28. MKo. v UuDijani, v loreu 6. februarja 19Z3. 1210 IVI. Uhaja vsak dan popoldne, 1ztx«a*1 nedeljo In praznike. fnserati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. npravnistvo „Slov. Naroda" in .Narodna tiskarna" Ena flora nilca št 5, pritlično, — Telefon št. 304. Uredništvo „Slor. Naroda" Knaflova oMca st 5, L nadstropje Tele on eter. 34. Dopise sprejema le podpisane la ssdostao fraakovane-'■■ntW Rokopisov so no vrata. ~M W Posam3Sfie Številke: ^W v Jugoslaviil vse dni po Olti V— v inozemstvu navadna dni Din i, nedelie Oln 1*25 PoStnina platana v gotovini« ^Slovenski Narod" velja: V Inozemstvo v LjuMianl po pošti 12 mesecev...... 3....... 1 » ...... Din 120-— 60 — 30 — . 10— Din 144 — . 72-— . 36 — . 12- Din 216-— . 108--. 54— ■ IS— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno %tG&~ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. L!oyd George proti Franciji. Stari lisjak, ki je držal v rokah krmilo angleške imperije v najtežjih časih, za kar mu je nehvaležna sedanjost obrnila hrbet, je stopil kakor druga važna osebnost v evropski politiki — Vilhelm II. v ozadje in začel pisati. Samo s to razliko, da ne piše po vzorcu svojega velikega sodobnika spominov, ker upa bržkone, da se bo kolo sreče še enkrat obrnilo v njegovo korist, marveč bombardira današnje državnike, posebno pa se jezi na Francijo in njeno povojno politiko. Kakšni so motivi za to kampanjo .ki jo je začel v času, ko je sloga in enotna taktika med zaveznimi državami najbolj potrebna, in da-Ii upa, da se mu bo posrečilo oslabiti Francijo in izpremeniti sedanjo politično konstelacijo v korist Angleške, to je težko povedati. Gotovo pa je, da ta veliki sodobni državnik gleda v bodočnost in vidi marsikaj, kar je vsakdanjemu politiku nevidno in nerazumljivo. Angleški listi so priobčili že drug njegov članek o današnjem mednarodnem položaju- V prvem je očrtal diplo-matične dogodke v povojnem času, posebno pozornost je posvetil wa-shingtonski razorožitveni in genovski konferenci, kjer vidi prvi v zgodovini človeštva pojav, da so države, ki so sicer v vojni zmagale pripravljene prostovoljno omejiti svojo oboroženo silo. V tem oziru je človeštvo po njegovem mišljenju precej napre-valo. V drugem članku pa govori o današnji politični situaciji v Evropi in je posebno hud, da so narodi še vedno oboroženi. »Evropo«, pravi Llovd George. >ni vojna ničemur naučila. Danes je v Evropi več vojaštva kakor 1913-14. leta in sicer brez vsakega povoda. Kajti razmere, ki so vladale pred vojno, so se temeljito izpremenile. Dveh velik;h militarističnih imperij v Srednji Evropi ni več. Nemčija, čije armada je znašala v mirnem času 800 tisoč mož .ima danes vsega skuoaj okrog 100.000 vojske. Avstrija, ki je imela 1913-14. leta 420 tis Dobro informirani krogi pričakujejo, da bo med 15. in 20. februarjem razpuščeno narodno sobranje. Najkasneje dva meseca po razpustitvi skupščine se bodo vršile nove volitve. V novem kabinetu bodo štiri sedanji ministri in irtje ali štirje novi. VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA V GORNJI ŠLEZIJI. — Bytom, 2. februara (Wolf). Povodom eksplozijske katastrofe v rieinitzovi jami so bili dosedaj izkopani 105 rudarii, rartv> 49 rudarjev $c pogrešajo* ~ ^ SMRT JAPONSKEGA GENERAL \ KUROKIJA. — Tokio, 4. februarja. (Tzv.) Dane« ie umrl general Kuroki. eden nn;-menitejših japonskih generalov v sko-japonski vojni. General Kurok: « svojimi operacijami ob reki Jalu in prf Mukdenu odločil v prilog Japoncev ODGOVOR PREDSFDNIKA \M. "7-ŠKm DRŽAV NFiMČIJL — Pariz, 4. februarja. (Izv.) »Ncw York Heraldc javlja iz Washing<^ • da je predsednik Harding oficijelno govoril oziroma izjavil, da se ame^:~' vlada ne bo vmešavala v evropske r mere. Amerika je pripravljena se odzvati vabilu na svetovno gospodar konferenco, ki naj bi razmotrivala aktualne gospodarske probleme. To r to smatrajo kot Hardineov odgovor n nemško propagando med ameriškim d lavstvom. kateri propagandi je str ' na čelo sam Gompers. ŠTEVILNI NAPADI PROTI IRSKIM PARLAMENT ARCr M. — Dnblin. 4. februarjja. (Izv.) Po po-i ročilih iz raznih krajev Irske so s'1 cam dni izvršili številni in sistematično i-režirani napadi na irske parlamenta^-. ŠTEVILNI SAMOMORI ZARADI L' KOTE. — Berlin, 2. februarja. Danes p h noči je izvršilo 8 oseb samomor pot zastrupljenja s plinom. Ti samomr-i so vzbudili splošno senzacijo, ker vse osebe navedle za motiv strah pr lakoto. — Berlin. 12. februarla (Izv.) Kakor r -ročajo listi je nastopilo pri 2no osebah Fre*enwaldu zastrupljenie rad! zavž;-kon:skega mesa. Dva odrasla in trije otre so že umrli. Oblasti so odredile preiskav OBOROŽITEV ČEŠKOSLOVAŠKE ARMADE. — Praga, 2. febr. (Izv.) »Prager Prcs-se« javlja, da se uvede v češkoslovaško armado nov model strojnih pušk. ki bodo oddale z največjo brzino 600 strelov brez hladilnega aparata. List pa naerlaša. da se U2 uvede neben nov model pušk repetirk. Zbirajte mmfo za „Jugoslavensko Matico"!, stev. 28 »SI O V F N b K I N A k O n« dne 6. februarja W23. Stran S Politične vesti. = Zbor klerikalnih zaupnikov. Danes ob 11. dopoldne se vrši zbor klerikalnih zaupnikov v veliki dvorani hotela »Union«. Na dnevnem redu tega zborovanja je poročilo načelnika dr. Korošca in govor bivšega poslanca Sušnika, glavna točka pa je določitev kandidatov za volitve v narodno skupščino. Kakor čujemo, se vrši za kulisami ljuta borba med posamnimi kandidati, predvsem med dr. Brejcem, ki je kakor znano prepade! kot okrajni kandidat v kranjskem okraju, in med dr. Gosarjem. V mestnem okraju ljubljanskem namerava kandidirati dr. Gosar, dočim se konservativnejši pristaši klerikalne stranke zavzemajo za kandidaturo dr. Brejca. Na zborovanju se bo, kakor čujemo, obširno razpravljalo tudi stališče in nastop klerikalne stranke proti dr. Šusteršiču. = Volilni sporazum naših Nemcev z radikale!. Sobotono »Vreme« poroča: »Nemci v Sloveniji ne postavijo svojih lastnih kandidatov, marveč nastopijo pri volitvah skupno z radikalci. Kakor se čuje, bo nosilec ene radikalne liste v Sloveniji dr. Niko Županič, druge pa minister zunanjih del dr. Momčilo Nin-Čić. V nedeljo pridejo delegat je Nemcev iz Slovenije v Beograd, da sklenejo z glavnim radikalnim odborom definitivni sporazum«. = Neme! in volitve v narodno skupščino. Včeraj so imeli Nemci iz Vojvodine in Srema zborovanje v Zemunu, na katerem so razpravljali o stališču, ki ga naj zavzamejo Nemci napram volitvam v narodno skupščino. Sklenili so, da postavijo lastne kandidatske liste v vseh volilnih okrožjih v Vojvodini, v Sremu in v virovitiški županiji. Za okraj Bela cerkev - Pančevo so določili za nositelja svoje liste dr. Kremlinga, odvetnika iz Bele cerkve, za novosadski okraj dr. Krafta, odvetnika iz Indžije, za Srem dr. Mfillerja, odvetnika ?z Rume, za Veliki Bečkerek pa dr. Bartmanna. Tega zborovanja so se udeležili tudi zastopniki Nemcev iz Slovenije. = Poturica hnl?? od Turka. »Moravske Novine« poročaio na temelm Baeranovega krstnega lista, da se ie njegov oče rodil v Steboricih ori Op?v! in se je podpisoval češki Jan Beran. Po dvanajstletni službi v Opavi in Brnu je zavzemal skoz več !et me<-to tajnega civilnega stražnika pri brnskem policijskem ravnateljstvu in je umr! 1. 1890. Tudi obe njegovi žen! sta bili Čehinji. Prva se je imenovala Alojzija Kerkova, druga pa Marija Ana Dudova. = Okrožnica komunistične Inter-nacijonafe. IzvrševaJnl odbor komunistične internacijonale je posla! centralnemu odboru nemške komunistične stranke okrožnico, v kateri se govori o nerhhodnosti pospešiti delovanje strankinih bojnih organizacij, k! morajo bit! pripravljene nastopiti z orožjem. Nemškim komunistom se zapoveduje zavzeti ▼ ruhrskem vprašanju svoje stališče, ki se mora bistveno razlikovati od stališča socialnih demokratov. Nemški komunisti morajo agitirati istočasno proti francoskim in nemškim kapitalistom. Delovanje nemške komunistične stranke ne sme biti naperjeno v prvi vrsti proti osvobojen fu Porenja od francoskih okupacijskih čet — to nalogo smatra kom. Internacijonala za mani važno — marveč naloga komunistov je desorganizi-rati francosko armado. Komunistična intemaciionala je poslala v Berlin posebno delegacijo, obstoječo iz 4 članov, pod tuiimi imeni in z neomejenimi pooblastili, k! bo vodila delovanje nemške komunistične stranke. Ta četvorica ie prevzela vodilno vlogo nemških komunistov, ki delmejo samo po navodilih Iz Moskve. Blagajna kom. Internacijonale je izplačala za sedal 100 tisoč funtov Šterlingov kot prvi prispevek za predpriorave nemškega državnega prevrata. Ta vsota pa se bo po potrebi tudi zvišala. = Novih volitev v Italijanski parlament ne bo še tako kmalu. Sedaj se ie oglasil v fašistovskem »Popolo d' Italia* ugledni rimsk! publicist Pastignac, ki prav!, da je tudi on nasprotnik parlamentarizma, toda ne zaradi parlamentarizma samega, ampak zato, ker prihajajo od vseh strani Italije glasovi, ki odobravajo Mussolinijevo delo in zbog tega nasvetuje Rastignac vladi, naj se ne uda nikakemu drugemu klicu po novih volitvah, marveč nai odloži to vprašanje na poznejši čas. Mussolini je podrl s svojimi odloki tekom treh mesece^ vse to. kar je ustvari! zadnjih 30 let režim parlamentarne zmešnjave !n korupcije. Narodova vzgoja je v dobi parlamentarcih spletk padla na tla in tako je danes na tisoče Italijanov, ki ne mislijo na nič drugega nego na poslansko karijero, ki nudi poleg 15.000 