28. MKo.
v UuDijani, v loreu 6. februarja 19Z3.
1210 IVI.
Uhaja vsak dan popoldne, 1ztx«a*1 nedeljo In praznike.
fnserati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
npravnistvo „Slov. Naroda" in .Narodna tiskarna" Ena flora nilca št 5, pritlično, — Telefon št. 304.
Uredništvo „Slor. Naroda" Knaflova oMca st 5, L nadstropje
Tele on eter. 34. Dopise sprejema le podpisane la ssdostao fraakovane-'■■ntW   Rokopisov so no vrata. ~M
W Posam3Sfie Številke: ^W
v Jugoslaviil vse dni po Olti V— v inozemstvu navadna dni Din i, nedelie Oln 1*25
PoStnina platana v gotovini«
^Slovenski Narod" velja:			V Inozemstvo
	v LjuMianl	po pošti	
12 mesecev...... 3....... 1      » ......	Din 120-— 60 — 30 — . 10—	Din 144 — . 72-— . 36 — . 12-	Din 216-— . 108--. 54— ■ IS—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   %tG&~ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
L!oyd George proti Franciji.
Stari lisjak, ki je držal v rokah
krmilo angleške imperije v najtežjih časih, za kar mu je nehvaležna sedanjost obrnila hrbet, je stopil kakor druga važna osebnost v evropski politiki — Vilhelm II. v ozadje in začel pisati. Samo s to razliko, da ne piše po vzorcu svojega velikega sodobnika spominov,    ker upa bržkone, da se bo kolo sreče še enkrat obrnilo v njegovo   korist, marveč bombardira današnje državnike, posebno pa se jezi na Francijo in njeno povojno politiko. Kakšni so motivi za to kampanjo .ki jo je začel v času, ko je sloga in enotna taktika med zaveznimi državami najbolj potrebna, in da-Ii upa, da se mu bo posrečilo oslabiti Francijo in izpremeniti sedanjo politično konstelacijo v korist Angleške, to je težko povedati. Gotovo pa je, da ta veliki sodobni državnik gleda v bodočnost in vidi marsikaj,   kar je vsakdanjemu politiku nevidno in nerazumljivo. Angleški listi so priobčili že drug njegov članek o današnjem mednarodnem položaju- V prvem je očrtal diplo-matične dogodke v povojnem času, posebno pozornost je posvetil wa-shingtonski razorožitveni in genovski konferenci, kjer vidi prvi v zgodovini človeštva pojav, da so države, ki so sicer v vojni zmagale pripravljene prostovoljno omejiti svojo oboroženo silo. V tem oziru je človeštvo po njegovem mišljenju precej napre-valo. V drugem članku pa govori o današnji   politični situaciji v Evropi in je posebno hud, da so narodi še vedno oboroženi.
»Evropo«, pravi Llovd George. >ni vojna ničemur naučila. Danes je v Evropi več vojaštva kakor 1913-14. leta in sicer brez vsakega povoda. Kajti razmere, ki so vladale pred vojno, so se temeljito izpremenile. Dveh velik;h militarističnih imperij v Srednji Evropi ni več. Nemčija, čije armada je znašala v mirnem času 800 tisoč mož .ima danes vsega skuoaj okrog 100.000 vojske. Avstrija, ki je imela 1913-14. leta 420 tis<x5 mož aktivne vojske in 2 do 3 milijona rezerve, je reducirala svoio oboroženo silo do 30 tisoč mož. Pri vsem tem pa Francija vzdržuje še vedno 736.000 armado in 2 do 3 milijona izvežbane rezerve. Razvija in
pomnožuje pa tudi svojo zračno flo-tiljo, kakor da se boji neposrednega napada- 1914 .leta je imela Francija 400 aeroplanov, danes jih ima 1152. Toda število še ni tako važno, bolj važna je sila in namen tega vojnega materijala. Od 1152 francoskih aeroplanov je največ nalašč namenjenih za bombardiranje in imajo tako silo, ki si je človek pred vojno ni mogel niti misliti.
Iz vojaških   priprav današnje Francije lahko vsakdo sklepa, kako strašen bi bil spopad, če bi človeška neumnost   inscenirala   novo vojno-Samo v eni granati, ki jo nosijo nov} zrakoplovi, je več eksplozivnih snovi kakor v sto granatah predvojnega tipa.     Obseg teh granat in vojaških priprav pa raste leto za letom. Kakšen je cilj in kje je sovražnik? Kje je nevarnost, ki zahteva tako ogromne vojaške priprave?   Nobena sosedna država nima danes armade,   ki bi znašala četrtino francoske oborožene sile. Nemčijo ni mogoče smatrati za povod. Njeno Drebivalstvo je po številu enako   skupnemu prebivalstvu Poljske.   Romunije.   Jugoslavije in Češkoslovaške. Toda nemška armada tvori komaj sedmi del zdru/erih moči teh štirih držav. Romunija sama   ima 15 milijonov prebivalcev, njena armada pa je dvakrat večja kakor nemška, čeprav ima Nemčija 60 milijonov prebivalcev. Nemška mladina se ne sme več vežbati. nemško orožje je uničeno.    Edina druga velika armada je ruska, o kateri pa je težko dobiti točne podatke. Megleni pari, ki se dvigajo iz tega politično in gospodarsko okuženega Mata, zatemnjuiejo vsako  jasno sliko. Statistični podatki o ruski vojski so različni že po svojem izvoru. Zadnje število, ki ga navajajo sami Rusi. je 800.000. Na papirju je ta armada sicer pravtako strpšna kakor francoska, toda dogodki zadnjih štirih let so očividno dokazali, da je ona sposobna samo za obrambo, ofenzivne vrednosti pa nima nobene- Ruska armada ne more biti oovod za vzdrževanje velikih vojaških sil v Fvropi.
Dasi se ima Evropa zahvaliti militarizmu za svoj današnji položaj, je vendar postala v povojnem času še bolj mHitarlstična. Menda hoče s tem preprečiti podobne katastrofe v bo-
doče. Nobena država, izvzemši Angleško, ki je znižala svojo armado in mornarico, pa ne more kriti svojih stroškov, ki jih zahteva v prvi vrsti vzdrževanje vojske. S pomočjo posojila ali tiskanja papirnatega denarja so si posamezne države zasigura-Ie armade, ki so večje od onih, ki jih je vodil Friedrich Veliki in Veliki car. Stroški za oboroževanje in število oboroženih Čet se je zvišalo nesorazmerno, V denarnem prometu Francije, ki je v marsikaterem oziru najbogatejša država v Evropi je nastal nrepad, ki stalno raste in ki ga mora Francija polniti s papirnatim denarjem. Deficit je vedno večji ne glede na dejstvo da se večji del njene armade nahaja na nemških tleh in da nemške dajatve krijejo znatni del francoskih vojaških stroškov. Zunanje posojilo Francije se večinoma vporablja za vposlavltev razrušenih krajev, toda stroški ki jih povzroča vzdrževanje tako ogromne armade so vendarle glavni vzrok njenega deficita. Gospodarsko voostavitev Evrope znatno ovirajo stroški, ki jih zahteva novi militarizem. Stari kontinent si z obema rokama gradi trhlo stavbo ki se bo nekega dne podrla in pokopala njegove otroke.
Najbolj pa se jezi na Francijo radi okupacije Parurja. Francija, pravi Lloyd George, je zopet planila na ratzegnjeno telo Nemčije in lesene coklje, ki so trdno stopile na nemška tla, so vznemirile srca narodnih mas na obeh straneh atlantiškega oceana. Po padcu Nemčije in okovih, ki jo stiskajo po vojni, lahko pleše na nji vsaka država - zmagovalka kadar se ji zljubi. Ljudje, ki ne razumejo plemenite strani tega športa, smatrajo za zabavo tepsti tega velikana, ki jih je nekoč bil razžalil.
Francoska okupacija bo zahtevala nove ogromne stroške. Vprašamo je. kdo jrh bo plačal. V zvez7 z okupacijo bo nemška marka padla tako nizko kakor avstrijska krona in Francka pri tem ne bo nič profitirala. Nastalo bo snlošno nazadovanje nemške industrije, posebno se bo zn:?alo pridobivanje nremoga, kajti rudarji ne bodo delali za tujce s takim veseliem kakor so delali za lastne Bfosfmdarje. Končno na je moeoča v Nemčiji tudi revolucija in nastop komunistov, ki bodo okužili celo £v-ropo.
Tako piše Llovd George, tako tarna mož, ki je mnogo pomagal, da ne vlada danes v Evropi nemški šovinizem. Tempora mutan tur, pa tudi naziranja še tako treznih državnikov se menjajo v času.
Dunajsko pismo.
30. jan. 1923.
Za Svetosavsko Besedo preteklo soboto 27. t. m. je bil spored tiskan v latinici. Tako je bil nekoliko popravi en pogrešek z vabili. — Dvorana Kur-sa-lona ob Ringu je bila dobro zasedena. Češka kolonija je bila častno zastopana. Dosti številen moški zbor J. A. D. »Triglav« je prav dobro zapel Hajdrihovo »Jadransko morje« in Jenkove »Dvori davorovi«. Operni pevec Mi'an M'^aj-lović je zapel Bojičevo »Divna si« (doslej jo je pel že trikrat, kar je zbudilo že Čudne opazke!) in Rubinsteinovo »Azra«. Gospa Milka Oo;a je svirala na klavirju Dvorakovo »Selsko balado« in Rohnaninov »Polischinelle«, dobro in precizno. Junak večera pa je bil operni pevec Nikola Zec (drž. opra na D.) in pel Vi!har;:evega »Mornarja« s svojim mogočnim basom tako divno dovršeno, da je izzval ogromen aplavz. Ali vrhunec zadivlienosti in vihar aplavzov je žel ob sklepu Mokranjčeve »Tri junaka«, na katero je divno lepo navezal zadnja dva verza iz »Bože pravde«. Odprl je vse registre svojega kolosal-nega basu, velika dvorana Kursalona se je tresla, a na koncu, menil sem, da jo raznese vihar do ekstaze oduševlje-nega občinstva. — Skladatelj lepe operete *Dcr Herzog vor Reichstadt« Sto-janovič je igral na gosli svoji dve skladbi »Ru^ka fantazija« in »Iz naše domovine«. Dovršeno.
To koncertu živahna igranka (ples). Na sporedu samem je bilo tokrat kolo: kraljevo kolo Seljančica in kolo srem-sko. Ali da bi ti ljudje, ki se najbolj de-rejo za kolo, vsaj malce znali igrati kolo, tisto divje brcanje vsevprek, niti dva jednako, pa ni nikako kolo, ki bi nam delalo količkaj časti pred očmi kulturnih Evropejcev. (Zastopani so bili razni evropski narodi!) Moj Bog. kakšne opazke sem že čul pri raznih takih prilikah, čim manj ti zna plesati, toliko bolj divje cepeta tja po parketu, kakor bi ga hotel razbiti. Pa zopet in zopet to divjanje, gledalci pa zrajo in majeio glave. Doma delajte, kar hočete, v tujini pa nas pustite s takimi neroda-mi pri miru. Na sporedu bodi kolo en-
krat (na D. najbolje Seljančica, ki je najbolj znana tudi med Cehi!), in to ple-šite s primerno eksanco. dostojno vcli-komestnega salona. Vse drugo nas samo smeši! Češki gostje (med njimi par naših, ki zahajajo v »Slovansko Besedo«) so plesali svojo »Češko besedo« v šestih kare ih, lepo razvrščenih po dvorani. Zdelo se mi je, kakor da pleše tu cvet dunajske slovanske Inteligence z nekako posebno tendenco: kako je treba pokazati Evropi lepoto narodnega plesa. Tolike preciznosti in elegance v izvajanju figur še nisem videl. Vsa čast jim! Rešili so v polni meri čast in ponos tega večera!
»Koroški S'ovenec« je zdaj brez pravega urednika, ker se g. Wutej še ni vrnil na Dunaj. Enotna uredništvo je neizogibno potrebno. »K. S.« je drugače dobro urejevali. Naročnina je prenizka! Vprašam pa: Koliko slovenskih društev in kavarn je naročenih nanj? Morda v priliki naštejem to našo sramoto! Ko čitam bobneče fraze o rešitvi Koro-tana, mi ustnice lezejo na smeh, ki ga zatre le tiha kletev na našo frazersko indolenco! Po;dite, pojdite s svojimi de-klamacijami o varstvu naših manjšin! Kje ostaja pozUivno delo?! Nemci lahko mirno spijo! Kaj slovenska irredenta. niti najprimitivnejše pomoči ni!
AH Slovenci imate hudega konkurenta v bratih Hrvatih: le-ti so Slovence v indolenci daleč prekosili. Veliko reklame je bilo za Gradiščanske Hrvate in njihove »Hrvatske Novine« — in doslej je iz cele troedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije pa še Bosne in Hercegovine po vrhu celih pet naročnikov. Nemško burgerlandsko glasilo in madžarski list, tiskan v nemškem jeziku, sta že zagnala krik o pan-slavistiški propagandi itd. Tu jo imate: celih pet naročnikov. Za tak uspeh sem popisal kmalu več papirja, a bil sem štirikrat nalašč za to v Zagrebu. Žalostna nam ma:ka! Pa se bomo šalobardili o podpiranju naših manjšin!
4. številka »H. N.« pojasnjuje preprostemu ljudstvu, kaj je kultura. Dalje lep članek: »Je, Hrvat sam!« Med drugim pravi: »Brate, glej, mi smo isto Hrvati, kako i ti. ali mnogo i mnogo smo morali skusit, dokle smo spoznali naš rod i narod. Nas su kot malen cvet, malo drvo u trdju zemlju presadili, našu narodnu čut smo pogubili i tudje^a naroda čutenje, rič usvojili. Ali ne hoteći Nismo onda znali, da je ovo jani-čarstvo« itd. (Naročnino sprejema Jadranska banka v Lj.)
A. E. W. Mason:
KLIC NA POMOČ,
Roman.
»Da. da,« je rekel z mehkim glasom. »Razumem vaše občutke, uboga žena. Ne boste ostali tu. Imate morda prijatelje v Aixu, pri katerih bi lahko stanovali?«
»O, da, monsieur.« je zaklicala Helena hvaležno. »O, kako strašna mi je bila ta misel!«
»Ni se vam treba več bati- Kajti mi nismo obisk prošle noči.« je rekel Hanaud prijazno, primaknil stol čisto k njej in jo- pogladil po roki. »Sedaj pa vas prosim, da poveste tem gospodom in meni vse, kar veste o tej strašni zadevi. Vzemite si časa, gospodična. Mi smo človeški.«
»Toda gospod, jaz ne vem ničesar!« je za-vp:la. »Rekli so mi, naj grem spat, ko sem oblekla gospodično Celijo za seanso.«
»Seanso!« ie za vpil Ricardo in začudeno pogledal. In spet mu je vstala pred očmi slika iz Assemblv Halla v Leamingtonu. Toda Han-aud sc je obrnil proti njemu in vkljub temu, da je gledal prijazno, se je vendar nekaj iskrilo v njegovih očeh, kar je Ricardov obraz pod-plulb s krvjo.
^Ste kai rekli, gospod Ricardo?« je vpraša! detektiv. »Ne? To ni bilo mogoče.« Nato se je spet obrnil k Heleni Vauquier. »Tako, gospodična Cclija je delala seanse? To je zelo čudno. Hočemo nekoliko več slišati o tem. Kdo ve, kateri sled nas dovede do resnice?«
Helena Vauouier je odkimala.
»Monsieur, niste na pravi poti, če jo iščete pri meni. Pomislite vendar! Jaz ne morem pravično govoriti o gospodični Ćeliji- Ne. ne morem! Jaz je nisem rada imela. Bila sem ljubosumna, — da, ljubosumna. Monsieur. vi hočete resnico — jaz sem jo sovražila!« In njen obraz je postal rdeč in udarila je z roko na ročaj svojega stola. »Da, sovražila sem jo. Kaj morem za to?« je vprašala.
»Kaj?« je uljudno vprašal Hanaud. »Kaj ne bi mogli za to?«
Helena Vauouier se je spet naslonila nazaj resnost ji je zginila z obraza in lahno se je nasmejala.
»Hočem vam pripovedovati. Zapomnite si pa, da vam govori ženska in da so stvari, ki jih boste smatrali za nizkotne in malovredne, za njo velike važnosti. Bilo je neko noč v letošnjem juniju — šele v letošnjem juniju! Če pomislim na to! Še čisto pred kratkim — in takrat še ni bilo gospodične Celi je—« a ko je Hanaud dvignil svojo roko, je hitro dostavila: »Da. da; hočem se sama brzdati. Toda če pomislim sedaj na gospo Dauvrav!«
Nato pa je začela svojo povest in razložila Ricardu vprašanje, ki ga je tako zelo mučilo: kako je bilo možno, da je dekle, kakršna je bila Ceb'ja Hanaud. prišlo do tega, da je skupaj živelo z žensko take vrste, kot je bila gospa Dau-vrav.
»Neko noč meseca junija.« je rekla Helena Vauquier, »je šla gospa v družbi večerjat v Ab-baye Restaurant na Montmarte. In tu je prvič privedla s seboj gospodično Celijo- Če bi jo
takrat videli! Imela je slabo obleko in raztrgan plašč, da so kosi blaea viseli iz njega, in lačna je bila, da, lačna. Gospa mi je pripovedovala o njej, ko sem jo slačila. Gospodična Celija je plesala med mizami z vsak'm za večerjo, kdor je hotel biti tako prijazen in plesati ž njo.«
Njen krepki glas je napolnil sobo. Bila je resna, častitljiva kmetica, ki je izrazila svoje zaničevanje. In Wethermill je moral to poslušati. Ricardo ga ni pogledal.
»Pa kako bi hotel kdo plesati ž njo v taki obleki? In nihče ji ni hotel dati večerje izvzemši gospo. Gospa je to storila. Gospa je poslušala povest lakote in nesreče . Gospa je bila tako ljubezniva in dobrega srca. In v zahvalo leži sedaj umorjena!« Začela se je histerično tresti, njen obraz se je nagubal in roke so se gibale.
