Podpora štirim kandidatom Marko Bulc je za Bežigradom dobil največ podpore kot kandidat za člana predsedstva SFRJ iz SRS / 2. aprila splošno glasovanje o kandidatih Delegatl občinske kandidacijske konference (Izmed 118 se le seje udeležilo 85) so se s tajnim glasovanjem opredelili a° iestlh možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz ■jate republike. Glasovalo je 81 delegatov, posamezni kandidati pa so dobili naslednje število glasov: Marko Bulc - 61, dr. Janez Drnovšek - 46, dr. Tomaž Kalin - 10, dr. Gojko Stanič ~ 27, Dušan Šinigoj - 28 In Vinko Vasle - 5. Ker se podpora ugotavlja po načelu, da jo dobi vsak kandidat, 9a podpre najmanj tretjina udeležencev konference, ki so gasovali, so za Bežigradom torej dobili podporo Marko Bulc, anez Drnovšek, Dušan Šinigoj in Gojko Stanič, medtem ko ornaž Kalin in Vinko Vasle nista dobila podpore. tok eZUlta,i 9|asovania na občinski kandidacijski konferenci se k» j'* sk?rai v celoti ujemajo z opredeljevanjem na temeljnih , and|flacijskih konferencah v občini. Obdelava podatkov za 165 ameljnih kandidacijskih konferenc je namreč pokazala podo-07r>Vrstni red- Marka Bulca je podprlo 128 konferenc v KS in - « n£t0 pa 80 se zvrsti|i: Janez Drnovšek - 65, Gojko Stanič ~ Pušan Šinigoj - 43, Tomaž Kalin - 18 in Vinko Vasle '3- Na teh konferencah je bilo skupno 5433 udeležencev, Povprečju torej skoraj takšno število kot na tovrstnih konfe-ncah lani spomladi in jeseni. Kot je v poročilu na seji občinske andidacijske konference povedal sekretar OK SZDL Boris . ia na TKK v OZD februarja lani sodelovalo povprečno udeležencev, oktobra lani 37, sedaj pa 35. Podobna slika je io£ka*«vn'P skupnostih: februarja lani je bila povprečna ude-zba 24, oktobra lani 23, zdaj pa spet 24. DroHikazal° se i0, da 80 časi, ko so ljudje le dvigali roke za ozir a9ane kandida,e’ Kar sedem TKK se tokrat ni opredelilo on k.? 80 s PriP°rnbami nasprotovale opredeljevanju, še več 'f Ol|o tistih, ki so se sicer opredelili, vendar so hkrati sprejeli Pomembne pripombe. biln ?sP.rediu je bila zahteva po neposrednih volitvah. Več je kanriiH .0P°zoril' Pa v primeru neposrednih volitev temeljne da o« l '*Ske Konference niso potrebne, in spet nekaj mnenj, unni«k^dida,i Pfemalo predstavljeni. V glavnem pa je mogoče gotoviti, da so udeleženci TKK različno ocenjevali primernost 3t ““{Poznih kandidatov za odgovorno dolžnost člana predsed-niicn j ' ki bo ie P™0 16,0 (od 15. maja naprej) tudi predsed-neuvr«* dstva in ^od ieseni' K° ia Jugoslavija gostiteljica vrha pradio* -'i!?*tudi prvi mož neuvrščenega gibanja. Za vseh šest PO entfok Kandidatov so se opredelili le na osmih TKK, samo ga kandidata pa so podprli kar na 68 konferencah. okfnhJf^6 nePosrednih splošnih volitvah so bile podane že ?ni' Ko so TKK evidentirale možne kandidate za člana vod«tv?^S,k?. SFRJ iz SRS- Ko* i0 Povedal Boris Honzak, je žilo Dnh0Ji nsK0 Konference SZDL na podlagi teh zahtev spro-čine na i sKuPina delegatov za zbor občin slovenske skupš-Miti S| a ,e 8Prajela predlog za spremembe ustreznega zakona, čain „ ensKa ustava niti zvezni ustavni amandmaji ne omogo-Prede»HP?srednih volitev, ker po določilih obeh ustav člana čina |astva države voli republiška oziroma pokrajinska skupš-naomi r!!)ete zaKonske spremembe zdaj omogočajo vsaj korak stilni °d doosedani0 ureditve. Zakon zdaj omogoča Sociali-nih s,ovenij0. da se takrat, ko ugotavlja mnenja o mož- občann da,ih z nePOsrednim izjavljanjem delovnih ljudi in v sKupS5inprinierno uP°rab|ja zaKon o volitvah in delegiranju aie8!!