lir na leto še razne druge ugodnosti. Clankar Rastignac brezdvomno tolmači razpoloženje v vladnih krogih, ker je list »Popolo d* Italia«. kakor znano, Mussolinijevo glasilo. Tako parlamentarnih volitev letos najbrže še ne bo. Gospodarstvo. DINAR V TRŽAŠKO-SVICARSKI LUCL I. Že zadnjič smo omenili mimogrede, da se je o našem denarju in dinarju razvila v zadnjem času prava pravcata debata ne samo pri nas doma. marveč tudi v zelo pazi .i vem inozemstvu. Zanimivo ie to dejstvo samo po sebi, pa naj vse te razorave. vsa ta več ali mani stvarna ugibanja izvirajo iz tega ali onega kalnega studenca. Na vsak način ni najslabši tisti sad. ki ga glojejo ose, pravi znani pregovor. Pri tem seveda ne mislimo različnim tujim preiskovalcem in kritikom našega denarja očitati nikakih zlih namenov, če tudi ne bi hoteli in mogli njihovih sodb sprejeti za odkritosrčne dokaze njihovega prijateljstva valutne dobrohotnosti, ker smo pač že preveč navajeni in urejeni na n.ih »sacro egois-mo«, ki začne in jenja ravno pri denarju temu vladarju sveta in meddržavnega že precej počenega prijateljstva. Pa pustimo danes to staro in malce shojeno poglavje in prestopimov h glavnemu našemu namenu: sporočiti našim čitateljem sodbo, ki jo je zadnje dni napisal v tržaškem »Piccolo Della Sera« nek Emilio Colombi iz Berna. Nimamo pravice pa tudi ne namena opozoriti pri tej priliki na svoječasne svoje opazke, da se dinarske operaere brezdvomno in očividno raztezaio in razpletajo iz Zagreba v Trst, iz Trsta v Švico in iz £vice zopet v — Zagreb ali kamor koli. Toda resnica je, da se v Trstu mnogo »dela« z dinarjem in n'egovo baisso zadnjih časov, ki pa je zahtevala kakor smo čuli in poročali ravno minule dni, svoje recimo prve žrtve. Ni čuda tedai. da so začeli tudi v Trstu polagati naš dinar na secirsko mizo in mu preiskavati vso njegovo notraniost, ki je seveda dosti lepša in bolj zdrava nego njegova sedanja — zunajnost ali recimo njegov kurz. Ometrlerd Colombi iz Bema omema najprej Blair-ovo skupino in posojilo in njegovo dosedanjo že obče znano zgodovino v New-Yorku in Beogradu. Omenja zlasti splošno sodbo, da se je porabil precejšen del amerikanskega denarja za zmemavo v dinarje, kar da je povzročilo hude in znane stresliaje nšoga dinarja na borznem svetu itd. Vse te vesti je naša vlada odločno zanihala in hoče sedaj po spre;eti prvi petinki cele izposojene svote zman^ati garancije dane pač za obresti celotnega posom*a. Finančni krogi amerikanski, piše Colombi. so se hudo razburili vsl^d u-porabe prvih 16 do 18 miliionov dolarjev, ki so jih poslali v Jugoslavijo. Paz-burjenost njihova se je pojavila zlasti radi tega, ker so se dolarji vporabili za umetni dvig dinarskega kurza in se pri tem bliskoma razpršili. To je bila namreč huda napaka v finančni politiki jugoslovanski. In res ie dinar dosege! 12.5 cent. v Švici ob začetku tega dolarskega razsipavanja, pa ie takoj zopet, ko je postala prazna ta dolarska skleda, pade! na 5 in celo na 4.5 cent. V začetku leta 1922 ie stal dinar v Curihu 8. koncem istega leta na 5 cent. Izgubil je tedai skoro polovico svoje vrednosti. Le-ta valutni minus, Ie-ta zguba pa nI posledica kakega eventualnega povečanja denarnega kontingenta in obtoka »Narodne banke«, ki ie ostal ves ta čas šfacijonaren. Znašal je 4.7 milijard dinarjev v januariu in 5 milnard koncem decembra 1. 1922. Pokritje v zlatu dosega 1.8 emisije in je tedai za vraga čudno, da dUrar ve'Ia le 5 cent., ko b? moral na v s*, k način veljat! najmanj še enkrat toliko! * • • —g Marka na potu za sov'etsk'm rnb-Pem. KVub temu, da je kroženje bankovcev v Nemčiji v zadnem tednu naraslo na 2!7 mil*tiard, se pojavlja v bankah veliko poman'kan'e novčanlc. Kakor vzrok se omen'a poleg drugega dejstvo, da :e bilo Porurje preskrbl'eno z novčanlcaml za nekaj dni naprej. Zarad! naglega padca marke prlčaku'e'o v bližn'ih dneh veliko dra-g'nio in s tem povečane potrebe novčan'c, a zastran tega bodo pospešili natisk bankovcev, glasečih se na več'e vsote. Že prl-hodn'e dni bo mogoče izdati dnevno za 35 mil'iard bankovcev po 5000 mark. Čez tri tedne se Srna pričeti z Izdelovanjem bankovcev po 50.000 mark. —g Ugoden nakup železnice v Pod-karpatskl Rusk!. Te dni je prešla v češkoslovaško državno last 121 km dolga železmška proga ob rek! Borzi v Podkar-patskl Rusi \ ker je železniško ministrstvo od neke madžarske banke pokupilo vse deln^e reoene železnice za 2 In pol miUjona Kč. Ta proga je danes vredna 100 milVonov Kč. —g IV. belgl'skl velesemeni v Brn-zelfesu. Od 9. do 25. aprila se vrši v Bru-xelles rv. vzorčni velesemen", na'večja man*festac"*a fndustrPe. obrti In trgovme v Belgiji. Važnost te prireditve za našo državo v trgovskem pogledu *e brezdvomna. Splošno se opaža, da belgrsk! produkti z lahkoto že konkuriral z istimi drugih držav, pri nas seveda neznano, ker še ne stojimo v zadosnrh trgovskih stikih s to, na Industri skem polju Izredno bogato državo. Se'miŠče obsega 35.000 m* In so na nem postav! :enl: Pa vil'on za strojne Izdelke, kovine In elektrotehniko. Pavllon za oblačilno Industri"© in kože. Pavilon za gradbeno Industri'o In stavbarstvo. PavMjon za draguljarstvo, optiko, fino mehaniko, orož- je, bi "outerijo, papir, karton. Paviljon za kolonialno blato. Na novo se pa gradi nov paviljon z notran im prostorom od 10.000 m2, v katerem bodo razstavi eni vsi Izdelki za dekoracij stanovanj, pohištva |n potrebni predmeti za hišno gospodarstvo. Poslaništvo kral evine Belgije priporoča našim producentom, da razstavio svoje blago, konzumentom, oziroma reletrgov-cem pa. da si ogleda o velesemen , kateri jim bo marsikaj nudil v nakup ugodneje kot druge države in česar se ne izdeluje v zadostni meri doma. Pripominjamo, da se je nekaj belgi skih tvrdk z uspehom udeležilo pretečenega Ljubl'anskcga velese ma. Obiskovalcem velesejma v Brux!esu se nu-J dijo razne ugodnosti. Natančnejša pojasni-I la daje urad Lubljanskega velesejma. oddelek za inozemstvo v Ljubljani. —g VI. Praški velesemen j. V dobi oa 11. — 18. marca t 1. se bede vršil v Pragi VI. velesemenj. Uprava velesemnja dokončuje vsa pripravljalna dela. Dosedaj se je priglasilo razstavi j alcev. posebno tulcev, mnogo večje število, nego jih je bilo na zadnjih dveh velesemnjih. francoska vlada je za svojo expozici_io zaprosila t* 300 kv .m velik prostor, kateri bode n«» sledeči način razdeljen: Francoski vkus, francoska industrija in francoske kolonije. Zadnii oddelek bode nudil posebno bogate indrkitajske expozic?je. Poleg francoske vlade bndo tudi razstavljale zakavkaška In ukrajinska reprblika. Velesemenj bode. kakor doslej, razdeljen na 17 razstavljalnih skupin in sicer: 1.1 stavbena industrija: 2.) kovinska Industria in sport; 3.) elektrotehnika in mehanika; 4.) lesna industrija; 5.) texti!na obrt: 6.) oblačilna obrt: 7.) ca-laterij«=ka obrt; S.) kožna in čevljarska obrt; 9.) steklo, porcelan in keram'ka; 10.) umer-nost; 11.1 kemični izdelki; 12.) Jestvine In zemlicdclistvo: 13.) **odben* Instrumenti; 14.) Igrače: 15.) grafika, papir, šolske In pisarniške potrebščine; HO dragocenosti in urarstvo; 17.) mešana skupina. Stavbena skupina, kler je priglašeno največje število razstavi3alcev. bode topot bogata in bode pole«: ostalega nudila tudi nazorno iz-ppliatev raznih sistemov kanaTzacije, elek-tHsacffe. vodne stavbe Pd. Itd. Nenavadno zanimanie tuiine za praški vel^s^mcnj dokazale, da ima Prn*ra. tudi v d^bi sedanje te~ke krize, naiveč u^an'a, da ostane med onim! 6 mesti, ki si obdrže svoje velesem-nle in zavzema v konkurenčnem bo"u za svetov Ml primat slovanskih in srednleev-skih velesemnjev danes že odlično mesto. — g Ve'esejm v Lfomi. Kakor vsako leto. se bo vrši! tudi latos v Lionu od 1. do 15. marca mednarodni vele-sciem. Sejma se udeleži povprečno 20 do 22 držav. Naša pooblaščena trgovinski agencija v Lionu je podvzela potrebne korake tako pri odboru sejma kakor tudi pri našem trgovinskem ministrstvu, da sc tudi za našo državo rezervira na sejmu poseben stand. Vsa potrebna navodila da;e interesentom naša trgovinska agenciia v Lionu (Agence Comrner-ciale Privjlegiče du Rovaume des Ser-bes, Croates et Slovenes — Lyon, Rue Sala 27). —g Agrarna delavnost v I^IP!. Po gospodarskih poročilih iz ItalPe se dviga agrarna delavnost po raznih kraiih države. Velikega pomena je bUo IzstiSenJe močvirij v Gorn;f In ?redn i Italti. Tako se je pridobilo do 1891. leta 5790 ha. do leta 1905 pa zopet 22.4n0 ha. Uvedli so se raznovrstni stroji in sicer :e prišlo do 1893. v Italijo gospodarskih strojev za 1.6 milponov Ur, tik pred vono ?e narasla ta svota na 30 mili:onov lir. Uporablja se umetni gno; in izvedena «o različna namaknUšča. Imaio tudi povsem novo kulturo sladkorne repe, v produkcii! volne, svile in tobaka. Eksportna se naiveč južnega sada in vina. četudi nj posebnih pišnikov, pa ie vendar le Italiia tekom poslednjih 15 let znatno pomnožila svofo živino. Leta 1885. je vel al poprečni pridelek sednega hektarja 190 zlatih frankov, leta 19UD pa 259. — g Inozemske trgovske zbom'ce pri nas. Zaradi razvoja tesnih trgovskih vezi med našo državo In inozemstvom se snujejo pri nas razne trgovske zbornice z delovanjem v omenieno svrho. Pred kratkim se te osnovala češkoslovaško - jugoslovenska trgovska zbornica, sedaj se misli na angleško - jugoslo-vensko trgovsko zbornico in osnuje se naibrže tudi argentinsko - jugoslovenska zbornica. Glede trgovskih zvez med Jugoslavro in Nemčijo se ustanovi trgovska zbornica najprvo v Berlinu, potem pa v Beogradu. — g Francija ne dovoljuje več Izvoza starega železa. Francoska vlada je strogo prepovedala izvažati odpadke starega železa vsake vrste. Izjemne slučaje dovoljuje finančno ministrstvo. Ta prepoved pa se ne tiče Izvoza v Italijo, s katero je sklenila Francija gospodarski sporazum. — g Iz madžarskega gospodarstva. Madžarsko finančno ministrstvo osnuje v Miškolcu novo tobačno tovarno, v kateri bo zaposlenih okoli 700 delavcev. V madžarski industriji mila se kaže škodo-nosna hiperprodukcija. Že pred vojno je ostajalo iz budimpeštanskih tvornic okoli 60 odstotkov mils, ki se je izvažalo. Ker je ostalo v današnji Madžarski 80 odstotkov te industrHe, delajo tvornice mila, katerih skladišča so polna, samo z 10 do 20 odstotkov svoje kapacitete. V tekstilni industriji dela od 1. 