NAŠA KOMUNA glasilo izdajateljske skupnosti občinske skupščine lj ublj a n a - VIČ - h u d n i k Lelo UL Ljubljana, september 1963 Šlevilka 10 POMOČ PRIZADETEMU SKOPJU Brezmejna solidarnost naših občanov bratskemu mestu fne, 1 milijon vrednosti v materialu ter kar 127 krvodajalcev. Dne 26. julija, nekaj minut po peti Uri zjutraj, je makedonsko glavno mesto doživelo katastrofo, ki je doslej še ue pomnijo. Huda elementarna nesreča, ki je v nekaj trenutkih opustošila Skopje, je popolnoma uničila eno naših naj lepših mest, ki smo ga s prizadevanji vseh jugoslovanskih narodov, zgradili po vojni in mu tako dali zares ime našega mesta, simbola borbe in Uaporov vseh naših narodov. Zato je katastrofalni potres, ki je uničil in prizadejal hudo materialno izgubo, še toliko bolj pa opustošil številne domove in njihove stanovalce, ki so jih za vselej pokopale ruševine usodnega ju-lijskega jutra in zapustile za njim ne-zabrisane sledove. Vsa domovina je v nekaj urah po Usodnem potresu, priskočila nesrečnemu mestu na pomoč. Prve pošiljke hrane, zdravil, najrazličnejšega sanitetnega materiala, številne ekipe reševalcev in kdo še vse, so bili namenjeni Uiestu groze, mestu, ki je v tistih nekaj nepozabnih sekundah spremenilo svoje obličje in se v usodnem trenutku združilo z zemljo. Pomoč' je prihajala od vsepovsod. Tudi naši ljudje, naši delovni kolektivi, organizacije, društva. Zavodi in vsi, med katerimi je globoko odjeknila skopska tragedija, so po-Uudili svoje roke, svoja srca ... Pomoč, ki so jo zbrali naši kolektivi je 5e enkrat pokazala široko solidarnost in sočustvovanje žrtvam kata-8trofaInega potresa. O tem govorijo tudi podrobna statistična poročila: * kovinska industrija na igc Jo darovala iz sklada skupne porabe 1 milijon dinarjev, za krvodajalsko akcijo pa se je prijavilo kar 42 kr-vodajalcev. * kmetijsko posestvo barje je dalo ponesrečenemu Skopju pomoč v višini enodnevnega zaslužka (600 t^oč dinarjev), razen tega pa še 17.370 kg zelenjave. * ILIRIJA je prispevala iz dvodnev-uoga ali večdnevnega zaslužka 600 tisoč dinarjev ,ter 2000 kg sveč, VrfdnoSt v materialu pa je dosegla višino 120 tisoč dinarjev. Obenem se J® za krvodajalsko akcijo prijavilo JO krvodajalcev. Mercator — iz sklada skupne lK>rab€ j milijon, enodnevni zaslužek y. 'dsini 1 milijon dinarjev, 5000 kg Union in 3500 kg mila ter 2 milijona uiuarjev vrednosti v materialu. V Podjetju se je za krvodajalsko ak-f1!*’ prijavilo nič manj kot 35 de-•uvcev in uslužbencev. * IISTITUT za ELEKTRONIKO IN AVTOMACIJO — iz sklada skupne Porabe 500 tisoč dinarjev in pa 28 fvodajalcev. * ^EKTROGOSPODARSKA SKUP- SLOVENIJE — 5 milijonov iz »]• ‘ avskupne porabe, iz 2-dnevnega večdnevnega zaslužka 1 milijon 100 tisoč dinarjev hi barako s prostornino 200 m2, v rednost v materialu pa je dosegla 5 milijonov dinarjev. ELES je nudila ponesrečenemu Skopju tudi večje število svojih strokovnjakov za pomoč pri obnavljanju porušenega mesta. . DOM GRADBENE SREDNJE SOLE — iz sredstev dvo- ali večdnevnega zaslužka 100 tisoč in 100 postelj, ki jih je ponudilo makedonskim otrokom, ki so ostali brez svojih staršev in domov. . VINOCET — 250 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, pomoč v hrani in osem krvodajalcev. . ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO — iz sklada skupne porabe 50 tisoč dinarjev, enodnevni zaslužek 60 tisoč dinarjev. • VEDROG — 500 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, 12 krvodajalcev. • DOM NA BOKALGIH — 250 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, Oltiijaiiju >pom3tnov na nesrečne dni so otroci! odmerili precej časa. . LESNI KOMBINAT — 1 milijon 50 tisoč iz sklada skupne porabe, 115 krvodajalcev. • AGROBIBO — enodnevni zaslužek v višini 120 tisoč dinarjev. . KEMIČNI INSTITUT „BORIS KI-DRICCf — 200 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, 5 krvodajalcev. . ELEKTROINSTALACIJE — enodnevni zaslužek — 60 tisoč dinarjev. . BIRO ZA GOZDNO NACRAO VANJE — iz sklada skupne porabe 100 tisoč dinarjev. . KIP, KERAMIKA IN PEČARSTVO — enodnevni zaslužek v višini 150 tisoč dinarjev. . INSTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE — 50 tisoč iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek v višini 150 tisoč dinarjev, strokovno pomoč hi 10 krvodajalcev. . ELEKTROPRENOS — 1 milijon iz sklada skupne porabe, 500 tisač dinarjev kot prispevek iz enodnevnega zaslužka ter strokovno ekipo za daljnovode. • ANGORA — enodnevni zaslužek — 1,200.000 dinarjev, volnene pleteni- enodnevni zaslužek in trinajst krvodajalcev. • TEIINOGRAD — enodnevni zaslužek v višini 1 milijon dinarjev, pomoč v materialu, 500 tisoč dinarjev vrednosti v materialu, strokovna pomoč, 35 krvodajalcev. • UTENSILIA — 1 milijon iz sklada skupne porabe, 750 tisoč dinarjev kot prispev ek enodnevnega zaslužka ter 71 krvodajalcev. . ELEKTROPROJEKT — enodnevni zaslužek — 300 tisoč dinarjev, pomoč v materialu, vrednost sredstev v materialu — 150 tisoč dinarjev in kader za projektiranje ter trideset krvodajalcev. • MIZARSKA ZADRUGA VIC — iz sklada skupne porabe 150 tisoč di-narjev, enodnevni zaslužek, 14 krvodajalcev. • ZICNICA — 500 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, en varilni aparat, 27 krvodajalcev. . VETERINARSKI ZAVOD — enodnevni zaslužek. . ŠTUDENTSKO NASELJE — enodnevni zaslužek, 12 krvodajalcev. . LJUBLJANSKE OPEKARNE — 1-dnevni zaslužek v višini 400 tisoč dinarjev, 2 varilna aparata, strokovno pomoč in 20 krvodajalcev. • SLOVENIJA CESTE — 5 milijonov 500 tisoč dinarjev iz sredstev sklada skupne porabe, strokovno pomoč. . ZAVOD ZA AVTOMACIJO — iz sklada skupne porabe 1 milijon dinarjev". . STANOVANJSKA SKUPNOST ROŽNA DOLINA — 100 tisoč dinarjev iz sklada skupie porabe. • LPI PODPEČ enodnevni zaslužek s prispevkom 500 tisoč dinarjev". • VARNOST — 1 milijon iz sredstev sklada skupne porabe. • LEKARNA VIC — iz sklada skupne porabe 250 tisoč dinarjev. • MODNA OBLAČILA — enodnevni zaslužek, 70 krvodajalcev. • IGO — 1 milijon iz sklada skupne porabe hi dva strokovnjaka-varilca. • CESTNO PODJETJE — iz sklada skupne porabe 2 milijona dinarjev. • SGP GROSUPLJE — 1 milijon iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek s prispevkom l milijon 500 tisoč dinarjev. . INSTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE — enodnevni zaslužek. . ELEKTROMONTAZA — 300 tisoč dinarjev iz sredstev sklada skupne porabe, 5 delavcev za električno montažo, 3 krvodajalce. • LIVARNA GALJEVICA — 100 tisoč iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek. . KO RK BREZOVICA — 85 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe. • ZAVOD „FARMIS“ — iz sredstev sklada skupne porabe 200 tisoč din. . MODNO ČEVLJARSTVO MIVKA — 150 tisoč dinarjev iz sklada skup-jie porabe, enodnevni zaslužek, 50 parov čevljev, 250 tisoč dinarjev" pa vrednosti v materialu in deset krvodajalcev. . INSTITUT JOŽEF ŠTEFAN — 600 tisoč iz sklada skupne porabe, ekipo za strokovno pomoč. . ČEVLJARSTVO ROŽNIK — 50 parov čevljev in 250 tisoč dinarjev vrednosti v materialu. . ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK — 450 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe. . STANOVANJSKA SKUPNOST TRNOVO — iz sredstev sklada skupine porabe 100 tisoč dinarjev. . TOBAČNA TOVARNA — 2 milijona 500 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe in 50 krvodajalcev. • DIMNIKAR — iz sklada skupne porabe 100 tisoč dinarjev, enodnevni zaslužek. . GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA — enodnevni zaslužek. . GLAVNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE — enodnevni zaslužek ter ekij>o radioodajne postaje. Brezmejna solidarnost naših občanov bralskemu mestu . FIZIOLOŠKA KLINIKA — 100 tisoč iz sredstev sklada skupine porabe in enodnevni zaslužek. . ŠILVAPRODUKT — enodnevni zaslužek. . ZOOLOŠKI VRT — 25 tisoč iz sklada skupne porabe in enodnevni zaslužek ter 1 krvodajalec. • DOM MLADINE V TRGOVINI IN GOSTINSTVU — iz sklada skupne porabe 50 tisoč dinarjev in enodnevni zaslužek. • ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE — enodnevni zaslužek in pomoč pri transportu z letali. . ZDRAVSTVENI DOM VIC — 250 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe enodnevni zaslužek in 45 krvodajalcev. . POSAVSKI RUDNIKI NEKOVIN — 15 ton materiala. . KOVINOSERVIS — iz sklada skupne porabe 50 tisoč dinarjev. . MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG — enodnevni zaslužek, 20 krvodajalcev. • GOZDNA UPRAVA VELIKE LASCE — 500 tisoč dinarjev iz sklada skupine porabe, gradbeni les in 1 milijon dinarjev vrednosti v materialu. . ZAVOD ZA PRAVNO POMOČ — 5 tisoč iz sklada skupne porabe. • RAŠICA HORJUL — enodnevni zaslužek, 15 krvodajalcev. . POHIŠTVO OBRTNA DELAVNICA — 65 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe in 8 krvodajalcev. . KMETIJSKA ZADRUGA MOKERC IG — enodnevni zaslužek, en vagon gradbenega lesa, 300 tisoč dinarjev vrednosti v materialu in enajst krvodajalcev. • MEHANIKA — 4300 dinarjev iz sklada skupne porabe, 3 krvodajalce. • GIMNAZIJA VIC — 54.800 dinarjev iz sklada skupne porabe. . KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE — 150 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, 5 krvodajalcev. . KAZENSKO-POBOLJŠEVALNI ZAVOD IG — 50 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, ženska in otroška oblačila, vrednost v materialu 50 tisoč -dinarjev ter 7 krvodajalcev. . MESARSKO OBRTNA DELAVNICA BREZOVICA — 30 tisoč iz sklada skupne porabe. • TEKSTILKA — enodnevni zaslužek. . IZOBRAŽEVALNI CENTER KOVINSKE STROKE — enodnevni zaslužek. . TEKSTILNI INŠTITUT MARIBOR — enodnevni zaslužek. • MEGRAD — 5 milijonov iz sredstev sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek, strokovna pomoč. . KMETIJSKA ZADRUGA PRESERJE 70 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe. • PLUTAL — enodnevni zaslužek, 3 osebe v oskrbo. . OSNOVNA ŠOLA VELIKE LAŠČE — enodnevni zaslužek. . ELEKTROTEHNIŠKA FAKULTETA — enodnevni zaslužek. . ZALOŽBA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA" — 100 tisoč dinarjev iz sredstev sklada skupne porabe in enodnevni zaslužek. . KO RK ŠKOFLJICA — 90 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe. . TOVARNA VIJAKOV — enodnevni zaslužek, 200 kg vijakov, 250 tisoč dinarjev vrednosti v materialu, 39 krvodajalcev. . OSNOVNA ŠOLA VIC — 40 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe ter 3 krvodajalce. . GOZDNI OBRAT ŠKOFLJICA — 100 tisoč dinarjev iz sredstev- sklada skupne porabe, enodnevni zaslužek. OfULadi cSkop^anci med nami »ČEPRAV MI JE TU NADVSE VŠEČ, BI SE VENDARLE RADA CIMPREJ VRNILA NAZAJ V SKOPJE. SAJ VESTE, NEKOČ SEM IMELA TAM SVOJ DOM..." Skopje! Veličastno glavno mesto bratske republike Makedonije. Živo, razgibano in polno zdravja. Navsezgodaj, zjutraj, 26. julija, pa je zaječalo v smrtni bolečini. Uničujoč potres je prekinil poskočne takte življenja v mestu ob Vardarju. Uničil pa ni le zgradbe, pač pa tudi tisto, kar je nenadomestljivo, veliko štev-ilo ljudi. Naši narodi in tudi narodi drugih dežela so takoj ponudili ponesrečenemu mestu nesebično pomoč. Toda problem, problem so bili otroci. Kam z njimi? Domovi in zasebniki po vsej deželi so dali otrokom iz Skopja na voljo stanovanja in oskrbo. Tudi na področju naše občine imamo d«nn, kjer so biva K makedonski otroci. To je dom Gradbene srednje šole ob Gerbičevi ulici. V domu je prvotno našlo zavetišče devetdeset otrok od sedmega do petnajstega leta starosti, ki so nekaj dni po katastrofi pripotovali s posebnim vlakom. Gostitelji so lepo poskrbeti za njih, saj so otroci že prvi dan dobili perilo in obutev. Nekaj dni kasneje je prišlo še nekaj nad sto otrok. Pred vhodom v obednico, nas je nagovorila prijazna sestra v belem. Vprašala je, če bi peljali skopsko gospodinjo Vašo Sokolovsko v otroške jasli na Gruberjevem nabrežju, ker da ima tam komaj trimesečno hčerko Snežno. Seveda smo želji ustregli. Res, prav naključje nam je priskočilo na pomot!, da smo videli najmlajšo Skop-Ijanko v- Ljubljani. Ko smo se po polurni odsotnosti vrnili, so se otroci že zbirali v parku. Nagovorili srno simpatično 15-Ietno Marico Petkovško, ki je prav letos končala osemletko in 14-Ietno