»Čujte,« je rekel Hanaud prijazno, »pomirite se. gospodična!«
Helena Vauouier je prenehala par trenutkov, da pride k sebi. »Oprostite, monsTeur, toda bila sem tako dolgo pri gospe — oh, uboga žena! Da, da, pomiriti se hočem. Torej, gospa jo je privedla domov in teden pozneje že ni bilo nič dovolj dobro za gospodično Celijo. Gospa je bila kot otrok. Vedno je b?la varana in nikdar se ni naučila previdnosti- Toda nihče ni tako naglo našel poti do gospejinega srca kot gospodična Celija. Gospodična je morala živeti z njo. Gospodično so morale obleči prve modistke. Gospodična je morala imeti svilena spodnja krila in najfmejše perilo, dolge, bele rokavice :n lepe trakove za lase m klobuke od Carolhie Reboux za dvanajststo frankov.   In gospejina
služkinja ji je morala streči in ji pri vsem pomagati. Oh!«
Vauquier je razdražena sedela na svojem stolu, divja in jezna. Gledala je drugega za drugim in zmigavala z ramami .
»Nisem vam rekla, da pridete k men!,« je dejala. »Ne morem govoriti nepristransko, ali celo lepo o gospodični. Pomislite! Skozi vsa leta sem bila več kot gospejina služkinja, bila sem njena prijateljica; bila je tako ljubezniva, da me je sama tako imenovala.
Govorila je z menoj o vsaki stvari, me vprašala za svet v vsaki stvari, me vzela povsod s seboj. Nato je privedla domov ob dveh zjutraj mlado dekle s svežim, ljubkim obličjem iz montmartreske restavracije in teden pozneje sem bila jaz gola ničla — da, gola ničla — In mademoiselle pa kraljica.«
»Da, to je čisto naravno,« je rekel Hanaud pomilovaje. »Ne bi bili človek, gospodična, če ne bi tega pripovedovali z nejevoljo. Toda pripovedujte nam odkrito vse o seansah. Kdaj so se začele?«
»O, monsieur,« je odgovorila Vauquier, »ni bilo težko začeti z njimi. Gospa Dauvrav je imela pravo strast za vedeževalce in ljudi take vrste. Kdorkoli, s knpvm kart ali s kako drugo neumnostjo, kako povestjo o nevarni ženski s črnimi lasmi ali o šepavcu — monsieur pač poznate take povesti, k? jih pravijo v zatemnjenih sobah, da jim lahkoverneži nasedejo — vsakdo je mogel prevarati praznoverno gospo. Saj monsieur poznate ljudi te vrste.«
»Gotovo da,« je rekel Hanaud z nasmehom-
Stran 2.
I.OVPNSK!   NA R O D« đn* $ februarja 1923.
štev. 28
»Gradišćansko Hrvatsko društvo« Je priredilo 21. t. m. svoj prvi ples. Udeležba nad 300 plesalcev. Svirali so naši tamburaši od »Presvete« tako dobro, da nismo nič pogrešali orkestra. Došlo je tudi več članov in dam od »Prosve- | te«, ki so s~e divno razumeli   z Gradi- ; ščanci.   Vladala je med obojimi prava i bratska ljubezen. Lep začetek! Naorej ' tako! A. a
Neposredno pred spe razumom z Italijo.
p napram nihrski akciji.
Iz Prage nam pišejo: Razvoj zunanjih dogodkov ni ostal brez vpliva na naše notranjepolitične razmere. V prvi vrsti gre tu za francosko okupacijo Po-rurja. kateri moramo pazno   slediti iz političnih in gospodarskih razlogov. Naravno je, da diktirajo naše stališče samo državni in narodni razgledi in da odkrito simpatiziramo s Francijo iz političnih in stvarnih ozirov. S tem, da smo pozorni na akcijo v Porurju, še nismo vezani na nikake korake, naše simpatije pa so in morajo biti na strani Francije, one zmagovite Francije, ki je v vojnem času toliko pretrpela in doprinesla toliko žrtev za zmago pravice in za osvo-boienje narodov.   Pri nas se še dobro spominjamo, kaj Je pomenila   za nas Francija v preteklosti, v glavnem za časa vojne, na drugi strani pa tudi ne pozabljamo, da je zavarovanje naše države in njene konsolidacije mogoče samo, ako se bomo opirali na prijateljstvo In skupne Interese, ki nas vežejo z drugimi državami, v prvi vrsti seveda s Francijo.   Danes, ko Nemčija poskuša, da bi prišla do zveze z Rusijo, Turčijo m Bolgarsko, h kateri bi pritegnila tudi Madžarsko, ne more biti naše mesto na strani naših nasprotnikov. Iz teh razlogov ni med nami govora o tem, da bi naša država prevzela nalogo nekake posredovalke v porurskem boju, čeprav se take tendencijozne vesti širijo iz Berlina po nemškem tisku.   Zunanji minister dr. Bene§ je že dovoli jasno obrazložil stališče naše republike o francoski akciji v   razgovoru   z nemškimi agrarnimi poslanci o politični situaciji. Rekel je, da vlada CSR nima nikakega iz političnih ali diplomatičnih vzrokov Izviraiočega namena za mobilizacijo, ki bi se smatrala za posledico zadnjih dogodkov v Porurju. Baš tako brez podlage so poročila, da je prišel naš berlinski poslanik Tusar v Prago, da bi se pridobila mala antanta za to. da bi posredovala med strankami, kolikor se tiče zasedbe Porurja, v prvi vrsti Češkoslovaška. V resnici je imela Tusar- . jeva pot v Prago samo to svrho. da je j vse državne činitelje podrobno   infor- I mira! o situaciji, ki jo je izzvala okupa- ' ciia Porurja. V Berlinu pa skušajo vzdržati vrisk, da je tu neki faktor, ki hoče intervenirati, da bi se tako vzbujal odpor Nemcev, za kar pa pri nas ni nikakega razpoloženja,
Lausannste konferenca.
— Lansarma, 4. februarja. (Tzv.V Tur-Ifcra delegacija Je včeraj dopoldne predložita predsedstvu konference spomenico, gtasom Katere je Turčija pripravljena podpisati pod gotovimi pogoji mirovno pogodba Lord Curzon je takoj sklical sejo. do definitivnih sklepov pa na niei ni prišlo. Turki stavijo gotove protipret-^jre glede Trnkije, Galipo-lija, morskih ožin in Mastila. Turki so pripravljeni priznati avtonomijo otokoma Im-brosu In Teneds'\ V finančnem vprašanju stavijo Turki preding, 'da se dosedaj veljavne kapitulacije nadomeste z definitivno trgovinsko pn«rraho p
— Pariz, 4. februarja. (Izv.) Llovcl Ge-orge ie izjavil zastopnikom londonskega tiska, da po njegovem mnenlu Turki ne podpišejo Iausannske mirovne pogodbe. Lau-sannsko konBer?cco smatra LIoyd George za ponesrečeno,
— Lavsanna, 4. februarja. (Izv.) Zaveznici so odklonili turške protipredloge glede Mosula.
— Lausanne, 4. februarja. (Izv.) Danes ob 9.40 zvečer se je razširila vest. da so pogajanja med zaveznik? In turško delegacijo ostala brezuspešna, j Turki odklanjajo predloge zaveznikov. Lord Curzon namerava jutri odpotovati.
Turška delegaciia vstraja na svojem odklonilnem stališču glede zavezniškega predloga o kapitulacijah in ostalih gospodarskih vnraŠanjih. Turki so zapustili dvorano. Vendar upa*o zavezniški krogi, da Še pride do nekakega sporazuma. Misijo v tem smislu pri Ismet paši je prevzel francoski delegat Bompard.
CERKVENA IN ŠOLSKA VPRAŠANJA MED ROMUNSKO IN NAŠO DRŽAVO.
— Beograd. 2. februarja (Izv.) V cerkvenem in šolskem vprašanju, ki postaja sedaj aktuelno med naSo državo in Romunsko, do danes ni dosežen noben sporazum. Romunska vlada namerava storiti vse korake, da se to vprašanje člmpre'e uredL Beogradska vlada pa na drugi strani ne forsira tega.
— Pariz, 2. februarja (Izv.) Iz Angore . javljajo, da je narodna skupščina dala Ismet : paši dalekosežna pooblastila glede mirovne \ pogodbe. Po napol ofici eln'ii poročilih se Je j
položaj na iausannski konferenci znatno Iz- j , boljšal, -w V1
— Ber-srad, 5. februarja. (Izv.) Politični krogi z globokim zanimanjem pričakujejo jutrišnjega sestanka italijanskega parlamenta, ki ima končno odobriti konvencije glede izvršitve rapall-ske pogodbe in tako ustvariti trdno podlago za upostavitev dobrih odno-šajev in prijateljskega sosedstva med obema državama. Prepričani so vsi me-rodajni faktorji, da bo Mussolini v parlamentu dosegel garancije, da se začne s končno rešitvijo vseh med chema državama še spornih vprašanj.
Tekom zadnjih dni in tudi včeraj so bile neprestane konference v zunanjem ministrstvu. Včeraj je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča italijanski poslanik
na našem dvoru g. Negrotti. V glavnem je šlo za podroben načrt glede izpraznitve Sušaka in tretje dalmatinske cone.
Na merodajnem mestu z vso odločnostjo zanikajo vesti tržaških in nekaterih drugih italijanskih listov o zaklju-čitvi trgovinske pogodbe pred definitivnim odobrenjem santmargheritskih konvencij. Te vesti niso resnične. Definitivna zaključite v trgovinske pogodbe bo sledila šele potem, ko bodo odobrene konvencije od strani italijanskega parlamenta in ko se izvrši izpraznitev Sušaka oziroma tretje dalmatinske cone.
TELEFONA iN BRZOJAVNA POROČILA.
; JUGOSLOVENSKO AKAD. DRUŠTVO „TRIGLAV".
(Triglavanski zbor v Mariboru.) (Izvirno poročilo.)
»Take veličastne manifestacije »Triglav« še ni doživel kakor jo je na sobotnem zboru v Mariboru . . . « S temi besedami je dr. Irgolič popolnoma pravilno in v skladu z resnico ob zaključku dnevnega reda označil rezultat Triglavanskega zbora. Že udeležbe delegatov, ki so se sestali na predvečer v gostilni Halbwid! na predhodni razgovor, je bila razveseljiva. Prireditelji so lahko ponosni na uspeh svojega dela. Sprejem je bil ob pol trinajstih na glavnem kolodvoru. Ko se je vlak ustavil, je došle Triglavane iskreno pozdravil predsednik starešinske zveze dvomi svetnik dr. Toplak. »Vidim pred seboj mlade in stare obraze,« je izvajal dr. Toplak, veseli me. da gledam med mladimi tudi mnogo starih znanih obrazov. Dokaz mi je to, da še vedno ljubijo svoj »Triglav« kot so ga svoj čas kot aktivni člani. Posebno pa me veseli, da je vkljub znanim težkočam tu sem na našo mejo pohitelo toliko mladih aktivnih »Triglavanov«. Tekom 24 let takega lepega števila še nisem videl. Klanjamo se pred častitljivo našo triglavan-sko zastavo! Naj ta zastava tudi v bodoče zbira slovenske visokošolce pod svoje okrilje v dobrobit slovenskega naroda.
Nato so sledila poročila o delovanju centrale in podružnic.
Za centralo Zagreb je poročal S v a j* Ser, za podružnico Dunaj B o n a d i č. za podružnico Ljubljano Mejak. Zbor je z zanimanjem sledil vsem trem poročevalcem, ki so v kratkih potezah opisali društveno delovanje, njegove uspehe, pa tudi težkoče in ovire od strani nasprotnikov in — raznih blagajn, izvzemši ljubljanske, katere pred*
stavitelj je konstatira!, da je gmoten polo* faj 5e precej ugoden. 1.) Ljubljana in Za* greb sta se zelo potožila glede pomanjka-nia lokalov. Zagreb šteje 84 članov, Dunaj 282, Ljubljana pa 108 članov. Podružnica Dunaj združuje članstvo iz vseh delov nase drža* ve; zlasti mnogo je Slovencev in Hrvatov. Podružnice imajo na sekciji razdeljeno or* ganizirano poslovanje, n. pr. kulturni, za« bavni, športni, pevski odsek. Posebno zani« manje in debato je povzročilo poročilo po* družnice v Ljubljani, glede razloga ustano* vitve te podružnice, pri čemer se je omenjal seveda spor z ^Jadranom«. Da nc pride do podrobnosti, ki niso spadale na to zboro* vanje, je zbor zahteval konec te debate in odklonil Spindlerjev predlog, da naj se iz poročila črta r^log ustanovitve podružnice v Ljubljani. V debato je posegel tudi prof. dr. Š e r k o. kateremu se je zbor iskreno zahvalil za moralno in gmotno podporo.
Vsa poročila so bila z živahnim odo« bravanjem sprejeta. Zvezni predsednik se je poročevalcem zahvalil in izrazil veselje, ker vidi iz teh poročil vneto delavnost po* edinic.
Glede razmerja starešinstva, centrale in podružnic je poročal tajnik dr. Žnu« deri o tozadevnih sklepih delegatov. De? legati so o tem natančno poučeni in bodo vplivali vsak pri svoji podružnici; današnji zbor pa ni kompetenten o tem sklepati, ne« go le upravičen, da izrazi svoje mnenje. Nas vse mora družiti že 48 let staro geslo današnjim razmeram primemo prilagođeno; Biti jugoslovenske krvi bodi Jugoslovcnu ponos! Naprednost, svobodomiselnost in jugoslovenski naoijonaJizcm, to so v glav* nem smernice skupnega razmerja. Vsako* letni »Triglavski zbor« naj sklepa vsako leto
0 premestitvi sedeža centrale. Razmerje vseh treh organizacij ostani skupno idejno in naravnost vzorno idealno.
Pred slučajnostmi ie sporočil poverie* nik dr. Hrašovcc iz Beograda pozdrave beogradskega okrožja in predlagal resolu* cijo, ki naj vsebuje v izrazitih točkah dni* štveni program.
Upamo, da bo uspeh zbora posoljen in da se vrnejo Triglavani zadovoljni iz Mari* bora. V imenu starešinske zveze vas isk**e* no pozdravljam in kličem: dobrodošli! Živel »Triglav«. (Viharni živeli klici.)
V imenu do^lecev je odzdravil pred? sednik centrale Zagreb § v a j g e r. sporni* niajoč se osvoboditve izpod tujega jarma. »Triglav« tudi v časih robstva ni obupava!, ker je vedel, da mora priti za velikim pet* kom velika nedelja. Svoj navdušeni nago* vor je zaključil z iskreno zahvalo za spre* jem. Z zastavo na čelu se je nato formiral sprevod, ki je vzbujal splošno pozornost. Na Aleksandrovi cesti je sprevod pozdravil z okna  svote hiše prvak mariborskih Slo«
vencev dr. Rosi na. Starešinstvo zveze je gostom preskrbelo skupno kosilo v »Dija* Škcm domu«, kjer jih je prisrčno pozdravil
starešina prof. dr. S t r m š e k.
ZBOR V »NARODNEM DOMU«.
Popoldne ob 14. so se »Triglavani« zbi* rali v mali dvorani »Narodnega doma«. Ob otvoritvi se je nabralo 130 aktivnih Trigla* vanov in starešin, katero Število je med zborovanjem naraslo n« 140. Prihiteli so na zbor stari Triglavani iz vseh krajev sloven« ske domovine. O polpetrajstih je starešin* ski   zvezni  predsednik   dvorni  svetnik dr.
Toplak med viharnimi pozdravi otvoril
1 to tudi am Maribor pomembno zborovanje.
»Biti slovenske krvi, bodi Slovencu po* no!«, pod tem geslom je »Triglav« povsod nastopal in ž njim otvarjam tudi današnje zborovanje. Ponosen sem, da otvarjam to ve* lepomembno zborovanje, ker pridejo na dnevni red za nas vse zelo važna vprašanja. In velepomembno je to zborovanje, ker predstavlja udejstvitev ožjega stika med aktivnimi »Triglavani« in starešinsko zvezo. Program akademskega društva »Triglav« ni bil sestavljen v pismenih izjavah, nego le v vzglednem dejanju ustanoviteljev, in kot ga je očrtal naš duševni velikan Josip Stri* tar v svojih nepozabnih besedah: »Trigla* vani naj z učenjem bistrijo svoj um in blažijo srce, širijo razgled po daljnem svetu, vžigajo ljubezen do naroda, naj svoj narod učijo in ga vodijo in naj se tudi trudijo v dejanjih za njegovo blaginjo.« Ta nauk je bistvo in jedro našega programa. »Triglav« ga je zasledoval dosledno in vedno, ko je šel med naše ljudstvo, kjer je našel iskrene sprejeme, kar dokazuicjo tudi vidni znaki na društveni zastavi. Res ponosen sem, da otvarjam danes to zborovanje. Z iskrenim pozdravom združujem tudi zahvalo za tako obilno udeležbo. Boj naj živi »Triglavane«! (Viharni živio klici).
FormeJni voJitvi predsednika, na katero častno mesto je bi! izvoljen starešinski zvezni predsednik dr. Toplak, je sledi! za bodočnost društva važni dnevni red.
Obsežnost dnevnega reda so skrčili že delegati na svoji pred konferenci. Prva toč* ka dnevnega reda je bila:
1. Sprememba pravil stare zveze. Pred* sednik se je na kratko spominjal njene zgo* dovine. Starešinska zveza je bila osnovana leta 1910. še v Gradcu, a se je leta 1911. preselila v Ljubljano. Od leta 1911. do 1921. je takorekoč spala. Na občnem zboru leta 1922. sc je sklenilo preselitev zveze v Mari« bor in ustanovitev okrožij, in sicer: Ljub* liana. Novo mesto, Brežice, Celje, Ptuj, Beograd, Gorica. Pod vodstvom predsedni* ka dr. Toplaka se je starešinska zveza v Mariboru zelo lepo oživela. Na zboru v Celju se je sklenilo današnje zborovanje, na katerega prireditvi imajo zasluge tudi
naše dame. Predložila so se vladi pravila, katere pa je vlnda vrnila v svrho izpopol* nitve. Skleniti je treba precizirane pravice izrednih članov, kako se odbor voli, ali po* sebej, ali na vzklik, dalje glede razdružc* nja in vrhovnega sodišča. Zvezni tajnik dr. 2nu deri je glede pravic izrednih Članov in glede volitev odbora pojasnil tozadevno stališče sklepa delegatov. Sklepi delegatov so bili nato soglasno odobreni.