1920 31 tovarn. Nadalje je še 17 novih tovarn, ki še ne delajo ali imajo že vse stroje. To so predilnice, tovarne za sukno, platno, svilo vezivo itd. Na Mont Everest. Ondao ie francosko Zemljepisno društvo priredilo na Sorbonni svečanost na čast generalu C. G. Bruceu, ki je lani nače-loval ekspediciji za goro fZverest. Sicer se je podjetje nesrečno končalo: ne samo da drzni Angleži niso dospeli na vrhunec, ampak celo izgubili osem tovarišev v globoki Špranji. Predlani se je odpravili prva mfsTa na Everest pod vodstvom polkovnika tto-ward-Buryj«. Na'viŠ i vrh sv-ta, t. j. Mont Everest aH Gaurizanksr (8840 m), vzbuja Tibetrncem praznoveren strah: človeška noga baje ne sme na to deviško glavo, brani o jo zrna i. Evrope? pa pravio tem poSastfm razpoke In prepsdl. Ta nadčloveški blazni nr-por je bil prihran:en angleškim raziskovalcem, ki so Istotako hoteli prvi stopiti na točno točko južnega tečaja — toda na n;ih žalost jih je Norvežan Amundsen prehitel za mesec dni. Ako se jim ni to pot obneslo, da bi dosesli teme zemeljskega gorostasa, se jim bo morda letos, ker pripravljajo nov pohod. Polkovnik C. K. rkm-ard-Hurv je imel za bistveno nalogo, iskati dostop na Everest in prl-pravlati pot generalu Brucu. Svo e uspehe pa je zabeležil v knigl »Na goro Everest«. ki io e pred kratkim izdal Pavot v francoskem prevodu »A la conqu£te du mont Everest« s krasmmi slikami. Človek si rad domneva, da v teh zmedenih himalajskih pok: ainah sledi sr.ežnik za Snežnikom, da je po teh gorskih velikanih sama puščoba ter enoličnost. A temu ni tako. V svo*e neznansko presenečene sta obe ekspedieri naleteli na vrsto prelazov in dolin ra?ske lepote, o kateri se Mma še sanalo ni. Dolso so smeli Britanci plezali po golih skalah ali romali po krauh. koder ie strahoten p:š in mraz onemogočal vsakršno živalsko oziroma rastlinsko živ-liene. Mahoma pa so se znašli v dobro zavarovanih kotlinah, ker so našli bohotno floro In bu-no favno, k:cr so se spreleta-vali prelestnl metulji bisernih kril in vsakovrstne pestre žuželke. seda;oč na pisano cvetje: samo 100 metrov od polarnega kaosa so nahajali tropično raste In živalstvo še več: na višini, o kateri se je dos!e: smatralo, da naglo umči človeški organizem, so se namerili na budistovske samostane, v katerih so b'vale naselbine tibet-skih redovnikov v na'zalšem zdravju. V okolici teh verskih selišč pa so živele črede diviih vitorogih ovac (muflonov), ki so bile tako malo plahe, da so se radovedno in radogledno bližale potnikom in ?emale živež iz rok. Ker jih ni dotlej nihče preganjal niti nadlegoval — lamsko verstvo prepoveduj ubijati žlvotine — je živma kazala genluvo zaupnost In se 'e veselo družila z ljudmi, namesto da bi bežala pred njimi. Treba le toreJ Iti prav v na^ol? ned^>-stopne hribe riimala:e, če hočemo doživeti tak prizor In na:t! podobo zemeliskega raja, v katerem živali še niso b'te spoznale človeške zlobe in krutosti, ampak so smatrale kralja stvarstva za odkrito In Čuteče bitje. N, K. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL DRAMA. Ponedelek 5. februarja: Madame Sans Gene. Red A. OPERA. Ponedeljek 5. februarja: Zaprto. • — Prodana nevesta. V torek dne 6. t. m. poje v »Prodani nevesti« vlogo Marinke prvič gdč. Zikova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E. — Gledališki abonent! se vnovič naprošajo, da vplačajo do na kasneje 10. t. m. zapadle obroke; Isto velja za uradniške abonente (5 okrok). — Mariborsko narodno gledaršče. V petek se le tretjič uprizorila Verdi eva opera »Travlata« pri kateri je pel vlogo Germonda g. Arhipov. Kljub rekonvale-scenci je pel s čistim glasom In Igral uprav z čutom. Občmstvu mu Te prirealo ovacije. Tudi to pot je bilo gledališče polno. V torek: Travlata z gostovanjem g. Knittla. V sredo Paust z zagrebškima gostoma gg. Knlttlom In KriŽajem. — Razstava uplenjenih umetnin v Rimu. Te dni so otvorili v Rimu ob navzočnosti kraljeve dvojice razstavo, ki ima tudi globok politični značat. Gre namreč za predmete, katere je AvstrPa v času svoje krvične vlade Izvozila Iz Italre, pa lih je po svojem porazu v svetovni vojski morala vrniti. Pri tem Je za;eml"Ivo tudi dejstvo, da je ta krasna razstava prirejena v Palazzo Venezla, kjer je pred svetovno vorsko stanoval avstrisk' poslanik pri Vatikanu. Rečeno ponosno palačo je ItalPa obnovila In jI vrnila prejšnji sijaj Pripomniti moramo, da so že prej itallan-ske vlade neprestano zahtevale od duna?-skih Vlad, nai jim ugrabVene umetnine vrne;o, alf avstrFsk! cesar Franc Jožef ni hotel o laških zahtevah ničesar slišati. Zgoditi se ie moralo, da nI bila Avstria samo poražena, temveč tudi uničena, sicer bi dragoceni Itallanskl umotvori, ki so krasili kral-evo pres'olico v Schonbrunnu In dunaske umetniške galerije, ne prišli nikdar več v Ital':o. Med del*', ki so danes razstavlena v P'rnn strmečemu občinstvu v pogled, so osob»to spomina vredna: A-mor. ki lomi lok (TVmatelli). potem kr?«nl umotvori TlntorettPevI, Carnaccf»'evl, Ve-ronese'evl, Cimrv dl Oneglianovi. prelepa Mad^na A'o'se V'vannfeva In druge slik. pole?: zgodovinskih goberlfno v ter dragocenih drasml'ev, rdpeHanih iz Mo-dene, Florence In Benetk, kamor bodo o-menen* umotvori spet poslani, ko bo doba te razstave nrnlla. Poleg rečen?h umetn'n so dobili Lah? v svo'o po«est tudi več važnih zgodov*rsk'*h Ks+fit, ki se nanašalo na etane ItaF'anske osvobrtdifve f-'nod habs-bnrškera rarma. — ŠkmM le, da bo ta razstava razburljivo vplivala na že itak divje fašiste. Glasbeni vestnik — Glasbena Čitalnica je od 1. februarja t. I. za člane zopet otvor ena in sicer v sobi Glasbene Matice Št. 25 (dohod Iz Gosposke ulice). Glasbena Čitalnica nudi svo-im članom čtivo sledečih glasbenih Fstov In revi": jugoslovanski: Cerkveni glasbenik. Pevec Sv. Cecili a, Muziki glasnik. Češki: LIstv hudebne m:itire. liidebni Vy-chova. liudebni Vestnik, Češka hudba, Da-libor, Vestnik pcveckv a hudbsni. Smetana, Auftakt. francoski: Revne muslcale, Menestre?, Comcedia (dnevnik), itali anskl: Muslca d oggi, avstriskl: li!:s;krad.iKogI-sche Zcitschrift. Musikblatter des Ambruch Merlrer. Mušica Divina, iz Nemčije: Melos, 7ci*sjhrfft fur Musik, Neue Musikzeitung, Fcuer, Arhiv fur Muslkwissenschaft, Signale. Turisfika in spert. — Slovenski dirkalni klub v LJubljani vabi svoje člane na Izredni občni zbor, ki se vrši v petek dne 9. t. m. ob šestT url zvečer v restavraciji »Zvezda«. Sklepalo se bo o razpustu kluha in se prosi polno-številne udeležbe. — Odbor. — Smučarski kongres 1023. Kakor Že ob'avljeno vrši! se bo VII. mednarodni smučarski kongres letos od 4. do 18. II. na Če-š'.en. Kongres organ'zira »Savez Lvžafu CeS'-oslovcn-ke« od 4. do 7. t. m. vrše se k »nferenec v Pr?ci. n;;m slede 3 tekme v Krkonoših za prvenstvo češk^lovenska republike i. s.: 1. mednarodna tekma na dalavo 50 km. 2. kombinirala tekma r skoku In teku na daljavo 17 km, 3. tekma v skoku in 4. tekma v Šumavi združena 8 vojaško tekmo na daljavo, skoku In stre-1'an'u na smučeh. Med posaT^?»niml tekmami in po njih se bodo vr$:1i tudi različni smuškl zleti po KrnoSih. T.1 r' In Šumavl Kongresa se ude'eže iz Jugoslavije I. s. kot delegata JugosloversVega z:mskosport-nega saveza g. univ. prof. dr. Fran Jesenko in Rudolf Badjura. načelnik smuško-tehničnega odseka JZSS, kot tekmovale! pa: Zdenko in Fedor Svlgell, Ljubljana« (Ljubljanski športni kb:b> DnŠan Zinaja, Zagreb (Mask) in I. Sel ak. Ljubi ana, (II rl-ja). Slednji odpottfelo v Praso dne 5. t. m. z opoldanskim brzovlakom. O znamenit! zimskosportni prireditvi bomo podali svoj čas obširneje poročilo. — Kongres za tujski promet v Zagreba ki se je vršil od dne 29. do 31. Januarja t. 1. pomen-* za organizacijo tujskega prometa v Jugoslaviji znaten korak naprej. Društvo za promet stranaca v Zagrebu le povabilo na ta kongres zastopnike vseh prizadetih ministrstev in vse one organizacije "in osebo iz posamnih pokrajin, ki se zanimajo za napredek tujskega prometa. Kongresa se je udeležilo vse skupaj okoli 100 oseb, med nimt delegat ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Ciril Žižek, ministrstva narodnega zdrava inšpektor dr. Joks'mović. delegat ministrstva socV jalne politike načelnik dr. Sima Petrovlo in Inspektor dr. CerovC, delegati pokrajinskih uprav v Zagrebu, Ljubljani Itd. V ve* likem Številu se je udeležila kongresa Bosna in Dalmacija. Iz Bosne so došli dr. Jek tanov'ić, delegat oddelka ministrstva trgo» vine in Industri e v Sarajevu g. Hifzl Bje-levac, kustos sarajevskega muzeja Curčič, tanik