« k° Predvldoma v nedeljo, 2. aprila, splošno glasova-* soin*„ a,ero t>odo povabljeni vsi delovni ljudje In občani vsei •"V011"’0 pravico. Kakor kaže, bosta na glasovnici po 9lasnur’, no8tl samo dva kandidata in tistega, ki bo dobili več v Izvni,. ov,n»klb volilcev, bo republiška SZDL predlagala 15, anrii Vnepubll*KI skupščini, ki mora to nalogo opraviti do fllasovnf D°Končno bo število kandidatov, ki bodo vpisani na raDuhiiiu .znano *red| marca, saj je odločitev o tem v rokah Publlške kandidacijske konference. KandicfaTo Kandidacijskih konferencah so obravnavali tudi 8Kupščirm ^a "•dpmestne volitve v družbenopolitični zbor 9atska HMub,iana. v katerem so izpraznjena štiri dele- ^ndreia knn; v® možni kandidati - Franc Dolenc, dr. ^ so v □iaun,ant Pe,er Kodermac In Mirjana Radovanovič bil° slišati naem*povsod dobili PodP°ro- precej pripomb pa je ^ssta nrartif raC.un -zaprte kandidatne liste-, saj so bili za štiri a Predlagani le štirje kandidati. A. Š. MlgOSTE IZBRALE. Ml BOMO ZAPELI Ze tradicionalna prireditev za 8. marec Kulturno 0nSr?°a?0 Sol° Danile Kumar, že zapeli PQP/irm,!vz naslovom: Ve bosi bdddPaaSn:Xdd0,tr°Vnipra2nik Priprave na letno sejo Občinski svet Zveze sindikatov je na včerajšnji seji razpravljal o pripravah na svojo letno sejo, ki bo v drugi polovici marca. Precej pozornosti so posvetili tudi delovnemu osnutku ustavnih amandmajev SR Slovenije, poslušali pa so tudi poročilo o poteku ukrepa družbenega varstva v Termiki. V osnutku poročila o delu občinskega sveta Zveze sindikatov v minulem letu je že v uvodu med drugim zapisano, da se je sindikat zlasti zavzemal za boljšo, socialno varnost delavcev, za prenovo sindikata, sprejemanje sindikalne liste in stavkovnih pravil, zakona o podjetjih, vodenje razprave o ustavnih amandmajih, vodenje aktivnosti ob kandidacijskih postopkih in priprave kriterijev za ugotavljanje tehnoloških presežkov delavcev. Občinski svet se je aktivno In odgovorno vključil v priprave in Izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih organizacij Zveze sindikatov in letnih sej konferenc občinske sindikalne organizacije ter konferenc sindikata v sozdih in v priprave na obravnavo rezultatov gospodarjenja ob sprejemanju zaključnih računov v minulem letu. Spričo teže družbenoekonomskega položaja je imela socialna politika v najširšem smislu pomembno težo v aktivnosti občinskega sindikata, saj so socialna vprašanja čedalje bolj povezana z vsakodnevno problematiko delavcev. V preteklem letu se je ekonomska kriza že poglobila, tako je hitra rast cen in s tem rast inflacije ob interventnih zakonih pomenila dodaten pritisk na združeno delo. V takih razmerah se je v mnogih okoljih med delavci uveljavila miselnost in boj za golo preživetje. Poleg prikritega nezadovoljstva delavcev smo se soočali tudi z nekaterimi drugimi oblikami, ki so se odražale v izsiljenih sestankih, prekinitvah dela in stavkah. Ob številnih slabostih administrativnega poseganja v združeno delo pa ne gre prezreti tudi slabosti v nekaterih organizacijah združenega dela, ki s svojimi programi in organizacijo dela ne zasledujejo razvojno tržne usmerjenosti in skušajo svoje slabosti prikriti v zunanjih pogojih dela. Občinski sindikat je lani nudil denarno pomoč delavcem - svojim članom v skupnem znesku 50,247.870 dinarjev. V okviru socialne politike je občinski sindikat, prek svojega Sveta za življenjske in delovne razmere, nudil aktivni oddih v Atomskih toplicah in v Banjo-lah. Izbira je bila zelo težavna, ker je bilo veliko več prijav kot prostih kapacitet (440 vlog - 170 mest). V osnutku poročila so pretehtani samoupravni družbenoekonomski odnosi in vloga zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, uresničevanje razvojne politike in svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih, kadrovska