Jeleno •Ivanovo. Deklici sta bili takoj pripravljeni na prijateljsko kramljanje. Marica Petkovška je začela: »Takoj po potresu sem z ostalimi prebivalci naše in sosednjih hiš pohitela na ulico. Neverjeten ropot in kričanje komaj prebujenih, prestrašenih ljudi, je bilo edino, kar je bilo slišati tega dne od petili do šestih. Mojim domačim znancem, se na srečo ni ničesar pripetilo. Tu se sicer dobro počutim, vendar bi se rada čimprej vrnila Vaša Soknlovskn sc jr resnično razveselila srečanja s svoj« trimesečno hčerko Snežno. v Skopje. Saj veste, nekoč sem imela tam svoj dom..." Jelena Ivanova je dejala, da ne pozna primernih besed, s katerimi bi lahko opisala kritične trenutke. Končala pa je z besedami: »Priznati moram, da so nas na vsaki železniški postaji lepo sprejeli in pogostili!" Tomislav Stankovič je učitelj. S prvo skupino je pripotoval kot vodič. »Dogodek, ki mi je najmočneje ostal v spominu? Da. S sosedi smo bili najboljši prijatelji. Po prvem potresnem sunku, sem pohitel s svojci na ulico in opazil, da se fe sosedova hiša popolnoma podrla. Uro kasneje sem videl, da je vsa družina mrtva. Tudi med nami, v tej skupini, je bila deklica, ki je izgubila mater in očeta. No, zaenkrat, ji nismo še ničesar povedali." ..Imate še kakšno posebno željo?" smo ga pobarali. »Seveda. Gostiteljem bi se rad v imenu vseli otrok zahvalil za vse gostoljubje, ki smo ga uživali med našim bivanjem med vami." Desetletnega Stojča Stojčeva; letos je končal četrti razred, smo zmotili pri pogovoru na klopi. Takole nam je pripovedoval: »Poprej smo stanovali v enonadstropni hiši v središču mesta. Hiša je po potpesu močno popokala in se navsezadnje sesula. Mamica je v bolnišnici v Nišu, očka pa pomaga pri obnovi Skopja." Od otrok smo se poslovili v obed-nici. No, kar je res, je bilo res. Skrbne kuharice so jim pripravile izdatno kosilo, s katerim so bili otroci, vsaj po prijetnem klepetu sodeč, kar močno zadovoljni. In navsezadnje. Občinski štab za pomoč Skopju se je tudi tokrat prav dobro izkazal. Poleg zelo dobro organizirane akcije za pomoč ponesrečencem v Skopju je znal prisluhniti tudi veliki želji otrok in jim v sodelovanju z občinsko Delavsko univerzo, pripravil 2-uraii program risanih in igranih filmov. Otroci so se po končani prireditvi s spontanim aplavzom zahvalili prireditelju in izrazili željo, da bi jih še večkrat obiskali. T v .. Jože Jesih 51 milijonov pomoči porušenemu Skopju Po zadnjih |>odalkili. k katerimi raz[>olajj;a občinski «r za -]>omoč Skopju, so gospodarske, dnižl>e>o-|>olitične in ostale organizacije ter ustave, zavodi, inštituti in šole na našem [>odročjti. namenile [ >o nesreče n «r m v Skopju, pomoč v- v Kini pitrko 51 milijonov dinarjev. Iz skladov skupne poral>e au drugih sredstev, so organizacije namenile pomoč v višini 21 milijonov 16‘) t:!soč dinarjev. Vrednost blag« in obutve ter raznovrstnih oblačil je dosegla višimo 1 initljona 56 tisoč dinarjev, vrsdnost živil pa je ocenjena na 2 mili jona 326 tlhoe dinarjev. Organizacije so namenile ponesrečenemu Skopju tudi ostalo blago v vrednosti nad 11 mMijoifoV disiarjev, tako, da je naša občina prispevala makedonskemu glavnemu mestu pomoč v \vednosti 51 milijonov 365 tisoč dinarjev. Sc predno je do ljudi segla bescdla o katastrofi v Skopju, so se številni naši občani, odzvali prošnji za pomoč in med prvUmi ponudili svoj« kri ponesrečencem v makedonskem glavnem mestu. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Problemi in perspektivni razvoj kmetijstva na Barju Skupščina je podprla napore kolektiva kmetijskega posestva Barje in izrekla pripravljenost, da kot doslej bo tudi v prihodnje pomagala z vsemi močmi pri pionirskem delu na tem našem kmetijskem področju. Na svoji zadnji seji, 7. septembra, sta oba zbora občinske skupščine, razpravljala in pa sklepala o poročilu o aktualni problematiki družbenega sektorja kmetijstva na našem področju, o |>oročilu komisije za pridobivanje in Urejanje kmetijskih zemljišč ter o dosedanjem bi perspektivnem razvoju kmetijskega posestva ®arjc. Se posebej z aktualnimi problemi kme-Stijstva, ki se zadnji čas porajajo na tem našem izrazitem kmetijskem področju, kot ga predstavljajo meje Ljubljanskega barja, je skupščina podprla dosedanje napore delovnega kolektiva z Barja in s tem izrekla pripravljenost, da tudi v prihodnje, kot doslej z Vsemi močmi pomaga pri uresničitvi tako obsežnega dela, kot ga predstavlja dokončna Ureditev barjanskega predela ob podpori vseh zainteresiranih činiteljev. Seveda pa bo pri Perspektivnem razvoju Barja, treba slej ko Prej, upoštevati dosedanje izkušnje pa tudi objektivne možnosti, s katerimi bo skušala utrditi in nadaljevati pionirsko delo na tem Uascm področju tudi naša občinska skupščina. Skupščina je na svojem zasedanju potrdila tudi nekatera poroštva gospodarskim organizacijam in imenovala občinski odbor za po-uioč Skopju, ki ga sestavljajo: Jaka Avšič (predsednik), Tone Urbič, Dušan Mole, Ivo tšorjup, Janez Rant, Rudolf Srimšck in Anton Lurk, v komisiji za repatriacijo pa so: Tomaž ^e 1 h'r (predsednik), Anica Zavec, Pavla Hlad-uik, Angelca Kumše, dr. Mira Fakin, Janez Praprotnik in Radivoj Miloševič. Ker odhaja dosedanji direktor Glasbene ®°lc, Matija Terčelj, na novo delovno dolžnost, 80 za novega direktorja imenovali Cveta Bud-boviča. Na seji so imenovali Franca Bizjaka, z* novega sanitarnega inšpektorja in potrdili razrešitev dosedanjega načelnika oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve *nž. Franca Vebra ter Matevža Cerarja, dose-'lanjega veterinarskega inšpektorja v upravi občinske skupščine. Na njimi mesti je skupščina imenovala Frančka Lista, dosedanjega načelnika oddelka za družbene službe, za vršilca dolžnosti vetermarskega inšpektorja pa Jožeta Kavčiča. Skupščina je ob zaključku razrešila dolžnosti tudi dosedanjega tržnega inšpektorja Zvonimirja Tuška in imenovala za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za družbene službe v upravi občinske skupščine, Janeza Vrhovca, absolventa Višje upravne šole. Spričo pomembnosti razprave o dosedanjem in perspektivnem razvoju kmetijskega [Kisestva Barje, bomo o njegovi problematiki spregovorili več v naši prihodnji številki. JANKO KUŠAR NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Na svoji za<1.nji seji je občinski komite ZKS Ljubljana-Vič-Rudnik, razrešil dolžnosti dosedanjega sekretarja inž. Slavka Jakofčiča, ki je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine in izvolil za novega sekretarja, Janka Kušarja, absolventa Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Janko Kušar se je rodil 21. avgusta 1929 v Notranjih Goricah, član Zveze komunistov pa je postal 3. junija 1948. Se pred sprejemom v ZK je že/ leta 1943 postal član SKOJ-a v Notranjih Goricah, po osvoboditvi pa je aktivno delal v številnih družbenih in množičnih ter političnih organizacijah. Najprej je končal trgovsko-tehnično šoto in se izučil za trgovskega pomočnika, kasneje pa še Ekonomsko srednjo šolo ter Visoko šolo za politične vede v Ljubljani. TURJAŠKI GRAD OBNAVLJAJO »Ir '| 11,1 <,S*1 C!i'iu slutudavnega Turjaškega gradu, gredo zdaj že v drugo polovico. Rod novo jIj. *M’ bržčai žc v nekaj letih, nadalo okusno urejeno gostišče, ki: bo poleg muzejske jn ^ ' ,l,,P,1hijcva!o svojsko zamniAo zgodovinsko redkost. S predvidenimi konsolidaeijskimi do nekdanjih partizanskih poteh na slavje ob 20-letnici vstaje primorskega ljudstva v Cerkno, Dolomitski odred, ki so ga |H>leg nekdanjih I Mireč v sestavljali obvezniki predvojaške vzgoje. Odredu jc na Dobrovi zaželel srečno pot, predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčič, slovesnosti pred zadružnim domom pa sta sc udeležila med drugimi tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Kušar iu predsednik ZZB NOV občine Vič-Rudnik, Stane Vrhovec. Odred, ki je štel 240 borcev, je imel svojo prvo vajo pri Polhovem Gradcu, zatem pa je krenil po svojih nekdanjih poteh prek Dolomitov v Cerkno, kjer se je udeležil osrednje proslave ob 20-letnici vstaje primorskega ljudstva, na kateri je govoril nekdanji komandant IX. korpusa, narodni heroj Jože Borštnar. Skladno razdeljevanje sredstev Z letošnjim letom je začel delovati za področja ohčin Kočevje, Ribnica ter nekaterih delov občin Grosuplje in pa Ljubljana - Vič - Rudnik, medobčinski gozdni sklad. Namen sklada je predvsem v tem, da skrbi za pravilno in vskhijeno razdeljevanje finančnih sredstev ki so na razpolago, za posamezne občine, ki jih s skladom vežejo medsebojne pogodbe. Od vplačanega pri-spevka v gozdni sklad, ki ga prispevajo zasebniki, se odvaja v medobčinski! gozdni sklad 23 odstotkov teh sredstev. Seveda pa služijo ta sredstva izključno le za določene namene. Uporabljajo se le za finansiranje skupnih nalog v DARILO NAŠEGA LISTA MAK EMONSKIM OTROKOM Na skromni, vendar nadvse prisrčni slovesnosti, ki jc bila prejšnji1 mesec v dijaškem domu Gradbene srednje šole v Ljubljani, kjer so po katastrofalnem potresu v makedonskem glavnem mestu, preživljali svoje vedre urice naši najnilajši gostje, je glavni urednik „Naše komune** Ivan Virnik. izročil vodji makrdon-skih otrok skromno darilo uredništva našega lista. Darila — zbirke (iti fotografij iz življenja in bivanja makedonskih otrok v Ljubljani 3n v domu GSŠ. so bili otroci zelo veseli. Obljubili so, da bodo uredili' spominski albinu in se vedno spominjali toplega sprejema in gostoljubja, ki so ga bili deležni' med svojim bivanjem v Ljubljani. okviru sklada, za pospeševanje razvoja gozdov v državljanski lastnini pogodbenih strank, ki so soustanoviteljice tega sklada. Naša občina bo v medobčinskem gozdnem skladu, soudeležena s 13,3 odstotki, torej s 4 milijoni dinarjev. Sredstva, bodo v glavnem namenjena za ugraditev cest, torej zlasti še za izboljšano komuni!arijsko gozdno omrežje, ki sodi vsekakor k večjemu in seveda hitrejšemu razvoju gozdne proizvodnje nasploh. na »IGO M mednarodnem vinskem sejmu Na letošnjem, IX. mednarodnem sejmi vin, žganih pijač in sadnih sokov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, se je predstavilo tudi eno najmlajših podjetij, ki posluje zadnji čas pod novim imenom — „IGOu — izdelava gostinske opreme. Kolektiv iz Imov-skega pristana, je razstavil na sejmu raznovrstne izdelke za gostinske objekte in sicer: gostinski pult „IGO I/* in .,IGO II.“, kombiniran kuhinjski blok, kombinirano slaščičarsko peč, plinsko baterijo za kuhanje hrane, plinski štedilnik, panj za meso, stroj za rezanje kosti, nizko plinsko kuhalo, električni rostilj, električni šted Inik ter delovne mize in korito za pomivanje posode. Z razstavljenimi izdelki je to naše edino tovrstno podjetje za izdelavo gostinske opreme, doseglo lep us[k*1i in si nedvomno odprlo pot tudi na tuja tržišča. % Razvoj družbenih služb v komuni in njihovo mesto v občinskem statutu STATUTARNA RAZPRAVA Kako bomo v prihodnje pospeševali razvoj družbenih služb v komuni, je v precejšnji meri odvisno že od tega, kakšno mesto in možnosti za razvoj in uspešno delovanje jim bomo določili v občinskem statutu. Zato smo tem razpravam dajali več poudarka. Obravnave so pokazale, da je uspešen razvoj družbenih služb v veliki meri odvisen od aktivnosti občanov, ki so neposredni ustvarjalci materialne osnove komune, Id s temi sredstvi tudi svobodno razpolagajo. Iz razprave je tudi razvidno, da smo na področju družbenih služb že dosegli precejšnjo osamosvojitev delovnih organizacij, kjer so se posebno v zadnjih letih, pričeli uspešno uveljavljati organi samoupravljanja. Obenem se že opažajo prehodi k izenačevanju in zraščanju gosjiodarskih in negospodarskih dejavnosti. Uspešno sc uveljavljajo tudi oblike medobčinskega sodelovanja pri organiziranju skupnih družbenih služb, kar so pokazali uspehi delovanja Zavoda za prosvetno pedagoško služijo, komunalne skupnosti zavarovancev, Zavoda za spomeniško varstvo itd. Razprava je tudi potrdila, da so se področja izobraževanja ,zdravstva, socialnega varstva, kulturno-prosvetne dejavnosti in rekreacije tesneje povezala z življenjem in celotno dejavnostjo komune ter postala neločljiv del naše komunalne skupnosti. Prav tako lahko trdimo, da je gospodarstvo v večji meri zainteresirano