trgovske in obrtničke komore g, dr. Despič, načelni Saveza gostilničarjev g. Ružič i. dr. Iz Dalmacije: vladni svetnik dr. BoŠkovlč Iz Splita, šef zdravstvenega odseka za Dalmacijo dr. Ljubic, zastopnik občine dubrovniške In tirskoprometnega društva »Duh« g. graditel Došnar, zastopnik »Dubrovniškega hotelskega In kupall-šnega društva« dr. Naprstek, zastopnik »Saveza gost'fničar'ev za Dalmacijo« g. Janko Grabnšič, in številni hotelir'!. Iz Beograda je dešel poleg ofic.,:elnega zastopnika ministrstva tud* g. JH'a Jefremović kot zastopnik tamošnje trgovske In obrtne zbornice. Posebno močno so bila zastopana hrvatska kopališča: Cirkvenica po dr. Altmanu, Topusko po dr. KneževiČu, Lipik po dr. Stjepanu Sa'atoviču, Daruvar po ravnatelju Riterju, Krap'na po ravnatelju Krašovlcu, Stubica po dr. Kaiserlu, Varaždinske toplice po dr. Radičevlču, Pl'tvlč~ ka 'ezera po dr. Eisenhutu. Hrvatsko Planinarsko društvo pa je zastopal n'egov glavni ta"n!k dr. Prebeg. Tudi Slovenija I© bila znstopnna. Zdravstveni odsek za Slovenko njegov šef dr. Katičič, oddelek ministrstva za trgovino fn industriio Rudolf Badrara, mrt'steriialri? konc'plst. Zvezo za ruski promet v Sloveni I. Pokrnlnsko upravo v 51ovenfiI In Ljubljanski Velese-fem ie zastopal r'ađni svetn'k dr. Rudolf Andre'ka, Trgovsko In obrtniško zbornico v LfubPanl g. dr. Ples. letovišče Bled župan Herman Tome, državno zdravil'šč* Rogaško Slatino dr. Fran Sfer, državno zdravil'čče Dobrno ravnatelj Jankovič, kopališče Rimske TopMce, ravnatelj Kune, kopališče D^len'ske Toplice dr. KonvaPnka V predsedstvo kongresa so bili IzvoIien\ kot predsednik šef zdravstvenega odseka v Zagrebu g. dr. Lochert, kot podpredsedniki dr. Andre'ka za Slovenlio. dr. Joksl-movič za Srbi:o "r Kanrlo TonrŠič za Dal-maclo. Kongres ;e pozdravil ob niegovf otvoritvi zastopnfk pokra"nsketra namest-n*k», banski svetnik dr. Golcovfč In pa zagrebški fenan g. Heinz!. Kongres j« mariivo In ob velikem zanimanju vseh udeležencev dovršil v 3 dneh l^ko obširen nrogram. Prvi dopoldan ie b"(l posvečen štev"!n*m referatom. O Slovenf*! so referira** rg. dr. Ardrr'k*: O statfsttlc! rti'^ke-ga prometa ter o medseb^'n'h odnošaMh tnristfke in nilskega prometa v Sloveniji, dr. F. Ster o ustanovitvi centralnega državnega odbora za oromet tu'cev ter o razmerah med kopališči in obVnaml. Poleg mnogih rc«ohr-n, ki inv>'o bolj lokalni pomen za Hrvatsko, je kongres storil tudi važen sklep glede org^r»i7aci:e brhkega prometa v re*i državi. Tnko se *e sklenila resohaefa, na! se v okril u ministrstva za tr-govmo fn 'ndustr^o osnure Interminfsterl-*aln* kompe. v ka+erem naj bi se enotno izvrševale in osredotočile vse zadeve, kf se ti če; o tujskega prometa. Temu komiteja Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 6 februarja 1923 Stev. 28 ie postavi na stran poseben tosvet, sesto-Ječ iz delegatov vseh tu sko prometnih •vez v Jugoslavi i, ki pa ima zgoraj ome-ajeni komite v vseh važne ših zadevah za-allšati. Kongres je prinesel tudi pozitivni Mpredek organ. tuj. prometa v Jugoslaviji, Jugoslaviji, ki pa ima zgoraj omenjeni S tem, da se je sklenilo ustanoviti za Juge-da se je sklenilo ustanoviti za celo Jugoslavijo centralo vseh tujskoprometnih avez. Ta centrala se ustanovi kakor hitro kodo osnovale zveze v Hrvatsk,i Bosni, Dalmaciji, Srbiji in Vojvodini. Zastopniki Bosne In Dalmacije so na kongresu podali le precizne izjave, da se v na krašem •asu osnujejo v Bosni In Dalmaci 1 zveze am tujski promet. Naprosii §o Zvezo zt tujski promet v Sloveniji, o kateri se Je ■a kongresu vsestransko priznalo, da je naboljže organizirana, za pomoč in sodelovanje. Razvesel'ivo de'stvo je, da so začele sedaj tudi državne centralne oblasti ■važevati veliki pomen tujskega prometa državo ter da sc že kažejo konture bodoče enotne organizacije in medsebonega sodelovanja vseh za hrskl promet delujočih ogranlzaclj v držav*. Zaslužnim sklicateljem In organizatorjem kongresa t. J. Društvu za promet stranaca v Zagrebu in njegovemu predsedniku dr. Milanu Mil'Ću, kakor tudi Savezu kopališča banja Itd. v Zagrebu (podpredsednik kanonik dr. Radi-3Sevič) so kongresisti na zaključnem ko-merzu, ki se je vršil v »Musikhallu«, priredil prisrčne ovacije. Dnevne vesti. Sckolsfvo. — Ljubljanski Sokol (Narodni dom) imiredi tudi letos, zvest svojim starim obl-aa:em. na pustni torek dne 13. februara, aaaskarado v vseh prostorih Narodnega doma. Predpriprave so v polnem teku. Ofede mask se lahko vsak. ki Ima namen pose ti ti to prireditev Informira dnevno med 6. In 7. zvečer na galeriji v telovadile!. Ker le Število vstopnic ome'eno. opozarjamo že danes na predprodalo ki se vrli v soboto dne 10. febr. od 5. do 7. pop. ▼ nedeljo II. t. m. od 10. do 12. dop. v po-■odeHok dne 12. t. m. od 5. do 7. pop. In v torek dne 13. t. m. od 10. do 12. dop. Vstopn'na v predprodall za Člane sokolite društev Din 10, za nečlane Din. 20. Pri blagajni na dan prireditve brez izjeme Din. 20. — »Sokol« LJubljana II. poživlja vse svoje Člane in članice, da se zanesljivo v teku tega tedna zglasijo med pol 7. in »ol 8. uro zvečer v odborovl sob" telovadnice na realki pri br. Franc Bergantu. Gre se za zelo važno zadevo in je zglasitev obvezna. Brat Bergant posluje vsak dan do vštevšl 10. februarja v gori navedenem fasu v odborov* sobi. — »Sokol« LJubljana IL priredi na postni torek dne 13. februarja ob 8. uri »večer v dvorani hotela Tivoli plesni veter. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje godba Sokola I. Poleg godben'h točk in •lesa bodo na programu tudi druge vele-jCtbavne točke In so vse priprave že v najboljšem teku, tako da bo nudil ta večer vsakomur obilo zabave fn razvedrila. Nih-ee naj torej ne zamudr te prireditve, za ko-ft sijajen uspeh že v naprej jamčijo vse dosedane družabne prireditve Sokola II. DRUŠTVENE VEST!. — Predavanje dr. Đeš'ča v društvu »Soča« o pravljicah in začetkih slovanskih narodov In držav je privabilo v soboto večer k »Levu« toliko poslušalcev, da je celo g. predavatelj šegavo pripomnil: »Neverjetno se mi zdi, da se je Vas kljub ■eštetim nocojšn'im plesom ni ba"n*m no-eem toliko zbralo!« Ilešič pa zna res lepo pripovedovati. V tem pogledu je vsaka beseda hvale odveč, kajti že ime jamč* — uspeh. — Govornik je pripovedoval pravljice raznih slovanskih narodov iz pradavnih dni, katere edine — *n ne zgodovinski viri, ki se tiČe;o na:večkrat le posamezne osebe, so pravi odsev življe-aja naš'h pradedov. Te pravlice iz davnih davnih dni pa rudi pripovedujejo, da so velfke slovanske narode vladal* tujci, ker Slovani niso bilr vajeni — reda In niso pobarali — sloge! Ta stara bolezen spremlja Slovane Se danes, zato pa Slovani Še danes ne Igrajo med narodi one vloge, katero b! po svo*I moči In številu lahko, ako bi poznali red. slogo in disciplino. Upa'mo, da se bomo od žalostne preteklosti in trpke sedanjost* priučili teh toli potrebnih čed-■ostl, čemur bo sledila bolša bodočnost in snfle Si dnevi. Gospodu predavatelju se Je v "tekrenih besedah zahvalil gosp. predsed-aaik dr. Puc rekŠi. da je naš 'kralj Matjaž, • katerem tako lepo govori pravlica že vstal in je med nami. Samo treba, da ga spoznamo ter, da se I ml zbudimo k slož-aemu delu za narod in državo, kar nas bo vse vodilo k boljši in srečnejši bodočnosti. — Društvo najemnikov za Slovenijo spozarja, da se vršr prihodna javna od-borova seja v sredo dne 7. februarja 1923 •b 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št 12. pritljičje, desno. — Mladinska zveza. Dne 6. februarja •b pol 20. uri se vrši predavanje »O smrtf« v ta'ništvu. Narodni dom I. nadstr. Za člane poset obvezen. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. — Odbor. — Natakarski ples. V četrtek 8. t. m. se vrši pod pokroviteljstvom ge. Terez*-ke Tonejčeve In g. Frana Kavčiča, pred. sedalka gostilničarske zadruge v Ljubljani »ele priljubljeni Natakarski ples, v veliki dvorani »Narodnega doma>. Svira godba Dravske div. oblasti. — Opozarjamo na »Amerikanski bar« k"er se bodo dobla vsemogoča okrepčila. Vstopnina 15 Din. sa osebo. Začetek ob 20. url. — Društvo nižl'h drž. utažbeneev vabi vse člane na važni sestanek, ki bo dne 8. t m. ob 19. v gostilni »Novi svet«, Prelet- •oba. Odbor, • —--- V Ljubljani, dne — Enotna pokrajinska uprava za Slovenijo. Predsedstvo pokrajinske u-prave za Slovenijo objavlja: Da se izogne vsakemu nesporazumu in napačnemu tolmačenju, objavljamo, da ie minister za notranje zadeve z odlokom z dne 5. januarja 1923, U. broj 489, odločil, da ostane pokrajinska oprava za Slovenijo kljub izvršenemu imenovanju velikih županov za ljubljansko In mariborsko oblast še nadale v svoji prejšnji funkciji in da so v njenih kompetencah in v njenem uradnem poslovanju do na-daljne odredbe ministrstva za notranje zadeve ničesar ne izpretneni. — Politična strast. Mariborski »Tabor«, glasilo dr. Kukovca, je priobčil med dnevno kroniko tole notico: »Rojaki — Slovenci! Tako nas imenuje v svojem »ukazu« pokrajinski namestnik Ivan Hribar. V imenu Slovencev mariborske oblasti mu tega naziva ne dovoljujemo. Mi nismo rojaki izdajalcev svoje narodnosti, zato tudi on ni naš rojak, on je rojak Nemcev in nemčurjev, na te naj naslavlja svoje »ukazet z nazivom »rojaki«. Kar pa se tiče povzročanja nemirov, je on prvi, ki jih povzroča. V Sloveniji bi bilo mnogo bolj mirno, če bi ne bilo njega nikoli na namestniStvu v Ljubljani. Tako kakor spoštuje naše nacijonalne nepisane zakone, tako spoštujejo tudi državne. On je bil prvi, ki je v Sloveniji vstal proti najvišjim državnim zakonom, proti ustavi. On je bil in je še tisti, ki ovira izvedbo določb ustave, na katero je prisegel. Ivan Hribar ni le izdajalec svoje družine, in svojega naroda. Zato bi nas bilo sram, če bi bil tak človek naš rojak.