Sprejet je bil tudi predlog dr. H r a« š e v c a (Celje), oziroma zveznega predsed* nika, da sc določijo okrožja za bivšo Sta* jersko po okrajnih glavarstvih, za Kranjsko pa po deželnem sodišču Ljubljana in po okrožnem sodišču Novo mesto.
Po kratki debati se je zbor prilagodil
prepričnju zveznega predsednika, da sicer idealno zasnovan: resolucije kot nadome* stilo ali izpopolnilo društvenega programa ni potreba, ker vsebuje le v lepših izrazih in širnem obsegu bistvo društvenega pro* grama, kakor ga društvo izvaja že od vsega početka. Tem iskrenejši odmev pa je našel po dr. K r aš e v c u sporočeni pozdrav iz Beogradskega triglavskega okrožja.
Od najstarejših »Triglavanov« se je po* sebno omenjal častni član »Triglavan« g. dr. Ivan Tavčar, in sicer sta se ga spo* min jala tako predsednik centrale g. Š v aj* g e r. kakor predsednik podružnice v Ljub* Ijani g. Ervin Mejak v svojih poročilih o poklonitvi častne diplome.
Predlog zastonnika iz Gradca, naj se t"di tam ustanovi podružnica, je bil simpa* tično sprejet.
Dnevni red se je zaključil z opozorita vijo dr. T r g o I i č a, da je ta manifestacija tako veličastna, kakor je »Triglav« še ni doživel. Ob tej priliki pa bi bilo tudi umest* no, da bi ob zaključku te manifestacije uvaževali društveno 50!etnicn. katero je treba slovesno praznovati. Ob splošnem odobravanju se je sklenilo, da se naj takoj prične s pripravljalnimi deli za ta jubilej.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Stare* šinski zvezni predsednik je zbor zaključil z vzklikom: »Bog živi zvezo, starešinstvo in aktivne člane! Žive! Triglav!«
RADIČ NA VOLILNI AGITACIJI.
— Zagreb, 3. febr. (Izv.) Radič Je začel živahno volilno agitacijo. Zadnje dneve je priredil več volilnih shodov. Včeraj je prired ilvolilni shod v Orijovcu. Shoda se je udeležilo okoli 15.000 kmetov. Poleg Radića je govorilo več kmetov. Jutri priredi Radič shod v PleternicL
BAVARSKO - ČEŠKI INCIDENT NA MEJI.
— M on ako vo. 2. februarja- (Iz.) Listi
poročajo, da le oddelek Češkoslovaških vojakov - smučarjev prekorači! bavarsko mejo. Opozorjeni na prekoračitev, so vojaki ironično omenili, da zopet kmalu pridejo. Bavarska vlada bo protestirala pri češkoslovaški vladi radi tega incidenta.
RAZPUST NEMŠKEGA DRUŠTVA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga. 3. febr. (Izv.) Po poročilu listov je vlada odločena, da prepove delovanje nemške zveze. To društvo bo najbrže
GENERAL LUDFNDORFF V CELOVCU.
KOROŠKO SOCIJALISTIČNO DELAVSTVO PROTI GENERALU.
— Dunaj, 5. februarja. 0zv.) »Arbel-ter Zeitung« javlja iz Celovca: Na vest i o prihodu nemškega generala Luden- j dorffa v Celovec se je zbrala velika de- 1 lavska množica, ki je priredila proti Ludendorffu viharne demonstracije. Delavstvo je sprejelo generala z najgrši-mi psovkami. Ogorčeno je vsklikalo: »Morilec nemškega naroda! Pijavka! Lopov! Lump!« Demonstracije so se proti večeru zopet ponovile. Prišlo je do spopada med policijo in delavstvom. Delavstvo je s temi demonstracijami imelo namen na vsak način preprečiti generalovo predavanje, ki je je hotel imeti v dvorani Glasbenega društva.
— Celovec, 4. februarja. (Izv.) Na svojem propagandnem potovanju po Solnograškem, Štajerskem in Koroškem je nemški general Ludendorff danes ob 19.17 prispel v Celovec. Meščanstvo mu je priredilo ovacije. Delavstvo pa je ostentativno demonstriralo proti generalu. Za včeraj v nedeljo dopoldne je nameraval general Ludendorff v dvorani Glasbenega društva povodom nem-škonacijonalnega kongresa »Heimat-diensta« prirediti predavanje. Predavanje je bilo zelo številno obiskano. A1?d komunisti in nacionalisti je prišlo do velikih delavskih demonstracii.
— Celovec, 5. februarja. (Izv.) Včeraj pop. ie bil sklican shod v dvorano Glasbenega društva knpgres »Hei-matdiensta«. kamor je prišlo veliko število nemških nacionalcev. da bi prisostvovali predavanju generala Luden-dorffa. SocijalistiČno delavstvo, zlasti komunisti, so poskušali predavanje razbiti. Prišlo ie med komunisti in »volks-verovci« do ostrih spopadov in pretepov. 2e v soboto so priredili komunisti na kolodvoru pri sprejemu generala Lu-dendorffa demonstracije. Komunisti so obstopili za generala pripravljeni avtomobil ter so začeli vsklikati razne psovke: »Krvnik! Morilec nemškega naroda! Grobokop nemškega naroda!« Policija je aretirala 5 demonstrantov.
Volilna borba.
SPOR MED PAŠIČEM TN STOJANOM PROTIĆEM.
— Beograd, 5. februarja. (Izv.) Da-najšnji »Balkan« poroča na podlagi zanesljivih informacij, da je Stoian Protić zaprosil potom intervencije svojih somišljenikov za sestanek z ministrskim predsednikom g. Nikolo PaSičem. Ta sestanek naj bi obravnaval gotova sporna politična vprašanja. — Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je sestanek kratkomalo odklonil iz razloga ,da je predvsem potrebno, da se Sto-jan Protf-č odreče vsaki antidržavni in protiustavni propagandi. Ce to javno stori, potem je možen tak sestanek, na katerem naj bi se potem obravnavala važna politična vprašnja.
KANDIDATI RADIKALNA STRANKE V VOJVODINI. — Beograd, 5. februarja. (Izv.) Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« javlja, da so postavljeni kandidati za subotiški volilni okraj. Kot nosilec liste fungira dr. Jovan Radomić. Za mesto Zento je kot sreski kandidat določen Jovan Vujfć.
PolPira srtoaciia na
Velike zaloge orožja na Madžarskem.
— Budimpešta, 4. februarja, (lzv.)j Medzavezniška komisija je   v   ok lid Budimpešte odkrila velike zaloge c: a in municije. V podzemskih kleteh so na-j šli puške, strojnice, municijo   in d:: vojni materijal. Komisija je vse zalo^--zaplenila in jih odpravila.
KRVAVI I7RGEDI V ROMUNIJI.
— Bukarešt, 3. febr. V sredo je prP Šlo pred tukajšnjo univerzo do krva\Ih] spopadov med akademsko mladino r -munske in židovske narodnosti. I dent je nastal na ta-le način: Pr
dan so bili osvobojeni inicijatorji prvih protižidovsklh izgredov. Osvobojeni so odšli proti univerzi, kjer so bila večer-1 na predavanja. Kmalu se fe zbralo ~ 500 visokošolcev Židov,   ki   so hoteli prodreti v sobo,   kjer   so   se n 1 ~"~i!i osvobojeni romunski visokošolci. Nato se je zbralo nad S00 romunskih vts ko-j šolcev in med obema skupinama šlo do spopada. Na obeh straneh *o sej posluževali revolverjev in nožev   P -čija in vojaštvo dolgo nista mr la po-j miriti razburjene   akademske n Rezultati spopada so: 28 oseb r,r med njimi 14 težko. V nrlamcr incident povzročil živahno deba.
DRUŠTVO NARODOV.
— Pariz, 2.  februar a    Na v:
javni seii sveta Društva m rodov, l .c vršila pod predsedstvom francoske  i delegata Vivianija, je predsednik odb sanacijo Avstrije lord   Hnlfour pn:     1   o j uspehu, ki ga je dosegel odb^r v svoj lovaniu. Odbor je moral rremngati i    tež-j je zapreke, delo ki ga je i7vršil je. o-no, zato pa je tudi rezultat očlvldeu. A v-] strija, ki je bila  na robu gospod prepada, je danes zopet vpostavliei veda je pri tem mnogo pomagal t-^riiski narod in vlada na čelu z dr c ■■ lom.    Ralfour se je zahvalil člnrr-štvn narodov, ki so v sporazumu t. sko vlado izvršili tako ndgovorno In dapolno delo. Nato Je predlagal Ce" vaški delegat Pospišil. naj Društvo dov sprejme predlog češkoslovaške  \ le, v katerem je izražena želja, da bi tr-govske pogodbe z Avstrijo po zrn pospešile in v okrožju že obsto ečih r razširile. Italijanski delegat Salandra * ^e) v Imenu svoje vlade pridružil temu pred--logu in izjavil, da le ftalllanska vlad? pri-j pravljena takoj obnoviti z  Avstrfo p .:-jan'a  glede  vpostavirve  normalnih   • spo-darsklh stikov. Prepričanje, da bodo janskemu primero sledile tuđ! druge dr -ve. Tej lz;avi se je pr'druin v Imenu F efe Vivlan!  m Angleške  Balfour,  n.»   | &r ie   bil   Pospišflov   predlog  soglasno ipre-let.   Dalje ?e   Salandra   prečltal   obse i sklepni predlog, po katerem priznava r štvo narodov Izredno važnost dosr enih uspehov  pri  izvajanju    določb    gen,v ke konference   fn   ugotavlja   sodelovan e rv~l strfjskega naroda z vlado.   Končno fe b:! soglasno sprejet predlog, podpirat! av< -; sko vlado še nadalje v njenem de!' ninl za blagostanje države.
Madžarskem.
VAŽNA IZJAVA FINANČNEGA MINISTRA.
— Btfdlmpešta. 4. februarja. (Izv.) V vseh političnih krogih je vzbudil veliko senzacijo govor, ki ga je imel finančni minister Kalay pred svojimi volilcL Razmotrivajoč politični, gospodarski in finančni položaj Madžarske, je predvsem pozval svoje volil-ce, da sodelujejo za vzpostavitev mirnega razvoja in za konsolidacijo države, katero ogrožajo gotovi politični elementi. Za mirni razvoj je predvsem po izjavi finančnega ministra potrebno, da madžaski narod ne posluša o.:ih elementov, ki vodilo nacionalistično ofenzivo In ogrožalo normalne odno-iaje s sosedi.
Rusija in Nemčija.
— Moskva. 4. februarja. (Izv.) »Izvešt-Jac pišejo o stališču Rusije napram ruhr-skem vprašanju ter kratko precizirajo stališče sovjetske ruhrske vlade, da bi napad na Nemčijo smatrala za casus belil, ker ne more dovoliti gospodarskega in finančnega oničenia Nemčije.
RAZPUST BOLGARSKEGA NARODNEGA SOBRANJA.
— Sofija, 3. februarja. (fzv-> Dobro informirani krogi pričakujejo, da bo med 15. in 20. februarjem razpuščeno narodno sobranje. Najkasneje dva meseca po razpustitvi skupščine se bodo vršile nove volitve. V novem kabinetu bodo štiri sedanji ministri in irtje ali štirje novi.
VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA V GORNJI ŠLEZIJI.
— Bytom, 2. februara (Wolf). Povodom eksplozijske katastrofe v rieinitzovi jami so bili dosedaj izkopani 105 rudarii, rartv> 49 rudarjev $c pogrešajo* ~ ^
SMRT JAPONSKEGA GENERAL \ KUROKIJA.
— Tokio, 4. februarja. (Tzv.) Dane« ie umrl general Kuroki. eden nn;-menitejših japonskih generalov v sko-japonski vojni. General Kurok: « svojimi operacijami ob reki Jalu in prf Mukdenu odločil v prilog Japoncev
ODGOVOR PREDSFDNIKA \M.   "7-ŠKm DRŽAV NFiMČIJL
— Pariz, 4. februarja. (Izv.) »Ncw York Heraldc    javlja iz Washing<^ • da je predsednik Harding oficijelno govoril oziroma izjavil, da se ame^:~' vlada ne bo vmešavala v evropske r mere. Amerika je pripravljena se odzvati vabilu na svetovno gospodar konferenco, ki naj bi razmotrivala aktualne gospodarske probleme. To r to smatrajo kot Hardineov odgovor n nemško propagando med ameriškim d lavstvom. kateri propagandi   je str ' na čelo sam Gompers.
ŠTEVILNI NAPADI PROTI IRSKIM PARLAMENT ARCr M.
— Dnblin. 4. februarjja. (Izv.) Po po-i ročilih iz raznih krajev Irske so s'1 cam dni izvršili številni in sistematično i-režirani napadi na irske parlamenta^-.
ŠTEVILNI SAMOMORI ZARADI L' KOTE.
— Berlin, 2. februarja.   Danes p h noči je izvršilo 8 oseb samomor pot zastrupljenja s plinom.   Ti samomr-i so vzbudili splošno senzacijo, ker vse osebe navedle za motiv strah pr lakoto.
— Berlin. 12. februarla (Izv.) Kakor r -ročajo listi je nastopilo pri   2no osebah Fre*enwaldu    zastrupljenie    rad! zavž;-kon:skega mesa. Dva odrasla in trije otre so že umrli. Oblasti so odredile preiskav
OBOROŽITEV ČEŠKOSLOVAŠKE ARMADE.
— Praga, 2. febr. (Izv.) »Prager Prcs-se« javlja, da se uvede v češkoslovaško armado nov model strojnih pušk. ki bodo oddale z največjo brzino 600 strelov brez hladilnega aparata. List pa naerlaša. da se U2 uvede neben nov model pušk repetirk.
Zbirajte mmfo za „Jugoslavensko Matico"!,
stev. 28
»SI O V F N b K I   N A k O n«  dne 6. februarja W23.
Stran S
Politične vesti.
= Zbor klerikalnih zaupnikov. Danes ob 11. dopoldne se vrši zbor klerikalnih zaupnikov v veliki dvorani hotela »Union«. Na dnevnem redu tega zborovanja je poročilo načelnika dr. Korošca in govor bivšega poslanca Sušnika, glavna točka pa je določitev kandidatov za volitve v narodno skupščino. Kakor čujemo, se vrši za kulisami ljuta borba med posamnimi kandidati, predvsem med dr. Brejcem, ki je kakor znano prepade! kot okrajni kandidat v kranjskem okraju, in med dr. Gosarjem. V mestnem okraju ljubljanskem namerava kandidirati dr. Gosar, dočim se konservativnejši pristaši klerikalne stranke zavzemajo za kandidaturo dr. Brejca. Na zborovanju se bo, kakor čujemo, obširno razpravljalo tudi stališče in nastop klerikalne stranke proti dr. Šusteršiču.
= Volilni sporazum naših Nemcev z radikale!. Sobotono »Vreme« poroča: »Nemci v Sloveniji ne postavijo svojih lastnih kandidatov, marveč nastopijo pri volitvah skupno z radikalci. Kakor se čuje, bo nosilec ene radikalne liste v Sloveniji dr. Niko Županič, druge pa minister zunanjih del dr. Momčilo Nin-Čić. V nedeljo pridejo delegat je Nemcev iz Slovenije v Beograd, da sklenejo z glavnim radikalnim odborom definitivni sporazum«.
= Neme! in volitve v narodno skupščino. Včeraj so imeli Nemci iz Vojvodine in Srema zborovanje v Zemunu, na katerem so razpravljali o stališču, ki ga naj zavzamejo Nemci napram volitvam v narodno skupščino. Sklenili so, da postavijo lastne kandidatske liste v vseh volilnih okrožjih v Vojvodini, v Sremu in v virovitiški županiji. Za okraj Bela cerkev - Pančevo so določili za nositelja svoje liste dr. Kremlinga, odvetnika iz Bele cerkve, za novosadski okraj dr. Krafta, odvetnika iz Indžije, za Srem dr. Mfillerja, odvetnika ?z Rume, za Veliki Bečkerek pa dr. Bartmanna. Tega zborovanja so se udeležili tudi zastopniki Nemcev iz Slovenije.
= Poturica hnl?? od Turka. »Moravske Novine« poročaio na temelm Baeranovega krstnega lista, da se ie njegov oče rodil v Steboricih ori Op?v! in se je podpisoval češki Jan Beran. Po dvanajstletni službi v Opavi in Brnu je zavzemal skoz več !et me<-to tajnega civilnega stražnika pri brnskem policijskem ravnateljstvu in je umr! 1. 1890. Tudi obe njegovi žen! sta bili Čehinji. Prva se je imenovala Alojzija Kerkova, druga pa Marija Ana Dudova.
= Okrožnica komunistične Inter-nacijonafe. IzvrševaJnl odbor komunistične internacijonale je posla! centralnemu odboru nemške komunistične stranke okrožnico, v kateri se govori o nerhhodnosti pospešiti delovanje strankinih bojnih organizacij, k! morajo bit! pripravljene nastopiti z orožjem. Nemškim komunistom se zapoveduje zavzeti ▼ ruhrskem vprašanju svoje stališče, ki se mora bistveno razlikovati od stališča socialnih demokratov. Nemški komunisti morajo agitirati istočasno proti francoskim in nemškim kapitalistom. Delovanje nemške komunistične stranke ne sme biti naperjeno v prvi vrsti proti osvobojen fu Porenja od francoskih okupacijskih čet — to nalogo smatra kom. Internacijonala za mani važno — marveč naloga komunistov je desorganizi-rati francosko armado. Komunistična intemaciionala je poslala v Berlin posebno delegacijo, obstoječo iz 4 članov, pod tuiimi imeni in z neomejenimi pooblastili, k! bo vodila delovanje nemške komunistične stranke. Ta četvorica ie prevzela vodilno vlogo nemških komunistov, ki delmejo samo po navodilih Iz Moskve. Blagajna kom. Internacijonale je izplačala za sedal 100 tisoč funtov Šterlingov kot prvi prispevek za predpriorave nemškega državnega prevrata. Ta vsota pa se bo po potrebi tudi zvišala.