za čim ustreznejšo in učinkovitejšo organizacijo šol- stva. zdravstva, otroškega varstva, javne prehrane, socialnega zavarovanja itd. Delovne organizacije se v večji meri zavedajo, da dobra organizacija teh služb in dejavnosti v veliki meri podpira in omogoča nemoten razvoj gospodarske dejavnosti in prispeva znaten delež k večanju produktivnosti. Obravnavana je bila tudi vloga zbora delovnih ljudi skupnosti v Občinski skupščini, ki ga smatramo za pomembno pridobitev in lahko pričakujemo, da bo ta krepkeje uveljavljal svoj vpliv na razvoj družbenih služb v skladu s potrebami in možnostmi komune. Komuna je že doslej vložila precej naporov v izgradnjo, modernizacijo, boljšo kadrovsko zasedbo, uvajanje nagrajevanja po delu in razvoj samoupravnih organov na področju družbenih služb. Številna prizadevanja in naloge pa narekujejo smotrno, persjrektivno in čim uspešnejše reševanje teh vprašanj v občinskem statutu. Družbeni delavci z vseh področij družbenih služb se zavzemajo za čim jasnejše opredeljevanje, vloge in nalog družbenih služb v statutu in družbene vloge svetov pri občinski skupščini za posamezna področja družbenih služb. Načeloma se ne strinjajo s splošnimi težnjami, da bi sveti za posamezne dejavnosti med seboj združevali, kar bi nujno zaviralo kvalitetno delo svetov in področnejše reševanje važnejših zadev. Finansiranje je eno temeljnih problemov funkcioniranja družbenih služb. Zato si skuša vsaka od družbenih služb zagotoviti čim stal-nejše oblike virov finansiranja, preko samostojnih skladov, kar bi v omogočeni pomenilo drobljenje že tako skromnih družbenih sredstev, ki so namenjena za finansiranje vseh teh dejavnosti. Ob razpravljanju ob problemih delovanja posameznih družbenih služb je bilo mnogo govora o pomembni vlogi, ki so jo pri razvoju družbenih služb že doslej odigravale krajevne skupnosti. Te osnovne skupnosti občanov so se mnogo laže poglabljale v proučevanje po- Iz naših zadrug ,.0 slatutih (id-ovnih organizacij smo že razpravljali na sestankih nase s iuli-kalne podružnice«, tako nam pišejo iz kmetijske zadruge v Preserju ,,in določili za izdelavo našega statuta tudi posebno komisijo. Predstavniki komisije so bili n,a seminarju za izdelavo statutov, ki ga je nedavno tega organiziral občinski sindikalni svet. Pričeli pa smo tudi s pripravami za izdelavo, zadnja dva meseca pa smo le nekoliko v zastoju, kar je gotovo razumljivo spričo številnib proizvodnih nalog.« Tako, torej v kmetijski zadrugi v Preserju. Kako daleč pa so s pripravami za izdelavo statutov v ostalih naših kmetijskih zadrugah. Čeprav smo zaprosili za mnenje tudi ostale, med njimi zadrugo na Dobrovi, Igu in v Velikih Laščah, žal od njih nismo dobili nobenega odgovora. SLOVESNA OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE ,,OSKARJA KOVAČIČA« 12. spplcmlirn dopoldni', so oli Dolrnjski cesti v Ljubljani, ivrocili svojemu namenil novo osnovno šolo ..Oskarja Kovačiča*4, ki je pravzaprav naslednica prejšnje tovrstne učne ustanove s sosednjega Rakovnika. Slovesne, otvoritve so se udeležili poleg številnih predstavnikov političnega in družbenega življenja naše občine tudi poslanci skupščine. SR Slo-venije France Štiglic, inž. Ferdo Gorjane, treh na svojem območju. Rezultati teh prizadevanj so nove vzgojno-varstvene ustanove, potrošniški centri, šole, otroška igrišča, servisi in ostale potrebne komunalne naprave. Z ozirom na pomembne naloge, ki jih imajo krajevne skupnosti na tem področju, bo moral občinski statut zagotoviti krajevnim skupnostim ustrezna sredstva tudi za reševanje teh vprašanj. Vsi družbeni organi v komuni streme za tem, da bi že v samem občinskem statutu skušali čim pojmlneje vsklajevati razvoj družbenih služb s potrebami družbe in skladno z razvojem gospodarstva in materialnimi možnostmi. Pri reševanju tako važnih vprašanj pa je dolžan sodelovati vsak občan. Nihče ne sme stati ob strani in pričakovati, da bo družba brez njega reševala tako važna in pomembna življenjska vprašanja. Darko Perovšck Borut Bolite in Jože Šile ter predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčvč'. Po krajšem nagovoru predstavnika šolskega odbora Jožeta Mihevca jr predsednik občilnske skupščine inz-Slavkn Jakofčič, simbolično odprl novo šolsko poslopje. Nova imenovanja Na svoji predzadnji seji je občinska skupščina imenovala za novega direk-torja gradbenega podjetja Tehmograd R a d a Jarcu, za direktorja Mizarstva v Trnovem Franca Pečnika, dosedanjega šefa ekonomske enote mizarskih obratov podjetja EDILIT V Ljubljani, medtem ko je bil Franc Kepic imenovan za direktorja Mi' zarstva im tapetništva na Igu. IS ČLANOV IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI V novo ustanovljeni izdajateljski skupnosti ,,Na?e komune«, glasila Občinskega odbora SZDL Ljubljama-Vic' Hudnik, je vključenih W> članov, med njimi: Tovarna vijakov, Kovinska i*1' dustrija Ig, Elektrogospodarska skup' nosi Slovenije, Žičnica, Vinooet, Ljubljanske opekarne, Utensilija, Mercator, Kmetijska zadruga Preserje, Krnel ijsk® zadruga Dobrova, Kmetijska zadrug® Velike Lašče, Kmetijska zadruga kerc« Ig, Ilirija. Elektroprojckt in p® ICO — izdelava gostinske opreme. ^po&to^anka na pati cez fpoltiogtafr&ke ^ a La mite Trgovsko podjetje ^Mercator« je pred kratkim dogradilo počitniški dom na Črnem vrhu. Dom je gostišče odprtega tipa, dostopno vsakomur, ki ga vodi izletniška vnema čez Polhograjske Dolomite. Do tjakaj pelje iz smeri Polhov Gradec lepa gorska cesta, od tam naprej pa le do sedla na meji naše s škofjeloško občino. Vsekakor, prehodna steza popelje turista v Poljansko dolino in bržkone bo to steao kmalu zamenjala prevozna cesta, ki jo že načrtuje sosednja občina. Turistična postojanka na Črnem vrlin je ključ za razvoj turizma v Polhograjskih Dolomitih. doslej neodkritem turistično mikavnem področju ob sevorno-zahodni meji naše občine. V tem svetu slavilnih gričev, košcnic, lepih gozdov — kot nalašč za bero borovnic in gob, pozimi za vse vrste zimskih športov —* doslej sploh ni bilo nobenega gostišča. ,,Mercatorjev" dom na Črnem vrhu je prva in edina domača krčma, ki ne bo ie priljubljeno zatočišče mimoidočim. pač pa tudii prijetno zbirališče domačinov, ki že zdaj, ko so vrata doma komaj dodobra odprta, sedajo za težke javorjcvc mize in menjavajo misli ter besede. Dom je pravzaprav prenovljena zapuščena domačifja. Spremenjena v ]K>slopje izrazite domače arhitekture — od polknic, kroparskih izdelkov do kmečke peči z burkljjami — obeta enako mero domačnosti v strežbi, ki bo omejena predvsem na ponudbo domačih jedi s kruhom iz kmečke peči. Polhov Gradec je dobil tako enakovrednega tekmeca, ki mu bo lahko odvzemal vse tiste goste, ki jih doslej pri najboljši volji zaradi pomanjkanja prostora ni mogel postreči. Hkrati pa predstavlja Črni vrh kot nekakšno središče Dolomitov, cilj izletnikov, ki se podajo v njegove rebri z naše polhograjske ali s sosednje, škofjeloške stiumi. Namen podjetja „Mercator“ je, da skoraj uredi še ležišča, ki jih za zdaj primanjkuje, poveča parkirni prostor ter obnovi star prizidek ob domu, ki omejuje z obnovljenim poslopjem lep dvoriščni prostor. ^ Kralj LETOŠNJE POČITNICE NAŠIH OTROK Zavod za letovanje mladine je omogočil cenene in prijetne počitnice številnim otrokom iz naše občine. Letošnje poletje je letovalo (>00 otrok, of tega v višinskem predelu 150, v obmorskem predelu pa 450 otrok. — Slika liani kaže otroke iz eelrte izmene v ..planinskem raju** v Logu pod Mangartom. (Foto: prof. J. Meze) Odkritje spominske plošče I. bataljonu Dolomitskega odreda V SPOMIN NA NEPOZABNO BITKO V BELSKI GBAP1 POD GRMADO V NOČI MED 17. in 18. MARCEM 1943 IN V SPOMIN MLAJŠIM RO- DOVOM NA SLAVNE DNI NASE REVOLUCIJE Krajevna organizacija Združenja borcev NOV Polhov Gradec je s pomočjo občinskega Združenja borcev NOV odkrila, 4. julija, ob Dnevu borca, na Klopcah pod Grmado, spominske ploščo I. bataljonu Dolomit, odreda. Plošča, ki stoji na lovski koci pod Grmado je še en lep spomenik žrtvam herojskega Dolomitskega odreda. Tudi koca, na kateri stoji danes spominsko obeležje, je bila zgrajena v spomin padlim borcem in žrtvam fa-listicnega nasilja s tega področja. 4. julija, ob praznovanju Dneva borca, se je kot vsako leto tudi to [>ot misel preselila mnogo let nazaj. Spomin je segel daleč tja, med tiste čase, ko je I. bataljon Dolomitskega odreda, bojeval bitko za bitko in si utiral pot k svobodi, k srečnejšemu današnjemu dnevu. In prav v s[K>min na herojsko bitko v Indški £rapi pod Grmado, v noči od 17. na 18. marec 1943, ko se je obkoljeni I. bataljon Dolomitskega odreda, prebijal skozi goste sovražnikove vrste, stoji danes spoipinska plošča, v večen spomin vsem, ki jih krije domača gruda iin v svarilo vsem, da se kaj takega ne bi nikoli več pripetilo. Zaradi izdajstva je bil bataljon obkoljen z vseh strani od Italijanov in Nemcev in potisnjen globoko v belško grapo, od koder pa ni bilo izhoda. Ker sovražniku ni uspel njegov bojni načrt z obstreljevanjem, je nekaj trenutkov kasneje zažgal suho travo in dračje, ki je v nekaj sekundah zajelo ves gozd. Izhoda ni bilo in žrtve so padale druga za drugo. Uničeval jih je požar, ki sc je mahoma razširil po vsem gozdu. V belski grapi je ostalo za vselej okrog 80 borcev, od približno 100 pa se jih je le 20 rešilo ponoči, ko so se umaknili na llabno goro. SjHiminska plošča na Klopcah pod Grmado je torej še eno obeležje junaškim Dolomitom in u[>ora njegovih ljudi proti sovražnikovemu nasilju k srečnejšim današnjim dnevom. Anton Hus ( ... L • ■ •' * . ? v . '»S "" ' ' '• .... Ji. :c;:. ■ 'o.' *. • •. .. ;v ‘ ' • ' !■ .. " ............. me pot.no**> n* NfiAO i##*?1** > i ■■'''A ?' s 4 S 'Vi fl SPOMINSKA PLOŠČA NA TURJAKU k letošnjem Dnevu borca, 4. juliju, so na Turjaku na Zadružnem domu odkrili1 spominsko plošeo padlim borcem, intcni.lranccm in žrtvam fašističnega nasilja s tega področja. KRATKO IN ZANIMIVO • Občinska skupščina Vič-Rudnik j. ■p eni svojih zadnjih sej sprejela me< tudi odlok o količinah vina h Sanja, ki jih sinejo proizvajalci pora l|111 ozabljamo na osnovne zahteve, na zahteve, ki jih med ljudmi poznamo kot dobro, vljudno, in še toliko bolj solidno postrežbo, večjo izbiro pijač in prijetnejšega vzdušja, ki ga lahko ustvari vse to. Toda poglejmo nekoliko globlje. Drugo stran medalje. Kaj naj se torej skriva za gosti, morda za takšnimi, kot: smo bili na poti |>o nekaterih naših gostiščih navsezadnje tudi mi — sodelavca našega lista, fotoreporter in občinski tržni inšpektor. In da ne bo zadrege, bila je nedelja. tudi to pot njegov obraz, ni prikrival, očitnega zadovoljstva. GOSTILNA ,.PRI GERBECU“ NA IGU — Popijemo kavo in se za čas oddahnemo od naporne poti. Sicer pa ali nismo na ogledu naših gostišč na višku letošnje turistične sezone? Beseda k besedi in hudomušni gostilničar, ki mu je z obraza izžarevalo tolikšno zadovoljstvo, da ni mogel kaj, da ne hi prisedel še k naši družbi. Inšpektorjevo oko pa je ta čas spreletelo domala vse, kar se je dalo hi|>oma ogledati v tistih nekaj trenutkih. In ocena — prav dobro. GOSTILNA ,.PKI PRISTAVCU1* V IŠKI VASI: Prijazna domačinka, ki nam je |>ostre-gla najprej z domačimi prestami, nas je popeljala še v klet. Tu seveda ni bilo nič kaj takšnega, kar bi predramilo iz ravnotežja inšpektorjevo, čeprav nedeljsko, a tem večjo delovno vnemo. Za konec še pot do IŠKEGA VINTGARJA, kjer smo utrujeni posedli še j»d streho domačega turističnega doma in jmkramljali za čes o letošnjem obisku domačih in tujih gostov in za hip vtaknili nos že v kuhinjo, pa ne le zavoljo nje, kot tembolj za prijetnimi dišavami svinjske pečenke, ki se je za „slinjo zadrego11, cvrla v pomi. Sicer pa smo bili z vsem zadovoljni. H koncu pa morda še tole. Nekaj drolxnih, da jih le ne bi prezrli. Ta dan smo dobili „PRI KOPAČU11 NA BREZOVICI pod točilno mizo takšno „zakladnico“ najrazličnejših zamaškov, pa tudi smeti in nesnage, da nam je zastal dih. Da smo pri sosedu, ,,PRI POKU11, dobili v kleti, že skoraj pokvarjeno vino in da je malomarna točajka ,,NA GRIČKU11 NA DOBROVI11 naložila zaboje s steklenicami, kar pri točilnici, je bilo slej ko prej vredno obeležja tudi v naših beležnicah. Skrivnost v loncu, boste