« — Pobalinstva in surovosti, ki so izraz srčne nekulturnosti, so v današniih žalostnih povojnih Časih sicer na dnevnem redu, a takšna srčna posurovelost in zloba, kakršna diha citirane notice, presega vendarle vse meje dopustnosti. Naj se sodi o g. namestniku Hribarju kakorkoli, eno mu mora priznati tudi vsak pošten političen nasprotnik, da se je vse svoje življenje trudil za blagor svojega naroda in svoje domovine in da je bil prav on tisti, ki je kot eden prvih med Slovenci jel z vso živahnostjo, z vso vnemo in doslednostjo oznanjati tiste ideje, ki so končno priborile tudi svobodo naše domovine in ujedinjenje našega plemena s Srbi in Hrvati. Za te svoje Ideje se je Ivan Hribar izpostavljal v času, ko ni bilo baš varno, Še manj pa oportuno delovati za misel slovanske vzajemnosti, še manj pa za jugoslovensko idejo. Zato svoje narodu posvečeno delovanje je tudi — trpel. Zaplotnik, ki je sedaj naperil svoje strupeno puščico nanj in ki se je v časih težke borbe za narodno osvoboditev sigurno skrival brezdelno v kakem' varnem zavetju, pač ni vreden, da bi odvezal jermene na Čevljih v borbi za narodne ideale osivelemu bojevniku, še manj pa, da bi mu mogel očitati zločin izdaje svojega naroda in svoje države. Na celi stvari pa je najbolj značilno to, da si prisvajajo dandanes patent nezmotljivosti v narodnih vprašanjih in monopol edino pravovernih jugoslovenskih patriiotov ponajveč ljudje, ki si pod avstrijsko knuto niso upali niti kihniti in ki so se pod avstrijskim režimom slovanske in jugoslovanske ideje bali kakor hudič križa. Danes so seveda ti patentirani patriotje, oni pa, ki so se borili za jugoslovensko in slovansko idejo in trpeli za njo po ječah, pa so — izdajalci I — »Orjuna« proti namestniku Ivanu Hribarju. Kakor smo izvedeli, sta se danes zglasila pri namestniku g. Ivanu Hribarju v imenu ljubljanske krajevne organizacije »Orjune« ing. Kranjc in Stanko Ž n i d a r-š i č ter v navzočnosti vladnega svetnika dr. Svetka, ki ga je k temu razgovoru pozval g. namestnik, podala izjavo, v kateri grozita s skrajnimi represalijami g. namestniku proti njegovi osebi, ako bi se še drznil nastopati proti »Orjuni«. Na poziv, naj dotično pismeno izjavo izročita pokrajinski upravi, sta to zahtevo odklonila. Beležimo ta značilen pojav, ki dokazuje, da si grofovi elementi domišljajo, da tvorijo posebno državo v državi. V Interesu miru in reda je, da država varuie svojo avtoriteto napram vsakomur in naj si le-ta tudi domišlja, da je on edini poklicani branfteli državnih interesov. — Bolezen ministrskega predsednika. Po poročilu iz Beograda je ministrski predsednik g. Nikola Pašić včeraj lahno obolel. — Trojni Jubilej. Te dni praznuje v Ljubljani ravnatelj Okr. bom. blagajne gosp. Oton Pela« trojni jubilej, in sicer 8. t. m. 251etnico kot uradnik Okr. boln. blagajne, 11. februarja 301etnico srečnega zakonskega življenja in nekaj dni kasneje 501etnico svojega službovanja sploh. Redki so vsi trije jubileji, a vredni moža, ki jih praznuje. Da je bil j mož kot uradnik vesten, strog, natančen j in skoz in skoz priljubljen, dokazuje naj-| bolj dejstvo, da je v dolgi dobi 50 let ; služil le dvema gospodarjema, kar se ; med privatnimi uradniki dogaja prav \ zadko, Mož m vkliub svoji visoki staro- 5. februarja 1923. sti, menda mu ne manjka mnogo do 7 križev Še dokaj čil in gibčen. Požrtvovalnemu možu in zelo priljubljenemu jubilantu, kakor srečni rodbini naše iskrene čestitke. — Odlikovanje. Iz Beograda poročajo: Na predlog ministra dr. Zupaniča je kralj Aleksander odlikoval dr. Janeza V a v p o t i č a, višjega okraj, zdravnika v Novem mestu, z redom Sv. Save IV. stopnje. —Drzorlaki na fužul železnic!. Od 8. februarja 1*23 naprej odhaja brzi vlak iz Dunaja Že ob 19. uri 10 minut, namesto kakor dosedal ob 20. uri 15 minut- Prihod v L'ubljano la Trst ostane nespremenjen. Od istega dneva naprej Izostaneta na progi Maribor gl. kol. — Celovec oba dosedanja vlaka štev. 409 in 410. — Kaznovana želez« ca. Iz Maribora »oročVo: Mariborska carnarna je južni železnici naložila globo Din. 26.000 radi nepravilnih deklaracij pri tevozu svinj mesarja Kirbiša. — Vpokojencf m povišana stanarina. Iz krogov vpokojencev nam pišejo. Ali naj tudi mi vpokojenci sedaj plačamo povišano stanarino? Da, tudi mi jo hočemo plačati, ker naš princip je, da naj dobi vsakdo svoje pravice, katere mu pristojajo! Toda odkrito povemo, da pod sedaniimi okolnostmi ne moremo plačati niti vinarja poviška. Dokler se nam godi največja krivica na svetu s tem, da se nam izplačujejo naše pokojnine in doklade še vedno v davno odpravljenih kronah, nas ne more nihče prisiliti, ker tega enostavno ne zmoremo. K temu nas ne more prisiliti nobena vlada, pa naj bo v njej Peter ali Pavel, Toma aH Roma. Ker, kjer nič ni, se tudi ne more ničesar vzeti. Vsi naši aktivni kolegi dobivajo svoje plače v dinarjih, in to že dolgo časa (kar jim privoščimo), samo mi smo izjema. Ali smo mogoče hudodelci ali kaznjenci? Ne. to nismo, ker drugače bi nas vlada preskrbela brezplačno s prostim snažnim stanovanjem, s hrano in obleko. Kako lepo skrbi za te, vemo vsi. Mi pa smo zapuščeni od vseh in mrjemo v bedi In gladu. In vendar je med nami toliko takih, ki smo Že med vojno z vso vnemo delali propagando za Jugoslavijo, dasi smo bili obkoljeni od ovaduhov in detektivov, da smo imeli na vsakih pet korakov detektiva. To smo bili mi vpokojenci in se nismo strašili ne avstrijske vrvi in ne krogle na Suhem bajarju! Ali nismo zaslužili, da se tudi nam zvišajo in zenačiio naše pokojnine, nezgodne rente in milostne pokojnine in to po tolikem trpljeniu? Da, to smo zaslužili in to je tudi naša pravica. Čim to dosežemo, bomo pa radevolje plačali našim gospodariem njim postavno dovoljeno povišanje na:emnine. Apeliramo pa tukaj na gospoda ministra dr. Županlča, g. pokrajinskega namestnika in velikega Župana g. Baltiča. da nam to v Beogradu izooslujejo. Naša hvala jim ne izostane. Upokojenci. — Smrtna ko*a. SnočI le nmrla v visoki starosti 81 let ga. Karolina H o č e-v a r j e v a, učifeleva vdova, mati profesorja g. Kuna Hočevarja. Pokornica je bila blaga žena, ki so ?o spošfovalI vsi, ki so Jo p^nall. Porreb bo v torek 6. t. m. ob 16. Blag jI spomin. — V soboto je umrl a. Tran rabine, profesor državne trgovske šole v LmbTani. Zapušča ženo In dva mala otroka. Poko;nIk je bil med voditelji Slomškove Zveze In Je urejeval glasilo te erganl^aci'e »Slovenskega učltelfa«. V prvih letih svo'ega učltePevana le bil navdušen napredmak. Naj v miru počiva! — Umrl fe v Badernl v Istri župnik gospod Tran 6 o r e c, ki si ie s svoum de-lovamem med Istrskimi seljaki pridobil velikih zaslug. Posebno se ie z veselem trudil za Družbo sv. Cirila In Metoda ea Istro. V Bademi je ustanovil C. M. šolo, gospodarsko društvo In posoi'ifn'co. Umrl je star 75 let. časten mu soomin! — Smrtna kosa. V Celju Je 2- februarja zvečer umrl -po dolgi mučni bolezni dv. svetnik v pok. dr. Fran Vovšek v starosti 72 let. Podom !e bil Iz Braslovč v Sa-vlnski dolini. Po končanih pravnih študijah se je posvetil aodnijskemu poklicu. Služboval je pri okrajnih sodiščih v Gornjem gradu in Brežicah ter okrožnem sodišču v Mariboru. Že kot mlad sodnik se ie neustrašeno boril za pravice slovenskega jezika pri sodiščih ,zato za le avstrijska uprava prezirala In zapostavljala, kjer je le mogla. Letajo? je bil dr. Vovšek Izvoljen kot zastopnik kmečkih občin Savinske doline v državni zbor. Leta 1913 je bil upokojen in je živel do prevrata v Gradcu, nato pa se je preselil v Celje. Truplo so prepeljali v Braslovče v Sav. dolini, kjer se je vršil pogreb danes v ponedeljek popoldne. Blag mu spomin! — Antomobllna prometna d. d. LJubljana naznanja cenj. občinstvu, da poviša z dnem 11. t. m. vozne cene na vseh svoih progah za 25% dosedanega cenika ter na progi LJubllana - Blagovica za 20% dosedanjega cenika. — Semenj. Običajni letni semenj v Mengšu se vrst dne 9. svečana t L Glej Inserat. — Izredne tenle vreme. Na svečnico je bilo aa jui. Štajerskem nepričakovane ia kljub severnem vetrovom tople južne vreme. V Mariboru Je toplomer kazal že zhitraj nadničlo. opoldan pa 10 Celzija. Na predvečer sa tud*i v Mariboru opazovali zanimivo prikazen na nebu, katera se tolmači kot pred*nak •bčutne vremenske spremembe. Tudi m aCraaiskeai sama hneii — Znanlke spomladi Prijateljica našega lista nam je poslala šopek zvončkov, ki jih je natrgala včeraj 4. t. m. pri Lukovici. Pomlad je na pragu. — Šolska vodstva se opozarjajo na za mladino izvanredno poučliivi film aV burji in ledu«, ki sc predvaja od ponedeljka do srede 7. t. m. v Kinu Tivoli. Vodstvo Kino Tivolija je v ta namen odredilo znižanje cen na vseh prostorih pri skupni udeležbi učencev. — Začasno zatvorjen poštni urad. Kakor nam poročajo je začasno prenehala poslovati poŠta pr Sv. Eolfenku poleg Središča. — Za Jugoslovensko Matico. Mesto evetja na grob gospe Marre Gabriclove je daroval g. Ivan Frole, višji nadz. južne železnice v Mariboru, 50 Din. — G. Viktor Lovrenčič, Maribor, 25 D. — Iskrena hvala! — Jezikovno vprašanje na sodni-jah. Iz Rima poročajo, da se v justiČ-nem ministrstvu izdeluje načrt za rešitev jezikovnega vprašanja v novih pokrajinah. Ščititi se ima raba italijanskega jezika, »upoštevati pa je vendar tudi potrebo rabe jezika drugorodcev v onih središčeh, kier tvorijo večino.