Poštnina »laSsns ▼ co*OTtnL Leto LXI. ffev. 94. V LlnMloiil v ponetoleb 23. oprllo 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dao popoldne, Izvzema nedelje la praznike. — Lnaerati do 80 petit a 2_ Dio, do 100 vrat &5* Din. večji ioaerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letoo v Jugoslaviji 240.— Din. sa Inozemstvo 420.— Din. UprarnlStvo: Knaflova ollca it 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ollca it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Klavrna ofenziva velesrbstva Shod t VeL Bečkereku ni dosegel svojega namena« — Radikal-ski kmetje so se ga morali udeležiti na komando Obilo komentarjev je vzbudila resolucija, ki je bila sprejeta na shodu. Na-glašanje velikosrbstva, ki je izraženo v resoluciji, češ. da so meje Velike Srbije z osvobojenjem razširjene na sever do Subotice. je "vzbudilo zlasti v prečan-skih krogih veliko ogorčenje. Demokrati zamerjajo radikalom, da so na javnem shodu tako očito naglasili svoje veliko-srbske tendence, češ, da bo to le še bolj ojačalo vrste KDK. ki itak kljub vsem naporom vlade povsod stalno napreduje Beograd, 23. aprila. V političnih krogih danes živahno komentirajo včerajšnji shod radikalov v Velikem Bečkereku, ki ga je organizirala vlada v namenu, da pobije akcijo radikalskih ne-zadovoljnežev in da skuša paralizirati naraščajoči vpliv KDK v Vojvodini in v Banatu. Shoda se je udeležil sam g Vu-kičevič z dvema ministroma in 42 poslanci. Vlada je polagala na ta shod, ki pomeni pričetek Vukičevičeve ofenzive proti nezadovoljnežem v radikalni stranki, posebno pažnjo in je napela vse sile, da bi manifestirala svojo moč. V političnih krogih danes splošno ugotavljajo in priznavajo tudi vladni krogi, da shod svojega slavnega namena ni dosegel. Udeležba je kljub pritisku celokupnega vladnega aparata daleč zaostajala za udeležbo na nedavnem shodu dr. Ninčića, a tudi navdušenje, ki se je manifestiralo za politiko vlade, je bilo prisiljeno. Gg. Vukičevič in ministra dr. Stankovič in Kujundžić v svojih govorih niso razvili programa vlade, marveč so se zgolj omejevali na obrambo proti očitkom, ki padajo na delovanje vlade od vseh strani. V političnih krogih zlasti komentirajo dejstvo, da ni noben govornik imenoma napadel glavnih voditeljev radikalskih nezadovoljnežev in da so bili najostrejši napadi naperjeni proti KDK. Okolica g. Vukičeviča je z uspehom v Bečkereku zadovoljna. V zaupnih krogih pa priznavajo, da so računali na večji uspeh in se jeze na lokalne faktorje. Češ. da shoda niso dovoli pripravili in da bi morala biti udeležba vsaj tako velika, kakor je bila na Ninčičevem shodu. Centrumaši in pašićevd slikajo včerajšnji shod kot očiten poraz, vlade, ker da je shod kljub razmeroma veliki udeležbi pokazal da prebivalstvo ne odobrava politike vlade. Zlasti pa naglasa jo, da so se ljudje le pod pritiskom udeležili shoda, ker so vladni eksponenti pozivali k sebi župane poedinih občin in jim diktirali, koliko Budi morajo poslati na shod. Če bi ne bilo takega pritiska, bi na Vukičevićevem shodu po njihovi sodbi ne bilo niti 200 ljudi. Volitve na Koroškem Včeraj so se vršile na Koroškem občinske volitve, pri katerih so Slovenci znatno napredovali« — Celovec, 23. aprila. Razun v Celovcu so se vršile včeraj po vsej Koroški občinske volitve. Po dosedanjih vesteh je bila volilna udeležba izredno slaba. V nekaterih občinah je prišlo na volišče samo par volilcev. Izmed večjih občin so znani doslej sledeči rezultati: Beljak: Socijalisti 16. gospodarska stranka 7, krščanski socijalisti 4, in huttlerovci 1. šmohor: Gospodarska stranka 12, (prej 14). socijalni demokrati 5 (prej 2). spiral: Socijalni demokrati 13, (13), meščanska gospodarska lista 13, (12), narodni socijalisti 2 (3). Sv. Peter pri Celovcu: Gospodarska lista 11 (12), socijalisti 10, (10, komunisti 1 (0). — Celovec, 23. aprila ob 12. Po dosedanjih rezultatih včerajšnjih občinskih volitev se da sklepati, da je ostal položaj v glavnem nespremenjen. Socijalisti beležijo neznaten porast na škodo nacijonalnih socijalistov. d očim so ostale stranke ohranile svoje pozicije. Slovenci so ponekod napredovali, v glavnem pa so tudi oni obdržali vse dosedanje mandate. Komunisti so dobili skupno samo eden mandat v nekem predmestju Celovca. Bistrica v Rožni dolini: Slovenci so pri včerajšnjih volitvah pridobili dva mandata, tako da jih imajo sedaj 5. Boro vi je: Gospodarska stranka 7. socijalni demokratje 16, huttlerovci 1. Slovenci 4. Pridobili dva mndata. Pliberk: Gospodarska stranka 11, socijalni demokratje 3, Slovenci 2. (nespremenjeno). Velikovec: Gospodarska stranka 11, socijalni demokratje 6, huttlerovci 4, Slovenci 1 mandat, Potresno razdejanje v Bolgarjii Mesto Plovdiv in okoliške vasi v razvalinah. — Nepopisna beda prebivalstva prizadetih krajev« — 4 milijarde škode. — Sofija, 23. aprila. Posledice potresne katastrofe v Plovdivu, drugem največjem bolgarskem mestu, so nepopisne Armenski in katoliški del mesta sta popolnoma porušena. Mnogo so trpele tudi tvornice ter delavska stanovanja. V katoliškem delu mesta se je porušila misijonska hiša, ki bi se imela otvoriti 1. maja. Civilna bolnica v Plovdivu je manj poškodovana, vendar pa so bolnike prenesli na prosto pred bolnico, kjer leže sedaj pod milim nebom, število ranjencev je ogromno ter primanjkuje že sanitetnega materijala. Sredi mesta, kjer žive premožnejši ljudje, so postavljeni šotori na ulicah, ker se nihde ne upa vrniti v hiše. Povsod je na ulicah vse polno pohištva. V turškem delu mesta so porušeni vsi minareti mošej. Posebno velika je škoda v državnih skladiščih tobaka, kjer je bilo nad 10 milijonov kg tobaka, pripravljenih za izvoz, sedaj pa je ves tobak pokvarjen. Tudi v okolici mesta je potres povzročil ogromno škodo. V vaseh Satbegovo, Papazli. Makole in drugih manjših krajih ni ostala nobena hiša nepoškodovana. Porušene so tudi ceste, ki so se ponekod pogreznile več metrov globoko. Prebivalstvo je zbežalo v planine, ker se boji, da bi se potresi ne ponovili. Ob potresu je bilo ubite tudi mnogo živine. Pri drugem potresu je bilo v Plovdivu ubitih 25 oseb, 150 pa težko ranjenih in se dvomi, da bi ostali pri življenju. Lažje ranjenih je bilo nad 200 ljudi. V vaseh Satbegovo, Papazli in Makole je bilo 70 oseb ubi tih, 260 pa težko ranjenih. Ob potresu Je ponekod tudi izbruhnil požar. Take se je vnelo v Plovdivu sanitetno skladišče pri kolodvoru in le s težavo so obvarovali predognjem bližnje zgradbe. Največ hiš je porušenih ob reki Marici in v bližini kolodvora. Poškodovana električna centrala še ni popravljena ter je mesto ponoči v popolni temi. Mnogi sumljivi tipi so izkoristili lo za ropanje in tatvine. Oblasti so bile prisiljene zagroziti z najstrožjimi kaznimi. Opaža se tudi pomanjkanjkanje živil, vendar pa že pošiljajo iz Sofije v Plovdiv in okolico vsak dan večje količine živil. Ker je pričelo v potresnem ozemlju tudi močno deževati, je položaj prebivalstva, ki prebiva na prostem, tem mučnejši. Vsekakor bo deževje še povečalo materijelno škodo. Vlada pripravlja zakonski načrt šestmesečnega moratorija za kraje, ki so trpeli od potresa. Po vsej Bolgarski pobirajo prispevke za ponesrečence, vendar pa ta akcija ue bo zadostovala in bo potrebna pomoč inozemstva. Beda v krajih, prizadetih od potresa, je nepopisna. Vlada je prepovedala vse zabave, vsa gledališča in kinomatografi so zaprti. Velikonočne počitnice na šolah so podaljšali, ker se boji prebivalstvo novih potresov tudi v krajih, ki doslej še niso bili prizadeti. V kmetijski srednji šoli v Sadovi, ki jo je potres popolnoma porušil, se je posrečilo šele po 12-urnem delu rešiti učence izpod ruševin. Ostali so pri življenju samo zato, ker so se skrili pod posteljami m se tako obvarovali pred padajočo opeko. Od neke šest-članske družine v Manolevu je ostalo živo samo 4-letno dekletce, ki so ga našli pod razvalinami. O materijalni škodi doslej še ni točnih podatkov. Po približni cenitvi znaša škoda samo v Plovdivu dve in pol miljardi levov, v celi državi pa se ceni na ved kot štiri miljarde, torej za celo miljardo več, kolikor bi znašalo posojilo, ki ga ima Bolgarska dobiti od Društva narodov. Težko zdravstveno stanje praškega nadškofa. — Praga, 23 nprMa. Zdravstveno sanje praškega nadškofa Kordača, ki ga je ne* davno zadela kap, je po zdravniškem bul« letinu zelo težko ter se ne boljša, Volitve v Franciji — Pariz, 23. aprila. Včerai so se vršile po vsej Franciji parlamentarne volitve. Po doslej znanih rezultatih volitve niso prinesle nikakih presenečeni. Četudi še niso znani točni rezultati, se vendar da že sedaj sklepati, da konstelacija parlamenta ne bo doživela znatnejših izprememb. Volilna udeležba je bila izrtJno velika in je dosegla v pretežni večini volilnih okrožij nad 80%. V okolici ministrskega predsednika naglasa jo. da bo Poincare v dru ci polovici maja podal ostavko celokupne vlade, da nudi tako možnost, da se sestavi nova vlada, ki bo odgovarjala izidu volitev. Glasom komunikeja, ki ga je objavilo notranje ministrstvo danes ziutrai ob 6, je bilo doslej izvoljenih: 72 desničarskih republikancev (leta 1924. skupno 128). 41 levičarskih republikancev (85). 15 neodvisnih radikalov (48). 