= Novih volitev v Italijanski parlament ne bo še tako kmalu. Sedaj se ie oglasil v fašistovskem »Popolo d' Italia* ugledni rimsk! publicist Pastignac, ki prav!, da je tudi on nasprotnik parlamentarizma, toda ne zaradi parlamentarizma samega, ampak zato, ker prihajajo od vseh strani Italije glasovi, ki odobravajo Mussolinijevo delo in zbog tega nasvetuje Rastignac vladi, naj se ne uda nikakemu drugemu klicu po novih volitvah, marveč nai odloži to vprašanje na poznejši čas. Mussolini je podrl s svojimi odloki tekom treh mesece^ vse to. kar je ustvari! zadnjih 30 let režim parlamentarne zmešnjave !n korupcije. Narodova vzgoja je v dobi parlamentarcih spletk padla na tla in tako je danes na tisoče Italijanov, ki ne mislijo na nič drugega nego na poslansko karijero, ki nudi poleg 15.000 lir na leto še razne druge ugodnosti. Clankar Rastignac brezdvomno tolmači razpoloženje v vladnih krogih, ker je list »Popolo d* Italia«. kakor znano, Mussolinijevo glasilo. Tako parlamentarnih volitev letos najbrže še ne bo.
Gospodarstvo.
DINAR V TRŽAŠKO-SVICARSKI LUCL
I.
Že zadnjič smo omenili mimogrede, da se je o našem denarju in dinarju razvila v zadnjem času prava pravcata debata ne samo pri nas doma. marveč tudi v zelo pazi .i vem inozemstvu. Zanimivo ie to dejstvo samo po sebi, pa naj vse te razorave. vsa ta več ali mani stvarna ugibanja izvirajo iz tega ali onega kalnega studenca. Na vsak način ni najslabši tisti sad. ki ga glojejo ose, pravi znani pregovor. Pri tem seveda ne mislimo različnim tujim preiskovalcem in kritikom našega denarja očitati nikakih zlih namenov, če tudi ne bi hoteli in mogli njihovih sodb sprejeti za odkritosrčne dokaze njihovega prijateljstva valutne dobrohotnosti, ker smo pač že preveč navajeni in urejeni na n.ih »sacro egois-mo«, ki začne in jenja ravno pri denarju temu vladarju sveta in meddržavnega že precej počenega prijateljstva.
Pa pustimo danes to staro in malce shojeno poglavje in prestopimov h glavnemu našemu namenu: sporočiti našim čitateljem sodbo, ki jo je zadnje dni napisal v tržaškem »Piccolo Della Sera« nek Emilio Colombi iz Berna. Nimamo pravice pa tudi ne namena opozoriti pri tej priliki na svoječasne svoje opazke, da se dinarske operaere brezdvomno in očividno raztezaio in razpletajo iz Zagreba v Trst, iz Trsta v Švico in iz £vice zopet v — Zagreb ali kamor koli. Toda resnica je, da se v Trstu mnogo »dela« z dinarjem in n'egovo baisso zadnjih časov, ki pa je zahtevala kakor smo čuli in poročali ravno minule dni, svoje recimo prve žrtve. Ni čuda tedai. da so začeli tudi v Trstu polagati naš dinar na secirsko mizo in mu preiskavati vso njegovo notraniost, ki je seveda dosti lepša in bolj zdrava nego njegova sedanja — zunajnost ali recimo njegov kurz.
Ometrlerd Colombi iz Bema omema najprej Blair-ovo skupino in posojilo in njegovo dosedanjo že obče znano zgodovino v New-Yorku in Beogradu. Omenja zlasti splošno sodbo, da se je porabil precejšen del amerikanskega denarja za zmemavo v dinarje, kar da je povzročilo hude in znane stresliaje nšoga dinarja na borznem svetu itd. Vse te vesti je naša vlada odločno zanihala in hoče sedaj po spre;eti prvi petinki cele izposojene svote zman^ati garancije dane pač za obresti celotnega posom*a.
Finančni krogi amerikanski, piše Colombi. so se hudo razburili vsl^d u-porabe prvih 16 do 18 miliionov dolarjev, ki so jih poslali v Jugoslavijo. Paz-burjenost njihova se je pojavila zlasti radi tega, ker so se dolarji vporabili za umetni dvig dinarskega kurza in se pri tem bliskoma razpršili. To je bila namreč huda napaka v finančni politiki jugoslovanski. In res ie dinar dosege! 12.5 cent. v Švici ob začetku tega dolarskega razsipavanja, pa ie takoj zopet, ko je postala prazna ta dolarska skleda, pade! na 5 in celo na 4.5 cent.
V začetku leta 1922 ie stal dinar v Curihu 8. koncem istega leta na 5 cent. Izgubil je tedai skoro polovico svoje vrednosti. Le-ta valutni minus, Ie-ta zguba pa nI posledica kakega eventualnega povečanja denarnega kontingenta in obtoka »Narodne banke«, ki ie ostal ves ta čas šfacijonaren. Znašal je 4.7 milijard dinarjev v januariu in 5 milnard koncem decembra 1. 1922. Pokritje v zlatu dosega 1.8 emisije in je tedai za vraga čudno, da dUrar ve'Ia le 5 cent., ko b? moral na v s*, k način veljat! najmanj še enkrat toliko!
*   • •
—g Marka na potu za sov'etsk'm rnb-Pem. KVub temu, da je kroženje bankovcev v Nemčiji v zadnem tednu naraslo na 2!7 mil*tiard, se pojavlja v bankah veliko poman'kan'e novčanlc. Kakor vzrok se omen'a poleg drugega dejstvo, da :e bilo Porurje preskrbl'eno z novčanlcaml za nekaj dni naprej. Zarad! naglega padca marke prlčaku'e'o v bližn'ih dneh veliko dra-g'nio in s tem povečane potrebe novčan'c, a zastran tega bodo pospešili natisk bankovcev, glasečih se na več'e vsote. Že prl-hodn'e dni bo mogoče izdati dnevno za 35 mil'iard bankovcev po 5000 mark. Čez tri tedne se Srna pričeti z Izdelovanjem bankovcev po 50.000 mark.
—g Ugoden nakup železnice v Pod-karpatskl Rusk!. Te dni je prešla v češkoslovaško državno last 121 km dolga železmška proga ob rek! Borzi v Podkar-patskl Rusi \ ker je železniško ministrstvo od neke madžarske banke pokupilo vse deln^e reoene železnice za 2 In pol miUjona Kč. Ta proga je danes vredna 100 milVonov Kč.
—g IV. belgl'skl velesemeni v Brn-zelfesu. Od 9. do 25. aprila se vrši v Bru-xelles rv. vzorčni velesemen", na'večja man*festac"*a fndustrPe. obrti In trgovme v Belgiji. Važnost te prireditve za našo državo v trgovskem pogledu *e brezdvomna. Splošno se opaža, da belgrsk! produkti z lahkoto že konkuriral z istimi drugih držav, pri nas seveda neznano, ker še ne stojimo v zadosnrh trgovskih stikih s to, na Industri skem polju Izredno bogato državo. Se'miŠče obsega 35.000 m* In so na nem postav! :enl: Pa vil'on za strojne Izdelke, kovine In elektrotehniko. Pavllon za oblačilno Industri"© in kože. Pavilon za gradbeno Industri'o In stavbarstvo. PavMjon za draguljarstvo, optiko, fino mehaniko, orož-
je, bi "outerijo, papir, karton. Paviljon za kolonialno blato. Na novo se pa gradi nov paviljon z notran im prostorom od 10.000 m2, v katerem bodo razstavi eni vsi Izdelki za dekoracij stanovanj, pohištva |n potrebni predmeti za hišno gospodarstvo. Poslaništvo kral evine Belgije priporoča našim producentom, da razstavio svoje blago, konzumentom, oziroma reletrgov-cem pa. da si ogleda o velesemen , kateri jim bo marsikaj nudil v nakup ugodneje kot druge države in česar se ne izdeluje v zadostni meri doma. Pripominjamo, da se je nekaj belgi skih tvrdk z uspehom udeležilo pretečenega Ljubl'anskcga velese ma. Obiskovalcem velesejma v Brux!esu se nu-J dijo razne ugodnosti. Natančnejša pojasni-I la daje urad Lubljanskega velesejma. oddelek za inozemstvo v Ljubljani.
—g VI. Praški velesemen j. V dobi oa 11. — 18. marca t 1. se bede vršil v Pragi VI. velesemenj. Uprava velesemnja dokončuje vsa pripravljalna dela. Dosedaj se je priglasilo razstavi j alcev. posebno tulcev, mnogo večje število, nego jih je bilo na zadnjih dveh velesemnjih. francoska vlada je za svojo expozici_io zaprosila t* 300 kv .m velik prostor, kateri bode n«» sledeči način razdeljen: Francoski vkus, francoska industrija in francoske kolonije. Zadnii oddelek bode nudil posebno bogate indrkitajske expozic?je. Poleg francoske vlade bndo tudi razstavljale zakavkaška In ukrajinska reprblika. Velesemenj bode. kakor doslej, razdeljen na 17 razstavljalnih skupin in sicer: 1.1 stavbena industrija: 2.) kovinska Industria in sport; 3.) elektrotehnika in mehanika; 4.) lesna industrija; 5.) texti!na obrt: 6.) oblačilna obrt: 7.) ca-laterij«=ka obrt; S.) kožna in čevljarska obrt; 9.) steklo, porcelan in keram'ka; 10.) umer-nost; 11.1 kemični izdelki; 12.) Jestvine In zemlicdclistvo: 13.) **odben* Instrumenti; 14.) Igrače: 15.) grafika, papir, šolske In pisarniške potrebščine; HO dragocenosti in urarstvo; 17.) mešana skupina. Stavbena skupina, kler je priglašeno največje število razstavi3alcev. bode topot bogata in bode pole«: ostalega nudila tudi nazorno iz-ppliatev raznih sistemov kanaTzacije, elek-tHsacffe. vodne stavbe Pd. Itd. Nenavadno zanimanie tuiine za praški vel^s^mcnj dokazale, da ima Prn*ra. tudi v d^bi sedanje te~ke krize, naiveč u^an'a, da ostane med onim! 6 mesti, ki si obdrže svoje velesem-nle in zavzema v konkurenčnem bo"u za svetov Ml primat slovanskih in srednleev-skih velesemnjev danes že odlično mesto.
— g Ve'esejm v Lfomi. Kakor vsako leto. se bo vrši! tudi latos v Lionu od 1. do 15. marca mednarodni vele-sciem. Sejma se udeleži povprečno 20 do 22 držav. Naša pooblaščena trgovinski agencija v Lionu je podvzela potrebne korake tako pri odboru sejma kakor tudi pri našem trgovinskem ministrstvu, da sc tudi za našo državo rezervira na sejmu poseben stand. Vsa potrebna navodila da;e interesentom naša trgovinska agenciia v Lionu (Agence Comrner-ciale Privjlegiče du Rovaume des Ser-bes, Croates et Slovenes — Lyon, Rue Sala 27).
—g Agrarna delavnost v I^IP!. Po gospodarskih poročilih iz ItalPe se dviga agrarna delavnost po raznih kraiih države. Velikega pomena je bUo IzstiSenJe močvirij v Gorn;f In ?redn i Italti. Tako se je pridobilo do 1891. leta 5790 ha. do leta 1905 pa zopet 22.4n0 ha. Uvedli so se raznovrstni stroji in sicer :e prišlo do 1893. v Italijo gospodarskih strojev za 1.6 milponov Ur, tik pred vono ?e narasla ta svota na 30 mili:onov lir. Uporablja se umetni gno; in izvedena «o različna namaknUšča. Imaio tudi povsem novo kulturo sladkorne repe, v produkcii! volne, svile in tobaka. Eksportna se naiveč južnega sada in vina. četudi nj posebnih pišnikov, pa ie vendar le Italiia tekom poslednjih 15 let znatno pomnožila svofo živino. Leta 1885. je vel al poprečni pridelek sednega hektarja 190 zlatih frankov, leta 19UD pa 259.
— g Inozemske trgovske zbom'ce pri nas. Zaradi razvoja tesnih trgovskih vezi med našo državo In inozemstvom se snujejo pri nas razne trgovske zbornice z delovanjem v omenieno svrho. Pred kratkim se te osnovala češkoslovaško - jugoslovenska trgovska zbornica, sedaj se misli na angleško - jugoslo-vensko trgovsko zbornico in osnuje se naibrže tudi argentinsko - jugoslovenska zbornica. Glede trgovskih zvez med Jugoslavro in Nemčijo se ustanovi trgovska zbornica najprvo v Berlinu, potem pa v Beogradu.
— g Francija ne dovoljuje več Izvoza starega železa. Francoska vlada je strogo prepovedala izvažati odpadke starega železa vsake vrste. Izjemne slučaje dovoljuje finančno ministrstvo. Ta prepoved pa se ne tiče Izvoza v Italijo, s katero je sklenila Francija gospodarski sporazum.
— g Iz madžarskega gospodarstva.
Madžarsko finančno ministrstvo osnuje v Miškolcu novo tobačno tovarno, v kateri bo zaposlenih okoli 700 delavcev. V madžarski industriji mila se kaže škodo-nosna hiperprodukcija. Že pred vojno je ostajalo iz budimpeštanskih tvornic okoli 60 odstotkov mils, ki se je izvažalo. Ker je ostalo v današnji Madžarski 80 odstotkov te industrHe, delajo tvornice mila, katerih skladišča so polna, samo z 10 do 20 odstotkov svoje kapacitete. V tekstilni industriji dela od 1. 1920 31 tovarn. Nadalje je še 17 novih tovarn, ki še ne delajo ali imajo že vse stroje. To so predilnice, tovarne za sukno, platno, svilo vezivo itd.
Na Mont Everest.
Ondao ie francosko Zemljepisno društvo priredilo na Sorbonni svečanost na čast generalu C. G. Bruceu, ki je lani nače-loval ekspediciji za goro fZverest. Sicer se je podjetje nesrečno končalo: ne samo da drzni Angleži niso dospeli na vrhunec, ampak celo izgubili osem tovarišev v globoki Špranji.
Predlani se je odpravili prva mfsTa na Everest pod vodstvom polkovnika tto-ward-Buryj«. Na'viŠ i vrh sv-ta, t. j. Mont Everest aH Gaurizanksr (8840 m), vzbuja Tibetrncem praznoveren strah: človeška noga baje ne sme na to deviško glavo, brani o jo zrna i. Evrope? pa pravio tem poSastfm razpoke In prepsdl. Ta nadčloveški blazni nr-por je bil prihran:en angleškim raziskovalcem, ki so Istotako hoteli prvi stopiti na točno točko južnega tečaja — toda na n;ih žalost jih je Norvežan Amundsen prehitel za mesec dni. Ako se jim ni to pot obneslo, da bi dosesli teme zemeljskega gorostasa, se jim bo morda letos, ker pripravljajo nov pohod. Polkovnik C. K. rkm-ard-Hurv je imel za bistveno nalogo, iskati dostop na Everest in prl-pravlati pot generalu Brucu. Svo e uspehe pa je zabeležil v knigl »Na goro Everest«. ki io e pred kratkim izdal Pavot v francoskem prevodu »A la conqu£te du mont Everest«  s krasmmi slikami.
Človek si rad domneva, da v teh zmedenih himalajskih pok: ainah sledi sr.ežnik za Snežnikom, da je po teh gorskih velikanih sama puščoba ter enoličnost. A temu ni tako. V svo*e neznansko presenečene sta obe ekspedieri naleteli na vrsto prelazov in dolin ra?ske lepote, o kateri se Mma še sanalo ni. Dolso so smeli Britanci plezali po golih skalah ali romali po krauh. koder ie strahoten p:š in mraz onemogočal vsakršno živalsko oziroma rastlinsko živ-liene. Mahoma pa so se znašli v dobro zavarovanih kotlinah, ker so našli bohotno floro In bu-no favno, k:cr so se spreleta-vali prelestnl metulji bisernih kril in vsakovrstne pestre žuželke. seda;oč na pisano cvetje: samo 100 metrov od polarnega kaosa so nahajali tropično raste In živalstvo
še več: na višini, o kateri se je dos!e: smatralo, da naglo umči človeški organizem, so se namerili na budistovske samostane, v katerih so b'vale naselbine tibet-skih redovnikov v na'zalšem zdravju. V okolici teh verskih selišč pa so živele črede diviih vitorogih ovac (muflonov), ki so bile tako malo plahe, da so se radovedno in radogledno bližale potnikom in ?emale živež iz rok. Ker jih ni dotlej nihče preganjal niti nadlegoval — lamsko verstvo prepoveduj ubijati žlvotine — je živma kazala genluvo zaupnost In se 'e veselo družila z ljudmi, namesto da bi bežala pred njimi.
Treba le toreJ Iti prav v na^ol? ned^>-stopne hribe riimala:e, če hočemo doživeti tak prizor In na:t! podobo zemeliskega raja, v katerem živali še niso b'te spoznale človeške zlobe in krutosti, ampak so smatrale kralja stvarstva za odkrito In Čuteče bitje. N, K.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL DRAMA.
Ponedelek 5. februarja:   Madame Sans Gene. Red A.
OPERA.
Ponedeljek 5. februarja: Zaprto.
•
— Prodana nevesta. V torek dne 6. t. m. poje v »Prodani nevesti« vlogo Marinke prvič gdč. Zikova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E.