mislilli, kajne? Nikakor ne. Le več kilogramov pokvarjenih vampov v gostišču „Otok Vis11 na Tržaški! cesti, ki jih je odkrilo inšpektorjevo oko pred osuplim gostilnitčarjrm. GOSTI ŠOL „OTOK VIS11, nekaj po sedmi uri zjutraj. V hladilniku v kuhinji najdemo že več dni stare hrenovke. Kuharica osupne, saj t« vendar ni mogofe. Se pogled v kl»l. Morda hi lahko temu dejali muzejska zanimi-vost. No, to še ni nič. V kotu opazimo lonec '■ampo-v. Neprijeten vonj opozarja, da so ž« „doslužili“ čas«. Nekaj manj kot 4 kg vampov, ki so jfli pripravili za kosilo (kako nepremišljeno vendar!), roma nazadnje v koš. Pripomba tržnega inšpektorja, je več kot močno odločna. GOSTILNA „NA GLINCAIP1 OH TRŽAŠKI CESTI, pol ure kasneje: Kozarci so umazani. Za nič kaj mikavnim pultom sloni natakarica, ki jo očitno naš obisk ne preseneti. Sicer pa ni večjih pripomb. GOSTILNA ,.HORJUL11 V HORJULU, okrog 9. ure: Zasebni lokal, ki je ta čas prav gotovo najbolje urejen v naši občini. Le prav majhna opazka inšpektorja — čemu nimajo primernega cenika. TURISTIČNI DOM v Polhovem Gradcu. Za letošnjo sezono so se v domu dodobra pripravili in ni jim žal. Obisk je bil preko pričakovanj. Pa tudi vse, kar je utegnilo zanimati tudi nas, je bilo v najvzornejšem redu. Vsekakor primer, vreden posnemanja! GOSTILNA „PRI KRONI11 — Lokal je docela prenovljen, vanj pa je domiselni gostilničar, namestil nekaj prav dobrih domačih karikatur, ki pa so izpod peresa laika še toliko l>olj prepričljive. In toliko bolj nevsakdanje. GOSTILNA „PRI PRATKARJU11 — Kot vselej, ko zaide v to, morda naše najpriljub-Ijenejše gostišče na podeželju, tržni inšpektor, KAJ BO S CESTO OD BREZOVICE DO PODPECI? ŠE VEDNO BREZ REŠITVE Nič kolikokrat so se vaščani, ki so spričo neurejenih cest, še posebej tiste, ki veže Brc-zovico s Podpečje in Preserjem, spraševali in želeli le enkrat odgovor. Odgovor k vprašanju, kdaj ho popravljena ali vsaj delno usposobljena cesta od Brezovice do Podpeči in dlje do Preserja, kjer je ta čas skoraj v nemogočem stanju. Gesta, po kateri, vsaj v takšnem stanju kot je, ni mogoč večji tovorni promet, je postala s časom, eden najresnejših problemov, ki tarejo vaščane Podpeči in Preserja. In to še toliko bolj upravičeno. Na zadnjem sestanku predstavnikov Cestnega podjetja iz Ljubljane, okrajne in občinske skupščine ter krajevne skupnosti Podpeč—Preserje, minuli mesec v Podpeči, je bilo veliko govora o tem vprašanju, njegovi čimprejšnji rešitvi, ali pa vsaj takšni rešitvi, ki bi v tem, morda najkritič-nejšem času lahko rešila cesto njenega dokončnega propada. Razgovor, ki so ga na pobudo občinske skupščine Vič-Rudnik, pripravili s sodelovanjem vseh zainteresiranih čini-tcljev, ki odločajo o usodi podpeške ceste, zastopniki domače krajevne skupnosti, je opozoril na marsikaj. Predvsem še na povečano skrb za ureditev »estišča, ki je v propadajočem stanju in še toliko Itolj za čimprejšnje popravilo mostu v Podpeči, kjer sta voda in zimski meseci na izrabljenih asfaltnih koadcah, že opravili svoje, Cc povemo, da je bilo prav spričo neurejene ceste tudi več obratnih nesreč, z vijugasto preprogo, kakršna je oh obilici kotanj in raznoterih lukenj, cesta med Brezovico in Preserjem, je skoraj kar odveč govoriti o razvijajočem se turizmu, večjemu obisku tujih in domačih gostov v teh krajih, kjer hranimo pisan svet naravnih lepot in mnogoterih zanimivosti. Misliti l>o treba tudi na to, da je most že dotrajal svojemu namenu in da je tovorni promet iz bližnjega lesnega obrata iz dneva v dan večji. Nemalo s Ur m pa občuti prihajajoče spremembe še toliko ladj slabo, neurejeno cestišče in betonski most, ki se pod težo let že [>očasi pogreza v kodno dno. Predstavniki Cestnega podjetja iz Ljubljane, so obljubili, da IkhIo cesto do njenega dokončnega poprajrila, o katerem pa vsaj za zdaj še nimamo točnejših podatkov, redno vzdrževali in jo za prvo silo prekrjill s kamenjem [ut tudi c<‘star.jem bi veljalo reči na uho, da naj od časa do časa malce pomislijo tudi na cesto od Brezovice do Podpeči in Preserja. Poskrbeti ]>a bo treba tudi za ureditev mostu, s tem, da ga bodo zalili z asfaltno prevleko. (Becite in ličite komuno" r/j otvoritvijo novega g ostil.isko-turističnega objekta, ho Črni vrli postlal že v bližnji prihodnosti eno itzmrd naših najbolj obiskanih turističnih središč. Pisma našifi. bralcev Uredništvo je v teh dneh prejelo pismo 11-letne Belic Prešicck iz Rakov-nžške ceste v Ljubljani, ki opisuje, kako je tragično jutro, 26. julija, ko je katastrofalni potres opustošil makedonsko glavno mesto doživela na letovanju r Ohridu. Med drugim tudi piše: Dan potresa sem preživela v letoviškem kraju, v Ohridu. Prav gotovo pa vam je znano, da je Ohrid eno najbolj znanih pa tudi najbolj obiskanih naših turističnih središč, med Makedonci pa I»ostaja bolj in bolj pojem prvorazrednega domačega in tujskega letovišča. Bilo je zgodaj zjutraj, 26. julija, nekaj minut po 5. uri. V postelji sem ležala prebujena. Na mah pa začutim, da se mi postelja trese. Vstanem in pogledam skozi okno. Na.cesti vidim pse, ki so tekali iu tulili. Odstranim se z okna. Pogledam proti cevem. Te so se tako tresle, kot bi jih hotel nekdo strgati in ločiti od stene. Okno, obrobljeno s težkim železom je tako tolklo ob steno, da se je začela krušiti. Obrnem se proti mizi. Na njej je bil pepelnik, ki je tako drsal po njej, da hi kaj kmalu padel na tla. Nekaj časa je še treslo, trenutek za tem pa se je vse umirilo. Vlegla sem sc v posteljo, vendar pa od strahu nisem mogla zaspati. Minili sta dve uri. Odšli smo k zajtrku. Nato smo se odpravili na kopanje. Pb krajšem času smo iz radijskih poročil zvedeli za hudo nesrečo, ki je prizadejala Skopje. Prisluhnili smo še ladj vestem iz makedonskega glavnega mesta. Polastila se me je groza. Kasneje sem videla razrušeno mesto še na televizijskih zaslonih. Dogodka, ki sem ga doživela ob Ohridu, usodno jutro, 26. julija, ne bom nikoli pozabila. Bcba Prcšiček Ljubljana, Rakovniška cesta Prispevki iz naših krajev V akcijo za zbiranje najrazličnejše pomoči v naši občini, so se-vključile z vse vnemo tudi krajevne in stanovanjske skupnosti. Denarna pomoč je na enajst terenih, ki so se odzvali prošnji za pomoč ia ta k# j nudili gioleg materialnih sredstev tudi številne prispevke v blagu iu živilih, presegla vrednost 676.000 dinarjev. Največ denarnih prispevkov so tokrat zbrali v Rožni dolini, kjer so prebivalci prispevali ponesrečencem v makedonskem glavnem mestu, nič manj kot 131.330 dinarjev, na terenu Tobačne tovarne pa so zbrali 140 tisoč dinarjev. Prispevek v višini 90.000 dinarjev so ponudili uničenemu Skopju vaščani Škofljice, medtem ko so na Barju in na Rudniku zbrali okrog B7.000 dinarjev. Nič manj pa niso zaostajali s svojo pomočjo tudi drugod. Tako so samo v Podpeči in Preserju zbrali med tamkajšnjimi prebivalci 77.700 dinarjev, v Robu na Dolenjskem 39.100 dinarjev, na terenu Tržaške resic iu Kozarij okrog 47.000 dinarjev, v Vnanjih goricah 45.600 dinarjev, v /apotoku blizu 5.000 dinarjev ter v Zelimjab nekaj manj kot 15.000 dinarjev. Razen denarne, pomoči pa so v Podpeči— Preserju zbrali še okrog 2 toni krompirja, med vaščani z Roba 1575 kg krompirja, na terenu Tržaške ceste in Kozarij 410 kg. v Škofiji*1* nekaj več kot 3600 kg, v Vnanjih goricah 400 kg ter v Zelirnl jah 420 kg Krompirja. Na Robu so vaščani prispevali poleg denarnih prispevkov in prispevkov v živilih in hrani č® 20 m3 lesa v vrednosti 320.000 dinarjev, * tem pa je vrednost vseh zbranih prispevkov, blaga iu živil dosegla višino 1 milijon 21* tisoč dinarjev. Počitniški paberki V mladinskih letoviščih v Rovinju in v "Logu pod Mangartom je letos letovalo skupno 4015 otrok in sicer v Rovinju 460 in v Logu pod Mangartom 143. V obeh letoviščih so se zvrstile po štiri izmene otrok, vsaka po 19 20 dni. Kapaciteta letovišča v Rovinju je 110 otrok v eni izmeni, v Logu po 38. Zaradi velikega števila prijav smo morali zvišati K .; . . i v- • kapaciteto, predvsem v Rovinju, celo na 125 ■fotrok v eni izmeni, s tem, da smo postavili v taborišče nekaj novih šotorov. Reflektantov je bilo še mnogo več, vendar prijav za leto-vatije po določenem roku nismo več spreje-*nali. Največje zanimanje je bilo za I. in II. izmeno, to je takoj po zaključku šole in do Ikonca julija. Šolski kolektivi so priskočili na pomoč Pri zbiranju prijav za letovanje, nakar so izbor Ptrok letos v aeloti izvršila društva prijateljev *Nladine, razen na šoli ,,Oskar Kovačič1' in v dreserju, kjer je to delo opravila |>osebna komisija, ker na tem območju ni Društva prijateljev mladine. Večjih poškodb pa ni bilo, "enako ne zastaupitev. V teži so v večini otroci paidobili, predvsem v višiaskem letovišču preko 80",^. v ob-■norskom letovišču pa samo 50o/o, kar je ^•auadi kopanja in vročine seveda razumljivo. Finančno poročilo je pred zaključkom le-Vovanj težko ]>odati. Najvišji pris|«nek, ki so '&a plačali starši je bil 10.000.— dinarjev. Ta :*neaek je plačalo 80 otrok, |K>polnotna brezplačnih je bilo 30, povprečje prispevka staršev se giblje okrog 3000 dinarjev. Polna cena letovanja pa 1m> 12.000.-— dinarjev za eno izmeno za otroka. Stanje mladinskega letovišča v Rovinju je zelo kritično. Hišice, v katerih žive otroci, bo bo tudi v celoti določila in pobrala prispevek staršev. Novost, da je moral otrok ob prijavi plačati kavcijo v znesku din 500, se nam j« " -- -■ ; dobro obnesla, ker so se tako prijavili samo tisti, ki so resno mislili na letovanje. Na ta način je ob vsaki izmeni odpadlo iz upravičenih razlogov le nekaj otrok. Lansko leto pa je ta številka presegla število 300. Klub vzgojiteljev na letovanjih, ki obstoja pri Zvezi prijateljev mladine, je letos priredil seminar za te vzgojitelje in jih dobro seznanil z delom v letovišču. Prijav vzgojnega kadra je bilo nutogo več, kot smo jih lahko vključili. Posebna komisija je izbrala le najboljše ljudi, ki imajo prakso in uspeh pri delu z mladino. Skupno je sodelovalo letos 45 vzgojiteljev, 8 medicinskih sester oziroma študentov Medicinske fakultete. Posebnih obolenj ni bilo. V Logu |>od Mangartom v dveh izmenah ni bilo nobenega bolnika, v Rovinju pa je bilo nekaj prebavnih motenj in nekaj prehladov, kar je ob morju dotrajane in potrebne čim prejšnjega popravila oziroma zamenjav«. Zlasti so slabe postelje mi jedilnica, kr lovišče v- Logu pod Mangartom je bolje vzdrževano, vendar je tudi potrebno obnove, zlasti slamarice v posteljah. V letu 1963 za adaptacijo v proračunu občinskega ljudskega odbora ni bilo sredstev. Upamo, da bo bolje v letu 1964, ker bomo morali v nasprotnem primeru, prenehati z obmorskimi letovanji. Šolskim kolektivom, društvom prijateljev mladine in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravah na letovanje otrok in na letovanjih samih, se Svet zavoda za letovanje mladine iskreno zahvaljuje za pomoč in se obenem že priporoča za uspešno sodelovanje tudi v bodoče. NA BARJU (Jčac 30 Let med čebelami Nedolgo tega, so sc na prostranem otočku sredi Iške, ki tako navidezno deli, vsaj za oko, svetova na barjanski šoti, zbrali čebelarji domače družine, ob svojem nenavadnem dogodku. Proslavili so namreč 30-letnico od časa, ko so na Barju prvič v njegovi zgodovini, ustanovili čebelarji svoje matično družino. Ohranjen je še zanimiv dogodek na tiste dni pred 30 leti, ko je Tit Grčar, tedanji šolski upravitelj na Barju dal svečano izjavo ob vstopu v tako častitljivo družbo, kot so jo tisti čas predstavljali barjanski čebelarji. Dne 11. januarja 1933 je podpisal svečano izjavo: ,,Pristopam kot član k novoustanovljeni podružnici čebelarskega društva na Barju in se zavežem, da bom najmanj deset let član O turizmu v naši Rožni dolini, o njenih samorastnikih in njihovih 60-letnih vbadanjih za lepšo podobo rožnodolskega naselja, smo pisali že pred meseci. Na predvečer proslave pomembnega jubileja, se je sestal v dvorani rožnodolskih druž-1 ten ih organizacij v Lcvčevi ulici razširjeni plenum Turističnega olepševalnega društva Rožna dolina k svojemu spominskemu delovnemu sestanku, na katerem je bil sprejet sedemletni plan o društvenem delovanju z naslednjimi programskimi poudarki: ROŽNIK Z VIDIKA REKREATIVNEGA IN IZLETNIŠKEGA TURIZMA