16 sociialističnih radikalov (135), 4 socijalni republikanci (48), 14 socijalistov (102) in 13 konservativcev (11) Izmed 612 okrožij se bodo morale v 427 vršiti ožje volitve. Iz 10 okrožij rezultati še niso znani. Izmed znamenitejših politikov so izvoljeni- Briand, Herriot, Dardieu. Paul Boncour, Vincent Auriol, Loucher m Renaudel. V ožje volitve prideta med drugimi Painleve, kateremu manjka samo 70 glasov, in Leo Blum, kateremu ogrožajo mandat komunisti. Alzaški avtonomisti so ohranili svoje dosedanje pozicije, dočim izmed komunistov doslej ni še nobeden izvoljen. Pri ožjih volitvah se bodo potegovali za mandate zlasti vsi trije zaprti komunistični poslanci. Zahteve naših izvoznikov — Beograd. 23. marca. Včerai se je vršilo tukaj zborovanje izvoznikov, na katerem je bila sprejeta po daljši razoravi resolucija, ki zahteva: 1. ratifikacHo vseh že sklenjenih trgovinskih pogodb in pospeše-nje trgovinskih pogajanj 7. onimi državlmi, s katerimi še nimamo pogodb. 2. Ukinitev davka na poslovni promet, pred vsem pa garancijo, da ta davek ne bo zastavljen kot garancija za inozemsko posojilo. 3. Ukinitev zaostalih carin. 4. Stabilizacija valute naj se izvrši neodvisno od inozemskega posojila. 5. Vlada na] zabrani prodajo nedozorelega žita na polju. 6. Izbolišanje telefonskega in brzojavnega prometa In 7. izbolišanje tranzitnega prometa. RUSIJA ZA RAZOROŽITEV — Moskva, 23. aprila. Litvinov. ki je zastopal sovjetsko Unijo pri razorožitvenih pogajanjih v Ženevi, je poročal osrednjemu izvršilnemu odboru o delovaniu sovjetske delegacije. V soglasno sprejetem sklepu je ^dbor odobril stališče delgaciie in pozval vlado, da tudi v bodoče zastopa program popolne razorožitve in ne opusti nikake prilike, da doseže na tem polju nozitivne uspehe. SVETOVNA ZVEZA PIŠATE-LJEV — Berlin, 23. aprila. Državna zveza nemških pisateljev je sklenila oozvati pisateljska društva celega sveta, nai se ustanovi svetovna pisateljska zveza Berlinski mednarodni avtorski kongres ie tozadeven predlog soglasno odobril. BILANCA IGRALNICE V MONTE CARLU — Monte Carlo, 23. aprila. Delniško ka-zinsko društvo v Monte Carlu ie naznanilo za preteklo poslovno leto 725 frankov dividende na vsako akcijo po 500 frankov, to ie 145%. Lanskoletna dividenda ie potemtakem ista ko leta 1926/27 Cisti dobiček znaša 91 milijonov frankov dočim ie znašal preteklo leto 98 milijonov. Od teh 91 milijonov bodo izplačali 53 miliionov kot dividende. Nesreča pri eksploziji granate. Mantova, 23 .apr V bližini kraja Pietole pri Mantovi se je pri izkopavanju dogodila eksplozijska nesreča Dva delavca sta imela nadogo, da b? odstranjevala tamkaijšnjo zalogo municije. Pri tem poslu sta navila užigalca granate, ka je zaradi tega zletela v zrak. Oba delavca sta bila težko poškodovana. Dočim je eden umrl med prevozom v bolnico, se drugi boci s smrtjo. Atentat v gradu poljskega predsednika. Varšava, 23 aprila Snoči sta se splazili dve sumljivi osebi v grad Spalo pri Skiernevicah ter pričeli streljati na stražnjica pred vhodom Stražnik je naipadalce, čeprav je bil ranjen, pregnal s streljanjem. V gradu Sipalo prebiva Šesto državni predsedo* na oddihu. Sedaj živi v gra-du njegova soproga. PAZITE! JUTRI! PAZITE! MEDVEDJA SVATBA Blazni grof z medvedjo krvjo. PRIDE! ELITNI KINO MATICA. Pozdrav delegaciji zlate Prage Jutri, v torek, zjutraj, sprejme Ljub: Ijana prvi poset Prage. Naše mesto z županom in občinskim svetom na čelu pozdravi delegacijo občinskega ~y>eta glavnega, staroslavnega mesta češkoslo* vaške republike s čustvi radosti, spo* štovanja in ponosa. Zakaj Praga je že stoletja vzornica, učiteljica, svetovalka in prijateljica naše Ljubljane. Že Primož Trubar se je vzgledoval na Čehih, Prešeren je vzdrževal stike s Prago, v dobi l. 1848. je češki plamen vžiga) srce Ljubljane in je kazal pot k narodni, nacionalni in kulturni svobo* di. Slovanski kongresi v Pragi so du* ševno oplojali slovenske, v prvi vrsti ljubljanske kulturne, narodnogospodar: ske in politične javne delavce ter jim dajali smernic in metod za prebujanje slovenskega naroda. Iz Prage je prišla inicijativa in pobuda za ustanavljanje naših prvih čitalnic, naših Sokolov, na: ših dramatičnih društev, iz Prage so pre* jeli Slovenci na čeln jim Ljubljana, vzor ce za ustanovitev gospodarskih in zla: sti denarnih društev, podjetij in zavo* dov. Iz Prage so došli k nam učitelji in mojstri najrazličnejših strok pro* svete in ekonomstva, finance, indu: stri je, stavbarstva, glasbe, petja in igralstva. Včasih, ko nam je nedosta* jato še v vseh granah lastnih usposob* Ijencev, nam je Praga pošiljala svoje talente, ki so vzgajali Slovence in jih pripravljali na uro, ko smo lahko po* stali samosvoji. Stiki Prage in Ljubljane pa so po* stali oficjelno intimni, odkar je slo-venska večina občinskega sveta žago* spodarila na ljubljanskem magistratu. Od potresne dobe in od začetka žu* panovanja Ivana Hribarja sta Ljubija: na in Praga pravi sestri med slovan* skimi mesti. Tople in tudi realne zve: ze Ljubljane s praškimi župani in ob* činskimi sveti so se odtlej vzdržale do: slej. Župana Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar, podžupan dr. Karel Triller, gerentski svet dr. D. Puca, Ant. Liko* zarja in J os. Turka ter vsi razni magu stratni uradi so posečali Prago ali osta* jali v pismeni zvezi z upravo Zlate Pra"ie, iščoč in tudi nahajajoč pri nji vselej sveta, pobude in stvarne po* moči. Med svetovno vojno je nahajala Ljub: Ijana v Pragi ne le navodil, nego tudi utehe in vzpodbude, in vedno se je zavedalo naše mesto: ako nas zapusti in izda ves svet, Praga stoji trdno za nami. Še ga vidimo, župana dr. Ivana Tavčarja, ko govori v praškem Pan» theonu dne 16. maja 1918: *Mi z juga, ki tako radi prihajamo k zlati materi Pragi kot najzve* stejši Vaši zavezniki, imamo danes očarane oči od tega, kar smo videli in naša srca trepetajo od tega, kar so čula. Ko so Cehi gradili svoje mesto Tabor in še prej, ko je Otokar razvil kraljevi svoj panir nad našo belo Ljubljano, je plamtelo češko navduše* nje v čeških srcih s tista silo. kakor plamti še dandanes. In vemo, da bo krvavo odbit vsakdo, ki bi se hotel polastiti češke zemlje. Zato prihajamo mi z juga k Vam v Prago, kakor prh haja romar v sveto Meko. Češka kul* tura je na jugu faktor, ki mogočno vpliva na naše duše, in kmalu napoči doba, ko bo slovenska duša podobna češki duši, kakor sta si podobna dvoj: čka med sabo. Zakaj mi smo Čehov verni, pazljivi in, smelo povem, tudi talentirani učenci! — Nekdaj so za: ha jali v bitke vitezi, ki so bili z želez* na verigo prikovani drug na drugega. Taka železna veriga veže sedaj viteški narod češki z narodom na jugu. Tako pademo mi, ako padele vi, a tudi mi zmagamo, ako zmagate Vi! Zmaga na* ša pa je že gotova, ker že skoraj živi* mo v časih, ko pravi Jugosloven po: nosno o samem sebi: Nihil bohemici a me alienum esse puto!» Besede župana in literata dr. Ivana Tavčarja so bile proroške: zmagali so Čehi in zmagali smo ž njimi in z njih pomočjo tudi Slovenci! Železna viri* ga nas je oklepala v najstrašnejši dobi, v dobi zmagoslavja in nas veže da= nes. neločljivo, ko imajo Čehoslovaki svobodno republiko z junakom Masa: rykom na čelu in smo Slovenci svo: bodni v kraljevini Jugoslaviji pod že* zlom Aleksandra Karagjorjeviča. Pragi županu je že dolga leta dr. Ka: rel Baxa, star preizkušen prijatelj Ljubljane in vse naše države. Dobro pozna Ljubljano in Slovence in na naš jug ga veže gospa soproga, vrla Hrva= tica. Kot svojega brata ga sprejmemo in kličemo njemu in njegovi soprogi: Srčno dobrodošla! Z njima bratski pozdravljamo vse gospode občinske svetovalce Zlate Prage, želeči, da bi se iznova preprh čali, da kri ni voda ter da velja še vedno in bo veljajo, kakor je veljalo doslej: ZVESTOBA ZA ZVESTOBO! Spored prireditev o posetu delegacije mesta Prage v Ljubljani 24. in 25, aprila 1923 V torek ob 8. Prihod gostov, sprejem na glavnem kolodvoru; odhod (z avtomobili) v hotel «Union*.; ob 10. rajutrek v srebrni dvoran hotela «Un*on»; ob 11. slavnostna seja ljuibljairoskega občinskega sveta na čast praškim gostom; ob 13. obed v veliki dvorani Kaizine; od 15.—18. ogledovanje mesta m okolice; ob 19. intimna veečrja v srebrni drvorand hotela «U in sicer ▼ nemškem, francoskem, češkem, srbskem in hrvatskem jeziku. Pripravila je že novo izdajo teh tiskovin, kakor tudi ilustriranega prospekta v 0000 izvodih, ki je istotako pošel. Pravkar je izdala tudi v svoji založbi oz. odsek za tujski promet v ministrstvu trgovine. Skrbela je, da so se tujci seznanili kolikor mogoče z našimi tuj-skoprometnimi razmerami in deloma tudi z naSo trgovino in Industrijo. Predvsem je skušala vzbuditi zanimanje tujcev na našo domačo industrijo čipk ter je ponovno aranžirala uspešne obiske v Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Sloveniji. Za pospeševanje zimskega sporta je Zveza uvedla stalno zimsko-sportno informacijsko službo ter je objavljala v listih iz važnej-Sih postojank zimsko-sportna poročila. De-^ala je uspešno reklamo ne samo za Kranj* sko goro in Bohinj, temveč tudi za naše Pohorje. Podelila je primerno podporo zim-sko-sportni zvezi za kritje stroškov pri tekmah ter je gmotno podprla tudi zgradbo smuške skakalnice v Mojstrani, kjer so se vršile dobro uspele smuške skakalne tekme. V preteklem letu je zopet temeljito popravila in restavrirala galerije In pota v Vintgarju, ki so jih posumi 1. 