— Gledališki abonent! se vnovič naprošajo, da vplačajo do na kasneje 10. t. m. zapadle obroke; Isto velja za uradniške abonente (5 okrok).
— Mariborsko narodno gledaršče. V petek se le tretjič uprizorila Verdi eva opera »Travlata« pri kateri je pel vlogo Germonda g. Arhipov. Kljub rekonvale-scenci je pel s čistim glasom In Igral uprav z čutom. Občmstvu mu Te prirealo ovacije. Tudi to pot je bilo gledališče polno. V torek: Travlata z gostovanjem g. Knittla. V sredo Paust z zagrebškima gostoma gg. Knlttlom In KriŽajem.
— Razstava uplenjenih umetnin v Rimu. Te dni so otvorili v Rimu ob navzočnosti kraljeve dvojice razstavo, ki ima tudi globok politični značat. Gre namreč za predmete, katere je AvstrPa v času svoje krvične vlade Izvozila Iz Italre, pa lih je po svojem porazu v svetovni vojski morala vrniti. Pri tem Je za;eml"Ivo tudi dejstvo, da je ta krasna razstava prirejena v Palazzo Venezla, kjer je pred svetovno vorsko stanoval avstrisk' poslanik pri Vatikanu. Rečeno ponosno palačo je ItalPa obnovila In jI vrnila prejšnji sijaj Pripomniti moramo, da so že prej itallan-ske vlade neprestano zahtevale od duna?-skih Vlad, nai jim ugrabVene umetnine vrne;o, alf avstrFsk! cesar Franc Jožef ni hotel o laških zahtevah ničesar slišati. Zgoditi se ie moralo, da nI bila Avstria samo poražena, temveč tudi uničena, sicer bi dragoceni Itallanskl umotvori, ki so krasili kral-evo pres'olico v Schonbrunnu In dunaske umetniške galerije, ne prišli nikdar več v Ital':o. Med del*', ki so danes razstavlena v P'rnn strmečemu občinstvu v pogled, so osob»to spomina vredna: A-mor. ki lomi lok (TVmatelli). potem kr?«nl umotvori TlntorettPevI, Carnaccf»'evl, Ve-ronese'evl, Cimrv dl Oneglianovi. prelepa Mad^na A'o'se V'vannfeva In druge slik. pole?: zgodovinskih goberlfno v ter dragocenih drasml'ev, rdpeHanih iz Mo-dene, Florence In Benetk, kamor bodo o-menen* umotvori spet poslani, ko bo doba te razstave nrnlla. Poleg rečen?h umetn'n so dobili Lah? v svo'o po«est tudi več važnih zgodov*rsk'*h Ks+fit, ki se nanašalo na etane ItaF'anske osvobrtdifve f-'nod habs-bnrškera rarma. — ŠkmM le, da bo ta razstava razburljivo vplivala na že itak divje fašiste.
Glasbeni vestnik
— Glasbena Čitalnica je od 1. februarja t. I. za člane zopet otvor ena in sicer v sobi Glasbene Matice Št. 25 (dohod Iz Gosposke ulice). Glasbena Čitalnica nudi svo-im članom čtivo sledečih glasbenih Fstov In revi": jugoslovanski: Cerkveni glasbenik. Pevec Sv. Cecili a, Muziki glasnik. Češki: LIstv hudebne m:itire. liidebni Vy-chova. liudebni Vestnik, Češka hudba, Da-libor, Vestnik pcveckv a hudbsni. Smetana, Auftakt. francoski: Revne muslcale, Menestre?, Comcedia (dnevnik), itali anskl: Muslca d oggi, avstriskl: li!:s;krad.iKogI-sche Zcitschrift. Musikblatter des Ambruch Merlrer. Mušica Divina, iz Nemčije: Melos, 7ci*sjhrfft fur Musik, Neue Musikzeitung, Fcuer, Arhiv fur Muslkwissenschaft, Signale.
Turisfika in spert.
— Slovenski dirkalni klub v LJubljani vabi svoje člane na Izredni občni zbor, ki se vrši v petek dne 9. t. m. ob šestT url zvečer v restavraciji »Zvezda«. Sklepalo se bo o razpustu kluha in se prosi polno-številne udeležbe. — Odbor.
— Smučarski kongres 1023. Kakor Že ob'avljeno vrši! se bo VII. mednarodni smučarski kongres letos od 4. do 18. II. na Če-š'.en. Kongres organ'zira »Savez Lvžafu CeS'-oslovcn-ke« od 4. do 7. t. m. vrše se k »nferenec v Pr?ci. n;;m slede 3 tekme v Krkonoših za prvenstvo češk^lovenska republike i. s.: 1. mednarodna tekma na dalavo 50 km. 2. kombinirala tekma r skoku In teku na daljavo 17 km, 3. tekma v skoku in 4. tekma v Šumavi združena 8 vojaško tekmo na daljavo, skoku In stre-1'an'u na smučeh. Med posaT^?»niml tekmami in po njih se bodo vr$:1i tudi različni smuškl zleti po KrnoSih. T.1 r' In Šumavl Kongresa se ude'eže iz Jugoslavije I. s. kot delegata JugosloversVega z:mskosport-nega saveza g. univ. prof. dr. Fran Jesenko in Rudolf Badjura. načelnik smuško-tehničnega odseka JZSS, kot tekmovale! pa: Zdenko in Fedor Svlgell, Ljubljana« (Ljubljanski športni kb:b> DnŠan Zinaja, Zagreb (Mask) in I. Sel ak. Ljubi ana, (II rl-ja). Slednji odpottfelo v Praso dne 5. t. m. z opoldanskim brzovlakom. O znamenit! zimskosportni prireditvi bomo podali svoj čas obširneje poročilo.
— Kongres za tujski promet v Zagreba ki se je vršil od dne 29. do 31. Januarja t. 1. pomen-* za organizacijo tujskega prometa v Jugoslaviji znaten korak naprej. Društvo za promet stranaca v Zagrebu le povabilo na ta kongres zastopnike vseh prizadetih ministrstev in vse one organizacije "in osebo iz posamnih pokrajin, ki se zanimajo za napredek tujskega prometa. Kongresa se je udeležilo vse skupaj okoli 100 oseb, med nimt delegat ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Ciril Žižek, ministrstva narodnega zdrava inšpektor dr. Joks'mović. delegat ministrstva socV jalne politike načelnik dr. Sima Petrovlo in Inspektor dr. CerovC, delegati pokrajinskih uprav v Zagrebu, Ljubljani Itd. V ve* likem Številu se je udeležila kongresa Bosna in Dalmacija. Iz Bosne so došli dr. Jek tanov'ić, delegat oddelka ministrstva trgo» vine in Industri e v Sarajevu g. Hifzl Bje-levac, kustos sarajevskega muzeja Curčič, tanik trgovske in obrtničke komore g, dr. Despič, načelni Saveza gostilničarjev g. Ružič i. dr. Iz Dalmacije: vladni svetnik dr. BoŠkovlč Iz Splita, šef zdravstvenega odseka za Dalmacijo dr. Ljubic, zastopnik občine dubrovniške In tirskoprometnega društva »Duh« g. graditel Došnar, zastopnik »Dubrovniškega hotelskega In kupall-šnega društva« dr. Naprstek, zastopnik »Saveza gost'fničar'ev za Dalmacijo« g. Janko Grabnšič, in številni hotelir'!. Iz Beograda je dešel poleg ofic.,:elnega zastopnika ministrstva tud* g. JH'a Jefremović kot zastopnik tamošnje trgovske In obrtne zbornice. Posebno močno so bila zastopana hrvatska kopališča: Cirkvenica po dr. Altmanu, Topusko po dr. KneževiČu, Lipik po dr. Stjepanu Sa'atoviču, Daruvar po ravnatelju Riterju, Krap'na po ravnatelju Krašovlcu, Stubica po dr. Kaiserlu, Varaždinske toplice po dr. Radičevlču, Pl'tvlč~ ka 'ezera po dr. Eisenhutu. Hrvatsko Planinarsko društvo pa je zastopal n'egov glavni ta"n!k dr. Prebeg. Tudi Slovenija I© bila znstopnna. Zdravstveni odsek za Slovenko njegov šef dr. Katičič, oddelek ministrstva za trgovino fn industriio Rudolf Badrara, mrt'steriialri? konc'plst. Zvezo za ruski promet v Sloveni I. Pokrnlnsko upravo v 51ovenfiI In Ljubljanski Velese-fem ie zastopal r'ađni svetn'k dr. Rudolf Andre'ka, Trgovsko In obrtniško zbornico v LfubPanl g. dr. Ples. letovišče Bled župan Herman Tome, državno zdravil'šč* Rogaško Slatino dr. Fran Sfer, državno zdravil'čče Dobrno ravnatelj Jankovič, kopališče Rimske TopMce, ravnatelj Kune, kopališče D^len'ske Toplice dr. KonvaPnka V predsedstvo kongresa so bili IzvoIien\ kot predsednik šef zdravstvenega odseka v Zagrebu g. dr. Lochert, kot podpredsedniki dr. Andre'ka za Slovenlio. dr. Joksl-movič za Srbi:o "r Kanrlo TonrŠič za Dal-maclo. Kongres ;e pozdravil ob niegovf otvoritvi zastopnfk pokra"nsketra namest-n*k», banski svetnik dr. Golcovfč In pa zagrebški fenan g. Heinz!. Kongres j« mariivo In ob velikem zanimanju vseh udeležencev dovršil v 3 dneh l^ko obširen nrogram. Prvi dopoldan ie b"(l posvečen štev"!n*m referatom. O Slovenf*! so referira** rg. dr. Ardrr'k*: O statfsttlc! rti'^ke-ga prometa ter o medseb^'n'h odnošaMh tnristfke in nilskega prometa v Sloveniji, dr. F. Ster o ustanovitvi centralnega državnega odbora za oromet tu'cev ter o razmerah med kopališči in obVnaml. Poleg mnogih rc«ohr-n, ki inv>'o bolj lokalni pomen za Hrvatsko, je kongres storil tudi važen sklep glede org^r»i7aci:e brhkega prometa v re*i državi. Tnko se *e sklenila resohaefa, na! se v okril u ministrstva za tr-govmo fn 'ndustr^o osnure Interminfsterl-*aln* kompe. v ka+erem naj bi se enotno izvrševale in osredotočile vse zadeve, kf se ti če; o tujskega prometa. Temu komiteja
Stran 4.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 6  februarja 1923
Stev. 28
ie postavi na stran poseben tosvet, sesto-Ječ iz delegatov    vseh tu sko prometnih •vez v Jugoslavi i, ki pa ima zgoraj ome-ajeni komite v vseh važne ših zadevah za-allšati. Kongres je prinesel tudi pozitivni Mpredek organ. tuj. prometa v Jugoslaviji, Jugoslaviji,  ki   pa   ima    zgoraj omenjeni S tem, da se je sklenilo   ustanoviti  za Juge-da se je sklenilo ustanoviti za celo Jugoslavijo   centralo   vseh tujskoprometnih avez. Ta centrala se ustanovi kakor hitro kodo osnovale zveze v Hrvatsk,i Bosni, Dalmaciji,  Srbiji in Vojvodini. Zastopniki Bosne In Dalmacije so na kongresu podali le precizne izjave,    da se v na krašem •asu osnujejo v Bosni In Dalmaci 1 zveze am tujski promet.   Naprosii §o Zvezo zt tujski promet v Sloveniji,   o kateri se Je ■a    kongresu   vsestransko    priznalo, da je naboljže organizirana, za pomoč in sodelovanje. Razvesel'ivo  de'stvo je,  da so začele sedaj tudi državne centralne oblasti ■važevati veliki pomen tujskega prometa državo ter da sc že kažejo konture bodoče enotne organizacije in medsebonega sodelovanja vseh za hrskl  promet delujočih ogranlzaclj v držav*. Zaslužnim sklicateljem In organizatorjem kongresa t. J. Društvu za promet stranaca v Zagrebu in njegovemu predsedniku dr. Milanu Mil'Ću, kakor tudi Savezu kopališča banja Itd. v Zagrebu (podpredsednik kanonik dr. Radi-3Sevič) so kongresisti  na  zaključnem ko-merzu, ki se je vršil v »Musikhallu«, priredil prisrčne ovacije.
Dnevne vesti.
Sckolsfvo.
— Ljubljanski Sokol (Narodni dom) imiredi tudi letos, zvest svojim starim obl-aa:em. na pustni torek dne 13. februara, aaaskarado v vseh prostorih Narodnega doma. Predpriprave so v polnem teku. Ofede mask se lahko vsak. ki Ima namen pose ti ti to prireditev Informira dnevno med 6. In 7. zvečer na galeriji v telovadile!. Ker le Število vstopnic ome'eno. opozarjamo že danes na predprodalo ki se vrli v soboto dne 10. febr. od 5. do 7. pop. ▼ nedeljo II. t. m. od 10. do 12. dop. v po-■odeHok dne 12. t. m. od 5. do 7. pop. In v torek dne 13. t. m. od 10. do 12. dop. Vstopn'na v predprodall za Člane sokolite društev Din 10, za nečlane Din. 20. Pri blagajni na dan prireditve brez izjeme Din. 20.
— »Sokol« LJubljana II. poživlja vse svoje Člane in članice, da se zanesljivo v teku tega tedna zglasijo med pol 7. in »ol 8. uro zvečer v odborovl sob" telovadnice na realki pri br. Franc Bergantu. Gre se za zelo važno zadevo in je zglasitev obvezna. Brat Bergant posluje vsak dan do vštevšl 10. februarja v gori navedenem fasu v odborov* sobi.
— »Sokol« LJubljana IL priredi na postni torek dne 13. februarja ob 8. uri »večer v dvorani hotela Tivoli plesni veter. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje godba Sokola I. Poleg godben'h točk in •lesa bodo na programu tudi druge vele-jCtbavne točke In so vse priprave že v najboljšem teku, tako da bo nudil ta večer vsakomur obilo zabave fn razvedrila. Nih-ee naj torej ne zamudr te prireditve, za ko-ft sijajen uspeh že v naprej jamčijo vse dosedane družabne prireditve Sokola II.
DRUŠTVENE VEST!.
— Predavanje dr. Đeš'ča v društvu »Soča« o pravljicah in začetkih slovanskih narodov In držav je privabilo v soboto večer k »Levu« toliko poslušalcev, da je celo g. predavatelj šegavo pripomnil: »Neverjetno se mi zdi, da se je Vas kljub ■eštetim nocojšn'im plesom ni ba"n*m no-eem toliko zbralo!« Ilešič pa zna res lepo pripovedovati. V tem pogledu je vsaka beseda hvale odveč, kajti že ime jamč* — uspeh. — Govornik je pripovedoval pravljice raznih slovanskih narodov iz pradavnih dni, katere edine — *n ne zgodovinski viri, ki se tiČe;o na:večkrat le posamezne osebe, so pravi odsev življe-aja naš'h pradedov. Te pravlice iz davnih davnih dni pa rudi pripovedujejo, da so velfke slovanske narode vladal* tujci, ker Slovani niso bilr vajeni — reda In niso pobarali — sloge! Ta stara bolezen spremlja Slovane Se danes, zato pa Slovani Še danes ne Igrajo med narodi one vloge, katero b! po svo*I moči In številu lahko, ako bi poznali red. slogo in disciplino. Upa'mo, da se bomo od žalostne preteklosti in trpke sedanjost* priučili teh toli potrebnih čed-■ostl, čemur bo sledila bolša bodočnost in snfle Si dnevi. Gospodu predavatelju se Je v "tekrenih besedah zahvalil gosp. predsed-aaik dr. Puc rekŠi. da je naš 'kralj Matjaž, • katerem tako lepo govori pravlica že vstal in je med nami. Samo treba, da ga spoznamo ter, da se I ml zbudimo k slož-aemu delu za narod in državo, kar nas bo vse vodilo k boljši in srečnejši bodočnosti.
— Društvo najemnikov za Slovenijo spozarja, da se vršr prihodna javna od-borova seja v sredo dne 7. februarja 1923 •b 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št 12. pritljičje, desno.
— Mladinska zveza. Dne 6. februarja •b pol 20. uri se vrši predavanje »O smrtf« v ta'ništvu. Narodni dom I. nadstr. Za člane poset obvezen. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. — Odbor.
— Natakarski ples. V četrtek 8. t. m. se vrši pod pokroviteljstvom ge. Terez*-ke Tonejčeve In g. Frana Kavčiča, pred. sedalka gostilničarske zadruge v Ljubljani »ele priljubljeni Natakarski ples, v veliki dvorani »Narodnega doma>. Svira godba Dravske div. oblasti. — Opozarjamo na »Amerikanski bar« k"er se bodo dobla vsemogoča okrepčila. Vstopnina 15 Din. sa osebo. Začetek ob 20. url.
— Društvo nižl'h drž. utažbeneev vabi vse člane na važni sestanek, ki bo dne 8. t m. ob 19. v gostilni »Novi svet«, Prelet-
•oba. Odbor, • —---
V Ljubljani, dne
— Enotna pokrajinska  uprava za
Slovenijo. Predsedstvo pokrajinske u-prave za Slovenijo objavlja: Da se izogne vsakemu nesporazumu in napačnemu tolmačenju, objavljamo, da ie minister za notranje zadeve z odlokom z dne 5. januarja 1923, U. broj 489, odločil, da ostane pokrajinska oprava za Slovenijo kljub izvršenemu imenovanju velikih županov za ljubljansko In mariborsko oblast še nadale v svoji prejšnji funkciji in da so v njenih kompetencah in v njenem uradnem poslovanju do na-daljne odredbe ministrstva za notranje zadeve ničesar ne izpretneni.