Zgraditi avtomobilsko cesto na Rožnik, dovolj široko, tako, da bi bil mogoč dvosmerni promet. Urediti zložne poti za j>ešce izven avtomobilske ceste, da bi bili pešci zavarovani pred avtomobilskim prometom. Urediti razgledno ploščad. Preurediti Cankarjevo sobo na višji kulturni nivo. Zgraditi razgledno točko na kompleksu Rožnika ali Šišenskega hriba, da bi bil mogoč razgled na Ljubljano z zapadne strani. ROŽNA DOLINA — KOMUNALNA VPRAŠANJA IN UREDITEV Sodelovanje pri reševanju urbanistično-komunalnih problemov; izposlovati avtobusni promet skozi Rožno dolino. Urediti ceste po sodobnih načelih, da bo Rožna dolina zaželen cilj za krajše izlete in sprehode po Rožni dolini. Urediti drevorede po nekaterih cestah, da bi odpravili puščobo rožnodolskih ulic. Urediti jtark v trikotu med Zitnikovo in Cesto III. Zgraditi kopalni bazen. Urediti ob Glinščici drevored. Iste. Le v slučaju preselitve ali s prenehanjem čebelarstva ne velja ta častna izjava." No, izjave ni bilo treba preklicati, saj je Tit Grčar ostal še leta in leta njen ustanovni član, pa tudi društvo, ni bilo kar tako ,,od muh". Zaživelo je kot še morda nobeno društvo pred njim. Leta pa so pisala društvu svojsko zavidljivo kroniko. „Na Marostu", kot se je temu predelu ohranilo to nevsakdanje ime še do dandanašnjih dni, je Tit Grčar vcepil prvo satnico načrtnemu čebelarjenju na Barju. Pred 30 leti, je društvo imelo le 23 svojih članov in nekaj okrog 200 panjev, danes pa je med 29 aktivnimi člani kar pet takih, ki že tri desetletja uživajo „medene slasti" pod okriljem barjanskih čebelarjev. I>eto dni kasneje, ko je društvo s peščico svojih članov, že krepko zastavilo v svojem delu, so si nabavili voz za prevoz čebel na [>ašo, poldrugo leto zatem pa so imeli že brzo-parilnik za kuhanje voska, ki ga premoremo še danes v našem čebelarstvu. Nekaj let pozneje, so po nadvse dobri paši, ustanovili še svoje podružnice na Igu, v Iški vasi iti Pod Krimom. I.cta, ki so šla skoraj nezaznavno tudi mimo barjanskih čebelarjev, so se ustavile šele ob letošnjem, 30-letnem jubileju. Ob praznovanju, ki je bilo nadvse prisrčno, steklo pa je tako hitro ob še prijetnejšem kramljanju in obujanju spominov, da bi skoraj |>ozabili omeniti še nekaj. Danes imajo čebelarji na Barju 420 panjev A2, vendar pa obsežno barjansko področje ni nič kaj |«> godu za čelni jo pašo. zato pa kot nalašč za razvoj čebeljih družin. Skromni beležki in skopi pisani besedi, ki jo je našim čebelarjem odmerilo uredništvo našega lista, naj ob |K>membnem delovnem jubileju, veljajo tudi naše čestitke! PROPAGANDA Izdati prospekt Rožnik — Podrožnik — Študentsko naselje — Rožna dolina. Pripraviti ostalo propagandno gradiv« (razglednice, spominki in jiodobno). TURISTIČNA VZGOJA Podpirati pri gostinskih lokalih adaptacije, ki bodo povečale 'turistični in rekreacijski promet in privabile š« več gostov. Pospešiti ureditev gostilne pri Čadu s poudarkom turizma in rekreacije v skladu z že zasnovanim ureditvenim programom. TURISTIČNI ZBOR NA VRHU ROŽNIKA Naslednjega dne, v nedeljo 1. septembra, je bil na Cankarjevem vrhu na Rožniku slovesni turistični zbor, ki je privabil na stotino Rožnodolcev in gostov iz Ljubljane ter okolice. '2e v zgodnji dopoldanski uri so „Ljubljanski škripači" poskrbeli za propagandni sprevod na okrašenem kmečkem vozu po rožnodolskih ulicah. Vrh Rožnika je bilo slovesno vzdušje. Zakaj proslava prav tu na Cankarjevem vrhu? Od tod je zrl na Rožno dolino naš najpomembnejši mojster uporne proze in vrhunski oblikovalec le|>otne materinščine; tu so bila vsako leto tradicionalna prvomajska srečanja rožnodolskih in ljubljanskih delavcev; med okupacijo so zavihrale rdeče zastave, znanilke oboroženega upora zo)>er okupatorske oblastnike in nasilnike; tu je eno najmočnejših žarišč šolskega turizma na Slovenskem, saj nudi tukajšnje gostišče vsako sezono šolskim izletnikom 30.000 do 35.000 brezplačnih drobnih turističnih uslug; tu je osrednja točka obsežnega podroiniško-rožniškega ureditvenega načrta, ki je v |K>teku dopolnjevanja; tu sem ob vznožju Rožnika so se po usodnem potresu 14. aprila 1895 zatekli ljubljanski delavci in pričeli graditi svoje skromne, toda prijazne domačije, ki- (Nadaljevanje na 8. strani; ^ 'tekaj radovednih glavic je pogledalo š/. šotora, saj si med popoldanskim počitkom 1 a niso smeli ,.priSošrili" še kaj živahnejšega. V taboru naših pionirjev v Rovinju pa Vsf dni od junija do začetka septembra, ni' manjkalo smeha, zabave in dobre volje. ~ ■ : v ii» : -v*3b Nasi otroci so se med lotosujlkmi počitnicami na morju. \ Rovinju, dodobra odpočili in si nabrali tako novih moči) za novo solsko leto. \ spominu pa jim bodo še dolgo ostali dnevi, ki so jih pncziVcli s svojimi tovariši na počitnicah ob morju. Rožnodolski turizem v sedmo desetletje Rožnodolski turizem v sedmo desetletje (Nadaljevanje s 7. strani) so ji vtisnile svoj značilni urbanistični pečat in vabljivo zunanjo podobo. Zgoščeno razvojno sliko Rožne doline in njene olepševalne turistične organizacije je podal častni predsednik OTU Rožna dolina in podpredsednik Ljubljanske turistične zveze dr. Fran Vatovec. Prvo obdobje: samorastništvo. Iz bolečine je rasla in složne vzajemnosti. Od megle do eonea, od doline blata do doline vrtov, od žab do rož. Dolga je bila ta [Hit in s trnjem |>o-euta, pa le uspešna. Tedaj so čez ta neprijazni evet pod Rožnikom živahno donelo žabje serenade. Res, sredi mlakužnc doline je pognala. Trda, kruta ledina. Iz krvi in znoja, trpljenja in nepokoja prvih rožnodolskih samorastnikov, je vzklila. Pesem krampov in lopat; njihov hreščeči žvenket je odmeval pod Rožnikom od zore do mraka: ob klavrno brlečih petrolejkah. Osnovne oblike delavskega naselja. Olepševalni odbor, ki so ga ustanovili rožnodolski samorastniki pred 60 leti, pomeni njihov prvi organizirani poskus povezovanja za nadaljnje napredovanje. Olepšclavno društvo, ustanovljeno leta 1905, je izhodišče h krepitvi rožnodolske ustvarjalne skupnosti. Cilj: rožnodolska domačija naj bi ne bila le prijazna, ampak tudi turistično zanimiva. Sledila je nova turistična adaptacija, nova pobuda na komunalno ureditvenem področju: mostiči, razsvetljava, ceste in pota, odvodni jarki, vodnjaki itd. Živo, neutrudno kakor v mravljišču. leta 1935 do|xdnijo rožnodolski samorastniki društvena pravila, ker želijo dati jmudar-ka socialni dejavnosti v okviru posmrminskega podpornega odseka: Olepševalno in podporno društvo v Rožni dolinii v Ljubljani. l’o tej poti so Rožnodolei lahko polepšali svoje domačije in pa tudi okolje. Razen tega še propagandno dopolnjevanje v dvojni smeri: olepševalne nagradne akcije, ki so zaslovele po svoji lepi tradiciji in ki so še bolj okrepile turistično privlačnost Rožne doline. Drugo smer predstavljajo tradicionalni rožnodolski sejmi, prva oblika turističnih prireditev' v Ljubljani. Programsko razširjenje društvene dejavnosti 1953 v skladu z realizacijo »Olepševalnega turističnega društva11 dokazuje, da so tokovi sodobnega turizma za-pljuskali tudi v Rožno dolino. Zaključek. Rožnodolski samorastniki so na teh osnovah ustvarili |>ogoje za napredek od prvih oblik prijetne receptivnosti do živahne turistične zanimivosti in privlačnosti. Drugo obdobje: soinrak črnili dni okupacije. Vihar, ki se je razdivjal leta 1941, je zapustil svoje sledove tudi v Rožni dolini. Iz vile na večni poti št. 3, je vzplamenel dne 27. aprila 1941 ogenj upora, znanilec vstaje zoper okupatorske oblastnike in nasilnike: prav v Rožni dolini se je vžgala plamenica Osvobodilne Ironte Slovenije, ki je zajela v svoj krog vse zavedne in napredne Slovenec. Rožna dolina je ostala zvesta svoji napredni, delavski, samorastniški tradiciji. Zal ni šlo brez bolečin. Vida Pregarčeva in Janez Kikelj sta bila med prvimi žrtvami fašističnega nasilja. Rožna dolina je žrtvovala 103 najboljše hčerke in sinove. Olepševalno in [»odporno društvo je umolknilo. Tretje obdobje: svetli obrisi’ obnove. Po osvoboditvi Olepševalno društvo spet zaživi. Društveni člani vneto sodelujejo pri obnovitvenih delih. V delovnih skupinah so opravili Rožnodolei 70.000 prostovoljnih delovnih ur. Znova in čudovito je oživela v njih nenehna, delovna ustvarjalnost iz prvih časov Rožne doline. Spet si utre pot prijetna rcccptivnost v okviru sprehodov in dnevnega popoldanskega oddiha. Četrto obdobje motorizacije vzbuja vtis, ko, da drvi ves turizem mimo Rožne doline |»o „beli cesti11 k morju. In vendar ima turizem svoje nenapisane zakone. Res, hiti ves mednarodni, evropski motorizirani turizem, tod mimo. Toda, v Rožni dolini sc je razraslo Študentsko naselje, ki ima svojo živahno recepcijo, svoje prospekte in ki izkazuje iz leta v leto vedno več sezonskih nočitev. Rožna dolina ni danes le prijetno naselje, sicer ne več na obodu Ljubljane, ampak na obodu njenega mestnega centra. Njena turistična funkcionalnost sc je raztegnila na stopnjo čiuitelja prenočitvenega turističnega prometa, saj predstavlja Študentsko naselje prav zadnja leta pomembno dopolnitev pomanjkljivih hotelskih kapacitet v Ljubljani. Končno še peto obdobje kompleksnejših urbanistično-dir s ičnih načrtovanj. Preurejena, nova Ljubljana je zasnovana v krogu petih vpadnic; med temi je tudi tržaška. V njenem QitLQadLt&ki V letošnjem letu so iz naše občine sodelovalo mladinke in mladinci v desetih mladinskih delovnih brigadah na Avtocesti, lokalnih, občasnih in na izredni delovni akciji v Skopju. Prva delovna brigada v aprilu in maju, ki je odšla na gradnjo Avtoceste, jc bila sestavljena iz mladih kmetijskih in industrijskih delavcev. Ob koncu šolskega leta sta bili usta-.novljom srednješolska brigada 111. LMDB ,,\lalei Belic44 in V. LMDB ..Jože Gregorčič44, ki sta junija in avgusta odšli na Avtocesto. V prejšnjem tednu je zopet odšla delavsko-kmečka brigada na delovišča Avtoceste za dva meseca. Ta bo jmmagala dograditi zadnje metre velike jugoslovanske magistrale in bo prisostvovala otvoritvi zadnjega šestdeset kilometrov dolgega odseka, ki bo 20. oktobra letos v Beogradu. neposrednem zaledju je Rožna dolina, ki ji je v prihodnjem razvoju namenjena rekreativna funkcionalnost v prid prebivalcem v strnjeni industrijski, inštitutski in trgovinski visoki zazidavi ob Tržaški cesti: parkovno urejeni kompleks z vrtički, drevoredi, parkirišči, turističnimi logi, počivališči itd., ki se smiselno vraščajo v poclro&iftako rožniski ureditveni koncept. Prav tu čakajo Turistično olepševalno društvo pomembne naloge, začrtane na delovnem jubilejnem sestanku na predvečer proslave. Za izvedbo svojih že tradicionalnih (olepševanje, izletništvo, turistična vzgoja) in novih nalog v okviru društvenega sedemletnega delovnega načrta črpa OTD Rožna dolina svoje moči iz množičnosti članstva, ki 100o/o izpolnjuje svoje obveznosti glede plačevanja članarine. O lepem prizadevanju na področju olepševanja priča na primer letošnja olepševalna nagradna akcija. Bazen tega je bil na predvečer proslave deležen priznanja in nagraditve tisti del rožnodolske mladine, ki se je odzval povabilu OTD Rožna dolina k nagradnemu tekmovanju za najboljše spise o Rožni dolini: Rožna dolina včeraj, danes in jutri. Zakaj sem vzljubil Rožno dolino? Med vsemi prispevki izstopata predvsem dva: Nevenke Rovanove „Rožna dolina včeraj, danes in jutri44 ter Rogdana Novaka ,.Zakaj sem vzljubil Rožno dolino44. Prejela sta ustrezni nagradi. Darila izven nagradnega tekmovanja pa so prejeli: Mojca Anko, Darja (x?j, Vida Hrovatin, Vlasta Markolčič, Metka Novak in Ik>ris Zubalič. Septembrska proslava na Rožniku spodbuja k novim turističnim prizadevanjem v sedmem desetletju: Naj dolina rožna rase in proevita. po turizmu sc žc nova zarja svita. Dr. Fran Vatovec ~ tak £e poleg^eL 111. LMDB „Mab'i Belič11, brigada iz naše občine, je dosegla najvišje priznanje, ki ga to leto podeljujejo v počastitev 20-letnicc velikih dogodkov v Jajcu — PLAKKTO AVNOJ-a. Ob usodni skopski katastrofi jc naša mladina ponudila svoje roke pri gradnji montažnih hišic v »Tesarstvu11 na Ižanski cesti, ker je v tem času kolektivu za pospešeni tempo izgradnje [»rimanjkovalo delovne sile. Lelo- sta bili tudi dve občasni delovni akciji v naši občini, in sicer ena na osnovni šoli na Viču