politika, družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje, obveščanje, inventivna dejavnost, varstvo pravic članov zveze sindikatov ter splošna ljudska obramba In družbena samozaščita. Občinski svet je razpravljal tudi o osnutku okvirnega programa dela občinske organizacije zveze sindikatov v letu 1989, katerega usmeritve bodo temeljile na uresničevanju že sprejetih stališč in usmeritev zveze sindikatov. Jugoslavije in Slovenije, pri svojem delu pa bo zlasti upošteval in uresničeval interese delavcev, sprejetih v programskih aktivnostih osnovnih organizacij. Glede na izraženo zahtevo članov sindikata o nujnosti preobrazbe sindikata v smislu samostojnosti in učinkovitosti, se bodo poskušali otresti starih metod in načina dela ter v konkretnih akcijah pridobivati na ugledu, moči in veljavi. Ko so člani občinskega sveta poslušali poročilo o poteku ukrepa družbenega varstva v Termiki, so največ pozornosti posvetili nadaljnji zaposlitvi 217 delavcev delovne skupnosti kot tehnološkega presežka, ki naj bi se zaposlili predvsem v dveh novih podjetjih; oblikovali bi se iz sedanje delovne organizacije in sicer v Škofji Loki in Ljubljani. IVAN ŠUČUR LANI ZA BEŽIGRADOM ZBOR Ljubljana, 28. februarja 1989 Leto XXIX, štav. 2/371 OBČANOV GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAO NOV PARK Oaza miru in sprostitve Veliko mesto kot je Ljubljana, ki se nenehno širi, nujno potrebuje še en veliki mestni park. Uredili naj bi ga v bežigrajskem predelu med Linhartovo in Vilharjevo cesto ter Gospodarskim razstaviščem in novo Robbovo ulico. Za severni mestni park bo ena od izhodiščnih točk Navje: s tem bo poskrbljeno za njegovo ohranitev. Ta Plečnikov spomenik se vključuje v promenadno potezo sever-jug za povezavo z mestnim središčem. Park se bo razstezal na desetih hektarih, dajal dovolj možnosti za sprehode, otroške igre, pa tudi za miren počitek. V njem naj bi bilo za vsakogar nekaj. Gradnja parka bo trajala v fazah več let. Najprej bo nared vzhodni predel ob ureditvi Linhartove ceste, ki je zamišljena kot mestna promenada, predel ob Topniški ter novi in stari Robbovi ulici z Navjem, kar naj bi sovpadalo z gradnjo sedanje Zupančičeve jame. V tej fazi naj bi park deloval po eni strani kot manjša mednarodna razstava v sklopu skupnosti Alpe-Jadran, po drugi pa kot dopolnitev zelenih površin za soseske Zupančičeva jama. Na vogalu Robbove ulice in Linhartove ceste bodo zgradili kavarno, vremenski in glasbeni paviljon, okrepčevalnico ter paviljone, ki bi označevali vstope v park. Predvidena je tudi dograditev Plečnikovega Akademskega kolegija, v katerem bi domoval mladinski kulturni center. Pod površino parka na zahodni strani pa bi gradili podzemne garaže s 1700 prostori. I. Š. Najvišji zaslužek 46,578.504 din Do konca januarja je na občinski upravi za družbene prihodke 854 občanov vložilo napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov; med njimi je bilo 147 obrtnikov. Napovedi za dohodek v preteklem letu so morali vložiti občani, katerih skupničisti dohodek za leto 1988 je presegel 20,077.310 din; olajšava za vzdrževanega družinskega člana znaša 4,015.480 din. Najvišje osebne dohodke v letu 1988 so za Bežigradom prejeli: 46,578.504 din - univ. profesor, 45,798.552 din - univ. prof., 43,071.818 din - fizik, 41,765.780 din - dipl. Inž., 40,881.669 din - vodja vzd. sektorja 39,248.104 din - vodja poiz. sektor., 38.805.305 din - arhitekt, 38,360.299 din - dr. inž., 36,230.404 din - univ. prof., 36,003.494 din - univ. prof. V tem seznamu niso zajeti obrtniki, ker jim najprej odmerijo davke In prispevke iz dejavnosti. Napovedi je bilo letos