— Politična strast. Mariborski »Tabor«, glasilo dr. Kukovca, je priobčil med dnevno kroniko tole notico: »Rojaki — Slovenci! Tako nas imenuje v svojem »ukazu« pokrajinski namestnik Ivan Hribar. V imenu Slovencev mariborske oblasti mu tega naziva ne dovoljujemo. Mi nismo rojaki izdajalcev svoje narodnosti, zato tudi on ni naš rojak, on je rojak Nemcev in nemčurjev, na te naj naslavlja svoje »ukazet z nazivom »rojaki«. Kar pa se tiče povzročanja nemirov, je on prvi, ki jih povzroča. V Sloveniji bi bilo mnogo bolj mirno, če bi ne bilo njega nikoli na namestniStvu v Ljubljani. Tako kakor spoštuje naše nacijonalne nepisane zakone, tako spoštujejo tudi državne. On je bil prvi, ki je v Sloveniji vstal proti najvišjim državnim zakonom, proti ustavi. On je bil in je še tisti, ki ovira izvedbo določb ustave, na katero je prisegel. Ivan Hribar ni le izdajalec svoje družine, in svojega naroda. Zato bi nas bilo sram, če bi bil tak človek naš rojak.« — Pobalinstva in surovosti, ki so izraz srčne nekulturnosti, so v današniih žalostnih povojnih Časih sicer na dnevnem redu, a takšna srčna posurovelost in zloba, kakršna diha citirane notice, presega vendarle vse meje dopustnosti. Naj se sodi o g. namestniku Hribarju kakorkoli, eno mu mora priznati tudi vsak pošten političen nasprotnik, da se je vse svoje življenje trudil za blagor svojega naroda in svoje domovine in da je bil prav on tisti, ki je kot eden prvih med Slovenci jel z vso živahnostjo, z vso vnemo in doslednostjo oznanjati tiste ideje, ki so končno priborile tudi svobodo naše domovine in ujedinjenje našega plemena s Srbi in Hrvati. Za te svoje Ideje se je Ivan Hribar izpostavljal v času, ko ni bilo baš varno, Še manj pa oportuno delovati za misel slovanske vzajemnosti, še manj pa za jugoslovensko idejo. Zato svoje narodu posvečeno delovanje je tudi — trpel. Zaplotnik, ki je sedaj naperil svoje strupeno puščico nanj in ki se je v časih težke borbe za narodno osvoboditev sigurno skrival brezdelno v kakem' varnem zavetju, pač ni vreden, da bi odvezal jermene na Čevljih v borbi za narodne ideale osivelemu bojevniku, še manj pa, da bi mu mogel očitati zločin izdaje svojega naroda in svoje države. Na celi stvari pa je najbolj značilno to, da si prisvajajo dandanes patent nezmotljivosti v narodnih vprašanjih in monopol edino pravovernih jugoslovenskih patriiotov ponajveč ljudje, ki si pod avstrijsko knuto niso upali niti kihniti in ki so se pod avstrijskim režimom slovanske in jugoslovanske ideje bali kakor hudič križa. Danes so seveda ti patentirani patriotje, oni pa, ki so se borili za jugoslovensko in slovansko idejo in trpeli za njo po ječah, pa so — izdajalci I
— »Orjuna« proti namestniku Ivanu Hribarju. Kakor smo izvedeli, sta se danes zglasila pri namestniku g. Ivanu Hribarju v imenu ljubljanske krajevne organizacije »Orjune« ing. Kranjc in Stanko Ž n i d a r-š i č ter v navzočnosti vladnega svetnika dr. Svetka, ki ga je k temu razgovoru pozval g. namestnik, podala izjavo, v kateri grozita s skrajnimi represalijami g. namestniku proti njegovi osebi, ako bi se še drznil nastopati proti »Orjuni«. Na poziv, naj dotično pismeno izjavo izročita pokrajinski upravi, sta to zahtevo odklonila. Beležimo ta značilen pojav, ki dokazuje, da si grofovi elementi domišljajo, da tvorijo posebno državo v državi. V Interesu miru in reda je, da država varuie svojo avtoriteto napram vsakomur in naj si le-ta tudi domišlja, da je on edini poklicani branfteli državnih interesov.
— Bolezen ministrskega predsednika. Po poročilu iz Beograda je ministrski predsednik g. Nikola Pašić včeraj lahno obolel.
— Trojni Jubilej. Te dni praznuje v Ljubljani ravnatelj Okr. bom. blagajne gosp. Oton Pela« trojni jubilej, in sicer 8. t. m. 251etnico kot uradnik Okr. boln. blagajne, 11. februarja 301etnico srečnega zakonskega življenja in nekaj dni kasneje 501etnico svojega službovanja sploh. Redki so vsi trije jubileji, a vredni moža, ki jih praznuje. Da je bil
j mož kot uradnik vesten, strog, natančen j in skoz in skoz priljubljen, dokazuje naj-| bolj dejstvo, da je v dolgi dobi 50 let ; služil le dvema gospodarjema, kar se ; med privatnimi uradniki dogaja prav \ zadko, Mož m vkliub svoji visoki staro-
5. februarja 1923.
sti, menda mu ne manjka mnogo do 7
križev Še dokaj čil in gibčen. Požrtvovalnemu možu in zelo priljubljenemu jubilantu, kakor srečni rodbini naše iskrene čestitke.
— Odlikovanje. Iz Beograda poročajo: Na predlog ministra dr. Zupaniča je kralj Aleksander odlikoval dr. Janeza V a v p o t i č a, višjega okraj, zdravnika v Novem mestu, z redom Sv. Save IV. stopnje.
—Drzorlaki na fužul železnic!. Od 8. februarja 1*23 naprej odhaja brzi vlak iz Dunaja Že ob 19. uri 10 minut, namesto kakor dosedal ob 20. uri 15 minut- Prihod v L'ubljano la Trst ostane nespremenjen. Od istega dneva naprej Izostaneta na progi Maribor gl. kol. — Celovec oba dosedanja vlaka štev. 409 in 410.
— Kaznovana želez« ca. Iz Maribora »oročVo: Mariborska carnarna je južni železnici naložila globo Din. 26.000 radi nepravilnih deklaracij pri tevozu svinj mesarja Kirbiša.
— Vpokojencf m povišana stanarina. Iz krogov vpokojencev nam pišejo. Ali naj tudi mi vpokojenci sedaj plačamo povišano stanarino? Da, tudi mi jo hočemo plačati, ker naš princip je, da naj dobi vsakdo svoje pravice, katere mu pristojajo! Toda odkrito povemo, da pod sedaniimi okolnostmi ne moremo plačati niti vinarja poviška. Dokler se nam godi največja krivica na svetu s tem, da se nam izplačujejo naše pokojnine in doklade še vedno v davno odpravljenih kronah, nas ne more nihče prisiliti, ker tega enostavno ne zmoremo. K temu nas ne more prisiliti nobena vlada, pa naj bo v njej Peter ali Pavel, Toma aH Roma. Ker, kjer nič ni, se tudi ne more ničesar vzeti. Vsi naši aktivni kolegi dobivajo svoje plače v dinarjih, in to že dolgo časa (kar jim privoščimo), samo mi smo izjema. Ali smo mogoče hudodelci ali kaznjenci? Ne. to nismo, ker drugače bi nas vlada preskrbela brezplačno s prostim snažnim stanovanjem, s hrano in obleko. Kako lepo skrbi za te, vemo vsi. Mi pa smo zapuščeni od vseh in mrjemo v bedi In gladu. In vendar je med nami toliko takih, ki smo Že med vojno z vso vnemo delali propagando za Jugoslavijo, dasi smo bili obkoljeni od ovaduhov in detektivov, da smo imeli na vsakih pet korakov detektiva. To smo bili mi vpokojenci in se nismo strašili ne avstrijske vrvi in ne krogle na Suhem bajarju! Ali nismo zaslužili, da se tudi nam zvišajo in zenačiio naše pokojnine, nezgodne rente in milostne pokojnine in to po tolikem trpljeniu? Da, to smo zaslužili in to je tudi naša pravica. Čim to dosežemo, bomo pa radevolje plačali našim gospodariem njim postavno dovoljeno povišanje na:emnine. Apeliramo pa tukaj na gospoda ministra dr. Županlča, g. pokrajinskega namestnika in velikega Župana g. Baltiča. da nam to v Beogradu izooslujejo. Naša hvala jim ne izostane. Upokojenci.
— Smrtna ko*a. SnočI le nmrla v visoki starosti 81 let ga. Karolina H o č e-v a r j e v a, učifeleva vdova, mati profesorja g. Kuna Hočevarja. Pokornica je bila blaga žena, ki so ?o spošfovalI vsi, ki so Jo p^nall. Porreb bo v torek 6. t. m. ob 16. Blag jI spomin. — V soboto je umrl a. Tran rabine, profesor državne trgovske šole v LmbTani. Zapušča ženo In dva mala otroka. Poko;nIk je bil med voditelji Slomškove Zveze In Je urejeval glasilo te erganl^aci'e »Slovenskega učltelfa«. V prvih letih svo'ega učltePevana le bil navdušen napredmak. Naj v miru počiva!
— Umrl fe v Badernl v Istri župnik gospod Tran 6 o r e c, ki si ie s svoum de-lovamem med Istrskimi seljaki pridobil velikih zaslug. Posebno se ie z veselem trudil za Družbo sv. Cirila In Metoda ea Istro. V Bademi je ustanovil C. M. šolo, gospodarsko društvo In posoi'ifn'co. Umrl je star 75 let. časten mu soomin!
— Smrtna kosa. V Celju Je 2- februarja zvečer umrl -po dolgi mučni bolezni dv. svetnik v pok. dr. Fran Vovšek v starosti 72 let. Podom !e bil Iz Braslovč v Sa-vlnski dolini. Po končanih pravnih študijah se je posvetil aodnijskemu poklicu. Služboval je pri okrajnih sodiščih v Gornjem gradu in Brežicah ter okrožnem sodišču v Mariboru. Že kot mlad sodnik se ie neustrašeno boril za pravice slovenskega jezika pri sodiščih ,zato za le avstrijska uprava prezirala In zapostavljala, kjer je le mogla. Letajo? je bil dr. Vovšek Izvoljen kot zastopnik kmečkih občin Savinske doline v državni zbor. Leta 1913 je bil upokojen in je živel do prevrata v Gradcu, nato pa se je preselil v Celje. Truplo so prepeljali v Braslovče v Sav. dolini, kjer se je vršil pogreb danes v ponedeljek popoldne. Blag mu spomin!
— Antomobllna prometna d. d. LJubljana naznanja cenj. občinstvu, da poviša z dnem 11. t. m. vozne cene na vseh svoih progah za 25% dosedanega cenika ter na progi LJubllana - Blagovica za 20% dosedanjega cenika.
— Semenj. Običajni letni semenj v Mengšu se vrst dne 9. svečana t L Glej Inserat.
— Izredne tenle vreme. Na svečnico je bilo aa jui. Štajerskem nepričakovane ia kljub severnem vetrovom tople južne vreme. V Mariboru Je toplomer kazal že zhitraj nadničlo. opoldan pa 10 Celzija. Na predvečer sa tud*i v Mariboru opazovali zanimivo prikazen na nebu, katera se tolmači kot pred*nak •bčutne vremenske spremembe. Tudi m aCraaiskeai sama hneii
— Znanlke spomladi Prijateljica našega lista nam je poslala šopek zvončkov, ki jih je natrgala včeraj 4. t. m. pri Lukovici. Pomlad je na pragu.
— Šolska vodstva se opozarjajo na za mladino izvanredno poučliivi film aV burji in ledu«, ki sc predvaja od ponedeljka do srede 7. t. m. v Kinu Tivoli. Vodstvo Kino Tivolija je v ta namen odredilo znižanje cen na vseh prostorih pri skupni udeležbi učencev.
— Začasno zatvorjen poštni urad. Kakor nam poročajo je začasno prenehala poslovati poŠta pr Sv. Eolfenku poleg Središča.
— Za Jugoslovensko Matico. Mesto evetja na grob gospe Marre Gabriclove je daroval g. Ivan Frole, višji nadz. južne železnice v Mariboru, 50 Din. — G. Viktor Lovrenčič, Maribor, 25 D. — Iskrena hvala!
— Jezikovno vprašanje na sodni-jah. Iz Rima poročajo, da se v justiČ-nem ministrstvu izdeluje načrt za rešitev jezikovnega vprašanja v novih pokrajinah. Ščititi se ima raba italijanskega jezika, »upoštevati pa je vendar tudi potrebo rabe jezika drugorodcev v onih središčeh, kier tvorijo večino.«
— Zahvala. Odbor »Podporne?a druš* va slepihc v Ljubi ani se Čuti dolžnega izraziti tem potom najiskrene šo zahvalo naSim cen;. darovalcem, ki so omojročili, da smo zadovoljili z božičnimi podporami naše redne člane. Darovali so: Uradniki Jadranske banke, tu. 1672 K. ur?d Gosno-darske zveze, tu, 1082 K. Kejd aški klub. Litija, 1000 K. Tauses, hotel Lovd, tu, 1000 kron, Gospodinjski tečaj, Vrhnika, 660 K, Lauter, gostilna Činkoli, tu, 600 K. Posebno se je odlikovala ga. A. Jerne:ec, tu, ki je nabrala na naše nabiralne pole v Gornjem In DolenTem Logatcu blizu 3000 K. Srčna hvala lognšk'm darovalcem in gospe j Jerneec. DalTe e poslal g. Valter Predovič, Amerika, obuvala, ki so lih bili obdarovane! najbolj veseli. Po 400 K so darovali: J. Leka, tu, Brus i_ Logatec, Krapeš, tu. S. Jesenko, ravnateli, tu. več* Neimenovanih, Štepic P., Spodna Šiška, Drago Rustla, Podvelko, Snoj in Modic. tu, gostilna Soklič, tu, nabrano 45? kron. Treppo, Brežice, Costapcrarfa, arhitekt, tu, na otroSki ieri pri jr. Vlac^vtu, na otroški isrri Št. Vid nad LJubljano, po ?no kron. Matija Povšnlk, Da^resa, .^95 K, neimenovan 320 K. rodbina. Triller'eva, tu, 300 K, A. Janežič, tu, 394 K, po 200 K: M. Jeratin. Lfti;a, Schmit, tu, neimenovan, F. Leben, tu, Al. Pirš, Gornji Grad. M. Tr-golič, Maribor, K Krnšovec, Vrhnika, Špenko, tu, Kravos, Maribor, 250 K zbor policijskih   detektivov,  tu.  — (Dalje prth.)
— Tri rodh'ne v en! kuh'n'i. Pise'o nam: Da ?e poman?kanTe stanovanj v Mariboru res že preseglo višek groreč z katastrofalnimi posledicami, dokazire n-«sled-nTl slučaj priavlien MnrStanu. Na Kolodvorski cesti št. 1. stanu'e neka vdova Debeljak z dvema otrokoma. Od nakazanejra ji stanovanra obsto:ečega iz ene sobe in kuhine, je oddala, da se more preživeti sobo v podnaTem In se z otrokoma omejila na kuhinjo. Nato je prišla stanovane prosit še zakonska dvoiica katera je vze?a tudi kuhm'o. Kmalu nato je prišla jo prosit zavetja še neka vorna vdova tudi z dvema otrokoma. Ker se H je smilila, 'e vzela še njo in tudi v kuhinjo. Tako prebiva v mali kuhmil osem oseb treh različnih družin. In takih sluča'ev ie v Mariboru še več.
— Krojaška zadruga v L'abfjaal na-znan"a, da se vrši:o pomočniške pre'zknš-n"e koncem februarja t. 1. S potrebnimi izpričevali in učno pogodbo rpreml'ene prošme za pripustitev h preizkušnji je vložiti do vštevšl 12. t. m. v zadružni pisarni (Gosposka ul. Stev. 5.)
vodja kavarne Beosrad g. Filip.
— Neorev'dnost z oroŽ?ew. Carinski uradnik Alolzii Mlakar v Mariboru si ie kupil minuli teden novo repetirko in jo rarkazoval svoemu prijatelja. Pri tom je tako neprevidno manlpvPral, da se je samokres sorožil In krokija je zadela neko Marro Mesaric v koleno in jo nevarno poškodovala. Prepelall so jo v mariborsko bolnico.
— Požar je te dni uničil v Archinu pri Vojniku kozolec posestnika Žumra. V kozolcu se ni nahajalo k sreči sena ali kakih drurih pridelkov. Kako je ogenj nastal, ni znano.
— Umetniška razstava v CePu. Umetniški slikar, ruski gorf Balmajn. priredi v hotelu »Union« od 5. febr. dalje razstavo umetniških slik. Grof Balmaln je slikar po poklicu in so njegova dela žela povsod lep uspeh. Čisti dobiček je namenjen ubogim mesta Celje.
— Ver*žn;š*vo v Mp^^boru. Ker so cene moki in s^adkor'u radme čase zopet občutno poskočile te pol:cb"a uvedla prf nekaterih trgovcih preiskavo In 'e zasledila velike množine starih zalog sladkorja In moke. katerim so nekateri trgovci brez povoda navijali cene. Več trgovcev je bilo ovadenih državnemu pravdništvu.
— Kavarna »Beograd v Mariboru. Poročajo nam: Kavarna »Beograd« pravzaprav ne preneha. Tvrdka VVesIak je sicer kupila dosedanjo kavarno in preseli tja svojo izložbo pohištva, toda v dosedan:Ih prostorih te tvrdke se namerava otvoriti nova kavarna na'brže pod Istim Imenom •Beograd« in na;brže Jo otvori dosedanji
— Samomor rad! nesrečne ljubezni. V petek na Svečnico se je v gostilni »Maribor« v Mariboru zastrupila z lizolom natakarica Štefka F. Nezavestno so prepeljal! v bolnico. N:eno stanje le opasno. Samomor *e Izvršila radi nesrečne ljubezni.
— Čuden razlog za samomor. V Grahovem na Hrvatskem se je ustrelil poljski dninar Vlaho Vulačlč. Vzrok samomora so bile zobne boležlne, aa katerih je VujaČič precej trpel.
— PomiloSčenfe. Na predlog Justičnega ministra je kralj pomilostil Vato Veljko* viča is Pirota, ki je bil obsojen na 15 let ječe. Pomilojčeai jt bil takoi ispuicea Js »por**
— Cena st*novan'a za srednje stat
ve — v Parizu. V pariški mestni hiši se sestala komisija za zidan e hiš s ceni. stanovanji za srednje stanove.