« — Zahvala. Odbor »Podporne?a druš* va slepihc v Ljubi ani se Čuti dolžnega izraziti tem potom najiskrene šo zahvalo naSim cen;. darovalcem, ki so omojročili, da smo zadovoljili z božičnimi podporami naše redne člane. Darovali so: Uradniki Jadranske banke, tu. 1672 K. ur?d Gosno-darske zveze, tu, 1082 K. Kejd aški klub. Litija, 1000 K. Tauses, hotel Lovd, tu, 1000 kron, Gospodinjski tečaj, Vrhnika, 660 K, Lauter, gostilna Činkoli, tu, 600 K. Posebno se je odlikovala ga. A. Jerne:ec, tu, ki je nabrala na naše nabiralne pole v Gornjem In DolenTem Logatcu blizu 3000 K. Srčna hvala lognšk'm darovalcem in gospe j Jerneec. DalTe e poslal g. Valter Predovič, Amerika, obuvala, ki so lih bili obdarovane! najbolj veseli. Po 400 K so darovali: J. Leka, tu, Brus i_ Logatec, Krapeš, tu. S. Jesenko, ravnateli, tu. več* Neimenovanih, Štepic P., Spodna Šiška, Drago Rustla, Podvelko, Snoj in Modic. tu, gostilna Soklič, tu, nabrano 45? kron. Treppo, Brežice, Costapcrarfa, arhitekt, tu, na otroSki ieri pri jr. Vlac^vtu, na otroški isrri Št. Vid nad LJubljano, po ?no kron. Matija Povšnlk, Da^resa, .^95 K, neimenovan 320 K. rodbina. Triller'eva, tu, 300 K, A. Janežič, tu, 394 K, po 200 K: M. Jeratin. Lfti;a, Schmit, tu, neimenovan, F. Leben, tu, Al. Pirš, Gornji Grad. M. Tr-golič, Maribor, K Krnšovec, Vrhnika, Špenko, tu, Kravos, Maribor, 250 K zbor policijskih detektivov, tu. — (Dalje prth.) — Tri rodh'ne v en! kuh'n'i. Pise'o nam: Da ?e poman?kanTe stanovanj v Mariboru res že preseglo višek groreč z katastrofalnimi posledicami, dokazire n-«sled-nTl slučaj priavlien MnrStanu. Na Kolodvorski cesti št. 1. stanu'e neka vdova Debeljak z dvema otrokoma. Od nakazanejra ji stanovanra obsto:ečega iz ene sobe in kuhine, je oddala, da se more preživeti sobo v podnaTem In se z otrokoma omejila na kuhinjo. Nato je prišla stanovane prosit še zakonska dvoiica katera je vze?a tudi kuhm'o. Kmalu nato je prišla jo prosit zavetja še neka vorna vdova tudi z dvema otrokoma. Ker se H je smilila, 'e vzela še njo in tudi v kuhinjo. Tako prebiva v mali kuhmil osem oseb treh različnih družin. In takih sluča'ev ie v Mariboru še več. — Krojaška zadruga v L'abfjaal na-znan"a, da se vrši:o pomočniške pre'zknš-n"e koncem februarja t. 1. S potrebnimi izpričevali in učno pogodbo rpreml'ene prošme za pripustitev h preizkušnji je vložiti do vštevšl 12. t. m. v zadružni pisarni (Gosposka ul. Stev. 5.) vodja kavarne Beosrad g. Filip. — Neorev'dnost z oroŽ?ew. Carinski uradnik Alolzii Mlakar v Mariboru si ie kupil minuli teden novo repetirko in jo rarkazoval svoemu prijatelja. Pri tom je tako neprevidno manlpvPral, da se je samokres sorožil In krokija je zadela neko Marro Mesaric v koleno in jo nevarno poškodovala. Prepelall so jo v mariborsko bolnico. — Požar je te dni uničil v Archinu pri Vojniku kozolec posestnika Žumra. V kozolcu se ni nahajalo k sreči sena ali kakih drurih pridelkov. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Umetniška razstava v CePu. Umetniški slikar, ruski gorf Balmajn. priredi v hotelu »Union« od 5. febr. dalje razstavo umetniških slik. Grof Balmaln je slikar po poklicu in so njegova dela žela povsod lep uspeh. Čisti dobiček je namenjen ubogim mesta Celje. — Ver*žn;š*vo v Mp^^boru. Ker so cene moki in s^adkor'u radme čase zopet občutno poskočile te pol:cb"a uvedla prf nekaterih trgovcih preiskavo In 'e zasledila velike množine starih zalog sladkorja In moke. katerim so nekateri trgovci brez povoda navijali cene. Več trgovcev je bilo ovadenih državnemu pravdništvu. — Kavarna »Beograd v Mariboru. Poročajo nam: Kavarna »Beograd« pravzaprav ne preneha. Tvrdka VVesIak je sicer kupila dosedanjo kavarno in preseli tja svojo izložbo pohištva, toda v dosedan:Ih prostorih te tvrdke se namerava otvoriti nova kavarna na'brže pod Istim Imenom •Beograd« in na;brže Jo otvori dosedanji — Samomor rad! nesrečne ljubezni. V petek na Svečnico se je v gostilni »Maribor« v Mariboru zastrupila z lizolom natakarica Štefka F. Nezavestno so prepeljal! v bolnico. N:eno stanje le opasno. Samomor *e Izvršila radi nesrečne ljubezni. — Čuden razlog za samomor. V Grahovem na Hrvatskem se je ustrelil poljski dninar Vlaho Vulačlč. Vzrok samomora so bile zobne boležlne, aa katerih je VujaČič precej trpel. — PomiloSčenfe. Na predlog Justičnega ministra je kralj pomilostil Vato Veljko* viča is Pirota, ki je bil obsojen na 15 let ječe. Pomilojčeai jt bil takoi ispuicea Js »por** — Cena st*novan'a za srednje stat ve — v Parizu. V pariški mestni hiši se sestala komisija za zidan e hiš s ceni. stanovanji za srednje stanove. — PobeznJI je neznano kam od svoje, v Celju na Slomškovem trgu stanujoče mau re 161etni sin Tilip Travnar. — Alera dr. Lorger. V Ljubljani ar vzbudili včera veliko pozornost lepaki, L so bili obešeni pred pošto in nalepljs* po drevesih v Zvezdi V lepakih je prof dr Lorter s s\oeroč>;ini odpisom napadi osebe, ki so mu pomagale pri ustvarjanji; n egcveta podjet.a in ih imenoval denu«-ciante itd. Dotične letake, ki so bili sestavljeni v skrajno žal;'\ trn tonu, je policija dala cd?trar.:ti. Prizadeti so vložili prot Lorcerju to.^bo rad} razžaljenja časti, obrekovanja in revsrTvh groženj. — Zanimiv pojav r.z nebu. Dne 31. t m. so opazili v Splitu, kakor javlja neki tamošnji list. aa vzhodni strani neba v položaju zvezde Danice, nenavaden nebeški pojav. Bilo je to Bfk^ asimetrično vel.ko telo, iz katerega so sikali jezični plameni aa vse strani. Polasorna je telo z osialimi planeti izginilo. — Zerimiv .•-momor. V oTovem Sa^j se je obesil natakar -»ustav Hosenfeld. $•* momorilrr je dr/al v ro'br. je b:l» v Beogradu aretirana cela družba tatov, ki so kradli iz vojaškega skladišča. Aretiran] so bili skladiščnik podnoručnn- Pero Drinkovič, upokojeni ma'or Milan Tansskovič In trjrovec Ljuba Stošič, V skladišču se je nahajalo za SO milijonov Maga, ki sta ga mslor In podporočnik kradla kar na debelo in prodajala trgovcu Stošiću. Zajedno je bil aretiran tudi neki Pero Drinkovič, ki je bil v zvezi z r'rmi. Koliko ima država Skodc. dosedal še ni zn-ino. — Velik požar v Skonllu. Dne f. febr. ponori je pnrorcla v Skoolju manufakturna dela^'ea bratov Pop - Trajkovič. Škoda znaša okoli tri mH'ione dinarjev. — Vrllk mraz v Blt^lht. Kakor poročajo iz Pitona, vlada v tamosnll okolici silen mr*z. Barometer kaže 20—25 stopinl pod ničlo. _ Slabost? Slabo soanje? Nevesclie da dela? A1! se večkrat pojavljalo različne b«-pravl Tellerlev Clzafluld! Dobro slu?! za umivanje in ob^o*^ ravnofako kot kosmerl-kum za usfa, glavo, kožo! Močneiš'. Izdatne^? in bolj delu'oči kakor francosko ž*a-n'e! S pa kovanjem in poš*nlno 3 dvojnate ah* 1 špeci'rHna steklenica. 24 dlnar'ev; 3*S dvoinatih a"i 12 špeciialnih steklenic 208 di-n-*r:ev in 5*^ doplatka razpošlie: lekarnar P! T GEN V. H!! T CR, STUBTCA DONJA* Clza trg Št. 2?Z. Hrvatsko. jfoo Tr/o!i". — Por'vliano vse smvčarfe In turiste, da si ejr"ed-:o krasen turistovsk! film »V buri in led-«, ki ga predvaja od 5. do T. t. m. Kino »Tivoli« v l.iubljnnl. FIlm kaže turo na Matterhorn v Švici In ie poln prekrasnih naravnih lepot in poln turlstov-sk:h zan'miv'h situacii. Ker so ravno taki filmi Jako redki, osobito še pri nas Je tem važne'še za vse športnike, da si film ogledajo ter s tem omotročijo tudi pozneje pred-našanje sličnih filmov. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. Dunat, 4. februarja. Amateure:Vien-na 4:3, W. F. F.:Wiener Sportklub 2:1, Hertha:W. A. C. 3:0, Berlin: Leipzig 1:0. Rapid (Dunaj):F. C. Barcelona 4.0. Zagreb. Prvenstvene nogometno tekme so bile v petek zaključene s tek-mima Viktorija:11irija 1:0 in Concordi-ja:Šparta 4:0 (1:0). Borzna poročila. — Zagreb, 5. februarja (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 19.10, 19.25, Parlr 6.30, 6.45, London 475.—, 480.—, Berlia 0.23, 0.26, Dunaj 0.1450, 0.1470, Praga 3.—, 3.02, Trst 4.80, 4.90, Bukarešta 47.—^, 49.—, Newyork 99.—, 101.—, Budimpešta 3.S10, 4.—. Valute: dolar 97.—, 98.—, lira 4.55, 4.65. — Curih. 5. svečana (Izvir.) Današn'a Predborza: Zagreb 5.25, Berlin, 0.01425, Amsterdam 209.50, Newyork 5.315, London 24..80, Pariz 34.10, Milan 26, Praga 15.75, Budimpešta 0.205. Varšava 0X145, Dunaj 0.007425, Sofija 3.10. Poizvedbe. — Najden fe bil uhan. Dobi se nazaj pri Jos'pini Pergar, Hotel Union IV. nad. — Dne 1. februarja zgubila sta se dva mala ključa In sicer od Jurčičevega trra do Narodnega doma. Najditelj nai Iste odda v upravi »Slovenskega Naroda nreM primera'i nagradi. — Na lovskem plesu dne 2. t m. se izgubila Iz zapestnice v ''-tem obrobljena broška obstoječa Iz 5 avetlo rdečkastih kamnov in 4 malih biserov. Pošten najditelj se prosi, da jo odda pri hišniku Na. i rodnega doma. proti dobri nagradi. Stev. 28. »SLOVENSKI NAROD« dne 6. februarja 1923. stran. 5. NAJNOVEJŠA POROČILA. Pred novimi volitvami m Grškem. — London, 4. februarja. I Izv.) poročilu iz Aten je polkovnik Plac obvestil revolucijonarni odbor, da VenFzelos razpis novih volitev, da t dobi bodoča vlada popolno zaupanje roda. Po iras zeli :>';o r.a- AULIJARDN4 DEFR \VDACIJA NA DUNAJU. — Dunaj. 