več kot lani. Za leto 1987, ko je znašal neobdavčljiv del 8.114.436 din. olajšava za vzdrževanega družinskega člana 1,622.887 din, je uprava za družbene prihodke bežigrajske občine dobila 781 napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov, od teh je bilo 160 napovedi obrtnikov. SUPER SUPERVELESLALOM Bravo, Canei Črnučan Tomaž Čižman ima bronasto kolajno s svetovnega smučarskega prvenstva Nobenega dvoma ni več: Tomaž Čižman je ta čas najboljši jugoslovanski smučar. Zraven neulovljive Mateje Svet je edini član naše bele karavane, ki je osvojil kolajno na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Smučarskega središča Vail v ameriški zvezni državi Colorado se bo Gane, kot ga kličejo prijatelji na Črnučah, vselej radostno spominjal. V superveleslalomu, ki le ni njegova disciplina, je štartal s številko 22. V letošnjem tekmovanju za svetovni pokal ni osvojil še nobene točke v tej panogi. Na koncu pa - bronasta kolajna! To je bilo največje presenečenje svetovnega prvenstva, saj je, denimo, Nemec Tauscher, ki je nepričakovano zmagal v smuku, letos že imel štiri uvrstitve med prvih deset na tekmah za svetovni pokal. 28. FEBRUARJA 1989 t TT' i j » ^ I . I- i j i I ^ to tor! ' 1 I; - > ^ | ^ * - r . %>#- . , s,ve,čan‘ otyor'M 13- februarja so razstavljalca Maria L. Vilharja (na levi) predstavili tudi kot poeta, saj Je zraven krajšega sporeda pianistke Brede Ukmar recitiral nekaj svojih značilnih pesmi. V produkciji Viba filma pa Je režiser Rajko Ran« na tej razstavi začel snemati film o umetniku Mariu L. Vilharju. Razstava na ZRMK bo odprta do 6. marca. Izreden gost; Mario L. Vilhar Ob desetletnici likovnih razstav v ZRMK Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ZRMK na Dimičevi 12, ki letos slavi 40-letnico svojega obstoja, ima za seboj tudi deset let svoje razstavne dejavnosti, saj se je v njihovem razstavnem prostoru zvrstilo kar 140 znanih in manj znanih slovenskih likovnih umetnikov. Za ta jubilej so v letošnjem mesecu slovenske kulture povabili izrednega gosta: slikarja, kiparja in grafičnega oblikovalca Maria L. Vilharja, ki je na svoji 85. samostojni razstavi predstavil 17 olj in akvarelov. Do sedaj je razen v Jugoslaviji imel tudi 24 razstav na Danskem, v Avstriji, Italiji, Švici, Nizozemski in Švedski. Za njegovo 40-letno izredno uspešno in vsestransko življenjsko delo na področju likovne umetnosti in novinarstva mu je predsedstvo SFRJ leta 1986 podelilo red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Mario L. Vilhar je vsestranski iskalec lepote in smisla življenja, ima v sebi neverjetno energijo in življenjsko silo, ki jo ne uporablja samo zase ampak jo v pravem pomenu besede izžareva in prenaša tudi na druge. Kot slikar nam z odločnimi potezami čopiča predstavlja naravo v vsej njeni veličini. Kaže nam njeno lepoto v barvah in oblikah. Vidimo tisto ali bolje, opozori nas na tisto, kar velikokrat v našem vsakdanjem življenju pozabimo in ko v naglici hitimo mimo, niti ne vidimo. Njegove slike nas opozarjajo na to lepoto, nas učijo opazovati naravo okoli sebe in jo srkati vase. Prav nobenega dvoma ni o tem, da je Mario L. Vilhar s svojimi deli povsem dosegel namen, ki si ga je zastavil kot umetnik: je vsakomur razumljiv, je čudovito življenjski, je vseskozi moderen in vendar vseskozi dosledno samostojen. Mario L. Vilhar je slikar realist, njegovo umetnost uvrščajo med impresionizem in ekspresionizem. Slika naravo, kakršno vidi. Drevesa, še posebej gozdovi, so zanj neizčrpen vir navdiha. Slika jih ob vseh letnih časih, čeprav ga najbolj privlači jesen. Upodablja tudi druge motive. Posebno žive pa so cvetlične kompozicije. Znan je