in druga pri gradnji športnega '»arka v Rožni dolini. V olich akcijah je sodelovalo okrog 80 mladih fantov in deklet. Prav teh dveh akcij sc moramo [»osebno veseliti in dati priznanje organizatorjem in delavcem, saj so mladinci viške osemletke s svojim delom v obnavljanju in urejanju svoje šole, vsekakor prihranili ustanovi lepa sredstva. V Rožni dolini preseneča sodelovanje različnih organizacij, ki so skupaj pripravilu načrte in sredstva za to prepotrebno akcijo. Mnenja smo, da bi tako skupno delo lahko še v marsikateri krajevni skupnosti rodilo pomembne uspehe. Nadalje smo imeli dve lokalni delovni akciji v Kranjski gori. Brigadirji olieli brigad so gradili smučarsko in sankaško progo. Investitor akcije je bil Obl,O Jesenice in Turistično društvo v Kranjski gori. Na akciji j,? sodelovalo 160 mladincev in mladink iz srednjih šol naše občine. Z delom so bili vsi: investitor, delodajalec in prebivalci Kranjske gore zadovoljni. V tem turističnem kraju, so brigadirji pripomogli k razgibanejšemu življenju v juliju in avgustu, kar je bilo v splošno zadovoljstvo turistom, ki so sc v tem času mudili ob naši severni meji. Obe brigadi sta osvojili vsa najvišja priznanju: dvakrat [»osebno pohvalo, dvakratno udarništvo in posebna priznanja za udarniško klelo v prostem čaru. Prav tako kot delo na delovišču, je bilo uspešno tudi higiensko notranje življenje. Brigadirjem ni bilo nikoli dolgčas, saj so imeli od tehničnih krožkov preko kulturnih prireditev do športnih tekmovanj čas vedno odmerjen in izrabljen- V spomin Francu Kogovšku Sredi dela, novih načrtov in še večjih obetov, ki so bili skorajda neločljiv del njegovega življenja, je [»o krajši in zahrbtni bolezni nenadoma preminil višji gradbeni tehnik Frane Kogovšek.. Rodil se je 30. maja 1928 v Zaplani nad Vrhniko. Željan znanja, ki si ga ni mogel pridobiti med okupatorjevim nit-uasiljcm, je [»o osvoboditvi končal študij na tedanjem Grodbenem tebnikumu in se najprej zaposlil pri Planski komisiji Ul Slovenije, kasneje pa kot referent v oddelku za investicije in gradnje Komiteja za komunalne zadeve LRS, leto dni kasneje pa sc je zaposlil pri Mestnem podjetju „Cemcntar“ v Ljubljani kot gradbeni tehnik in še isto leto pri republiškem tesarskem podjetju „Tcsar“. Od letu 1953 do 1955 jc opravljal posle direktorja ljubljanskega „Cementurja“, leto dni zatem pu je bil imenovan za gradbenega inšpektorja pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Vič, kjer je po združitvi občin delal vse do lanskega leta, ko se jc kot višji gradbeni tehnik zaposlil v »Ltensiliji. Pot, ki jo jc v teh nekaj letih prehodil naš France, jc bila tako kratka, da o njej ni moč reči vsega, kar jc ustvaril v [»rijetnem delovnem vzdušju kot nepogrešljiv sodelavec in tovariš, kot človek, ki si je s svojim delom in znanjem pridobil zaupanje vseh, ki so ga cenili in spoštovali. Še toliko bolj [»a ga bodo pogrešali v svojih vrstah, njegovi delovni tovariši, kjer je bil nepogrešljiv člen v iskrenih prijateljskih odnosih kot primer človeka, ki ni našel nikoli miru in [»očitka zase in si odtrgati vsaj urico prostosti, ki mu je bila prenckatcrikrat več kot potrebna. Res je, kar so ti, dragi France, izrekli v slovo Tvoji delovni tovariši: »Prevzela nas jc človeška toplina, ki jo je izžarevala Tvoja osebnost in srena plemenitost, s katero si ustvaril dobre tovariške odnose11. Vsi, ki smo te poznali kot vz.Ornego delovnega tovariša, še toliko bolj pa kot odličnega človeka, Te bomo obranili v trajnem spominu! Ivan \ iruik Precej je prišlo d« veljave tudi hrigadno' samoupravljanje, saj je brigadna konfercncie najvišji organ, kjer so prisotni vsi člani brigade, ki odločajo o vseli važnejših vprašanjih življenja brigadirjev v naselju in na delovišču. Tak način upravljanja brigad jc vsekakor" za mlade delavce izredno zanimiv, hkrati je to vsekakor prvo srečanje z osnovami samoupravljanja, Gr povzamem kratek zaključek, lahko rC' .čem, da so vse akcije v letošnjem letu, organizirane v naši občini, presegle naša pričakovanju. \ vseh desetili različnih akcijah ' raznih krajih Slovenije in Jugoslavije jr sodelovalo to pot okrog 350 brigadirjev. M. Kuriinič CNUSEN UBOJ V HORJULU 18. avgusta zvečer je 22-Ietmi Ramo Dizdarevič iz Kladuše, brez kakršnegakoli razloga ubil v Horjulu, 40-letnega polkovnika oklopauh enot JLA, Mira Remškarja. — Nepopisno je ogorčenje vseh naših ljudi nad zločinskim dejanjem Dizdaneviča. V nedeljo, dne 18. avgusta 1963, v vcecr-nili urah, je v Horjulu, pri domači gostilni s,Pri Prebilu", 22-letni Umno Dizdarevič iz Kladuše, okraj Bihač, brez vsakršnega povoda in razloga, ubil 40-letnega polkovnika oklepnih enot JI. A, Mira Remškarja, ki se je la dan z nečakom Ivanom Fišterjem in s svojim sosedom Martinom Bokavškom, vračal z lova. ■Okrog 20.30 so se spotoma ustavili v gostilni oPri Prebilu", da bi se za čas še okrepčali. Pol ure kasneje, so se že vračali, proti domu. Ker je gostilna oddaljena od glavne ceste nekaj metrov, je bilo seveda treba zapeljati po ■ozki poti. Se predno je Remškar počasi pripeljal h glavni cesti, je šla [»roti njemu več j a skupina moških. Med njimi je eden celo udaril po strehi avtomobila in zahteval, češ, naj ustavi. Remškar je nič hudega sluteč takoj otopil iz avtomobila, da bi videl, kaj se pravzaprav dogaja. V tem pa ga jc Ramo Dizda-*®vie, ki je že poprej mahal z nožem, brez vzroka zabodel v prsi. Remškar je napravil nekaj korakov, nato pa omahnil ob cesti. Ko so videli kaj se je zgodilo, so se Dizdarevičevi pajdaši umaknili v temo. Miličniki so takoj izvršili obširno preiskavo in storilca, 22-letnega Rama Dizdareviča, našli med spanjem. Delal se je povsem nevednega. Tudi ostali, ki so bili v njegovi družbi, so se vedli kaj čudno, kot, da se ne bi zares nič pripetilo. Preiskovalci so medtem že ugotovili, da si je Dizdarevič preoblekel bele okrvavljene kavbojke, ki jih je skril na nekem seniku. V njih so našli tudi dva noža, od katerih jc bil eden, okrvavljen. Morilca, Rama Dizdareviča, so organi LM aretirali in ga skupaj z vso skupino prepeljali v ljubljanske zapore. Dogodek, ki mu v naših krajih, zares ni primere, je vzbudil med našimi občani in ostalimi ljudmi, val ogorčenja. To še toliko bolj, ker gre za človeka, Id je preživel in kasneje priskočil na pomoč posledicam skopske tragedije, človeka, ki je bil vzor predanega borca ih revolucionarja med NOV in v njeni kasnejši socialistični graditvi. Med svojim kratkim oddihom na. Brezovici pa je [»odlegel zločinski roki podivjanega morilca. Pokojni Miroslav Remškar s partizanskim imenom Boštjan, jc bil aktivni polkovnik oklepnih enot JLA, bil je nosilec Partizanske spomenice 1941 ter številnih visokih vojaških odlikovanj, ki jih je prejel v času NOV, med njimi Partizanske zvezde III. stopnje, redov hrabrosti, Bratstva in enotnosti II. stopnje, Zaslug za narod II. stopnje, reda Armijc II. stopnje in retla Za vojaške zasluge II. stopnje. Zastoj le v kmetijstvu ŽIVAHNA RAZGIBANOST OB SPREJEMANJI TEMELJNIH NAČEL SAMOI PRAVLJANJA Z razliko od delu in prizadevan j pri izdelavi občinskega statuta, s j bile z ozirom na skladnejše in bolj povezano delo pri izmelavi statutov telovnih organizacij v naši komuni, formirane pri občinskem sindikalnem svetu tele ko-foisijc: centralna komisija, komisija za industrijo in gradbeništvo, komisija za obrt in uslužnostno dejavnost, komisija kmetijstvo, • komisija za prosveto, komisija za inštitute ter komisija za zdravstvo. Naloga komisij je pomagati komisijam za izdelavo statutov- v de-k*hnih organizacijah z nasveti in reše-v«njem določenih problemov, ki se Pojavljajo pri sestavi osnutkov statutov 't«r zagotoviti sodelovanje kolektivov PH postavljanju osnovnih tez. Težnja komisij je tudi v tem, da se čim Indj približa življenjski praksi v končnem flj« povečanja produktivnosti. Vsaka komisija je sprejela točen seznam de-ovnih organizacij, s katerimi ima tudi ®tahie stike. Komisije sodelujejo pri ®'ojem delu tudi z ostalimi delovnimi °rganizacijami, ki imajo sedež izven Področja občine Vič-Rudnik. S pomočjo anket, ki so jih komisije poslale v eiovme organizacije, je mogoče ugo-0viti, katera pravila in pravilnike ajo v vsaki delovni organizaciji, in ks|na je po tem organizacija samo-pravljanja in nagrajevanja, kakšne so Poprave za izdelavo statutov in kakšna Je nasploh organizacija v podjetji. Na področju industrije in gradbeni-a so nekatere delovne organizacije *. a/;do že lepe uspehe pri izdelavi OoiT^ov. ' gradbenem podjetju „Teh-grad • je delavski svet imenoval ko~ •p 1J0» ki jc pripravila osnutek statuta. a zajema temeljna in ekonomsko-or-pj^rijska načela. Tudi v podetju k^oprenos", v ,, Iliri ji" in v Ko-Vtn i ^n< krst rij i na Igu, so bile imeno-*e Emisije, ki so že izdelale osnutke .• -tov, V Tobačni tovarni je komisi-pred zaključkom izdelave statuta, <,V11C teze svojih delovnih statutov pa so postavile ,,Žičnica" in Tovarna vijakov. V vseh ostalih podjetjih so bile sicer imenovane komisije, ki pa vendar še niso začele s svojim delom. Komisija za industrijo in gradbeništvo si je zagotovila stike z delovnimi organizacijami z diskusijskimi posveti. Komisija za kmetijstvo je ugotovila osnovni problem, to je nerešeno vprašanje gozdarstva in kmetijstva pri vseh naših kmetijskih zadrugah. Brez dokončne rešitve tega vprašanja ne bo mogoče pristopiti k izdelavi statutov. Na področju inštitutov ter znanstvenih zavodov sta odprti predvsem vprašanji, kakšne pristojnosti pač ima ustanovitelj do inštituta in kakšno vlogo naj imajo sveti v novih statutih. Pri tem pa prevladuje mnenje, naj bo svet zavoda le posvetovalni organ, medtem ko hi vso gospodarsko politiko reševal v prihodnje upravni odbor. Specifičen problem se pojavlja na področju gostinstva, kjer nimajo še ustreznega kadra za izdelavo pred-osnutkov, je nujno, da se vsem tem delovnim organizacijam nudi pomoč, [»rek dejavnosti Delavske univerze. Komisija za prosveto je izdelala teze statuta, ki bodo dane v razpravo vsem prosvetnim kadrom v občini. Komisija za zdravstvo in socialo jc pristopila k reševanju dela tako, da se je dogovorila za tedenske sestanke, na katerih rešujejo probleme, ki se pojavljajo na področju zdravstvenih zavodov, Pereče je vprašanje odnosov med zdravstvenim zavodom in komu-najlnim zavodom za socialno zavarovanje, na drugi strani [>a odnos komunalne skupščine socialnega zavarovanja in pristojne občinske skupščine, kar se se posebej odraža pri sklepanju pogodb in pri vsem ostalem finančnem poslovanju. Izhodišče dela pri izdelavi statutov je ugotovitev dejanskega stanja, kar dosežemo z analizo interne zakonodaje. Sele s pomočjo takšne analize, lahko postavimo teze statuta. Ce pa bi vzeli za izhodišče samo dosedanja pravila in pravilnike v delovni organizaciji, ne bi statut zadostil vsem ustavnim določilom, torej je nujno, da statut obsega tudi ekonomsko-organizacijska vprašanja, kot na primer: način poslovanja, smotrno Upravljanje s sredstvi, planiranje proizvodov, realizacijo proizvo-dov, organizacijo poslovanja ter delitev dohodka po delu. S statutom naj se torej določi položaj delovnih 'enot ter pravice in dolžnosti delovnih ljudi pri upravljanju teh enot. Ze dosedanji rezultati dela komisij torej kažejo, da so prizadevanja pri izdelavi sVatutov več kot uspešna, s tem pa dajejo nedvomno jamstvo, da bodo bodoči statuti resnično temeljni samoupravni akti delovne organizacije, v katerem bo vsak proizvajalec videl svoje mesto in s tem svoje pravice in dolžnosti. Metka Skubic IZKUŠNJE ,,ILIRIJE" SO NAREKOVALE Z novo organizacijo na poti zniževenja stroš&ov Bralce našega lista smo že pred časom Iseznanili z investicijskim programom ,,ILIRIJE", prav tako pa tudi s potekom izvajanja posameznih del. Čeprav grade izključno iz lastnih sredstev, predvidevajo, da bodo v letošnjem letu uspeli končati pivo fazo rekonstrukcije, ker je glavni objekt prvi etape — skladišče z okrog 5000 kvadratnih metrov površine — vseljivo in ga v pritličju že skoraj v celoti koristijo. V pr- hudo direktorja „Ilirije“ obrnili na PTT podjetje v Ljubljani s prošnjo, da bi prevzemalo poštne pošiljke v tovarni ter jih odvažalo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Pri PTT