1926 silno demolirale poplave in plazovi. Stroški, ki so vsako leto za vzdrževanje dostopa v Vint-gar ogromni, se krijejo deloma S vstopnino, ki se pobira od posetnikov. Lani je bilo za te poprave okoli 60.000 Din izdatkov, od katerih se je krila z vstopnino in raMii-mi prispevki polovica. Za naš tujski promet je bil vsekakor najvažnejši mednarodni kongres za tujski promet, ki se je vršil lani meseca oktobra v raznih delih naše države. Pričel se Je na Bledu, končal pa v Rogaški Slatini. Kot najvažnejši uspeh kongresa ie bilo dejstvo, da se je izdal poseben prospekt za celo Evropo, ki je namenjen ameriškemu potujočemu občinstvu. V prospektu ima primerno mesto tudi naša država. Oficijelnie potovalni urad »Putnik«, s katerim deluje Zveza v naitesneiši zvezi, je zelo napredoval ter vzorno posloval v zadovoljstvo tujcev in domačinov. V tej potovalni pisarni se dobe naitočnejše informacije za potovanje po vsem svetu in tudi direktni vozni listki za potovanja tako v naši državi, kakor tudi v druce države. Poleg prodaje voznih listkov opravlja prometna pisarna tudi zavarovanje oroti nezgodam in tatvinam na potovanju, nakazuje mesta v spalnih vozovih, prodata legitimacije za razne velcsejme ta razstave pri nas in v inozemstvu, izdaja vozne listko za potovanja po Jadranskem moriu. nakazuje stanovanja v letoviščih in kopališčih, prodaja vozne rede, razglednice, brošure in razdeljuje potujočen-.u občinstvu tudi propagandni materijal. Zveza se je vzdrževala izključno le s priskpevki svojih članov, z dohodki svojih podjetij ter iz prodaje Železniških voznih listkov, članski prispevki okoli 16.000 Din letno tvorijo v primeri z njenimi velikimi izdatki prav neznatno aktivno noStavko. Vsled pomamjkarrja sleherne državne podpore in tudi nezadostnih podpor naših samoupravnih korporacij ter vsled nerazumevanja privatnih interesentov, se mora zveza boriti vedno s finančnimi težkoča-mi. kljub temu pa se ie doslej Še vedno izkazala aktivna, kar ie bilo edinole mogoče na ta način, da je pri marsikaterih zelo važnih akcijah omejila svoje izdatke. Pri razvijajočem se tujskem orometu v Sloveniji, se kaže nr^na potreba, da bi razne naše ustanove in korporacije Dosvečale več pozornosti naši orfcanizaciii za pospeševanje in smotreno organizacijo tujskega prometa. p zgodbe iz naših krajev Brezvesten slepar. — Podrobnosti o veliki poneverbi državnega denarja* — Aretacija mednarodnega žeparja. — Razbojnik Drljevič. — Dogodivščina zaljubljenega muslimana. Nedavno je prišel v Goričane pri Zagrebu neki gospod, ki se je predstavil za graditelja železniških prog. Rekel io tudi, da hodi po deželi, da bi nabral 5U0 delavcev za gradnjo proge v Sremski Mitrovici. Mož je nabral tako 115 delavcev, ki jim je dejal, naj ga počakajo na postaji Kraljevac. Na postaji je sleparja res čakalo 115 delavcev, ki so se z njrm odpeljali. V Čakovcu je pa «gospod» nenadoma zahteval od vsakega delavca 47 Din za vožnji listek. Delavci so možu izročili denar, nakar je slednji izginil. V Sremski Mitrovici so delavci zvedeli, da železniška uprava ne rabi nobenega delavca. Vrniti so se morali domov, grdo osleparjeni od lažnega inženjerja. Delavec Dvorščak je sleparja v imenu vseh delavcev naznanil policiji. Kmalu nato so vložili ovadbo proti sleparju delavci iz Veleskovca. Slepar je prišel tudi v to vas in iskal 300 delavcev za gradnjo železniške proge v Mitrovici. Nabral je hitro 32 delavcev. Med vožnjo Je od vsakega pobral po 36 Din in v Zagrebu je nenadoma izginil. Delavci so ga zaman čakali na kolodvoru in niso imeli več denarja, da bi Se vrnili. Na te prijave je policija izdala tiralico za Jakobom Pršcem, ki so ga osumili, da je prevaral toliko delavcev. Ko je hotel oslepariti tudi delavce v Brezničkem Humu, so ga spoznali in aretirali ter poslali v Zagreb. Na policiji je slepar izjavil, da je nameščen pri sekciji za vzdrževanje proge v Sremski Mitrovici, ki mu je dala nalog, da nabere 300 delavcev za gradnjo nove proge. Denar, ki ga je pobral od delavcev, da je poslal sekciji v MrtrovioO. Pri njem so res našli potnico za 300 delavcev, ki jo te podpisal šef sekcije inženjer Jovanović. Ko se je zagrebško redarstvo obrnilo na sekcijo in zahtevalo pojasnila, je dobilo odgovor, da je bil PrŠec delavec na progi in mu je bila izdana brezplačna vozna karta za 300 delavcev od Koto-ribe do Sremske Mitrovice. Vest o veliki poneverbi državnega denarja je povzročila v Zagrebu pravs cato senzacijo. Uradnik Srnec je veliko vsoto denarja poneveril sam, in sicer v dveh letih, Srnec je bil nameščen pri državni blagajni in je star 35 let. Vodil je likvidacijo vojne škode. Državni de* nar si je začel lastiti že pred dvemi leti. Imel je opravka s kuponi vojne škode, ki so kakor denar v gotovini in ti Sč ga zapeljali. Ker je moral dnevno po* šil jati kupone v Beograd, je zelo spret* no ponarejal številke na recepisih in je kupone obdržal za se ter jih vnovčil pri raznih bankah. Tako je Srnec delal dve leti in je poneverjal vedno večje vsote. V tem času so opetovano kon* trolirali njegov oddelek, toda slepariji niso prišli na sled. Dva dni pred veliko nočjo so pa odkrili poneverbo. Uprava vojne škode je namreč zahtevala od državne blagajne, naj pregleda kupone, ker se izplačila niso ujemala s Številka* mi. Srnec je bil pozvan na odgovornost in je trdil, da je vodil izplačila vestno in pravilno. V dokaz je pokazal poštne recepise. Ko so te primerjali s poštnimi knjigami, so ugotovili, da je Srnec po* naredil številke. Tako je bila odkrita prva sled njegove sleparije in mož je bil takoj aretiran. Po izpovedi njegovih kolegov je bil Srnec zadnje čase zelo Mrma. Bela. krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čiste bele barve. Taka krzna lahko vedno čistite z *RA-DIONOM« brez velikega truda. Napravite raztopino »RADIONA« v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah. Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da iz sine »RAD l ON« in nesnaga. Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg. rezerviran in nervozen. Vedno je tar» n*l, kako slabo se mu godi. Srneca so takoj začeli zasliševati, policija pa o preiskavi ne da nobenih informacij. Ko* misija, ki pregleduje knjige, ki jih je vodil Srnec, je ugotovila, da je uradnik poneveril v dveh letih nad pol milijona dinarjev. O veliki poneverbi je delega* cija ministrstva financ obvestila mini* strstvo v Beogradu, ki ie odredilo naj* strožjo preiskavo. Preiskavo vodijo ko* misija ministrstva financ, mestna kon* trola in policija. Beograjska policija je imela te dni veliko srečo. Polovila je več sumljivih tujcev, med temi tudi nekega nevarnega mednarodnega žeparja. Neki elegantno oblečeni gospod jc med vožnjo v cestni železnici izmaknil denarnico svojemu sopotniku. Slučajno prisotni policijski agent ga jc opazil in aretiral. Na straži niči je elegan vse tajil, pokazal je legi* timacijo na ime Jožef Miiller, inženjer iz Osijeka. Po dolgem zasliševanju je priznal, da se ne piše Miiller in tudi ni inženjer iz Osijeka, marveč da se piše Rudolf Kalubaki iz Prage in se živi od žepnih tatvin. Najprvo je kradel v Pra* gi s pomočjo svoje ljubice Ane Sirak. Nekega dne ju je policija zasačila, za* prla Sirakovo in jo obsodila na dvelet* no ječo. Kalubaki je pobegnil v Nem* čijo, kjer je Opravljal najprej svoj ne* pošten posel. Tudi nemška policija ga je izvohala in pobegnil je v Nemško Avstrijo. Ko so mu tudi tam postala tla prevroča, je odšel v Prago in odtod na Madžarsko in v Rumunijo. Slednjič je prišel v našo državo in ga je policija prijela. Zanimivo je, da je premetene* ga mednarodenga tatu okradel neki tat med vožnjo iz Zagreba v Beograd. Vzel mu je listnico in kovčeg. V Beogradu je dobil dovoljenje za bivanje v mestu. Ker je bilo v ukradeni denarnici samo 80 Din, je bil obsojen na 1 mesec ječe in bo o prestani kazni izgnan. Poročali smo že, da je mostarska poli* cija slednjič našla morilca starega tr* govca Manojla Miličeviča. Bilo je ateti* ranih devet sumljivih oseb, ki so pa bile vse izpuščene, ker so dokazale svoj ali* bi. Mostarska policija je noč in dan iskala zločinca in ga je tretji dan našla v osebi delavca Mehmeda Drljeviča, ki je zločin po dolgem zasliševanju pri* znal. Drljeviča je izdal neki njegov to* variš, ki je bil osumljen umora in areti* ran. Ta je pri zaslišanju izjavil: Naj le Drljevič pokaže obleko, ki jo je imel pred dvema dnevoma. Policija je takoj postala pozorna na Drljeviča in ga are* tirala, ko je našla v njegovi hiši v yodi namočene hlače. Mehmed Drljevič je zločinski tip, ki je pred letom dni že vlomil v stanovanqje pokojnega Ma* nojla Miličeviča in ga oropal. Tedaj mu policija ni prišla na sled in to ga je menda ojunačilo, da je leto pozneje umoril starca, misleč, da ima doma shranjen denar. Pred meseci se je sposnal Uzejir Murtezovič z lepo devojko 181etno Dže-majilo, hčerko Vesela Abduloviča. Uzejir je zaprosil za njeno roko, ona in njen oče sta ga pa odbila. Uzejir je sklenil, dekleta ugrabiti in si tako pridobiti njeno ljubezen. Odšel je v Kumanovo. kjer je dekle prebivalo in vzel seboj nekega prijatelja, ki naj bi mu pomafcal dekle odpeljati. V selu se je skril pri nekem znancu in čakal ufcodriega trenutka. Ko so Džemajilini starši delali na polju, je Uzejir vdrl v hišo, kjer ie bila devojka sama, in jo je po dolgi borbi zvezal in odpeljal v vas Brest Iz omare je odnesel tudi 400 zlatih turških lir, ki bi jih dekle dobilo za doto. Ko se je oče vrnil s polja* ie našel hišo prazno in tudi du-katov ni bilo več v skrinji. Naznanil je muslimana oblastim v Skoplju, ki so ra aretirale in zaprle z Džemajilo vred. Ta je sodniku izpovedala, kako jo je zaljubljeni musliman odpeljal s