po sončnicah, ki izpod njegovega čopiča zažarijo v vsej bohotnosti. GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA- Mario L. Vilhar pri vseh svojih delih uporablja črno obrobo. Barve, ki so pri njem izredno žive, nanaša grobo in jih vedno vklepa v mrežo črnih linij, kar daje njegovim podobam še močnejši izraz, njemu samemu pa označuje slog. Neki švedski kritik je zapisal, da je Vilhar umetnik, ki pripada Evropi in svetu. Mi pa trdimo, da pripada v prvi vrsti Slovencem, saj to dokazujeta ljubezen in zanos, s katerima upodablja to našo lepo domačo zemljo. Njegovo delo je pomemben prispevek k bogatitvi naše kulturne dediščine, v tujini pa opozarja na našo kulturo, skozi katero se narod uveljavlja in potrjuje. IVA KRAMAR-ŠUBEU 8. MAREC NA VOJAŠKI GIMNAZIJI Številne prireditve ob dnevu žena Ne vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane bodo dan žena 8. marec proslavili s številnimi dejavnostmi. Osrednja prireditev bo na praznični dan ob 12. uri v avli šole. Program pripravljajo učenci 17. generacije, ki vodi starešina Ljubinko Popovič. V programu sodelujejo še vojaki VP 4653 Moste-Polje, plesna skupina Ekonomske srednje šole ter pionirke pevskega zbora osnovne šole Nove Jarše. Učenci - prireditelji bodo svojim tovarišicam na šoli vročili čestitke, ki so jih'sami narisali in cvetje ter jim voščili ob njihovem prazniku. Na praznik žena bodo v galeriji šole odprli razstavo samorasle slikarke in kiparke Jožice Komadinove ter ročna dela članic krožka ročnih del upokojenk KS Stadion. Znana bežigrajska umetnica se drugič predtavlja na tej šoli z oljnimi slikami ter kipi v glini in bronu, to je že njena 17. samostojna razstava. Praznik žena so učenci popestrili z izdelavo stenskih časopisov in glasila, posvečenega ženam in materam sveta. Seveda niso pozabili poslati čestitk tudi svojim materam širom po Sloveniji. Praznik bodo zaključili z mladinskim plesom v dijaškem domu, na katerem bodo fantje pozorni tudi do svojih deklet in soplesalk. IVAN ŠUČUR NA TITOVI 89 Mercator prenovil mesnico Ko je Mercatorjev tozd Grmada 14. januarja zaprl mesnico na Titovi 89 tudi največji optimisti niso pričakovali, da bo odpra že čez slab mesec dni. Zdaj je popolnoma prenovljena, takorekoč nova. Od stare je ostalo le zidovje, vse drugo pa je novo, celo okenski okvirji in šipe! Poslovodja Jože Grad je povedal, da so obnovitvena dela opravili zasebni obrtniki, celotna investicija pa je stala okoli 200 milijonov dinarjev. V Grmadi menijo, da bo investicija kmalu povrnjena, kajti ta mesnica ima največji pomen na kvadratni meter površin. Velika je komaj 38 kvadratnih metrov; 30 kv. metrov je prodajnih površin, ostalo so skladišča. Mesečni promet pred obnovo je bil okoli 200 milijonov. Jože Grad, ki je med stalnimi strankami zelo priljubljen, ker jim meso ne le proda ampak tudi svetuje kaj se izplača kupiti in kaj lahko iz kakšnega kosa pripravijo, pa pravi, da 40 odstotkov prometa zadnje čase dosegajo s prodajo mesnih izdelkov. To je dohodkovno za tozd bolj zanimivo, kot prodaja svežega mesa. V zadnjem času se povpraševanje po svežem mesu ustavlja, zlasti po dražjem, denimo pljučni pečenki in teletini, ki sta še pred dvema letoma bili v hipu razprodani. Kupci nimajo več toliko denarja, da bi si lahko privoščili kilogram mesa po devetdeset tisočakov... Zmanjševanje prometa na račun nižje kupne moči potrošnikov skušajo v tej mesnici nadomestiti s prodajo mesa in mesnih izdelkov večjim obratom, med katerimi je Ljubljanska banka, bežigrajski otroški vrtci in drugi. Tudi na račun teh kupcev je promet v mesnici na Titovi 89 še vedno visok. Za občane pa bo zanimiv podatek, da lahko vsako