podjetju doslej niso imeli vpeljane take službe, oziroma servisa, čeprav v razvitih državah ni to nobena [»osebnost. Predlog je pri PTT podjetju naletel na zelo ugoden odmev. Po zadnjih informacijah nameravajo vpeljati ta način poslovanja s poštnimi vem nadstropju in podstrešju še nameščajo material iz dosedanjih prostorov, ker je podjetje za montažo dvigala šele pred kratkim končalo z deli. V podjetju računajo, da l»odo z novimi sodobnimi prostori in z mehanizacijo v notranjem transportu, znižali dosedanje stroške v zvezi z. vskladiščcvanjem, predvsem pu olajšali delovne [»ogoje. Odpadli bodo stroški za prevoz blaga do in iz zunanjih skladišč, nadalje [»ričakujejo prihranek stroškov pri notranjem transportu s pomočjo clektrokareja, ki ga vidite na sliki, s pomočjo tovornega dvigala nosilnosti 1500 kg, z nakladalno rampo, ki omogoča lažje in hitrejše nakladanje na avtomobile itd. V tovarni se že dalj časa ukvarjajo z Organizacijo skladiščne službe in z uvajanjem delavcev na delovna mesta v novem okolju in po novi organizacijski shemi. Zal jim jc tu prav neizpolnitev' raka izvajalca za montažo dvigala zavrla normalen potek dela. Vendar proučujejo najrazličnejše možnosti, ki bi prispevale k znižanju stroškov, ali k izboljšanju delovnih pogojev. Naj navedemo samo primer, ki je vsekakor vreden upoštevanja. Manipulacija s poštnimi pošiljkami v tovarni povzroča precejšnje težave, ker je obseg poštnih pošiljk precejšen in v izvedi s tem so veliki tudi stroški. Vsaka odprema poštnih paketov je pogojena s čakanjem in sicer prvič za prevozno sredstvo, drugič pri nakladanju, tretjič pri oddaji na pošti. Ves ta čas so šofer, spremljevalec in vozilo popolnoma neproduktivni, po drugi strani pa stalno občutijo pomanjkanje transportnih kapacitet. Zaradi tega so se [»red nedavnim na po- paketi z vsemi večjimi gospodarskimi organizacijami, s tem, da bodo poštne pakete takoj po prevzemu odvažali na železniško postajo. Tako 1h> imelo od tega korist PTT’ podjetje i» [»a obe gospodarski organizaciji, tako pošiljatelj, kot prejemnik. MNENJA DRUGIH IIARMAN, glasilo delovnega kolektiva Tobačne tovarne ,.... V okviru [toslovmo-tehničnega sodelovanja med tobačnimi tovarnami v Nišu, Sarajevu in v Ljubljani, so poudarjena predvsem tri načela, ki sodijo med poslovno-tehnično sodelovanje teh treh naših tobačnih tovarn. Realizacija prodajnih planov vseh treh .tovarn, ki tvorijo poslovno-teh)nično sodelovanje, je skupna obveznost, vsa prodajna skladišča služijo vsem treni, in tretje, da osebje vseh treh prodajnih organizacij dela za vse tri tovarne v poslovno-teluiičnem sodelovanju...“ „ ... Izobraževalni center je pripra-vil pred kratkim seminar »Sodobna žena« in oh njegov em zaključku še razstavil pijač in jedae, ki so jo slušate-Ijice pripravile kar same. Namen seminarja je namreč bil, da hi posredoval udeleženkam, kako in na kakšen način, naj pripravijo praznovanja v kolektivu, svečanosti doma in raznih sprejeme...“ MI VAM — VI NAM Urednikov kotiček Sralcem Zares malokdaj se je nabralo v urednikovem predalu, toliko gradiva kot za to številko. Pa nic zato. Morda smo tudi pri nas le šli korak naprej. Sicer pa resnici na ljubo. Ze skoraj dva polna meseca bo minilo, odkar je „Naša ko-muna“ zadnjič prišla med vas. Poletni čas pa je tudi med nami, čeprav smo prav gotovo vsi, kot vi, mislim ob prijetnem kramljanju o dopustih, počitnicah in kdo ve še o vsem čem je bilo besedi, mislili le na to, kako bi kar najbolje in seveda primerno svojim žepom, izkoristili nekaj dopustniških dnevov. Upam, da ste si dobro nabrali novih moči za delo in tako smo se spet znašli ob našem prvem kramljanju. Tragedija, ki je v nekaj usodnih sekundah, opustošila makedonsko glavno mesto, je boleče odjeknila tudi med nami. Srca vseh nas so se v tistih dneh, pridružila skupni bolečini, ki je tako brezmejno posegla v naše vsakdanje življenje. Pomoč, ki smo jo zbrali iz vseh strani, pa najsi Ih) to od gosjiodarskih organizacij ali krajevnih skupnosti, naših občanov, je bila ponoven dokaz bratskega razumevanja in odkrite solidarnosti vseh, ki jim je pomenila skopska katastrofa, tragedijo v najširšem pomenu besede. Besede, ki jih je moč poveličati z naj-večjim človeškim dostojanstvom in spoštovanjem. Doslej smo v občini namenili za porušeno mesto pomoč v višini preko 51 milijonov dinarjev. Dvem večjim skupinam otrok pa smo omogočili tudi daljše bivanje v dijaškem domu Gradbene srednje šole in jim nudili ob materinski skrbi in ljubezni, vse česar jim morda ni mogoče povrniti. Naša bralka Marija Turk, ki je preživela med letošnjimi počitnicami del svojega prostega časa med makedonnsldmi otroci pri nas, nam je napisala zanimiv sestavek o vtisih, ki jih je doživela med »vojimi varovanci v domu Gradbene srednje šole. Zal pa bomo prispevek zaradi zaključka redakcije, objavili šele v naši prihodnji številki. ! i. I i ! ■! •! i 1 Verjetno ste že opazili, da smo s prejšnjo številko uvedli v listu več rubrik. Zal pa je v tej Številki ostal le „Urednikov kotiček bralcem11 in nič več. Rubrika „Naši razgovori11, kjer l>omo vsakikrat predstavili našim bralcem naše občane z njihovih najrazličnejših življenjskih poti, seveda pa tudi take, ki so že krepko posegli v jesen svojega življenja. Prav ta rubrika nuj bi postala resnično ogledalo nas vseh, naših naporov in prizadevanj pri vsakdanjem ustvarjanju. Zatorej brez vsakršnega odlašanja. Od vas, dragi bralci, si želimo predlogov in pa mnenj, kritičnih in spodbudnih, pač takih, ki jih ne manjka med nami. Upamo in prepričani smo, da boste odslej dalje, tesnejše sodelovali z nami, nam |>ošiljuli svoje predloge, mnenja, kritične pripombe in vse, kar bi o tem utegnilo zanimati vse naše bralce. Le s takšnim sodelovanjem, si lahko tudi mi v uredništvu, nadejamo še lepših sadov našega dela. „NASA KOMUNA« — glasilo izdajateljske skupnosti Občinskega odbora SZDL Ljiibljana-Vič-ltiidoik. Izhaja mesečno. Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. Ureja uredniški odbor. Glavni' in odgovorni urednik Ivan Virnik. LTednilštvo in upra\a: Ljubljana, Trg mladinskih delovniii brigad 7/L, tri. 20-728. Tekoči račun pri NB Ljubljana 600-18-608-25. Celoletna naročnina -100 dinarjev, polletna pa 200 dinarjev in je plaeljiha vnaprej. Tiska Tiskarna šolskidi delavnic tehniških šol v Ljubljani. IZ SLAVNIH DNI NAŠE REVOLUCIJE (JCtonika ci)&L&mit&keQCi odceda Naziv je dobil po planini Polhograjskih dolomitov, ki se razprostirajo zahodno od Ljubljane. V širšem smislu je to področje med Poljansko dolino, Ljubljansko kotlino, Ljubljanskim Barjem in linijo: gornjega toka Poljanske Sore — Zirov (8 km severo-vzhodno od Idrije) — Vrhnike. Po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941, so severni del Dolomitov okupirali Nemci, južni del pa Italijani. Zaradi neposredne bližine Ljubljane in centralnega položaja v odnosu na ostale predele Slovenije, so Dolomiti imeli zelo pomembno vlogo za NOV. Zaradi tega je Glavno poveljstvo NOV, že poleti 1941 na tem področju formiralo obveščevalno službo in Narodno zaščito. V septembru 1941 se je na tem področju nekaj časa zadrževala takozvana Sa-motorska partizanska četa, ki je v noči od 4. na 5. decembra sodelovala v rušenju mostu pri Preserju. Na področju Dolomitov so bili do konca leta 1941 v večini vaseh ustanovljeni odbori OF, ki so imeli organizirano narodno zaščito, s precejšnjimi skladišči orožja. Pamotorska četa je bila le začasno na področju Dolomitov in se je iz tega področja umaknila in priključila drugim enotam. V februarju leta 1942 pa je bila ustanovljena nova grupa borcev in sicer na Stari Vrhniki, le nekaj sto metrov za okupatorskimi kasarnami. Grupa je štela le devet partizanov, ki so bili zarodek bodočega Dolomitskega odreda. Nekako v istem času pa je bila formirana še ena grupa v bližini Zaplane. Obe grupi sta se v aprilu 1942 združili v četo. Ta četa je bila priključena k Notranjskemu odredu, oziroma 5. maja 1942 je bil to že 4 bataljon Notranjskega odreda. Ta bataljon je na področju Polhovega Gradca, Hrušcvega, Dobrove, Horjula in Vrhnike v tem času vodil več manjših in večjih l>orb. Pomembna je štiridnevna borba v začetku julija 1942, ko je bataljon kljuboval večtisočeri italijanski vojski, (oboroženi s štirimi tanki, topovi in močnemu bombardiranju iz zraka. Po velikih izgubah se je sovražnik umaknil, ne da bi zasedel osvobojena ozemlje, ki je bilo za tisti čas tik pred vrati Ljubljane, kjer je imel sovražnik močne garnizije, za njega prava sramota. Prisotnost Dolomitskega odreda in splošno znanega osvobojenega ozemlja je revolucionarni Ljubljani vlivalo močan pogum, saj so iz dneva v dan slišali rafale in granate, tik ob žici. Iz tega bataljona je bil v sredi junija •ustanovljen Dolomitski odred z dvema bataljonoma, ki sta štela vsak ]h> okrog 130 mož. Od novembra leta 1942 pa vse do aprila leta 1943 se je na področju odreda nahajal Centralni komite KPS. Glavni štab NOV in Izvršni odbor OF za Slovenijo. V' tem času je bilo na |>odročju odreda formiranih več delavnic, tiskarn, bila je tudi radio |>ostaja, ki je vzdrževala zvezo z Vrhovnim štabom in radio ]>ostajo Svobodna Jugoslavija v SSS11. Odred je štel ob koncu julija že preko 400 borcev. V začetku novembra pa je bil iz Dolomitskega odreda formiran III. bataljon Sercerjcvc brigade. Ta bataljon je tik pred odhodom v sestav Šeroerjeve brigade v boju na Korene pod Horjulom odbil znatno močnejšega sovražnika in mu prizadejal večje izgube. V januarju 1943 je prišel odred v sestav LIL operativne cone. Obstoj Dolomitskega odreda je bil v času NOV velike pomena, saj je bil osnova za šolanje kadrov, ki so prihajali predvsem iz Ljubljane in okolice. Prek njega je bilo trans-portiranega iz Ljubljane ogromno materiala za druge enote NOV, saj je deloval tik pred Ljubljano. Aprila leta 1943, se je odred zaradi velikih izgub umaknil na Dolenjsko, kjer je prenehal delovati, borci pa so odšli v sestave "Razširjajte drugih brigad. 16. septembra 1943 je bil na področju Polhograjskih Dolomitov ustanovljen nov Dolomitski odred iz 2 bataljonov vendar pa je že čez dober mesec dni prenehal delovati, borci pa so bili vključeni v sestav enot XXXI. Triglavske divizije. Tretjič je bil formiran Dolomitski odredi ob koncu januarja leta 1944 (170 borcev). Ta odred je operiral na |H>l>očju Otlic, Črnega vrha, Logatca, Postojne in Podnanosa. V dingi polovici decembra je odred prenehal delovati, borci pa so prišli v sestav XXXI. divizije. Iz Dolomitskega odreda je izšlo mnogo višjih oficirjev in generalov JLA ter narodnih herojev. TONE CURK-GORJAN prvi komandant Dolomitskega odreda Zbor Dolomitskega odreda leta 1942 na Babni gori. POLIDON SPREY, NEGROL, HOP ,,ILIRIJA« je tudi tokrat dala na trg nekaj novosti iz svojega proizvodnega progra-ma in sicer tako imenovane aerosol proizvode, namenjene za široko potrošnjo. V zadnjem času se vedno več govori o aerosol proizvodih, ki vse bolj in bolj osvajajo tržišče. Bistvo teh proizvodov pa je, da so sestavljeni iz dveh sestavin in to samega proizvoda in pa določenega plina. Ko pritisnemo na ventil, je naloga plina, da tekočino v dozi razprši in tako omogoči lažjo in popolnejšo izrabo samega proizvoda. Kot smo že omenili, je aerosol proizvodov na tržišču že precej, vendar je večina uvoženih. „Ilirija« pa je dala na tržišče lastne aerosol proizvode in to ne samo enega, ampak Ur tri: POLIDON LAK za lase, NEGROL OLJE za sončenje in pa HOP za uničevanje raznega mrčesa. To so med šeboj sicer zelo različni proizvodi, ki so izbrani tako, da so zajeti trije artikli, za Utere je uporaba aerosol oblike trenutno najbolj primerna. Uporaba POLIDON LAKA je kot aerosol mnogo enostavnejša. Lak se lepše, enakomernejše in v zelo drobnih Upljicah razprši po laseh, kar je najosnovnejši pogoj za pravilno uporabo laka, ki omogoča, da nova pričeska ni. lepa samo za en dan, ampak ostane nepoškodovana tudi več dni. Ravno tako lahko Negrol olje za sončenje,, Jrolnjeno v aei-osol dozo, enakomerno razpršiti na kožo, s čemer dosežete, da se vam olje-enakomemo v tanki plasti utre v kožo. Na> ta način preprečite, da bi po nepotrebnen* trošili prevelike količine olja za sončenje-Negrol olje vsebuje