5. februarja. (Izv.) Veliko Senzacijo vzbuja sedaj odkrita mil.jardna defravdr:cija. ki jo je pri »Lombardni in diskontni banki« zacrrcM'1 blagajnik in dozdevni prof-sor Viljem \Vetz. Znal Je tako premeteno manipulirati s falsificiranim! čeki. da mu doljro vrsto let niso modi priti na sled. V/etz je poveril okoti tri m?li1?rdc banki in privatnim osebam. Banka sama priznava, da Je oškodovana za 350 milijonov avstrijskih kron. Sodijo, da jc bil \Vctz v zvez? z mednarodnim goljufom in pustolove m MeHiior-frm Horvatom ki se je izdajo'' t"*-? za vojaškega atašeja in ie kot tak izvedel več roljufij potom napačnih ček^v. ŠKANDALOZNI fZORFDT r>r?i rR*:DA-VANJU. — Dunaj. 4. februarja. (Izv.) Vs*?učiliski rrofesor dr. Hirscnfeld je priredil predavanje o »seksualnem problemu in n natnlogie-;:i strani ljubezni-. Z galerije je b:Io vrženih v dvorano več smrdljivih bomb. Prišlo je nted povzročitelji izgredov in poslušalci do ^elikih pretepov in protestov. Policija je aretirala 20 oseb. MUSSOLINIJEVA VLADA POTREBUJE 200.000 pušk. — Rim, 4. febr. (Izv.) Zastopstvo ardi- t iv se je javilo včeraj popoldne pri predsedniku Mussoliniju. ki je imel na nje daljši nagovor. Zahvalil se jim je najprvo, da so Ea imenovali na zboru v Clcnovi za ardit-nega korporala. nato pa je izjavil, da vedno računa na ardite. Mi potrebujemo, da S 1 na:a armada pripravi na obrambo naroda, kajti to je njena naloga. Potrebujemo policijske sile, da se obvarujemo malopridneže v. kajti to je njihova naloga. T < v-ska vlada potrebuje tudi 200.OOO pušk do se ubrani vseh kanalii. Pričakuje, da ' vid 1 i rdite na Seln f&šistovskhn legijam. FRANCIJO IN NEMČIJO. — Essen, 4. februarja. (Izv.) Ruhrsko ozemlje je sedaj popolnoma odr.zano od ostalega ozemlja Nemčije. Železniški promet se je povsod zelo poslabšal, ni nikakih zvez niti z Bavarsko, Badensko, Wurten-berško, niti s severno Nemčijo. — Berlin, 4. februarja. (Izv.) Francoske čete so zasedle mesto Mostbrane, na desnem bregu Rene nasproti Strassburgu. Dalje so francoske čete zasedle Ofenburg, 20 kilometrov jugovzhodno od Strassburga. V teh zasedenh krajih so Francoz je takoj uvedli politične in upravne predpise, kakor v ruhrskem ozemljil. Francozi izjavljajo, da so storili ta korak, da vzdrže direktno zvezo Pariz - Varšava, katera zveza jc bila sedaj mestoma pretrgana. • — Essen, 4. februarja. (Izv.) Po shodu je komunistično delavstvo priredilo obhod po mestu. Dlavna francoska straža je proti demonstrantom rabila orožje in je streljala s strojnicami. Razne stvari. * Z.dra\'siveno stanje bolgarskega naro* da. Bolgarsko ministrstvo narodnega zdrav* ja jc priobčilo statistične podatke, iz kate* rih sledi, da jc bilo v B [gariji predlaaako leto duševno bolnih 1151, idiiotov 2144. glu* hontnnih 3374, slenih 1^*7. cr-ilcntik« >v pa 2173. Skopan število trajno bolnih zna a torej 10.7S9, kar je za petmilijonsko prebi* volstvp precejšen odstotek. * Trdi žarki, ki ođsh ije >: reafco brado, finski lepoti jc zelo i trna rast brade. Doslej se je s pomočjo clektrclvze odstra* njevalo pesaaaezne lasne korenine ženskega obraba. Potreba jc bilo za to zelo sati igo potme/ljivosti, bolečin? so bile velike, naj* ve"' -at pa z vso tak<> operacijo vendar le ni bila rešena lepota. Seda i pa jc dr. Fritz Mevcr pričel uporabljati trde žarke, ki iz* stopajo iz Rontgcnovc cevi in učinkujejo silnejše nego srednjemehki Rontgenovi žar* ki na živinske in rastlinske celice in po 8.-letn^m preizkuševanju jc dosegel uspeh, da se z njegovim postopanjem popolnoma in sigurno odstrani ženska brada. Lasje pa sc tako trdno drže tudi žerske kože. da se mora pacijentinja trikrat podvreči »zdravlje* njufs uredništvo ne odgovarja Proda se Mša na prometnem prostom v v \esa i; du* strijskem kraju Slovenije, pripravna za obrt. Stanovanje takoj ni rci7pcJrZo. Ponudbe na upravo »Slov .Naroda« pod »Stanovanje 1202«. MESTO je oddano! 1204 Šofer in mehanik dolgoletno prakso IŠČE SLU2* '■E. Zmožen vseh popravil in dkanizacije. — Naslov pove upra* i »Slovenskega Naroda«. 1206 Krasna parcela ra. 7O00 m*, v središču Jesenic, trav* : »le, jako primerna za stavbo večjega ' odjetja, SE PRODA a Din 14 za m*. ' onudbe na ^Poštno ležeče št. 7000. } senice. Gorenjsko«. 1226 BriNnicu i oešljaonu 77 'gospodje, veoma dobro iduče te -odaju PA RFUM F RIJE jedina u :-adu. bez konkurencije, sa velikim c'^hodkom i skladištem. Prodaje se - di smrti. R. VITEK. Mesičeva ul. 1, Prod na Savi. 1216 Trgovski pomočnik CnaniifaktuT-ist). samostojna moč, c E TAKOJ SPREJME. Plača po dogovoru. — »Triglav«, tovarna Ikrila, Ljubljana, Kolodvorska uL 8. 1209 Proda se harmonika na tri tone in ŽELEZNA OTRO* ŠKA POSTELJA. — Lepi pot štev. 3. 1207 Motor s cirkularno žago za žaganje drv ali pa sam motor brez voza NA PRODAJ. — Vpra* sati: Kmeti ška ulica 211, Šiška pri Franjo Gajšku. 1212 Proda se bi v trgu Kozje na Spodnjem Štas jerskem, pripravna za obrtnika ali vpokojenca. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1225 MipifAria razumnega, marljiv IflluHal J&} ve g a in poštenega, ter istotakega STROJNIKA za žago z električnim pogonom IŠČE Fakultetsko dobro Maksimir, p. Zagreb. 1227 Kdo zamenja hišo? Trinudstropna hiša z devetimi stanovanji, elcktr. razsvetljavo in vrtom v Gradcu, Srca Jezusa predmestje, SE ZAMENJA s hišo v Ljubljani. Mari* boru, Celju ali Zagrebu. -— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1211 ■astri pogrebni zvn4 f Ljubi)«* 1 AntreH FabHc roj. Re&sr naznanja v svojem imenu irTv j m en u otrok Vales?s6 in Ivota vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, stric in svak, gospod Fran Fabinc rro! ■ - "r dri. trgovske Sole ▼ LJobijani dne 3. t. tn. ob 9. zvečer v 41. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v torek t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Židovska steza 4 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 5. februarja 1923. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo ljubljeno, predobro mater oziroma staro mater in taščo, gospo Karolino Hočevar učiteljevo vdovo ki je v nedeljo, 4. februarja ob tričetrt 10. zvečer po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v torek, 6. februarja ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Pogačarjevem trgu 3 na pokopališče k Sv. Križu. V L i ubijani, dne 5. februarja 1923. Profesor Hun o Hočevar, sin. — Franfa Hočevar roj. Čeme, sinaha. — Kano. Liva, Vera, Marioaf vnuk in vnukinje. Naprodaj je več kanarčkov. Vpraša se na Vrtači št. 3. 1203 Stavbna parcela S.. Naslov pove uprava »Slovenske? ga Naroda«. 1220 IH o i; i m v dobrem stanu SE CE* Alcml NO PRODA. — Poizve se pri I. Zupan*u, Bukovca 45. p. Vodice, Gorenjsko. 1235 Mlovano sobo s posebnim vhodom IŠČE ZA TAKOJ URADNIK. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod »Meblovana/1239« Proda dobro ohranjena KI* OC KITARA in MAN* DOLINA (italijanske znamke). Spodnja Šiška, baraka objekt XI, štev. 52. 1233 Stanovanje v Novem Vod m a* tu, ŽELIM PREM EN ITI KAM DRUGAM. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1205 Kupim enodružinsko hišico z malim vrtom v Ljubljani ali okolici, v kateri so na razpolago vsai tri sobe s pritiklinami. Prodajalcu oddam tvoje stanovanje, obstoječe iz treh sob s pritiklinami v sredini mesta. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. Stanovanje. Kdor posodi državnemu vpokojencii 10.000 kron ali plača najemnino za šest mesecev naprej, dobi veliko rračno sobo s porabo kuhinje v sre= dim" mesta. — Ponudbe pod »Državni vpoV cnec/1214« na upravo »Sloven* skega Naroda«. mwr>-—'•■■■■■■■■■■■tfifiimii Inserlrajte o 510». Narodu! ŽENKA KRAVANJA roj. Cerjak MILAN KRAVANJA poročena Cerknica, dne 1. februarja 1923. Natečaj. Na državni rudarski Soli v Celju se razpisuje mesto profesorja inže= n jer j a s letno plačo 4200 Din in dra« ginjskimi dokladami po zakonu od 28. februarja 1922 (Službene Novine br. 54 od 10. februarja 1922.) Prosilci absolventi rudarske vi* soke šole naj izrode pravilno kolk o* vane prošnje do dne 20. februarja t. L ravnateljstvu rudarske šole v Celju. Prošnjam jc priložiti kratek po* pis dosedanjega delovanja, krstni in domovinski list, študijska izpričevala in uradno zdravniško izpričevalo o sposobnosti za profesorski poklic. Kdor ni v državni službi mora predložiti nravstveno izpričevalo, po* trjeno po njegovem pristojnem okraj* nem glavarstvu. Ravnateljstvo rudarske šole V Celju. 1237 Gospodična išče soho S HRANO ali BREZ NJE. — Po* nudhc na upravo »Slov. Naroda« ped »Sobica/1156«. Na stanovanje z zajtrkom SE SPREJME GOSPOD. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1215 Lepo kmetsko posestvo V JULIJSKI KRAJINI SE ZAME* NJA Z ENAKIM V SLOVENIJI; eventualno se tudi doplača. Obstoji iz kmetske hiše, hišice, kozolca in hleva, 75 johov sveta, lepih smreko* vih in bukovih gozdov, njiv, travni* kov in pašnika, poleg tega vprežna živina in krave z vsem inventarjem. Posestvo je v bližini večjega mesta (rudnika) ob jugoslovenski meji. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 124S Ka dnfero domačo hrano SE SPREJME VEČ GOSPODOV Naslov pove uprava »Slovenske* ga Nnroda«. 1123 fefa oskrbnice IŠČE 30 let stara poročena gospa z 19 mesecev starim otrokom, zrno/na vsakega dela. samo za hrano in stanovanje, brezplačno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Oskrb* nica/1238«. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, dvo* riščem in vrtom na Tržaški cesti SE PRODA. Kupcu je veliko stanovanje in eventualno trgovski lokal s skla* dišči takoj na razpolago. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1234 Kapi ss majhna Mša na prometnem kraj;, pnmcrnft za trgovino v Ljubljani a ti bližnji okoli* ci. — Ponudbe z navi dbo cene- pod ^Tliša« na Anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Knrcjrcsni tr£ štev. 3. * 1222 Železniški uradnik (penzioniran), prvovrstni tarife r. verziran v carinskih zadevah, I£ČE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Ko* mercijalist/l 157« n?. upravo x>Slov^ Naroda«. Radi selitve se odaasta dva čistokrvna FOX* TERIERA, pet mesecev stara. Oče in mati pri pasji razstavi dobila nagrado. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 115$ Učiteljski zbor Državne tSvorazredne trgovske šole v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni, požrtvovalni in neutrudljivi član, gospod Franc umrl dne 3. februarja 1923 ob pol 20. uri. Pogreb predragega pokojnika, v katerem izgubi učiteljski zbor svojega ljubeznjivega tovariša, učenci in učenke pa dobrega profesorja, se vrši v torek, 6. februarja 1923, ob 14. ari iz žalne hiše, Židovska steza štev. 4. Absolventje in absolventinje zavoda se vabijo k pogreba. V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1923. Ravnateljstvo. stran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 6. februarja 1922. Stev. 28. janjim i a—mmn ni ui i mimu i gi wwu i»mnniMWimtfwiM——— •PALMA Kaučuk potpe tt>i in po tt>i ate ^llPrednosti^ * Ceneje in j znatno trajnije 1 oaftodkoul Vars tvo proti vlagi i nirazal Skladišče ali poslopje, pripravno za skladišče v mestu ali na periferiji Ljubljane ▼ izmeri minimalno 150 m2 se proti dobri najemnini išče Posredovalci se honorira jo. Ponudbe pod »Nova obrt 1217* r£ upr. Slov. Naroda. Ponudim neobvezno: Pristno haloško vino lastnega pridelka, letnik 1922 po 14 do 16 kron liter. Letnik 19Ji po 27 do 30 kron liter — netto cassa brez odbitka od 56 litrov višje proti vpošiljatvi sodov. KABL KASPEB, Ptuj. Zobozdravnik - specijalist M. U. Dr. IVAN OBLAK le otvcril prakso, L ubijana, Stari trg 34 (nasproti šentjakobske dekliške šole) ord- od 8. do 12. in od 2. do 5. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali ob priliki smrti naše nepozabne matere, babice, prababice in tašče, go^pe Mariie Gabriel izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, Slav. požarni brambi in izobraževalnemu društvu Bogomila v Borovnici, ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu in jo spremili na njeni zadnji poti. Borovnica, dne 5. februarja 1923. lalDjoG rodbini: fiabriel-Utiirtj Prodam 2000 kg suhih gob (JURCKOV). — Pismene ponudbe pod »Prima blago/1075« na upravo »Slovenskega Naroda«. PRODAM TAKOJ hišo s trgovskim lokalom IN VRTOM ob glavni cesti blizu postaje. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 109S Qllfi!in ki bi opravljala obenem dlfllJCl, mesto sobarice, ŽELI VSTOPA pri boljši rodbini v Ljubljani ali Maribora. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe pod »Šivilja«, poštno ležeče, Velenje. 1184 Na prodaj zemljišče kot stavbišče za Kišo, skladišča ali tovarno v Ljubljani na pro* metnem kraju. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »S ~vbišče/1190rednost; s+3"cva< nje je prosto. — Ponudbe t izoričc« vali in zahtevo plače i« nosati na upravo lista pod »Št. 235/1174«. Velika mMmdm mhn in KABINET, pripravna tudi kot nisarna, v sredini mest;?, se takoj ODDA. Najemnina leto naprej. Ponudbe no4 Mesto^H5S na upra* vo »Slovenskega Naroda«. Kupi se hm al vila Cjubljani, kjer bi bilo prosto kako stanovanje. — Ponudbe z navedbo cene in kraja pod »Prosto stanovanje 1099« na upravo »Slov. Naroda«. 1099 Delavke zo ičetarska oM išče tvrdka Vfeiss In drug, Zagreb, Savska cesta 66. 1214 Sukno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 9. SE. 5&atae za kramarje, konje, govedo in prašiče. za novoustanovljeno, brezkonkurečno, zelo dobičkanosno industrijsko podjetje, v industrijskem mestu Slovenije, s kapitalom Din 530.609 se išče. Ponudbe pod „Brez konkurence" na A'oini Company, anončno družbo z o. z. v Ljubijat;i. v traovine. Mestni trg IG Knjiaovodla-ljilanoist z daljšo prakso pri raznih velepodjet* jih, pooflnoma zmožen vseh kniigo* vedskih sistemov, IŠČE PRTMERNE SLUŽBE. Gre tt:di na deželo. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Priden/1196« na upravo »Slovanskega Naroda«. ¥m?.Bmm li plim na prometnem kreju s stanova njem V NAJEM; stopim tudi kot družabnik v že dobro vpeljano trgovino mešnne^a bTr.cja s 300 tU soč kronami z osebnim sodelova« njem. — Ponudbe pod »Trgovina s stanovanjem/1178c na upravo lista. RADI SELITVE prodam večjo trnovsko hm na prometni točki sredi Ljubljane. fCupcu po dogovoru lokali in sk!a= dišča na razpolago. — Ponudbe pod Zmerna, cena« na Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so nas tolažili ▼ težkih dneh, ko je neizmerno trpel in nas zapustil naš ljubljeni sin oziroma brat in svak, gospod Franci Slane slušatelj šumarske akademije Vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti, posebno pa njegovemu predragemu gospodu doktorju Premrovu, starosti Sokota ter gospodu zastopniku akademičnega društva »Triglav-, ki sta se z vznesenimi besedami poslovila od njega ob grobu, dalje preČast. duhovščini, decutaciji akademičnega društva .Triglav", Pevskemu društvu v Litiji za krasne žalostnke, društvoma Sokol in Požarni brambi ter Lovskemu društvu v Litiji, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Konečno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja ob bridki izgubi, kakor tudi za vse prekrasne cvetke, ki so krasile mrtvaški oder in krsto našega preljubega Francita. LITIJA, dne 3. svečana 1923. Rodbfaa Slanc-HubacL RADI SELITVE prodam enodnižlnsfce hišo Z VRTOM v Ljubljani. — Cena 105.000 dinarjev. Stanovanje kup* cu zasigurano tekom enep;a me? seca. — Naslov pove Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana Sodna ul. 5. Mizarji pozor! Ponudite 500 do 1000 komadov kompletnih klosetnih desk iz bus kovega lesa, politiranih. Kratek dobavni rok. — Ponudbe pod »Kon« kurenčna cena« na Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. aznamlo. V imenu tvrdke TRIGLAV, fagosL Izdelovalnih psrila Vojska & Še'ovla, Lfabljana, Kolodvorska nI. 8 la Vojvoda Mlilča c. 21 naznanjava podpisana c. tvrdkam, da je družabnik g. Jon. Šulovia Izstopil in bodeva sedaj podjetje pod dosedanjim imenom vodila sama. Se priporočava c. tvrdkam za nadaljno naklonjenost in beleživa z odličnim spoštovanjem Drago & Oenica Vojska. GB E9 (S P3 20.000 kron n?^rade dam onemu, ki mi preskrbi prazno sobo ca. 26 m1, če mogoče s kabi* binetom. Tudi na periferiii mesta. Samo pismene ponudbe pod »Takoj« na Anončni zavod Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1104 Z500 dinar!?!) nagrade kdor mi preskrbi v mestu stanovanje v novi hiši aH vili z najmanj 3 sobami m drugimi pritiklinami. Ponudbe pod Šifro .Nagrada 1097* na upravo Slovenskega Naroda. 1097 Klavirska deNnica *° R. IVarbinek L|ub!!andv HHierieva ulica 5. Popravljam in uglaSujem klavirje in harmonije strokovno in ceno- In cement stalno v zalogi pri H. PefFiS, hwMl&n&, Dnosijs'ie cesta 33. Tel. 366. Skladišče „Balkan**. OVOSTI ZA PLESNO SEZIJO A. Sinkovic nas!. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19 Vsem cenjenim starim kakor tudi novim odjemalcem naznanjam, da sem opustil na Vodnikovem trgu št. 2 trgovino s špecerijskim in mešanim blagom ter z današnjim dnem otvori! isto na Sv. iake^a trgu it, 4 Postregel bodem vedno solidno ter z dobrim in cenenim blagom. Se priporočam VibtOF SC&er Allftllfl 9 filffflMBMIfl Si IPMh^s u yuf ifiii S* SIIBSSSTSI^ Firlier^ano 2-3 priporoča po jako nizkih cenah kc&tam©. plašče, ohlehG Iv. sak<3a9 &tamlna9 erap d© e2il5ie, btese, hr^^ plsSče proti pralaii4 sa por.:: ;I Dr. Dralleja issna vodo Jadi rasi las, za- braBjnJe lzpada-d{o ter srbenje la prahlfaj, krepi la čudovito eilvl£a živce. Glavna zaloga: ISIS, d. d. odd. J rl Bralle Zagreb, Palmoti-čeva ulica brol 63. zdravega, slavonskega, najbolje vrste, jednakomernega, iz lastnih travnikov prodaja na kompletne vagone po umerjenih cenah Nova Gradiška. i a orioriiiiOGirioiioras Vsako množino ŽLAHTUEGA Prođu se posestvo v Halozah, okrog 4C0 oralov zemlje s hišo, hlevi, gospodar kimi poslopji in kletjo, radi zapuščinskih razmer. Pol orala vinograda, 6 oralov njiv, 12 oralov travnikov in sadonosnitrov in 20 oralov gozda v dobrem stanju, primerno za posek, dnr, stavbe. Cena 175.000 Din. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Haloze 1132". 1132 Resna ženitira ponudba. Dobro situiran trgovec Seli resno poznanstvo z odlično devofko ali vdo* vo brez otrok od 30 do 40 let staro, ki bi bila prijetne cuaanjoati, čiste preteklosti, zdrava, domače lepo m nežno odgojena, dobra gospodinja. Muzikalna ima prvenstvo. Pogoj je medsebojen dogovor.. Pismene ponudbe s sliko in točno adreso na Milan Ivković, Novi Sad, Kralja Petra ul 1. — Diskrecija za« jamčena. 1183 KORAN IT bbjDoiila ifl mjunijša strelu pravi, zajamčeno pristni asbest-škrilj Fraa Hečeva* 1137 Zirovnica-Moste, Gorsnjsko. za takojšnjo in poznejšo dobavo kupi po naiboljši ceni ivrdka FRAN OSET5 Vransko pri Celju ter prosi ponudbe franko vagon z navedbo množine« 3G3IA ^'•?^r^^^r?f7?rar UaJM ta tisk »lSarodne tiskarne«.