silo. Uze-jira je SOdiSSe pridržalo v zaporu in bo obsojen zaradi tatvine in nasilja. Projektirano moderno kopališče (Ljubljanskemu občinskemu svetu.) Kakor je posneti iz dnevnika ^Slovenski Narod» od 20. aprila, se peča SK Ilirija z izredno lepo in hvalevredno mislijo, da nam zgradi v neposredni bližini, tako rekoč v srcu Ljubljane, moderno, velikopotezno zasnovano kopališče. Ne bom se spuščal v podrobnosti navedenega članka, ki prinaša celo vrsto zanimivih podatkov, od katerih pa prehitevajo nekateri očividno dogodke. Stvar menda le še ni tako dozorela in rav* no zato se oglašam, tako rekoč zadnjo mi# nuto, da ne prepreči krasna ideja SK Ilirija še neke lepše in neprimerno velikopotez* nejše zasnovane misli, ki se tiče vsaj ravno tako Ljubljane, kakor velja to o kopališču. Gre za stavbišče bodoče ljubljanske uni* verze. Prizadeti kro<>i se pečajo, že skoro kar obstoji v Ljubljani univerza, z vprašanjem, kje se naj zgradi njeno bodoče, definitivno poslopje. Poslovalo se je doslej le interno s pritegnitvijo raznih kompetentnih faktora jev. Ustanovljena je bila tozadevno uni» verzitetna komisija, v kateri sta imela menda dva zastopnika mestne občine ofici* jelno svoja sedeža (direktorja dr. Zarnik in ini. Prelovšek). Ta komisija se je tedaj odločila za to, da je najprimernejši prostor za bodoče definitivne univerzitetne zgrad* be tako zvani Kosterjev vrt ob nekdanji meji med Ljubljano in Spodnjo Šiško. Ko sem bil v šolskem letu 1924/25 rek* tor, sem se trudil, da bi premaknil tozadev* no vprašanje z mrtve točke, da bi se vsaj pričelo razpravljati v Beogradu tudi o tem problemu. Takrat je sprejel naš univerzi* tetni svet primerno svoto v proračun za nakup tozadevnega zemljišča. Naš predlog je potem akceptiral temeljem podrobne ute* meljftve tokratni minister prosvete v pro* račun prosvetnega ministrstva. Prišlo je pa do političnih peripetij, kakor jih doživlja* mo pri nas v tako obili meri. Stvar pa za» radi tega še davno ni zaspala v prizadetih krogih. Diskretno se je tudi dalje še ves čas tretirala in deloma se je ravno iz tega namena ustanovilo pred kratkim Društvo za nabiranje univerzitetnega zaklada. Ob raznih prilikah se je pri faZftih funkcijonar* jih mestne občine ljubljanske posredovalo, da naj bi bil rezervovan celo še teren za sedanjim velesejm iščem tik ob Koslerje* vem vrtu tja do voznega drevoreda, oziro* ma do sedanjega parka za univerzo. Pisec teh vrstic sam je posredoval svoj čas v tem zmislu pri tedanjem županu dr. PeričU. Predmetni travnik izven Koslerjevega vrta do vozne aleje se naj bi namreč preuredil v univerzitetni botanični vrt. Kratko reče* no, univerza si je zasnovala načrt, da se naj bi zgradila definitivna poslopja zanjo v paviljonskem sistemu na Koslerjevem vr* tu, poleg teh zgradb naj se bi širil moderen univerzitetni botanični vrt brez kake par metrov visoke ograje in okolica se naj bi primerno moderno preuredila. Naš mojster arhitekture prof. Plečnik pa gre še dalje in namerava v zvezi s temi mislimi zastopati preureditev sploh vsega ozemlja ob vznožju Rožnika tam od šišenske stare cerkve do (menda) vile Kredarice. Nastal naj bi tO en sam velik park, na čigar severnem kon* cu naj bi se zgradili posamezni paviljoni v univerzitetne švrhe. Tu naj bi dobila uni* verzitetna knjižnica svoje ubikacije in za dijaštvo naj bi se zgradili tudi primerni prostori. Kakor je načrt zasnovan, naj bi ondi nastala ena najlepših točk moderne Ljubljane. (Seveda po odstranitvi sedanje* ga velesejmišča.) Naša država se peča trenotno z mislijo o najetju primernega posojila v inozemstvu. Denar naj bi se uporabil v razne investicij* ske svrhe. Naša ministrstva baje že priprav* ljajo razne programe. Računi se delajo na raznih mestih. In ker mi je dejal svoj čas eden izmed ministrov prosvete, ko sem po* sredoval pri njem v zadevi proračuna kot svoječasni rektor, naj počakamo do tedaj, da dobi država primerno investicijsko po* sojilo, je samo po sebi razumljivo, da sedaj ne držimo niti najmanj rok križem. Tudi mi se gibljemo in smo pričakovali, da je svet od voznega drevoreda h Oradu Tivoli v smeri proti Koslerjevemu vrtu univerzi z9&§uran. Beseda dana, mož veljal In kaj se naj zgodi sedaj? Tam, kjer se naj bi raz* vil najlepli del mesta, tam se nsj zgradi ■— kopaHšče!? In zato naj bi se bila našla celo že fiksna veČina v občinskem svetu? N-c4 tisočkrat ne in ne. To ni mogoče. Čisto ne* pričakovano nam prihaja ideja SK Ilirije o zgradbi kopališča na travniku, kjer naj bi se razvil javnosti pristopen univerzitetni vrt, ki ne bi bil nikak «Z\vinger», marveč le raz* širitev že obstoječih parkov. Dostopen vsa» komur in ob vsakem času. In v njegovi so» seski univerzitetne zgradbe. Realizacija ko» pališča že zato ni mogoča, ker je bil ta svet, če sem pravilno poučen, v preteklosti po mestni občini (pod avstrijskim režimom žc) namenjen za — nov botanični vrt. Takratni načrti so se baje izjalovili le zato, ker sc je tedaj zahtevala zgradba par metrov vis sokega zidu ali sploh neke ograje krog vrta. In te ograje ni hotel nihče «>pendirati», ne mestna občina in ne državna uprava. Ne. Gradbeni odsek občinskega sveta sc je res /c pečal s prošnjo o zgraditvi kopali^ sča pod Tivolijem za sedanjim sejmiščem. Baje je storil tudi že neki sklep v tej za» devi, toda občinski svet še ni govoril in zato kličem morda v poslednjem trtnotku mestnim očetom: Caveant consules, nc res puhlica detrimenti capiat. Nc morem si kaj, da ne bi ob tej priliki apeliral tudi na prezaslužni SK Ilirijo, da sam umakne svoj projekt zadevno kopali« šča za sedanjim velesejmiščem Tak projekt bi preprečil najlepše ideje našega mojstra Plečnika, najlepše sanje marsikaterega iz* med nas zadevno definitivne namestitve uni« verze v Ljubljani. Največja škoda se bo pa prizadejala s kopališčem na tem mestu brez» dvomno Ljubljani sami! Univ. prof. dr. K. Hinterlcchner. najboljše, najtrajnejše. zato _najcenejše!_ železnica KOLEDAR. Danes: Pondeljek, 23 aprila 1928; katoličani: Vojteh, pravoslavni: 10. aprila, Do-brica. Jutri: Torek, 24. aprila 19*28, katoličani: Jurij, pravoslavni: 11. aprila Jurislav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: iCvrano de Bergeracr C. Kino Matica: sDonna Juana«. Kino Ideal: ^Izseljencih. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni; Hamor, Miklošičeva cesta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. Ponedeljek, 23.: Cyra.no de Berjjerac. Red C. Totek, 24.: zaprto. Sreda, 25.: Boljši gosovod. Ljudska predsfa-va pri izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26.: I. N. R. I. Znižane cene. l2vcn. Petek, 27.: Mladost Red B. Sobota, 28.: ob 15. I. N. R. I. Dijaika predstava pri izredno znižanih cenah. I*v. Opera. Začetek ob pol 20. Ponedeljek, 23.: zaprto. Torek, 24.: Carnien. Gostuje baritoaist Krajev. Red D. Sreda, 25.: zaprto. Četrtek, 26.: Mignon. Red A. Petek, 27.: Misel. Gostovanje nemške grupe We£ener. IzvM. Opozarjamo na riocojftnjl koncert pevskega društva cKrakovo-Trrtovo*. k 6e vrii ob 20. uri v Filha-rm-onični dvorani pod vodstvom zborovodje g. Mirka Premica. Na koncertu sodeluje ludi operni pevec g. Svetoear Bano-v e c. katerega spremlja na klavirju pianist g. Svetel. Vstaputee v Matični knHgarni In na večer koncerta pri koncertna blagaijni. Stev 94 «SCOVENSKT NAROD* dne 23. aprili 1028. Strm 3. Dnevne vesti. — Iz sodne službe. Za predstojnika okrajnega sodišča v Kostanjevici ie imenovan dež. sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Radovljici dr. Pran Lozar; v visio skupinu je pomaknjen sodrik upravnega sodišča v Celiu dr. Henrik Steska; vpokojen je višji pisarniški oficijal pri okr. sodišču na Brdu Ivan Hrust. — Iz državne službe. Imenovani so: za inšpektorja poljedelskega ministrstva kmetijski referent ljubljanske oblasti Miloš Štibler, za inšpektorja in referenta ta regulacijo hudournikov pri velikem županu ljubljanske oblasti inspektor oblastnega hi-diotehničnega oddelka v Ljubljani Vladi-slav Fazan, za inšpektorja in oomočnika referenta za regulacijo hudournikov pri ve-likem županu ljubljanske oblast! :nspek:or oblastnega hidrotehničnega oddelka v Ljubljani Alojzij Strancer. za referenta H regulacijo hudournikov pri velikem žuDaiiu mariborske oblasti inženjer oblastnem liidn..