— PobeznJI je neznano kam od svoje, v Celju na Slomškovem trgu stanujoče mau re 161etni sin Tilip Travnar.
— Alera dr. Lorger.    V    Ljubljani ar vzbudili včera   veliko pozornost lepaki, L so bili obešeni pred   pošto in nalepljs* po drevesih v Zvezdi V lepakih je prof dr Lorter s   s\oeroč>;ini   odpisom napadi osebe, ki so mu pomagale pri ustvarjanji; n egcveta podjet.a in   ih imenoval denu«-ciante itd. Dotične letake, ki so bili sestavljeni  v  skrajno  žal;'\ trn   tonu,  je policija dala  cd?trar.:ti. Prizadeti  so vložili prot Lorcerju to.^bo rad} razžaljenja časti, obrekovanja in revsrTvh groženj.
— Zanimiv pojav r.z nebu. Dne 31. t m. so opazili v Splitu, kakor javlja neki tamošnji list. aa vzhodni strani neba v položaju zvezde Danice, nenavaden nebeški pojav. Bilo je to Bfk^ asimetrično vel.ko telo, iz katerega so sikali jezični plameni aa vse strani. Polasorna je telo z osialimi planeti izginilo.
— Zerimiv .•-momor. V oTovem Sa^j se je obesil natakar -»ustav Hosenfeld. $•* momorilrr je dr/al v ro'<i sliko ministrske* 5a predsednika Paši-J s. Vzrok famomora sa bile matrrijrTne neprilike.
— P'zkz tatvine. V petek ponoči ie neznan lopov ukradel    - j Česrmlru Ve-
kovariku kovZes v
m
se  ie naha-
jalo več obleke in perila v vrednosti 28 tisoč kroa. — Nežna* rzmovič je vlomil v Šiški v neki hlev In odnesel hlapcu Valentinu Tavčar'", ra ITTofS K obleke. — Jerici Šebat s Poljanskega *5v-s je bila ukradena zlata ura vredna K. — h hodnika hiše v Sodni ulici Stev. 4. je bila S. t m. odnesena veča rrr^f.'" redila z monogra-mora L. M., v redno-.ti 6000 K. Perilo Je last rodbine Accetto. — 1« barake na Mir-ju je bilo odneseno stavbinskemu mo stru iV-^ku Curku 15"<1 K vredno kovaško na-klo. — Dne 50. jan so doredaj neznani storilci vlomili pri posestniku Francetu Za-r^ru In Alo*zfu PerSfira v Ločnj in jima odnesM ra is.'20 K obleke.
— Velika tatvina v vojaškem skladišču. V četrtek 1. t>br. je b:l» v Beogradu aretirana cela družba tatov, ki so kradli iz vojaškega skladišča. Aretiran] so bili skladiščnik podnoručnn- Pero Drinkovič, upokojeni ma'or Milan Tansskovič In trjrovec Ljuba Stošič, V skladišču se je nahajalo za SO milijonov Maga, ki sta ga mslor In podporočnik kradla kar na debelo in prodajala trgovcu Stošiću. Zajedno je bil aretiran tudi neki Pero Drinkovič, ki je bil v zvezi z r'rmi. Koliko ima država Skodc. dosedal še ni zn-ino.
— Velik požar v Skonllu. Dne f. febr. ponori je pnrorcla v Skoolju manufakturna dela^'ea bratov Pop - Trajkovič. Škoda znaša okoli tri mH'ione dinarjev.
— Vrllk mraz v Blt^lht. Kakor poročajo iz Pitona, vlada v tamosnll okolici silen mr*z. Barometer kaže 20—25 stopinl pod ničlo.
_ Slabost? Slabo soanje? Nevesclie da
dela? A1! se večkrat pojavljalo različne b«-pravl Tellerlev Clzafluld! Dobro slu?! za umivanje in ob^o*^ ravnofako kot kosmerl-kum za usfa, glavo, kožo! Močneiš'. Izdatne^? in bolj delu'oči kakor francosko ž*a-n'e! S pa kovanjem in poš*nlno 3 dvojnate ah* 1 špeci'rHna steklenica. 24 dlnar'ev; 3*S dvoinatih a"i 12 špeciialnih steklenic 208 di-n-*r:ev in 5*^ doplatka razpošlie: lekarnar P! T GEN V. H!! T CR, STUBTCA DONJA* Clza trg Št. 2?Z. Hrvatsko.
jfoo Tr/o!i".
— Por'vliano vse smvčarfe In turiste, da si ejr"ed-:o krasen turistovsk! film »V buri in led-«, ki ga predvaja od 5. do T. t. m. Kino »Tivoli« v l.iubljnnl. FIlm kaže turo na Matterhorn v Švici In ie poln prekrasnih naravnih lepot in poln turlstov-sk:h zan'miv'h situacii. Ker so ravno taki filmi Jako redki, osobito še pri nas Je tem važne'še za vse športnike, da si film ogledajo ter s tem omotročijo tudi pozneje pred-našanje sličnih filmov.
INOZEMSKE   NOGOMETNE TEKME.
Dunat, 4. februarja. Amateure:Vien-na 4:3, W. F. F.:Wiener Sportklub 2:1, Hertha:W. A. C. 3:0,
Berlin: Leipzig 1:0.
Rapid (Dunaj):F. C. Barcelona 4.0.
Zagreb. Prvenstvene nogometno tekme so bile v petek zaključene s tek-mima Viktorija:11irija 1:0 in Concordi-ja:Šparta 4:0 (1:0).
Borzna poročila.
— Zagreb, 5. februarja (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 19.10, 19.25, Parlr 6.30, 6.45, London 475.—, 480.—, Berlia 0.23, 0.26, Dunaj 0.1450, 0.1470, Praga 3.—, 3.02, Trst 4.80, 4.90, Bukarešta 47.—^, 49.—, Newyork 99.—, 101.—, Budimpešta 3.S10, 4.—. Valute: dolar 97.—, 98.—, lira 4.55, 4.65.
— Curih. 5. svečana (Izvir.) Današn'a Predborza: Zagreb 5.25, Berlin, 0.01425, Amsterdam 209.50, Newyork 5.315, London 24..80, Pariz 34.10, Milan 26, Praga 15.75, Budimpešta 0.205. Varšava 0X145, Dunaj 0.007425, Sofija 3.10.
Poizvedbe.
— Najden fe bil uhan. Dobi se nazaj pri Jos'pini Pergar, Hotel Union IV. nad.
— Dne 1. februarja zgubila sta se dva mala ključa In sicer od Jurčičevega trra do Narodnega doma. Najditelj nai Iste odda v upravi »Slovenskega Naroda nreM primera'i nagradi.
— Na lovskem plesu dne 2. t m. se izgubila Iz zapestnice v ''-tem obrobljena broška obstoječa Iz 5 avetlo rdečkastih kamnov in 4 malih biserov. Pošten najditelj se prosi, da jo odda pri hišniku Na.
i rodnega doma. proti dobri nagradi.
Stev. 28.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 6. februarja 1923.
stran. 5.
NAJNOVEJŠA POROČILA. Pred novimi volitvami m Grškem.
— London, 4. februarja. I Izv.) poročilu iz Aten je polkovnik Plac obvestil revolucijonarni odbor, da VenFzelos razpis novih volitev, da t dobi bodoča vlada popolno zaupanje roda.
Po
iras zeli
:>';o r.a-
AULIJARDN4 DEFR \VDACIJA NA DUNAJU.
— Dunaj. 5. februarja. (Izv.) Veliko Senzacijo vzbuja sedaj odkrita mil.jardna defravdr:cija. ki jo je pri »Lombardni in diskontni banki« zacrrcM'1 blagajnik in dozdevni prof-sor Viljem \Vetz. Znal Je tako premeteno manipulirati s falsificiranim! čeki. da mu doljro vrsto let niso modi priti na sled. V/etz je poveril okoti tri m?li1?rdc banki in privatnim osebam. Banka sama priznava, da Je oškodovana za 350 milijonov avstrijskih kron. Sodijo, da jc bil \Vctz v zvez? z mednarodnim goljufom in pustolove m MeHiior-frm Horvatom ki se je izdajo'' t"*-? za vojaškega atašeja in ie kot tak izvedel več roljufij potom napačnih ček^v.
ŠKANDALOZNI fZORFDT r>r?i rR*:DA-VANJU.
— Dunaj. 4. februarja. (Izv.) Vs*?učiliski rrofesor dr. Hirscnfeld je priredil predavanje o »seksualnem problemu in n natnlogie-;:i strani ljubezni-. Z galerije je b:Io vrženih v dvorano več smrdljivih bomb. Prišlo je nted povzročitelji izgredov in poslušalci do ^elikih pretepov in protestov. Policija je aretirala 20 oseb.
MUSSOLINIJEVA VLADA POTREBUJE 200.000 pušk.
— Rim, 4. febr. (Izv.) Zastopstvo ardi-
t iv se je javilo včeraj popoldne pri predsedniku Mussoliniju. ki je imel na nje daljši nagovor. Zahvalil se jim je najprvo, da so Ea imenovali na zboru v Clcnovi za ardit-nega korporala. nato pa je izjavil, da vedno računa na ardite. Mi potrebujemo, da S 1 na:a armada pripravi na obrambo naroda, kajti to je njena naloga. Potrebujemo policijske sile, da se obvarujemo malopridneže v. kajti to je njihova naloga. T < v-ska vlada potrebuje tudi 200.OOO pušk do se ubrani vseh kanalii. Pričakuje, da ' vid 1 i rdite na Seln f&šistovskhn legijam.
FRANCIJO IN NEMČIJO.
— Essen, 4. februarja. (Izv.) Ruhrsko ozemlje je sedaj popolnoma odr.zano od ostalega ozemlja Nemčije. Železniški promet se je povsod zelo poslabšal, ni nikakih zvez niti z Bavarsko, Badensko, Wurten-berško, niti s severno Nemčijo.
— Berlin, 4. februarja. (Izv.) Francoske čete so zasedle mesto Mostbrane, na desnem bregu Rene nasproti Strassburgu. Dalje so francoske čete zasedle Ofenburg, 20 kilometrov jugovzhodno od Strassburga. V teh zasedenh krajih so Francoz je takoj uvedli politične in upravne predpise, kakor v ruhrskem ozemljil. Francozi izjavljajo, da so storili ta korak, da vzdrže direktno zvezo Pariz - Varšava, katera zveza jc bila sedaj mestoma pretrgana. •
— Essen, 4. februarja. (Izv.) Po shodu je komunistično delavstvo priredilo obhod po mestu. Dlavna francoska straža je proti demonstrantom rabila orožje in je streljala s strojnicami.
Razne stvari.
* Z.dra\'siveno stanje bolgarskega naro* da. Bolgarsko ministrstvo narodnega zdrav* ja jc priobčilo statistične podatke, iz kate* rih sledi, da jc bilo v B [gariji predlaaako leto duševno bolnih 1151, idiiotov 2144. glu* hontnnih 3374, slenih 1^*7. cr-ilcntik« >v pa 2173. Skopan število trajno bolnih zna a torej 10.7S9, kar je za petmilijonsko prebi* volstvp precejšen odstotek.
* Trdi žarki, ki ođsh ije >: reafco brado, finski lepoti jc zelo i trna rast brade. Doslej se je s pomočjo clektrclvze odstra* njevalo pesaaaezne lasne korenine ženskega obraba. Potreba jc bilo za to zelo sati igo potme/ljivosti, bolečin? so bile velike, naj* ve"' -at pa z vso tak<> operacijo vendar le ni bila rešena lepota. Seda i pa jc dr. Fritz Mevcr pričel uporabljati trde žarke, ki iz* stopajo iz Rontgcnovc cevi in učinkujejo silnejše nego srednjemehki Rontgenovi žar* ki na živinske in rastlinske celice in po 8.-letn^m preizkuševanju jc dosegel uspeh, da se z njegovim postopanjem popolnoma in sigurno odstrani ženska brada. Lasje pa sc tako trdno drže tudi žerske kože. da se mora pacijentinja trikrat podvreči »zdravlje* nju<r, in sicer v določeni dobi, pa pri neka* tenh, kjer se jc bradica že močnejše razvila, jc potreba še dodatnega ožarjevanja. Za več in manj bradate gospodične in žene gotovo v     la vest.
* 3500 Hudi in 2506 psov. V kraju Mi-dlcton na Angleškem se je pri ludskem štetju pokazalo, da šteje kraj prebivalstva 3500 in da je v občini nič več in n'jemanj kakor 2500 psov. V glavni ulici je 400 psov, v drugih pa 2100. Po nekaterih hišah toajo kar 10 do 15 psov. Tako je le malo ljudi v Midletomi brez-psa.
* Avstrijske valute. Ako dobi človek v roke avstrijske nemške časopise, se mu za-temni pred očmi samih milijonov. Tako čitamo, da je bil neki kmet iz graške okolice zaradi gostilniškega pretepa obsojen na 10 milijonov kron, majhna vila za eno družino
pri Gradcu velja samo 150 milronov, 2M orala zemljišča sc proda za malenkostno svoto 32 milijonov.
• Vino v ameriškla rrTnngomk Ameriška javnost je začela \ sdno burne še nastopati proti koncesiji, ki jo žuiva'o židovske sinagoge, ker si smejo nabavljati vino za svoje verske brede. Javnost je namreč presodila, da gre v sinagoge zelo nmogo vina. najbrže več nego ga rabijo £idje Zi svoje obrede. Ker so židje povsod enaki, se ameriška javnost gotovo ne moti. ko slu da izvesta! židovski trgovci zlorabi aj i koncesijo in delajo z vinom dobre kupčije. O tem je bilo govora tudi na zadnjem dovskem sestanku v Novem Jorku, kjer e nekdo predlagal, da naj se opusti vino v sinagogah in nadomesti za verske obrede s tekočino, iztisnjeno iz jrozdja, ki pa menda ni nič drugega nego vino. S takim predlogom se razburjena amer. javnost ne zado-vol uje, ker sluti novo židovsko zvijačo za dobre kupčije z vinom. Prohibicija je lepa reč, ne drži pa prav nič.
Darila.
Uprava našega lista je prejela za: Društvo slepih. Rodbina ravn. Struce-Ija daruje Din 50 namesto venca na krsto blagopokojne ge. M. Krmpotičcvc. Srčna hvala!
Popravek: Darilo Din. 150 za Jugoslov. Matico, izkazano v Slov. Narodu št. 20. z dne 26. t m. ter vplačanih po pis. g. dr. Kreča je založil g .Fran Gajšek iz poravnave v kazenski zadevi Vašata ca. Gajšek.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
k  objav:  g.  Viktor Sohra  radi opustitve« oziroma preselitve trgovine.
Ugotavljam, da se trgovina s kolon!« jalnim blagom v L:ub':an? na Vr veni trga št. 2 n'1 niti opustila, niti preselila, kakor objavlja g. Sober po časopisih, ampak se vodi od I. fanuarja t. 1. pod prot, tvrdko J. MUC KONTALE-IMPORT dalje. Preselil se je le g. Sober Viktor sam, ki le bil svoj čas sprejet samo kot družabnik v že obsto:ečo trgovino, k) se :e potem vodila pod imenom Viktor Sober do 1. jr.n. t. L ko jc g. Sober izstopil iz družbe.
G. Sober ie torej le prenehal bi:' dru-?abn"i': trgovine na Vodnikovem trgu št. 2. ki še nadalje obstoja, kakor je p pre' obstojala brez njega In more tedai g. Šober opustiti, oziroma preseliti iz trgovine na Vodnikovem trgu le to, s čimer se je pri-selil t. J. (svoje) ime, kar pa je pop noma brez  pomena  za  nadaljnl  obstoi trgovine.
Obavo g. Š^bra moram smatr; ti z oziroma prejšnje — zelo milo rečeno — nelojalnosti, ki jih je zagrešil, kot novo nelojalnost napram onim, ki so ra spre eli svoj čas v družbo in mu pomagali na noge, preračunano na to, da spr v' nepoučene v zmoto in po možnosti doseže to, kar se mu z različnimi bite vencijam*, podprtimi z neresničnimi tli . . :::i. ni posrečilo.
LJUBLJANA, dne 5. svečana 1923.
VILJEM MUC.
• Za ta «?T>fs uredništvo ne odgovarja
Proda se Mša
na prometnem prostom v v \esa i; du* strijskem kraju Slovenije, pripravna za obrt. Stanovanje takoj ni rci7pcJrZo. Ponudbe na upravo »Slov .Naroda« pod »Stanovanje 1202«.
MESTO
je oddano!
1204
Šofer in mehanik
dolgoletno prakso IŠČE SLU2* '■E.  Zmožen  vseh  popravil in dkanizacije. — Naslov pove upra* i »Slovenskega Naroda«. 1206
Krasna parcela
ra. 7O00 m*, v središču Jesenic, trav* : »le, jako primerna za stavbo večjega ' odjetja, SE PRODA a Din 14 za m*. ' onudbe na ^Poštno ležeče št. 7000. } senice.   Gorenjsko«. 1226
BriNnicu i oešljaonu
77 'gospodje, veoma dobro iduče te -odaju PA RFUM F RIJE jedina u :-adu. bez konkurencije, sa velikim c'^hodkom i skladištem. Prodaje se - di smrti. R. VITEK. Mesičeva ul. 1, Prod na Savi. 1216
Trgovski pomočnik
CnaniifaktuT-ist). samostojna moč, c E TAKOJ SPREJME. Plača po dogovoru. — »Triglav«, tovarna Ikrila, Ljubljana, Kolodvorska uL 8.
