaznovan, ni v., brez je morda res veljalo, da ima vojak, ki je odsluži ve ^ potem prednost v civilni službi. Danes pa so vPrElVv0jaki- ^ ki v miru niso zlezli iz aresta, v vojni najboljši minjam se na infanterista Sylvanusa pri osmi ma * Torej, kaj je? (UadalieVa UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC (JH1, St. 6, Ul. nad. - Telefon It. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Ate* 93-808 in »4-638. - PoStnl predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strmi 1 stolpca: trgovski 60. finančno- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški 73-38. OGLASI: 00 o.ou-n m uu la-io — „ola«nv no 10 riln upravni 100, osmrtnice 90 lir Za FLRJ: Za vsak mm širine I stoinca M vse vrste oE a«J Ji'.'“^r u- Battlsti 301a-I Tel 70 RENKO — Tiska Tržaški tiskarski /.avod. — Podruž.: Gorica. Ul. S Pelllco 1-IL, Tel. 1 oper, U.. Battlst 301a I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesetna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Poštni tekoči račun Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D- za STO-ZVU Založriišt-o tržaškega tlška, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozetn5 Izvod 3, mesečno 70 din! FLRJ: Izvod 4.50. me*' isKeS* ,.Z O-*5-