-tehričnega oddelka v Mariboru Franc Lampe; iz državne službe je odpuščen Domočn.k knjigovodje računovodstva delegacije načnega ministrstva v Ljubliani Franc Ha-ninšek. — Razpisane službe. Poštno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem V državno službo 5 arhitektov in 5 tehničnih uradnikov. Dva arhitekta in dva tclmičnn uradnika bosta sprejeta pri arhitektonskem biroju poštnega ministrstva, po en arhitekt in tehnični uradnik pa pri poštnih direkcijah v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Za razpisana mesta se morejo potegovat; le oni kandidati, ki so dovršili arhitektonski oddelek tehnične fakultete, odnosno srednie tehnične šole in imajo najmanj pet let službe, odnosno prakse. Prošnje se moraio vlagati najdalje do 15. maja t. 1. pri ministrstvu poŠte v Beogradu. Natančnciša pojasnila daje direkcija v Ljubljani. — Akcija za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo. Akcija za Fond Akademije znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo je razširjena po vsej Sloveniji in donaša razveseljive uspehe. Da se more nabiralna akcija izven Lubljane posebno uspešno izvesti, so se ustanovili krajevni odseki, ki vodijo propagando in nabiranje v svojih okoliših. V Mariboru se je postavil akciji na čelo gospod general .Maister; posebni odbori so se ustanovili v Krškem, v Novem mestu in v Kranju; v njih sodelujejo zastopniki oblasti in dulura/ine ter požrtovalni prijatelji naših najvišjih prosvetnih zavodov. V ostalih slovenskih mestih in trgih se odbori že snujejo, prirejajo piopagandna predavanja s skioptičnimi slikami ter nabirajo prispevke za fond. Da se morejo v izdatni meri udeležiti delovanja tudi naše šole, ic dovolilo ministrstvo pro-svetc, da se vrši dne 6. maia t. L nabiralni dan, pri katerem bodo sodelovali učenci osnovnih, meščanskih, strokovnih in srednjih šol pod vodstvom svojih učiteljev, z lastnimi in nabiralnimi prispevki. Ustanavlja se tudi damski odbor z zastopnicami naših ženskih organizacij, ki bo s sodelovanjem visokošolcev izvedel akcijo v Ljubljani. Z adaptacijo prostorov za Akademijo in Galerijo, ki se bo pričela izvrševati še spomladi, bo storjen prvi korak za uresničenje ideje, ki ima za naš narod temeljni pomen. Za dozidanje pa je treba še mnogih gmotnih sredstev, katera bo v složnem sodelovanju daroval ves slovenski narod. — Matija živh In mrtvih SHS. V razpisanem natečaju za izdelavo jubilejnih spomenic določeni rok za predajo načrtov se na zahtevo organizacije likovnih umetnikov preloži od 30. aprila na 15. mai t. L To je zadnji termin za predajo načrtov. Z odlaganjem tega termina se odlagajo tudi vsi ostali datumi, predvideni v objavi natečaja, za 15 dni. — Madžari imajo prednost nred prečani. Prometno menistrstvo je sprejelo v službo 1000 vojvodinskih delavcev, ki bodo zaposleni pri gradnji drugega tira na nrogi Zagreb - Beograd. Iz Bačke Topole tz odpotovalo že 500 delavcev, večinoma Madžarov. V prečanskih krajih vlada občutna brezposelnost, toda vlada zaposluje raje Madžare nego prečanske delavce. — Odpremljenje uslužbenskega davka. Novi zakon o neposrednih davkih nalaga vsem delodajalcem dolžnost, da morajo po lestvici, ki jo vsebuje pravilnik o uslužben-skem davku, objavljen v Uradnem listu št. 31 z dne 31. marca 1928, pri vsakem izplačilu službenih prejemkov odrtesrovati davek in ga s predpisanim seznamkom vseh uslužbencev in delavcev mesečno o d premija ti pristojnemu davčnemu uradu. Olajšavo od te dolžnosti mesečnega plačevanja uživajo: 1.) oni delodajalci, ki redoma ne zaposlujejo več kot pet uslužbencev in 2.) delodajalci gede hišnega služabništva. Tem delodajalcem je že s pravilnikom dovoljeno, da smejo davek odpremliati četrtletno in sicer najkasneje 15. dan po preteku vsakega četrtletja. Predpisani seznamek pa morajo delodajalci pod 1.) izpolniti za vsak mesec posebej in ko plačak) davek, morajo davčnemu uradu predložiti seznamke za vse tri mesece. Za hišho služabrclštvo pa ni treba sestavljati seznamka. Zanje zadošča navadna pismena prijava, v kateri je navesti: ime in priimek posla, višino prejemkov v denarju in odtegnjeni davek. Ce davek ni pravočasno plačan, se računajo od prvega dne po preteku roka, pa do dne plačila 6% zamudne obresti. Onim delodajalcem, ki davka ne odpremijo v določenem roku, pošlje davčni urad pismen opomin, naj rzroče predpisani seznamek in polože uslužbenskl davek v osmih dneh. Ce delodajalec tudi v tem roku ne izpolni svoje dolžnosti, odmeri davek davčno oblastvo na podlagi uradnih podatkov. Poleg tega pa mu predpiše še denarno kazen. _ Svečana otvoritev noveza poslopja Češkoslovaškega poslaništva. V soboto popoldne se je vršila svečana otvoritev novega poslopja češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Otvoritve so se udeležili po- leg diplomatskega zbora in zastopnikov vlade tudi zastopnfkl praške in beograjske mestne občine z dr. Baxom in dr. Kumanu-dijem na čelu. Poslopje češkoslovaškega poslaništva je eno največjih v Beogradu. — Ameriški dijaki v Jugoslaviji. Društvo »Putnik* je obveščeno, da prisne letos v Jugoslavijo okrog 150 ameriških dijakov in dijakinj. Ogledali si bodo vso našo obalo, na kar se izkrcajo v Dubrovniku in napravijo izlet v Saraievo. — Nov zakon o po'štah. V poštnem ministrstvu pripravljajo nov osnutek zakona o državnih in pogodbenih poštah, ki bo veljal za vso državo. Osnutek pride Dred Narodno skupščino, čim ga odobri ministrski svet. — Mednarodna konferenca za zaščito avtorskega prava. Začetkom maia se bo vršila v Beogradu mednarodna konferenca za zaščito avtorskega prava, na kateri se bo med drugim razpravljalo o izoremembi in izpopolnitvi bernske konvencie iz leta 19CS. Našo državo bodo zastopali vscučili-škf profesor iz Zagreba Milorad Stražnicki, šef uprave za zaščito industriiske svojine D Šuman in višji uradnik uradnik zunanjega ministrstva Dušan Pantič. — Privatni Izpiti na meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo je izdalo nov pravilnik o polaganju privatnih izpitov na mc-ščanskMi šolah Honorarji članom izpraše-valnih komisij ^o ostali osti. — Smrtna kosa. Včcrai ie zadel ugledno rudb no odvetnika dr Klepca hud udarec Neizprosna smrt ji je ugrabila hčerko V 1 a-d i c o, staro komaj 9 let. Pogreb bo jutri ob 4 popoldne s Stare poti Št. 2. — Danes je umrla v Ljubljani ga. Malvina M i k lave c. Pokojnica je bila simpatična, plemenita žena in skrbna mati Pogreb bo jutri ob 2. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. Blag Jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalie! — vCroatia ■, zavarovalna družba v Zagrebu, imela je svoj redni letni občni zbor dne 14. t. nt v Zagrebu tz letne bilance tega najstarejšega domačega zavoda, katero poročilo je podal generalni ravnateli zavoda g. Mihovil Nikolič. navaiamo. da je vidljiv jak napredek zavoda v letu 1927 Skupni znesek s pristojbinami znašal je Din 36,996 077.37, med tem ko ie znašalo izplačilo škod Din 17,489.990.02 Od početka zavoda pa znaša izplačilo na škodah Din 77,159.391.28 Skupno premoženje zavoda znaša Din 68,995.805.71, re2erve zavoda pa so dosegle vsoto Din 42,468 411.46 Poslovni dobiček znaša Din 201.90o.76 in se bode na podlagi zadružnih temclnic olačai kupon za leto 1927. po Din 10.—, to ic S%, kot prejšnje leto — Vreme Včeraj smo imeli oblačno in deloma deževno vremv, danes dopoldne je pa zopet deževalo. Barometer ie kazal zjutraj "62 mm, termometer 4.5 Oblačno in deževno vreme so imeli včeraj tudi v drugih krajih države. Povsod je bilo mirno. Največ dežja so imeli v Skoplju, kjer je bilo 11 mm padavin. Zanimivo je. da ie temperatura povsod znatno padla Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 14°. V Zagrebu in v Beogradu ie bilo 15, v Sarajevu 14. v Ljubljani in Skonlju 13, v Mariboru 12 stopinj. Zjutraj ie povsod hladno Morje je bilo včeraj mirno. „Chinoferrin" kina=vino z železom najučinkovitejše sred» stvo proti slabokrvnosti Dobiva se v vsaki lekarni. Iz Ljubljane —lj Župan dr. Dinko Puc tekoči teden radi prezaposlenosti ne bo spreiemal strank —ij Slavnostna sela občinskega sveta. Jutri ob 11. dopoldne se bo vršila v mestni dvorani slavnostna seja občinskega sveta na čast praškim gostom. Na dnevnem redu je Otvoritev seje, pozdrav žuDana zastopnikom bratske praške mestne občine In s'u-čajiiosti. —lj Prihod čeških gostov. Vabim in prosim ženska društva, da se udeleže sprejema čeških gostov v torek 24 aprila ob 8 uri zjutraj na južnem kolodvoru. — Za Narodni ženski savez: Frania Tavčarjeva. —lj Ljubljanski obrtniki. Jutri prispejo v Ljubljano kot gostje senatorji in občinski ^age s praškim župa-rem g- dr. Karlom B a x o m na čelu. Zveza obrtnih zadrug in Obrtno društvo v Ljubljani vabita vse ljubljansko obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema gostov jutri ob S. zjutraj na glavnem kolodvoru, slavnostnega komerza jutri ob 8. uri zvečer v kazinski dvorani in slovesa v sredo ob 12. uri. Ljubljana naj napravi na goste simpatičen vtis in pokaže bratsko čustvovanje do češkoslovaškega naroda. Tudi ljubljansko obrtništvo naj pripomore k temu. _ Sokolska župa Ljubljana. V torek dne 24. t. m. posetijo našo belo Ljubljano zastopniki mesta Prage, zibelke naše ideje, pod vodstvom primatorla br. dr. Baxe. V Ljubljano prispejo ob 8.08 ziutrai. Poživljamo brate in sestre, da se udeleže sprejema v čim večjem Številu. Zbiramo se ob trice trt na S. zjutraj na glav. kolodvoru, v ci- l'j z z-i-MiTi dbad n;>ših mil h (Tastov je Pa v sredo dne 25. t. m. ob 12 uri. Članstvo se vabi, da se udeleži tudi komerza v Kazini. — Zdravo! 2upno starešinstvo. — Koši na mestnih ulicah. Ljubljana je dobila te dni novo pametno napravo. Pretekle dni je dala mestna občina na kandelabre in svetMjke na najboli obljudenih in prometnih cestah pritrditi iz žice pletene koše, ki bodo služili pasantom za odmetavanje odpadkov in smeri. Da pa ne bodo ti koši samo za parado, poživljamo prebivalstvo, da se Jih poslužuje. V Zagrebu so bili taki koši nameščeni po ulicah že Dred dvema letoma, obenem Je pa tam mestna občina uvedla zelo radikalno sredstvo, da navadi meščane k čistosti. Vsak. kdor meče odpadke in smeti do tleh ali pljuje na ulici, se kaznuje z globo 1 do 5 Din. To globo pobirajo posebni stražniki. Tako ima od tega korist mestna občina, na drugi strani se pa navadijo pasanti na red. —Ij Neznosen smrad v mestu. Na raznih krajih mesta, zlasti pa v Zvezdi in NVolfovi ulici je vladal te dni smrad, da so si morali pasanti tiščati nosove. Smrdelo ie tudi danes in od pasantov. kakor tudi nb bližnjih hišnih preb:valcev smo prejeli danes več pritožb Mnenja smo. da taki ooiavi sredi mesta pač niso na mestu in da bi bilo umestno, da se kanali, ki razširjajo tak neznosen smrad, očistijo — lj Regulacija muzpj>kci;a parka. Mestna občina namerava regulirati park pred muzejem in je dala odstraniti in pokončali vso živo mejo, ki je bila precej divja in parku ni bila baš v okras Kakor čujemo, bo park nekoliko reguliran in preurejen, tako da dobi prijaznejše lice. —lj Prenos vokalnega koncerti Glasbeno Matice iz Prage. Radioabonente opozarjamo, da bo zagrebška radiopostar: jutri ob 20. prenašala po telefonu iz Prase vokalni koncert Glasbene Matice, ki je jcpo:ovaia na turnejo po Ćeškoslovašem. — Dražba košnje. Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse interesente, da se bo v nedelio dne 29. aprila 1928 ob 2. uri popoldne vršila javna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba VidmaTJa na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in Štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja, se bo vršila v nedelio dne 6. maja 1928 ob 1. uri popoldne v srostilni pri Koscu ob Poti na Rakovo ielšo. —lj Velika tombola Društva skrb za mladino se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 29 t. m. ob 15 na Kongresnem trsu. —lj Kuharski večerni tečaj. Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj 1. maja in traja do 28. junija t L Zglasiti se je pri vodstvu dr. Krekove meščansko - gospodinjske šole v Zgornji Šiški pri Ljubljani do 30. aprila t. 1. 339n —lj Budilke najbolje pri F. ĆUDEN, Prešernova ulica 1. 32T —Ij Zatekla se je včeraj kokoš ob Ljub-lianskem dvoru Dobi se pri Franc Skoficu, Kolodvorska ulica 26/11. —lj Izgubljeno. V soboto dne 21. aprila ob 4. popoldne se je izgubila zlata zapestnica na cesti od lekarne Piccoli. Šelenburgo-va ulica, Grad.šče, Rimska cesta do Emon-ske ceste. Najditelj se naproša, da jo izroči policiji proti nagradi, —lj Popravek. V sobotni številki smo poročali, da se ie v nekem tukaišnjem hotelu zastrupil 271etni trgovski ootnik Teodor Schneider in da ie podlegel poškodbam. Vest v toliko ne odgovarja resnici, da Schneider ni umrl, marveč so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu izpraznili želodec. Tudi baje ne gre za zastrupljenje. marveč samo za nesrečen slučaj. Toliko, da prizadetemu hotelu ne delamo krivice. —lj »Dve žrtvi socijalne bede.« Pod tem naslovom smo pretekli teden poročali, da ie skočila v Ljubljanico lSletna služki-nja Ida K., katero je rešil neki voiak. Pravi vzrok obupnega dejanja pa ni bila beda, marveč samo nesrečna ljubezen. — lj S pijančkl Je imela včeraj policija vtiik križ. Aretiranih in ovadenih je bilo vec pijancev, ki so razsajali po mestu, povzročali izgrede in kalili nočni mir. Na po-lici.o je prispelo 7 ovadb Radi piianosti n tzgreda sta bila aretirana Ivan J. in Josip li nVa pijančka in sicer France V n Iv alti. s*s snoči na Vidovdanski cesti prece; na 5 /oko merila cesto NJune kretnu *e bile take živahne, da sta prišla neposredni* 9 sik / dvema šipama, ki sta glasna za žvenki*tali France in Žane sta mora'a zato na ii*. 'icijo Sprva sta bila tudi :ui'!frr. da sta zVft.sna pobijale* šip v voJm.it-*ken ir šentpeterskem okrani toda ta 1. L*emel;ei! in gre samo i.a nesrečni Zi\ — JV.iha K. pa ie bil tako oin 1 da je zaspa' na ulici in je moral por Ze'eni fienrik. ki ga je odpeljal v varno pre-^či-Šfa — Josip O ie priše. iiav«*c*i2 * kazenskim paragrafom, ker *e nek">?! preveč or't?;! po glavi Tudi on ie mor.»i v zaptv Poleg tega ie policija včeraj aretirala Viktorja J., ki je bil zasledovan v policijskem dnevniku —I j Tatvin« koles. Tatovi koles so postali zadnje čase zopet zelo aeilni. Včerat sta bili na policiji zopet prijavljeni dve tatvini koles Prva je bila izvršena v Mostah Kurjač Anton Brulc je bil v gostilni Jakoba Novaka v Mostah. Ko ie zapustil gostilno, je opazil, da mu je neznan uzmovič odpeljal kolo. Kolo ie bilo znamke »Pax« in vredno 1500 Din. — Skoraj istočasno, to je okoli 21., je bilo iz veže gostilne Jožefa Žabjaka na Poljanski cesti odpeljano kolo mesarju Franu Novljanu. Kolo ie znamke »Eska^. številka 61.177 in vredno 2000 Din. —lj Drobiž policijske kronike. Na policijo so prispele včeraj 3 ovadbe radi tatvine, 3 radi kaljenja nočnega miru. 2 radi prekoračenja pasjega kontumaca. 1 radi plesa brez dovoljenja, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi nedostojnega vedenja in 7 radi prestopka cestnopotienskesa reda Danes zadnjikrat! Predstave samo ob 4. in pol 6. uri. Prekrasni velefilm z dražeštno Elizabeto Bergner Iz kot —c Snaženje uradnih prostorov na mestnem magistratu ee bo vršilo v dneh 7. in 8. maja. Ta dva dneva bo mestni urad za stranke zaprt. Stranke, ki so povabljene za ta dva dneva, se naj zgiasijo v sredo 9. maja ob navadnib uradnih urah. —c Me*tno gledališče. >Dogodivščine vrlega vojaka švejka v svetovni vojni i se vprizori v soboto, dne 28. L m. ob '10. uri m v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne. Vse vloge s v rokah najboljših celjskih igralcev. Upati je, da bo igra, kakor drugod, kjer se je uprizorila, tudi v Celju dosegla lep uspeh in napolnila gledališče. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini Go-ričar in Leskovšek na Kralja Petra cesti. —e Društvo stanovanjskih najemnikov r Celju je sklicalo za soboto zvečer v Celjski dom protestni shod proti ukinjenju stanovanjske zaščite. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Na istem je poleg drugih poročal tudi g. Vencajz iz Ljubljane kot predsednik društva stanovanjskih najemnikov. Manifestiralo se je za podaljšanje stanovanjske zaščite in je bila spivjeta tozadevna resolucija, kakor v Zagrebu. Shoda se je udeležil tudi socijalistični poslane^ Petejan, poslanec dr. Pivko se je opravičil, dočim je klerikalni poslanec dr. Hodžar, ki je bil tudi povabljen, izoftal brez opravičila. Shod je enodušno obsodil klerikalno politiko v zadevi stanovanjske zaščite. Znanstveno je potrjeno in dokazano: Odol je najboljše sredstvo za nego zob in ust «ODOL» se dobiva po vseh lekarnah, dro* gerijah, parfumerijah in brivnicah. Skrivnostni poskus umora člana Društva narodov Ljubavni roman francoskega diplom: iradu. - DONNA JUANA - Hitite, da ne zamudite 1 Tel 2124. ELITNT KINO MATICA. V carigrajskem predmestju Peri so našli francoskega člana Društva naro» dov Schlemmerja težko ranjenega v mlaki krvi na cesti. Schlemmer se je mudil v Peri po nalogu internacijonal; nega delavskega urada in je tam občc= val z najodličnejšimi krogi. Zeto jc um; Ijivo, da je vzbudila njegova zadeva ogromno pozornost. Prvo poročilo je vsebovalo le vest, da so pred dnevi nas šli na cesti Schlemmerja s kroglo v prsih, nekaj korakov od ameriške bol* niče. Takoj so ga prenesli v bolnico in ga še pravočasno operirali. Ko se jc Schlemmer zavedel, je podal o sebi nas slednjo izjavo: Pri pasiranju neznane ulice me je za? sledoval neznan moški in me napadel. Pri ruvanju sva se oba zgrudila na tla. Tujec je pri tej priliki odal strel, zagnal nato proč orožje in zbežal v temno noč. Ta Schlemmer jeva izjava pa jc v hudem nasprotju z ugotovitvijo pre» iskave. Policija je ne more verjeti, da bi bil zločinec na begu odvrgel orožje, in sicer malo, zelo elegantno browning? Klub ruskih samomorilcev Med ruskim emigranti v Berlinu je zavladal pravcata samomorilna epidemija. Redek je teden, da ne bi listi poročali o samomoru kakega Rusa ali Rusinje. Policija pa je te dni zvedela, da obstoji v Berlinu organiziran klub ruskih samomorilcev. To je policija odkrila na podlagi samomora dveh zaljubljencev. V berlinskem Grunewaldu je pretekli teden izvršil samomor mlad ruski ljubavni parček. Policijo je o dogodku obvestila neka mlada dama, isto tako Rusinja. Tudi ta je hotela izvršiti samomor, a si je v zadnjem hipu premislila. Policija je dognala, da so vsi trije Rusi člani tajnega ruskega kluba, ki je sicer gojil družabnost, zasledoval pa je še druge tendence. Vsi člani kluba so se morali namreč obvezati, da izvrše samomor. Zanimivo je. da je moški samomorilec iz Grunewalda naslovil vsem svojim tovarišem in znancem pisma, v katerih jih je pozval, da slede njegovemu vzgledu. Policija ie napela vse sile, da zve podrobnosti o ciljih kluba, vendar se ji to ni posrečilo. Pač pa je dognala, da ima klub pravila, na podlagi katerih mora vsak član v enem letu po vstopu v klub izvršiti samomor. Člani kluba so večinoma mlajši ljudje, sinovi in hčerke ruskih, v Berlinu živečih emigrantov. Pravi motiv samomorov je v prvi vrsti beda, v kateri žive begunci, brezupen položaj in Žalost, ker se ne morejo vrniti v domovino. Poleg tega tira mladino v smrt znani misticizem, kateremu so Rusi zelo podvrženi. Policija proti klubu ni mogla ničesar ukreniti, ker mu pač ne more dokazati nikakega kaz-njivega dejanja. Nezvestega moža spoznala v filmu Leta 1920. se je v Budimpešti poročil neki trgovec s hčerko bogatega veleposestnika iz komitata Tolnau. Zakon je bil dve leti prav srečen in zakonca sta Živela v najlepši harmoniji. Toda na obzorju so se pričeli kopičiti temni oblaki. Zlobni jeziki so začeli praviti, da mož rad skače čez zakonski plot in nftkega lepega dne je prejela že-na anonimno pismo o tajnih sestankih svojega moža. V pismu je bil označen tudi kraj njegovega prešuštva. In žena je res moža zalotila v objemu dnifce. Posledica je bila seveda tožba za loči-tev zakona Zakonca sta s? Hčila toda čez nekaj časa sta se wj pobotala, pištolo, luksu^..^ .