1209
Proda se harmonika
na tri tone in ŽELEZNA OTRO* ŠKA POSTELJA. — Lepi pot štev. 3. 1207
Motor s cirkularno žago
za žaganje drv ali pa sam motor brez voza NA PRODAJ. — Vpra* sati: Kmeti ška ulica 211, Šiška pri Franjo Gajšku. 1212
Proda se bi
v trgu Kozje na Spodnjem Štas jerskem, pripravna za obrtnika ali vpokojenca. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1225
MipifAria razumnega, marljiv IflluHal J&} ve g a in poštenega, ter istotakega STROJNIKA za žago z električnim pogonom IŠČE Fakultetsko dobro Maksimir, p. Zagreb. 1227
Kdo zamenja hišo?
Trinudstropna hiša z devetimi stanovanji, elcktr. razsvetljavo in vrtom v Gradcu, Srca Jezusa predmestje, SE ZAMENJA s hišo v Ljubljani. Mari* boru, Celju ali Zagrebu. -— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1211
■astri pogrebni zvn4 f Ljubi)«*
1
AntreH FabHc roj. Re&sr naznanja v svojem imenu irTv j m en u otrok Vales?s6 in Ivota vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, stric in svak, gospod
Fran Fabinc
rro! ■ - "r dri. trgovske Sole ▼ LJobijani
dne 3. t. tn. ob 9. zvečer v 41. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v torek t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Židovska steza 4 na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 5. februarja 1923.
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo ljubljeno, predobro mater oziroma staro mater in taščo, gospo
Karolino Hočevar
učiteljevo vdovo
ki je v nedeljo, 4. februarja ob tričetrt 10. zvečer po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v torek, 6. februarja ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Pogačarjevem trgu 3 na pokopališče k Sv. Križu.
V L i ubijani, dne 5. februarja 1923.
Profesor Hun o Hočevar, sin. — Franfa Hočevar roj. Čeme, sinaha. — Kano. Liva, Vera, Marioaf
vnuk in vnukinje.
Naprodaj je več kanarčkov.
Vpraša se na Vrtači št. 3. 1203
Stavbna parcela S..
Naslov pove uprava »Slovenske? ga Naroda«. 1220
IH o i; i m v dobrem stanu SE CE* Alcml NO PRODA. — Poizve se pri I. Zupan*u, Bukovca 45. p. Vodice, Gorenjsko. 1235
Mlovano sobo
s posebnim vhodom
IŠČE  ZA TAKOJ URADNIK.
Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod »Meblovana/1239«
Proda
dobro ohranjena KI* OC KITARA in MAN* DOLINA (italijanske znamke). Spodnja Šiška, baraka objekt XI, štev. 52. 1233
Stanovanje v Novem Vod m a*
tu, ŽELIM PREM EN ITI KAM DRUGAM. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1205
Kupim enodružinsko hišico
z malim vrtom v Ljubljani ali okolici, v kateri so na razpolago vsai tri sobe s pritiklinami. Prodajalcu oddam tvoje stanovanje, obstoječe iz treh sob s pritiklinami v sredini mesta. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«.
Stanovanje.
Kdor posodi državnemu vpokojencii 10.000 kron ali plača najemnino za šest mesecev naprej, dobi veliko rračno sobo s porabo kuhinje v sre= dim" mesta. — Ponudbe pod »Državni vpoV cnec/1214« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
mwr>-—'•■■■■■■■■■■■tfifiimii
Inserlrajte o
510». Narodu!
ŽENKA KRAVANJA roj. Cerjak
MILAN KRAVANJA
poročena
Cerknica, dne 1. februarja 1923.
Natečaj.
Na državni rudarski Soli v Celju se razpisuje mesto profesorja inže= n jer j a s letno plačo 4200 Din in dra« ginjskimi dokladami po zakonu od 28. februarja 1922 (Službene Novine br. 54 od 10. februarja 1922.)
Prosilci absolventi rudarske vi* soke šole naj izrode pravilno kolk o* vane prošnje do dne 20. februarja t. L ravnateljstvu rudarske šole v Celju.
Prošnjam jc priložiti kratek po* pis dosedanjega delovanja, krstni in domovinski list, študijska izpričevala in uradno zdravniško izpričevalo o sposobnosti za profesorski poklic.
Kdor ni v državni službi mora predložiti nravstveno izpričevalo, po* trjeno po njegovem pristojnem okraj* nem glavarstvu.
Ravnateljstvo rudarske šole V Celju. 1237
Gospodična išče soho
S HRANO ali BREZ NJE. — Po* nudhc na upravo »Slov. Naroda« ped »Sobica/1156«.
Na stanovanje z zajtrkom
SE SPREJME GOSPOD.
Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1215
Lepo kmetsko posestvo
V JULIJSKI KRAJINI SE ZAME* NJA Z ENAKIM V SLOVENIJI; eventualno se tudi doplača. Obstoji iz kmetske hiše, hišice, kozolca in hleva, 75 johov sveta, lepih smreko* vih in bukovih gozdov, njiv, travni* kov in pašnika, poleg tega vprežna živina in krave z vsem inventarjem. Posestvo je v bližini večjega mesta (rudnika) ob jugoslovenski meji. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 124S
Ka dnfero domačo hrano
SE SPREJME VEČ GOSPODOV Naslov pove uprava »Slovenske* ga Nnroda«. 1123
fefa oskrbnice
IŠČE 30 let stara poročena gospa z 19 mesecev starim otrokom, zrno/na vsakega dela. samo za hrano in stanovanje, brezplačno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Oskrb* nica/1238«.
Dvonadstropna hiša
z gospodarskim poslopjem, dvo* riščem in vrtom na Tržaški cesti
SE PRODA.
Kupcu je veliko stanovanje in eventualno trgovski lokal s skla* dišči takoj na razpolago. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«.
1234
Kapi ss majhna Mša
na prometnem kraj;, pnmcrnft za trgovino v Ljubljani a ti bližnji okoli* ci. — Ponudbe z navi dbo cene- pod ^Tliša« na Anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Knrcjrcsni tr£ štev. 3. * 1222
Železniški uradnik
(penzioniran), prvovrstni tarife r. verziran v carinskih zadevah, I£ČE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Ko* mercijalist/l 157« n?. upravo x>Slov^ Naroda«.
Radi selitve
se odaasta dva čistokrvna FOX* TERIERA, pet mesecev stara. Oče in mati pri pasji razstavi dobila nagrado. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 115$
Učiteljski zbor Državne tSvorazredne trgovske šole v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni, požrtvovalni in neutrudljivi član, gospod
Franc
umrl dne 3. februarja 1923 ob pol 20. uri.
Pogreb predragega pokojnika, v katerem izgubi učiteljski zbor svojega ljubeznjivega tovariša, učenci in učenke pa dobrega profesorja, se vrši v torek, 6. februarja 1923, ob 14. ari iz žalne hiše, Židovska steza štev. 4.
Absolventje in absolventinje zavoda se vabijo k pogreba.
V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1923.
Ravnateljstvo.
stran 6.
.SLOVENSKI NAROD"   dne 6. februarja 1922.
Stev. 28.
janjim i a—mmn ni ui i mimu i gi wwu i»mnniMWimtfwiM———
•PALMA
Kaučuk potpe tt>i in po tt>i ate
^llPrednosti^ *
Ceneje
in j
znatno trajnije
1 oaftodkoul
Vars tvo
proti vlagi i nirazal
Skladišče
ali poslopje, pripravno za skladišče v mestu ali na periferiji Ljubljane ▼ izmeri minimalno 150 m2 se proti dobri najemnini išče Posredovalci se honorira jo. Ponudbe pod »Nova obrt 1217* r£
upr. Slov. Naroda.
Ponudim neobvezno:
Pristno haloško vino lastnega pridelka, letnik 1922 po 14 do 16 kron liter.
Letnik 19Ji po 27 do 30 kron liter — netto cassa brez odbitka od 56 litrov višje proti vpošiljatvi sodov.
KABL KASPEB, Ptuj.
Zobozdravnik - specijalist
M. U. Dr. IVAN OBLAK
le otvcril prakso, L ubijana, Stari trg 34
(nasproti šentjakobske dekliške šole)
ord- od 8. do 12. in od 2. do 5.
Zahvala.
Vsem, ki so sočustvovali ob priliki smrti naše nepozabne matere, babice, prababice in tašče, go^pe
Mariie Gabriel
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, Slav. požarni brambi in izobraževalnemu društvu Bogomila v Borovnici, ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu in jo spremili na njeni zadnji poti.
Borovnica, dne 5. februarja 1923.
lalDjoG rodbini: fiabriel-Utiirtj
Prodam 2000 kg suhih gob
(JURCKOV). — Pismene ponudbe pod »Prima blago/1075« na upravo »Slovenskega Naroda«.
PRODAM TAKOJ
hišo s trgovskim lokalom
IN VRTOM ob glavni cesti blizu
postaje. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 109S
Qllfi!in ki bi opravljala obenem dlfllJCl, mesto sobarice, ŽELI VSTOPA pri boljši rodbini v Ljubljani ali Maribora. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe pod »Šivilja«, poštno ležeče, Velenje. 1184
Na prodaj zemljišče
kot stavbišče za Kišo, skladišča ali tovarno v Ljubljani na pro* metnem kraju. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »S ~vbišče/1190<r.
Proda se trgovina
mešanega blaga in deželnih" pri« Helkov na Hrvatskem v bližini že= lezniške postaje; letni promet 2,500.000 K. — Ponudbe pod »Hr* vatska/1179« na upravo »SI. Naroda«.
Proda se sokolski kroj.
Vprašati: levo.
Sv.  Petra cesta
521, 1230
Računski uradnik
IŠČE za popoldanske ure primer? po de-o. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Primerno delo/1245.
Kssečno s?fca
s posebnim vhodom, s hrano ali brer. fŠĆE GOSPODIČNA. — Pismene ponudbe ped »Mesečna so= bica/1231« na upravništvo »SI. Nar.«.
Trnovski Inka!,
srednje velik, v Ljubljani ali Spod* nji Šiški, SE TSOE. Pismene po? nudbe pod »Trgovski lokal/12"2« na upravništvo  »Slov. Naroda«.
Zaloga klavirjev in planino';
najboljih  tovaren   SSsendorfer,   Czapka, Ehrbar, Hotrl, Schureighofer, Original  Siingl itd. ^     Tudi na ibroke. Tudi na obroke
~   Jerica fel roj. IMi, V&i Eim al 5
Žnp£mst?o obilje Messg-eš naznanja, da se vrši dne 9- svečana 1823 na sv. Polone dan običajni
*     * ^
Iščem vrtnarja,
veščega tojer.jv crettic, *adr*fa drev:
ja in zelenjave. Nas^ep 1. marca t. 1. Neoženjeni imajo r>rednost; s+3"cva< nje je prosto. — Ponudbe t izoričc« vali in zahtevo plače i« nosati na upravo lista pod »Št. 235/1174«.
Velika mMmdm mhn
in KABINET, pripravna tudi kot nisarna, v sredini mest;?, se takoj ODDA. Najemnina leto naprej. Ponudbe no4 Mesto^H5S na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Kupi se hm al vila
Cjubljani, kjer bi bilo prosto kako stanovanje. — Ponudbe z navedbo cene in kraja pod »Prosto stanovanje 1099« na upravo »Slov. Naroda«. 1099
Delavke
zo ičetarska oM
išče tvrdka Vfeiss In drug, Zagreb, Savska cesta 66. 1214
Sukno
za promenadne in športne obleke
v bogati izbiri
9. SE. 5&atae
za kramarje, konje, govedo in prašiče.
za novoustanovljeno, brezkonkurečno, zelo dobičkanosno industrijsko podjetje, v industrijskem mestu Slovenije, s kapitalom
Din 530.609
se išče. Ponudbe pod  „Brez konkurence"   na A'oini Company, anončno družbo z o. z. v Ljubijat;i.
v traovine.
Mestni trg IG
Knjiaovodla-ljilanoist
z daljšo prakso pri raznih velepodjet* jih, pooflnoma zmožen vseh kniigo* vedskih sistemov, IŠČE PRTMERNE SLUŽBE. Gre tt:di na deželo. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Priden/1196« na upravo »Slovanskega Naroda«.
¥m?.Bmm li plim
na prometnem kreju s stanova njem V NAJEM; stopim tudi kot družabnik v že dobro vpeljano trgovino mešnne^a bTr.cja s 300 tU soč kronami z osebnim sodelova« njem. — Ponudbe pod »Trgovina s stanovanjem/1178c na upravo lista.
RADI SELITVE
prodam večjo trnovsko hm
na prometni točki sredi Ljubljane. fCupcu po dogovoru lokali in sk!a= dišča na razpolago. — Ponudbe pod Zmerna, cena« na Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so nas tolažili ▼ težkih dneh, ko je neizmerno trpel in nas zapustil naš ljubljeni sin oziroma brat in svak, gospod
Franci Slane
slušatelj šumarske akademije
Vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti, posebno pa njegovemu predragemu gospodu doktorju Premrovu, starosti Sokota ter gospodu zastopniku akademičnega društva »Triglav-, ki sta se z vznesenimi besedami poslovila od njega ob grobu, dalje preČast. duhovščini, decutaciji akademičnega društva .Triglav", Pevskemu društvu v Litiji za krasne žalostnke, društvoma Sokol in Požarni brambi ter Lovskemu društvu v Litiji, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
Konečno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja ob bridki izgubi, kakor tudi za vse prekrasne cvetke, ki so krasile mrtvaški oder in krsto našega preljubega Francita.
LITIJA, dne 3. svečana 1923.
Rodbfaa Slanc-HubacL
RADI SELITVE
prodam enodnižlnsfce hišo
Z VRTOM v Ljubljani. — Cena 105.000 dinarjev. Stanovanje kup* cu zasigurano tekom enep;a me? seca. — Naslov pove Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana Sodna ul. 5.
Mizarji pozor!
Ponudite 500 do 1000 komadov kompletnih klosetnih desk iz bus kovega lesa, politiranih. Kratek dobavni rok. — Ponudbe pod »Kon« kurenčna cena« na Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
aznamlo.
V imenu tvrdke TRIGLAV, fagosL Izdelovalnih psrila Vojska & Še'ovla, Lfabljana, Kolodvorska nI. 8 la Vojvoda Mlilča c. 21
naznanjava podpisana c. tvrdkam, da je družabnik g. Jon. Šulovia Izstopil in bodeva sedaj podjetje pod dosedanjim imenom vodila sama.
Se priporočava c. tvrdkam za nadaljno naklonjenost in beleživa z odličnim spoštovanjem
Drago & Oenica Vojska.
GB
E9
(S
P3
20.000 kron n?^rade
dam onemu, ki mi preskrbi prazno sobo ca. 26 m1, če mogoče s kabi* binetom. Tudi na periferiii mesta. Samo pismene ponudbe pod »Takoj« na Anončni zavod Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1104
Z500 dinar!?!)
nagrade
kdor mi preskrbi v mestu stanovanje v novi hiši aH vili z najmanj 3 sobami m drugimi pritiklinami. Ponudbe pod Šifro .Nagrada 1097* na upravo Slovenskega Naroda. 1097
Klavirska deNnica
*° R. IVarbinek
L|ub!!andv HHierieva ulica 5.
Popravljam in uglaSujem klavirje in harmonije strokovno in ceno-
In cement
stalno v zalogi pri
H. PefFiS, hwMl&n&,
Dnosijs'ie cesta 33. Tel. 366. Skladišče „Balkan**.
OVOSTI ZA
PLESNO SEZIJO
A. Sinkovic nas!. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19
Vsem cenjenim starim kakor tudi novim odjemalcem naznanjam, da sem opustil na Vodnikovem trgu št. 2 trgovino s špecerijskim in mešanim blagom ter z današnjim dnem otvori! isto
na Sv. iake^a trgu it, 4
Postregel bodem vedno solidno ter z dobrim in cenenim blagom.
Se priporočam VibtOF SC&er
Allftllfl
9
filffflMBMIfl
Si IPMh^s
u yuf ifiii
S* SIIBSSSTSI^ Firlier^ano 2-3 priporoča po
jako nizkih cenah kc&tam©. plašče, ohlehG Iv. sak<3a9 &tamlna9 erap d© e2il5ie, btese, hr^^ plsSče proti
pralaii4 sa por.:: ;I
Dr. Dralleja
issna vodo
Jadi rasi las, za-
braBjnJe lzpada-d{o ter srbenje la prahlfaj, krepi la čudovito eilvl£a živce.
Glavna zaloga:
ISIS, d. d.
odd. J rl Bralle
Zagreb, Palmoti-čeva ulica brol 63.
zdravega, slavonskega, najbolje vrste, jednakomernega, iz lastnih travnikov prodaja na kompletne vagone po umerjenih cenah
Nova Gradiška.
i a
orioriiiiOGirioiioras
Vsako množino
ŽLAHTUEGA
Prođu se posestvo
v Halozah, okrog 4C0 oralov zemlje s hišo, hlevi, gospodar kimi poslopji in
kletjo, radi zapuščinskih razmer. Pol orala vinograda, 6 oralov njiv, 12 oralov travnikov in sadonosnitrov in 20 oralov gozda v dobrem stanju, primerno
za posek, dnr, stavbe. Cena 175.000 Din. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Haloze 1132". 1132
Resna ženitira ponudba.
Dobro situiran trgovec Seli resno poznanstvo z odlično devofko ali vdo* vo brez otrok od 30 do 40 let staro, ki bi bila prijetne cuaanjoati, čiste preteklosti, zdrava, domače lepo m nežno odgojena, dobra gospodinja. Muzikalna ima prvenstvo. Pogoj je medsebojen dogovor..
Pismene ponudbe s sliko in točno adreso na Milan Ivković, Novi Sad, Kralja Petra ul 1. — Diskrecija za« jamčena. 1183
KORAN IT
bbjDoiila ifl mjunijša strelu
pravi, zajamčeno pristni
asbest-škrilj
Fraa Hečeva* 1137
Zirovnica-Moste, Gorsnjsko.
za takojšnjo in poznejšo dobavo kupi po naiboljši ceni ivrdka FRAN OSET5 Vransko pri Celju ter prosi ponudbe franko vagon z navedbo množine«
3G3IA ^'•?^r^^^r?f7?rar
UaJM ta  tisk  »lSarodne tiskarne«.