sredstva, ki preprečujejo oi>cklinc in [ra sestavine, ki pod vplivom* sončnih žarkov omogočajo, da koža lepo ogori- Tretji produkt — HOP — [ta je sredstvo za uničevanje muh in na splošno vsega mrčesa. Za lake proizvode je sploh potrebno, dtt> so porazdeljeni v majhne kapljice, ki plavajo v zraku in tako uničujejo mrčes. Zato je aerosol oblika še posebno [trimema, skoraj bi lahko rekli, edina oblika, ki ustreza vsem tem namenom in jim dejansko daje žcljcno učinkovitost. Za enkrat so na tržišču trije aerosol proizvodi „llirije«. Pripravljajo pa še nove, ki naj bi ravno laka ustrezali željam in zahtevam potrošnikov. nas list! Nogometaši spel v prvenstvenem plesu Nista še minila polna dva meseca, ko so «e nogometaši v slovenski ligi ponovno spu-etili na zelena igrišča po nove prvenstvene točke. Po dokaj uspešnem zaključku v lanski ®ezoni, sta si v tej elitni konkurenci zagotovila letošnje nastope tudi oba naša zastopnika — "SVOBODA in ODRED-KRIM. Medtem ko so lani Rakovčani uspešneje startali kot Vičani, pa je letos ravno obratno. Kako to V Poglejmo! SVOBODA ODLIČNO PRIPRAVLJENA Letošnji izredni uspešni start Svobode je bilo treba več ali manj pričakovati. Fantje z Viča so si ob odlični pod pori svojega vodstva »e junija postavili cilj, da morajo v novi sezoni čim uspešneje nastopati. Njihovo dolgotrajno delo, ogromno prelitega znoja in vest-'*tega treninga v najhujši vročini, so morale privesti do teh uspehov. Res, da je nekaj ■3gralcevr pravkar odšlo v JLA, vendar so uspeli znova urediti svoje vrste. Zal pa ne smemo pri obravnavanju vseli teh uspehov iti mimo neljubega dogodka, ki se je pripetil na pokalni tekmi v Celju s tamkajšnjim Kladivarjem. V tem srečanju je sodnik namreč izključil tri igralce zaradi medsebojnega obračunavanja. Kljub temu, da nam prenekateri detajli o tem dogodku niso znani, pa se čudimo, kako so se mogli posamezni igralci moštva kot je Svoboda opustili v nepremišljene poteze, ki niso prav •nič koristile, nasprotno, močno škodile kvaliteti in ugledu celotne ekipe. Upamo, da nam takih neljubih dogodkov v bodoče ne 1»> treba ®uč več obravnavati. ODRED-KRIM VEČNI ROLNIK Ni še -dolgo tega, kar so vsi ljubljanski ■časopisi, objavili senzacionalno novico, češ da 'thlred-Krira v ,novi sezoni ne bo več nastopal. Za člane kluba pa ta novica ni bila posebna, *®j so tak razplet dogodkov tudi pričakovali. In v čem je bila stvar? Brez premisleka bi •tefcdo dejal — materialni problemi. Vendar m! Hujše kot ta problem, sc je v klubu pojavil problem pomanjkanja vodilnih kadrov. Trije ljudje ne morejo voditi kluba in sc poleg tega Sc vsak dan boriti za najosnovnejša materialna sredstva, je vsakomur jasno. In ^ako je bilo v tem klubu. Ko pa so se še ti *'*3e naveličali ubijanja samih sebe, je klub feseval vprašanje svojega obstoja na izrednem ®l>enem zboru. Razprava, ki se je zavlekla Jnizn© v noč, ni razen prenekaterib lepih ob-^jnb o zagotovitvi finančnih sredstev, prinesla ■ničesar drugega. Tako se je šele drugi izredni nbčiii zbor izrekel za združitev z NK Iliriji) Šiške, Vendar pa je to preprečila uprava Odreda, ki nogometnemu klubu ni dopustila ^cepitve. V budi zagati, teden dni pred zu-cetkoni prvenstva, sc je končno le zbralo ka-^th 2.1 pristašev, ki so osnovali nov odbor. Ta F' tolikanj uredil stvar, da je Odrcd-Krim že lahko nastopil na prvi tekmi v Kranju. Vse je kazalo najbolje, vendar se v zadnjem času, kakor se nam zdi, ponovno pojavljajo težka vprašanja pred odborniki, za katera nismo prepričani, da jih bodo uspeli rešiti. Torej, še danes ne moremo reči ničesar sigurnega o tem večnem bolniku. NAJBOLJŠI IGRALCI V prvih tekmah so se Svobodaši veliko bolje odrezali kot njihovi kolegi izpod Rakovnika. Zato tudi ni čudno, če med najboljšo [vetorico, po naši oceni, ne moremo uvrstiti nobenega Krimovca. Najvišje mesto smo tokrat namenili vratarju Jazbinšku, ki je s svojimi izrednimi intervencijami nemalo zaslužen za vse uspehe Svobode, za njim pa moramo uvrstiti Lobodo L, ki je skupno z Jazbinškom bil vedno najboljši mož na igrišču. Na naslednja tri mesta smemo brez zadrege uvrstiti Valjavca, Verbiča in Strmeckega. Tako smo danes kot prvič napravili tako razvrstitev in zmagovalec ob koncu sezone bo prejel pokal našega uredništva. In še kako točkujemo? Prvo mesto pet točk, dingo štiri itd. PREMOČ GOSTOV PRED DOMAČINI Na troboju mestnih reprezentanc Dunaja, Trsta in Ljubljane, ki je bil prejšnji mesec v plavalnem bazenu Kolezije, so zmagali avstrijski gostje z 200 točkami pred Ljubljano 113 in Trstom, ki je zbral 111 točk. Štafeta Ljubljane je dosegla na tem tekmovanju nov slovanski rekord, saj je preplavala progo 4 X 100 m v času 4 :33.3. Mnogo obetajoči Dermastia je odlično razpoložen preplaval progo 200 metrov metuljček v času novega republiškega mladinskega rekorda — 2 :36,8. BERNOTOVA Im inž. JUSTIN SVETOVNA PRVAKA Člana Ljubljanskega brodarskega društva, Alenka Remot-Potokarjeva in inž. Borut Justin, sta na nedavnem svetovnem prvenstvu (na divjih vodah v avstrijskem Spittalu, osvojila v konkurenci C-2 mešano, naslov svetovnih prvakov. Njnna klubska tovariša, brata inž. Natan iti inž. Dare Rernot, pa sta v disciplini C-2, zasedla odlično drugo mesto iti zasluženo prejela srebrno medaljo. S tem odličnim sportnftn dosežkom pa sta tudi zaključila svojo bogato, več kot 13-letno tekmovalno kariero v vrstah najboljših jugoslovanskih kanuistov in domačega Ljubljanskega brodarskega društva. *iv) Balu 1,lrji „Žal>c“ (v belili majicah) so zmago na letošnjem državnem prvenstvu četvork, na vrhu jugoslovanskega balinarskega športa. V letošnjih počitnicah pa niso vsi mirovali. Na plavalnem tečaja začetnikov, se je naučilo plavalnih veščin, kar lepo število naših nadobudnežev, ki 8V Sc srečali s svojim? učitelji, to pot na pionirskem kopališča na Viču. športni dogodki Poleg nogometašev, plavalcev in namiznoteniških igralcev, so tudi ostali športniki naše občine začeli nastopati na večjih in manjših tekmovanjih. Med večje moramo šteti predvsem evropsko prvenstvo v streljanju v Stockholmu in največjo kolesarsko dirko pri nas „Po Jugoslaviji". Zato poglejmo, kje vse so nasto-pali naši športniki. KOLESARSTVO: Po solidni uvrstitvi na dirki „Po Kanadi", se je na dirki „Po Jugoslaviji" najvidneje uveljavil mladi slovenski kolesar, 23-letni Andrej Bol-težar. Marljivi mladenič, član KK Odred iz Ljubljane, doma pa iz Cme vasi iz naše občine, je z izredno borbenostjo in hrabrostjo premagoval na dirki oviro za oviro in končno osvojil prvo mesto. To predstavlja zanj izreden uspeh, tembolj, ker je sodeloval v ekipi Slovenije in ne v državni reprezentanci, kamor ga baje zaradi utrujenosti z dirke „Po Kanadi", zvezni kapetan Vesclin Petrovič, ni postavil. Boltežar je s tem uspehom kronal svoja dolgoletna prizadevanja in mu ob tem lovoru čestita tudi naše uredništvo. STRELJANJE: Na evropskem prvenstvu v streljanju v Stockholmu sta nedavno sodelovala v državni reprezentarci tudi naša tekmovalca Jože Vrbinc ki Lojze Mikolič. Tokrat sicer nista osvojila nobene koki j ne, kakor spomladi na svetovnem prvenstvu, vendar je treba pohvaliti ž« tudi njihove odlične rezultate, ki sta jih dosegla na pripravah pred odhodom na Švedsko v Ljubljani. ROKOMET: Rokometaši letos sicer še niso začeli s svojim tekmovanjem v republiškem merilu (»tu nas letos zastopa le Partizan-Krim), v borbo z ,,okroglim usnjem" pa so se že spustili v okviru tekmovanja za |>oknl SFRJ. V republiškem četrtfinalu je tokrat nastopil le Krim, ki i si je z izdatno zmago nad Brežicami NAJBOLJŠEMU NOGOMETAŠI Uredništvo našega lista bo ob zaključku sezone 1963/64 podelilo prehodni pokal najboljšemu nogometašu med obema našima liga-šema — viško Svobodo in Odred-Krimom z Rakovnika. Poleg prehodnega pokala, ki ga bo prejel naš najlmlje ocenjeni igralec v letošnji nogometni sezoni v slovenski ligi, bo uredništvo |>odclilo še posebno priznanje najučin-kovitejšemu strelcu, ki bo dosegel v prvenstvenih kolib največ golov v družbi obeli naših enajstoric. VODI JAZBINŠEK Po ocenah prvih kol letošnjega slovenskega nogometnega prvenstva, vodi v tekmovanju za najboljšega igralca obeh naših ligaškili enajstoric v sezoni 1963/64, ki mu je uredništvo našega lista namenilo prehodni pokal, vratar Svobode, Jazbinšek. Na lestvici strelcev je po nedeljskem II. kolu v vodstvu Loboda s 3 goli pred svojimi klubskimi tovariši Verbičem, Slanioem in Valjavcem, ki so dosegli doslej vsak po 2 gola. ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Olimpija : Silver Slar (Ženeva) Namiznoteniški igralci ljubljanske Olimpije, ki sicer gostujejo v domu TVD ,.Partizan" Trnovo, se bodo po letošnjih izrednih uspehih v jugoslovanskem merilu, letos prvič predsta-vili tudi v najkvalitetnejšem evropskem tekmovanju — EUROCUPU. Standardna ekipa: Veeko, Kem. Tomažič, Grintal in novi igralec Opatijčan Jaz-vič, bo tako letos prvič zastopala jugoslovanske barve v tem tekmovanju. Dokaj naklonjeni žreb je določil tudi prve nasprotnike. To bo dokaj izena*-čena ekipa Si Ker Stara iz Žesene (Švica). Njihova ekipa v postat i Urchetti, Meyer, Pe\vny, verjetno ne bo prevelika zapreka za odlične Ljubljančane, ki si bodo s to gotovo zmago priborili nastop v drugem kolu proti Cehom ali pa proti Švedom. Če ocenimo njihove izglecle v tem elitnem tekmovanju, smo lahko optimisti. Zaka j V Ive malokatera ekipa v tem tekmovanju je tolikanj izenačena, kot prav Olimpija. In to ž« veliko pomeni. V klubu so prepričani, da se bodo prebili najmanj v polfinale, kjer jih čaka odlično madžarsko moštvo \ asutepite Tekves i/. Budimpešte, če pa bodo nadkriliii Uidi te, jim najbrž tudi romunsko moštvo GSM Cluj ne bo pretežak nasprotnik v finalu. Vsekakor pa se nam obeta v Ljubljani, vrsta kvalitetnih prireditev, ki bodo prav gotovo še razširile vrste simpatizerjev tega najuspešnejšega športnega kolektiva v Sloveniji. zagotovil nastop v naslednjem kolu. Kot kaže, bomo o rokometaših z Rakovnika zopet mnoao slišali, vendar nas nekatere govorice o težavnem stanju v klubu ne morejo preveč razveseljevati in dajati mnogo upanja. Pogledati bo treba kaj je in jim šc pravočasno pomagati! KOŠARKA: Po nesrečnem odhodu iz I. slovenske lige lani, so si letos košarkarji Svobode ponovno izboljšali [M) loža j in so trenutno v vodstvu v v zhodni sku-l»ni II. lige. kjer jim je nevaren tekmec edinole Proletarec iz Zagorja. Upajmo, da bodo Svobodaši us|>eli obraniti vodstvo in se tako s končno zmago ponovno vrniti v elitno republiško konkurenco. S. J. 1. Po/.no popoldansko sonce je ogrevalo skrile ozelenele doline hi goljave, ki/ so se stiskale med zajetnimi pobočji Polhograjskih Polomitov, kakor da bi se bale, da jih ne bi oskrunil okrutni škorenj italijanske soldateske. V mrzlih nočeh je po dolinah potepuški veter nosid odmev pesmi partizanskih borcev. 2. Ob večernem tabornem ognju, ki so ga znali barjanski' partizanski borci v svojem skritem taborišču v gozdovih okoli Baline gore ukresati tako, da ni bilo ne izdajalskega dima ne plamenov, sc je dokaj pogostno oglasila tudi' prava „krnnjska harmonika", s katero je godec Jaka ob tovariškem kramljanju, ubiral domače viže. 3. Partizanska četa, ki je postavila taborišče globoko v gozdu ni bila številna a borci pogumni in drzni. Oboroženi iiiiso bili slabo, oblečeni pa dokaj pisano. Italijanske kolone, ki so jih iskale, so jim bile neizčrpni apzcnal. V taborišče so prihajali borci goloroki, s spopadov pa so sc vračali oboroženi. 4. Ob vznožju temnih in skrivnostno šepetajočih gozdov, je stala mala domačija, zasenčena s starim sadnim drevjem. To je bil Mihcev dom, star, z nagubano streho hi z malimi okni. Sonce je samo zjutraj pogledalo skozi motna okna in sc skrilo še preden je Mihec vstal i‘n se pretegnil. 5. V koči je prebival le Mihce s staro materjo. Oče in brat sta že bila v partizanih, nekje na Dolenjskem v Tomšičevi brigadi, tako mu je ob večerih pripovedovala osivela in nagubana stara mati; mama pa, ki so j« kl ali na kvesturo v Ljubljano, se ni več vrnila nazaj k M Sieu. 6. TiVtega jutra je Mihec zgodaj vstal. Za nedra si je' zataknil kos črnega kruha in ni! se utegnil napiti kozjegt* mleka, ki ga je čakalo v počrneli kiihliji. V staji za koc