-M^ianu, kakršne obf* čajno premorejo ic dame. Domneva, da gre za poskusen sa» momor, se je tudi izkazala za nemogo* čo. Vse okolnosti dokazujejo, da jc vpleten v zadevo neznan ljubosumen soprog, ali pa zapuščena žena. Ker jc bil Schlemmer brez klobuka in suknje, sklepajo, da se je vršil dvoboj in da noče Schlemmer izdati imena svojega protivnika. Dvoboj je namreč v Turčiji strogo prepovedan in ga kaznujejo kot hud zločin. Obstoji možnost, da sta oba duelanta, če se je v resnici vršil dvoboj, opustila veljavna pravila in se dvobo* jevala v temni ulici. Mnogo verjetneje pa je seveda, da se je nad Schlemmer« jem maščevala ženska. Ugotovilo se e, da je imel Schlem* mer že šest mesecev razmerje z neko krasno grško deklico, ki je stanovala v bližL.i bolnice. Tudi v tej smeri se še vr.=c poizvedbe. Za ranjenčevo stanje se zanima vsa carigrajska javnost. Tur» ški zunanji minster Tevfik Ruždi*bej se dnevno informira o stanju funkcijonar* ja Društva Narodov. poročila sta se drugič in m-ož je ženi znova obljubil vedno zvestobo ... Morda bi ji ostal večno zvest, da ga niso kupčijski opravki zanesli v London. Več tednov se je mudil v angleški prestolnici, nato se je pa vrnil v Budimpešto. Zopet sta živela z ženo v miru in slogi. Toda usoda je hotela drugače. Nekega dne sta šla zakonca v kino. Igrali so prav zanimiv film, povrhu pa je bila še revija londonskih toalet. Žena je z zanimanjem opazovala krasno revijo, nenadoma pa je ostrmela. Med skupino je opazila svojega moža roko v roki z ono damo, s katero ga je prvič zalotila v prijetnem kramljanju. Žena je šla po predstavi k lastniku kinematografa in mu dotični film bogato plačala. In zopet je šla pred kadija. Sodnik je zakonca ločil in obsodil moža na visoke odškodninske stroške. Čeprav je svečano zatrjeval, da je nedolžen in da ima v Londonu prav gotovo dvojnika. Obrvi nepotrebne Iz Amerike, kjer se je tudi najprej uveljavila dečja glavica in si v zmagovitem pohodu osvojila ves svet, prihaja nova, sicer za lase privlečna moda. Obrvi — seveda pri damah — so postale nepotrebne. Obrvi, s katerimi je sicer mati narav obdarila dame in prav gotovo ne mačehovsko, so nenadoma postale nepotreben luksuz. Sicer so obrvi že prej pri ženskah igrale veliko vlogo in znale so si jih korigirati po mili volji. Goste, nepravilne in zrašče-ne obrvi so bile dami vedno v napoto in če si ni mogla pomagati sama, je moral pač brivec na pomoč. Toda zdaj, ko je mogoče za stalno popraviti in formirati nose, grudi, nožice in drugo, je pa zadeva z obrvmi povsem druga. Korigiranje obrvi z umetnimi pripomočki, barvili in drugimi sredstvi ni več praktično, niti v modi. Američanke so si izmislile radikalnejše sredstvo. Obrvi si puste enostavno odstraniti z britvijo ali pa z elektriko. In na gladko in golo kož si nato s čopičem naslikajo obrvi, kakršne jim pač prijajo in kakršne odgovarjajo duhu časa. Tako si naslikajo do-poldne in popoldne temnoplave ali svetlorjave, zvečer so pa v modi po-temnjene, lepo zaokrožene obrvi. Ce so naslikane obrvi posebno vabljive, je seveda drugo vprašanje. Praktična ta stvar tudi ni, kajti vprašanje je, če se barvanje ob vsakem vremenu obnese. Zanimivo je, da se ta ekscentrična moda z neverjetno naglico širi in to ne samo v Ameriki, marveč tudi v Nemčiji in celo na Dunaju. Damite 7H SDome^ik Valja Petra Osvoboditelja! -j__i Kraai. «SEOVENSKI NAROD« "dne 23. aprila 1928. Stev. Q4 a W. Appletoa Skrivnost stare vojvodinje [■ — Dobro, a kdo naj jo zastraši? — Seveda ti! Saj si kot nalašč rojen xa to. — Hvala, dragi prijatelj, toda povej mi, kakšno vlogo naj prevzamem, da zastrašim to žensko? ' Nastopiti bi moral kot detektiv. Jaz bi te spremljal in bi igral vlogo tožite-Ua. Pri meni je bilo vlomljeno. Imam tehtne razloge domnevati, da je ta ženska pomagala pri vlomu. Staro vo j vodimo so nasilno ugrabili in odnesli iz hiše na Pontifex Squaru. Vse kaže. da 'je tudi pri tem napadu sodelovala ta ženska in da je ona poslala po vojvo-dinjino pohištvo. Kot tožitelj sem najel spretnega londonskega detektiva — to si ti, dragi prijatelj, in bodi mi hvaležen za to častno nalogo--in ta detektiv hoče zdaj priti resnici do dna. Jaz imam pa dobro srce in nočem, da bi posegle vmes oblasti, seveda pod posojena, da nama mlada žena pove. kam so odpeljali vojvodinjo. To je torej moj bojni načrt. y , odrobnosti se ne morem spuščati. Kako ti ugaja ta ideja? — Imenitno, popolnoma se strinjam • teboj. Torej jutri, ob kateri uri? — Pridi ob eni k meni. Nato se odpeljeva z izvoščkom v Balham. Tako sva sklenila pogodbo in se poslovila. XVIII. Točno ob petih sem prišel v hišo It. 1. v Formosa Mansions in takoj so me odvedli k vojvodin j i. Ne bom opisoval njenih čarov. Ko je vstala in mi stopila naproti, da mi seže v roko. sem bil prepričan, da je ta ženska najdražestnejše bitje na sve: tu. Pozdravila me je tako neprisiljeno lo iskreno, kakor znajo samo Američanke, pri katerih se gost takoj pri pr- unao. vem poseru počuti kakor doma. Prosila me je. naj ji primaknem naslonjač h kaminu in naj sedem kraj nje. Teoretično sem se sicer že prej zavedal nevarnosti, ki mi je pretila v neposredni bližini te dražestne ženske, toda šele zdaj sem spoznal vso moč in pomen njenih čarov. Posebno me je očarala, ko je skušala s svojo divno nožico primakniti pručico. ki je stala pod mizo. Moral sem se skloniti, potegniti izpod mize pručico in ji jo primakniti pod noge. Zahvalila se mi je in dejala: — Zelo me veseli, da vas vidim. Vaša brzojavka me je presenetila. S svakom sem bila v Havmarketskem gledališču. Ne smete misliti, da mi je ta družba prijetna. On je sicer zelo prijazen, toda preveč je ponosen na svoje plemstvo. Moja sestra je odpotovala v Boston, da še enkrat temeljito premisli svoj položaj. Poročila se je s francoskim plemičem, kakor se poroče druge bogate Američanke, ne da bi pomislila, kakšne posledice utegne imeti ta nepremišljeni korak. Sicer pa ne vem. čemu vam vse to pripovedujem. Prirojeni pogum mi je priskočil na pomoč. v — Lahko bi vam to pojasnil, sem pripomnil smeje. — Tako:* Zares? — je vprašal začudeno. — Stvar je zelo enostavna. Oba sva poštena in takoj sva si bila na jasnem, kdo drži v rokah niti mreže, ki jo spletajo okrog stare vojvodinje. Mar ni res? Njene oči so se srečale z mojimi. — Da. prav pravite. — In zdi se mi, da imava skupne interese v komediji, v kateri igra vaša Naša ljubljena VLADICA je umrla po kratki bolezni v nežni starosti devetih let. Pogreb naše ljubljenke se vrši v torek dne 24. aprila 1928 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 22. aprila 1928 Rodbina dr, Klepca. svakinja, stara vojvodinja Frangipani, glavno vlogo. — Tudi to je res. — Vedeti morate, da se nisem sam vmešaval v to storijo, marveč da so me proti moji volji zapletli drugi. 2e zadnjič sem vam omenil nekatere podrobnosti. — Da. — je pritrdila smeje. — Po vsem tem. kar ste mi povedali, sem prepričana, da sva zaveznika v boju proti skupnemu sovražniku. — Vojvodi Frangipaniju? — sem vprašal. — Seveda. Kdo drugi bi mogel biti najin sovražnik? Lakaj je prinesel čaj in ko je odšel, je nadaljevala. — Da, vojvoda je najin sovražnik. Smrtno me sovraži in tudi jaz ga z dna duše sovražim. To je neznosen človek, surov in brezobziren do skrajnosti. Po svojem značaju se bistveno razlikuje od vseh članov rodbine Frangipani. Nalila mi je čaja in nadaljevala: — Enrico. moj mož, ie bil plemenita dnša. Ko se je oženil z menoj, mu je šlo sicer samo za denar, toda priznati moram, da je bila kupčija poštena. Kar se tiče njega, mi ni bilo nikoli žal, da sem sklenila to kupčijo. Tudi če bi bila po-tomkinja najstarejše italijanske plemiške rodbine, bi ne mogel občevati z menoj bolj viteško, korektno in galantno. Spoštovala in cenila sem ga in morda bi se bila sčasoma naučila tudi ljubiti ga, da ni tako kmalu umrl. Dovolite, gospod doktor, da vam nalijem še skodelico čaja. Ko je bila ta neobhodna formalnost opravljena, je nadaljevala: — Da. visoko sem cenila svojega moža, kajti kakor v življenju, tako je tudi ob smrti dokazal, da je kavalir od pete do glave. V oporoki mi je vrnil vso doto Začudeno sem jo pogledal. — Kaj ni to običaj? — sem vprašal. — Ne. — je odgovorila. — Sedanji vojvoda Vittorio je to mojemu možu zelo zameril. Bil je celo tako predrzen, da je v imenu svoje rodbine nastopil proti njegovi oporoki in mi odrekel pravico do dote. Trdil je. da nimam pravice do plemstva, če ne pustim v njegovi rodbini vsaj del svoje dote. Pri tem je seveda mislil na svoj žep. Predrznost tega človeka je presegala vse meje in zato sem ga dala postaviti pod kap. — Imenitno! — sem vzkliknil. — Kaj takega bi ne trpela nobena Američanka. — Nobena žena, ki zasluži to ime, pa naj bo Američanka, Angležinja ali žena katerekoli civilizirane narodnosti, — je odgovorila vojvodinja. — Od tistega časa je napravil še nekaj zahrbtnih poizkusov, da bi izsilil od mene denar. Ker pa vem, da je lahkoživec, sem na vse njegovo prizadevanje dosledno molčala in ga prezirala. Vittorio je postal slučajno moj sorodnik, za katerega se pa sploh ne zmenim. Toda preganjanje uboge stare vojvodinje ie sramota, ki ji je treba napraviti konec. Vaša in moja naloga je, rešiti ubogo starko in jo iztrgati iz rok njenih brezvestnih sorodnikov. Ta predlog mi je bil zelo dobrodošel. V skupni borbi z vojvodinjinimi sovražniki je bila potrebna intimnost in tako sem lahko upal. da postaneva z dražeštno Američanko dobra prijatelja. — Tako tudi storiva, — sem dejal. — Ce je to vaš trden sklep, sem pripravljen pomagati vam in storiti vse, da čim prej doseževa svoj cilj. Namesto odgovora mi je podala svojo mehko ročico. Grozen čin 14-Ietnega dečka V vasi Visoka Lhota na Češkem je 14 letni deček ustrcEI z lovsko puško sosedo in njeno dete V visoki Lhoti blizu Benešova pri Pragi je bil izvršen te dni zločin, ki ga oblasti spočetka niso mogle pojasniti. Sosedje so slišali v hiši vpokojenega kapitana Fruhaufa strel in ko so pri* hiteli, da pogledajo, kaj se je zgodilo, so našli umirajočo kapitanovo ženo, ki je d la v naročju svoje mrtvo dete. Nesrečno dete je imelo vso razmesar« eno glavo. Takoj je bilo jasno, da gre za umor in da je moral morilec strelja* ti z lovsko puško, ker je detetu odtr» galo polovico lobanje. Nesrečna mati je v silnih mukah kmalu umrla. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, da izslede morilca. \Ta vse strani so bi* le poslane patrulje in v soboto zjutraj sta dva orožnika znova preiskala hišo, v kateri je bil izvršen zločin. Tik pred tragično smrtjo je klicala Fruhaufova na pomoč svojo sosedo, ki stanuje v isti hiši. Orožniki so našli v skrinji skrito lovsko puško. Sosedov sinček. 14let-ni Stanislav Junek, ni tajil, da ima lovsko puško. Orožniki so pregledali puško in ugotovili, da je ena cev prazna, druga pa nabasana in da prazna cev diši po smodniku. Ko so orožniki pregledovali puško, je bila zbrana v izbi vsa Junkova rodbina. Oba sinčka. Stanislav in Jan, sta pomaga a orožnikom pri preiskavi in zdelo se je, da nimata niti pojma, kako je prišlo do pretresljive tragedije. Orožniki so se zanimali, kdo je zadnji streljal z lovsko puško. Ko so vprašali rodbino, se je Junkova onesvestila. Orožniki so ji priskočili na pomoč in jo začeli polivati z irrzlo vodo. Naenkrat se je začul iz kota, kjer sta sedela oba dečka, glas: Jaz sem to storil! In iz kota je skočil Mletni Stanislav Junek ter pobegnil iz hiše. Orožniki so planili za njim in ga našli v slami v skednju. Aretirali so ga in odvedli pred preiskovalnega sodnika. Tudi njegova mati je bila takoj zaslišana, čirn se je zavedla. Preiskava je dognala, da je mati po- noči zbudila svojega sinčka, ćeš da noče nekdo pri sosedovih vlomiti Smč; k je vstal, stopi, na skrinjo in snel ;> stent očetovo lovsko puško. Nabasal h> is rc odšel po prštili v vežo, da prepudi morilce. V isti hiši stanuje tudi delavec Doubrava. s katerim se pa Fruhautova ni razumela. Ko so se Junkovi zbudili, je bil Doubrava že pred sta no Vame m Fruhaufove. V trenutku, ko je stopil iz izbe oboroženi deček, je odhajal Doubrava iz hiše. Deček je držal baje puško za jermen in jo vlekel za seboj. Naenkrat je počil strel in Fruhaufova se je zgrudila s svojim detetom težko ranjena na tla. Delavec se je vrnil in nesrečna žena mu je zašepetala, da bi tega ne bil smel storiti. Mislila je, da je streljal on. V hipu, ko je padel strel, je stala Junkova z lučjo v roki na pragu svojega stanovanja. Prestrašenega sinčka je spustila v sobo in deček je bil tako zmešan, da ni mogel potegniti naboja iz puške. Fruhaufova je imela strah pred vlomilci že od mladih nog. Kot 131etno dekletce se je neke noči zbudila in prosila očeta, naj gre pogledat, kdo rogovih pred hišo. Oče je menil, da se ji je sanjalo, toda hčerka je trdila, da je slišala ropot. Sla je sama k oknu, da pogleda, kdo se klati okrog hiše. Odprla je okno in se nagnila tako daleč, da je izgubila ravnotežje ter padla naravnost na vlomilca, ki je skušal vlomiti v hišo. Od tistega časa se je vedno bala vlomilcev. V soboto popoldne se je vrnil iz Karlovih Varov mož umorjene. Ljudje so prosili orožnike, naj mladega morilca skrijejo, da bi ga razjarjeni mož ne ubil. Toda Fruhauf je sam poiskal dečka in mu dejal, da mu odpušča, ker je prenri-čan, da ni imel slabega namena. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, je-li deček zakrivil zločin ali pa je postala Fruhaufova s svojim detetom žrtev nesreče. Žrtev babjeverstva V Rimu je umrl nedavno tragične smrti mlad in zelo talentiran sodnik R. Leone, ki je postal žrtev babjeverstva. Med italijanskim ljudstvom je zelo razširjena vera, da imajo nekateri ljudje tako srepe in zlobne poglede, da lahko človeku gmotno in družabno škodujejo, ali pa ga celo ubijejo. Takemu človeku pravijo jettatore. Na kmetih se takemu človeku vsak izogne. Ce je mož z zlobnim pogledom trgovec, ne kupuje nihče pri njem, če je odvetnik ali zdravnik, je njegova čakalnica vedno prazna. Smrt sodnika Leona je posledica tega babjeverstva. Mladi sodnik ie bil odličen pravnik in igral je na Siciliji pri znanem procesu proti banditski maftiji zelo važno vlogo. Neki član maffije mu pa ni hotel odgovarjati na vprašanja, češ, da se ga kot moža z zlim pogledom boji. In ljudje so se začeli sodnika dosledno izogibati. Prišlo je celo tako daleč, da se mu je nevesta izneverila in zapustila. Mladi sodnik je prosil, naj ga premeste in prišel je v neko mestece blizu Turina. Pa tudi tu se je kmalu raznesla vest, da so se ga ljudje na Siciliji izogibali. Inteligenca je skušala pojasniti ljudem, da je to prazno babje-verstvo in da je Leone človek, kakor vsi drugi, a vse je bilo zaman. Nesrečni i sodnik je moral ponovno zaprositi za premestitev. Prošnji je bilo ugodeno in oblasti so celo odredile, naj orožniki nastopijo proti babjeverstvu, ki je oviralo sodnika pri izvrševanju njegovih dolžnosti, Toda vsi ukrepi so bili zaman. Kmalu so se razširile vesti, da je Leone jettatore v mestecu pri Turinu, če je prišel Leone v kavarno, so vsi hitro plačali in odšli. V gledališču ni nihče hotel sedeti koleg njega. Prišlo je tako da. leč, da sodniku niti vstopnice niso hoteli prodati, ker igralci niso hoteli nastopiti, če je bil on v gledališču. Nekega jutra je našla služkinja mladega sodnika v postelji mrtvega. Imel je prestreljeno glavo. DANES! DANES! Globočino zlatega materinskega srca spoznate iz krasnega velefilma -- IZSELJENCI Drama pretresljive vsebine z najboljšimi igralci. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL. Solnih vreč že rabljenih, kupujem stalno vsako množino. Ponudbe prosim na Makso Heinrich, Čakovec. Umrla mi je draga žena, dobra mamica, gospa CM D.M.C. največje skladišče Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 26 791 2 spalni sobi in kuhinjo proda na prostovoljni javni dražbi 25. aprila ob 9. uri Bezlaj, Celovška cesta 50. 792 K večnemu počitku jo spremimo iz mrtvaške veže splošne bolnice dne 24. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. aprila 1928. Josip Miklavec, soprog. — Ivan, sin. — Silva, hčerka. Občin« LjuWj«un* &instm oojrrebni cavod Asistent drogerije mtei* 20 let star, Ceh. roden na Primorskem, išče radi prido-brfeve prakse mesta v drogeriji, lekarni ali kemični tovarni. Nastopi lahko 15. ju! H a. Cenjene ponudbe na naslov: Karo! Braran, Nemeoky Brod na čeScem. 795 Gospodična z dveletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika, išče službo v pisarni ali kot blasafenčarka. Ponudbe na upravo lista pod «Zve-sta»/796. 796 800 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo nočnega čuvaja ali inkasaota. Nastopi 1. mada. Ponudbe na upravo lista pod «Po5teW798. Lokal s stanovanjem 1 sobe in kuhfrrje se išče za klfri-čarvničarsko obrt, lahko tudi na dvoriSču. Ponudbe na opravo «SI. Naroda> pod -Lokal»/800. Dekle v starosti 20—30 let spredme boljša mestna Ufia za košarico. Znati mora kuhati okusno meščansko hrano in razumeti vse boUSe snažno gospodarstvo. Zahteva se poštenost, delavnost in zanesljivost. Naslov v uprava lista. 803 -ePA & Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko pn» branite ee Jo daste čistit ir ba-vat ▼ kemično pralnico kjer je cena rajtrilja to najbolj solidne postrežba. Anton Boc, LJt PLJANA. Seleoburgov« ul It 6/1 — tovarne Vig«GKnce KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — se je preselil — t Bohoričevo ulico št 33 — Izdeluje stroje se rezance k» klučavuicarska dela 52/T Proti potresu se ne moremo braniti Zato se vsak previden gospodar ZAVARUJE pri edini savarovakttot U sprejeme u rizik, ROYAL DCCHANOC ASSU-RANCE. Angleški zavarovalni dražbi Uubtiana. Dalmatinove al 3. Sprejemajo se agilni zastopniki za vse kraje Slovenije. Repreaen-tant: Aleksander Knez. 763 Trgovski pomočnik vojaščine prost, izučen ▼ večji trgovini na dežen** zmožen slovenskega in nemškega jezu ka, išče službo v mestu event. gre tudi za skladiščnika. Po« nudbe na upravo »Slov. Nar.« t>od »Dobra moč/756«. Meblovano sobo zračno, z električno razsvetljavo, 15 minut od glavne pošte, oddam mirnemu gospodu aH visokoSolcu za 300 Din mesečno, z zajtrkom Ponudbe na opravo Lista pod »Svetla soba« 780«. Prodajalka 1 h lBI UUBUMA VESTI TB IS gfigarats m ji In to tfn> tajim unč izurjena v mešani trgovini, išče službo prodajalke ali blagajničar-ke. Ponudbe na upravo Usta pod »Maj 778«. Najfinejše čajno maslo dobavlja po Dio 35— sa fcg p- povzetju od 4 kc naprej — Fran Kolleritsch Aoače pri Gornii Radgoni 29^1 Nakup zlata, srebra, jlatlna. bakra, medenine, cinka Itd — Tovara« ca točenje draglb kovin. LJubljana VIL «8/1 Stanovanje solnčno, v pritličju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in pralnice z vsem' prt-tiklinami, velik vrt. takoj oddani Mas'ov / upravi. f^^^^m^i ^ . browninge, pištole za strašenje psov, ^#aTil^»> * samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebšč in ter umetalni ogenj itd., puškama t K