sredo nabavijo vse vrste svežega mesa od teletine, junetine do svinjine, ki ga mesnica dobi iz klavnice v Metliki. J. K. Jože Grad skrbi, da Je mesnica vedno dobro založena. Dejavnost pri gradnji predora Karavanke GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA izvaja raziskovalna in operativna dela na številnih deloviščih doma in po svetu, predvsem v rudnikih, kamnolomih, gradbiščih hidrocentral in drugih infrastrukturnih objektih, termah in drugih krajih, kjer so zavodova znanja in tehnološka usposobljenost lahko pomagale pri razvoju naravnih dobrin in graditvi objektov. Lep primer uspešnega in usklajenega nastopa skoraj vseh dejavnosti GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA je sodelovanje pri gradnji predora skozi Karavanke GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA sodeluje pri gradnji predora za investitorja, z naše strani do jugoslovansko-av-strijske meje, t. j. za Skupnost za ceste Slovenije, oziroma pooblaščeno delovno organizacijo Cestni inženiring, enoto Projekt Karavanke, kakor tudi za glavnega izvajalca del v predoru, SCT Slovenija ceste Tehnika Obnova. V okviru predhodnih raziskovalnih in pripravljalnih del za gradnjo predora je GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA v preteklih letih izvrtal vzdolž osi predora 4 globoke in 5 sondažnih vrtin, skupne dolžine 1900 m. Opravljena so bila površinska geološka kartiranja in v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi Instituti tudi številne meritve in preiskave, na podlagi katerih so se ugotovile pričakovane osnovne geološke in geomehanske značilnosti kamenin, pri gradnji vzdolž osi predora. Za jugoslovanski del predora Karavanke je GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA predhodno izdelal prognozni geološki profil, ki je v teku gradnje v glavnem potrjen, vključno s prognozami o pojavih prelomnih con, metana in večjih pritokov ali vdorov vode. Pred pričetkom same gradnje je GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA na portalu predora izdelal zaščitno steno iz pilotov in opravil potrebna sidranja ter Injenktiranja za utrjevanje okolnih brežin. Gradnjo predora na licu mesta spremlja ekipa geologov GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA, ki izvaja geomehanske meritve in geološko spremljavo. Geomehanske meritve deformacije predorske obloge In hribine za njo ter meritve napetosti v podpornih elementih predora so sestavni det nove avstrijske metode, po kateri se gradi Karavanški predor. Meritve opravljajo sistematično, vsak dan na 10 do 15 merskih profilih tako, da je pokrito celo področje predora. Merijo stiskanja predorske cevi, deformacije hribine okrog predora, napetosti v predorski oblogi, sile v sidrih, razrahljanost hribine okoli predora in vodni pritisk. V programu so še meritve primarnega napetostnega stanja v permokarbonskih klastitih. Rezultate meritev sproti obdelajo na računalniku in posredujejo projektantu, ki v primeru povečanih deformacij v pre- doru takoj ukrepa z dodatnimi varovalnimi ukrepi. Največje deformacije v predoru so bile izmerjene v prelomni coni skozi glinaste skrilavce. Deformacije ponekod še vedno niso stabilizirane in je predvidena ponovna sanacije tega dela predora. Z geološko spremljavo pri izkopu GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA ugotavlja geološke in hidrogeološke razmere v hribinah okoli predora. Po vsakem odstrelu geologi hribinske razmere kartirajo in fotografirajo. Vzorci kamenin gredo na laboratorijsko obdelavo. Izmerjeni so bili tudi pritoki vode v predoru. Z detajlnimi opazovanji in preučevanji so določeni izvori vode, odkod pritekajo in kakšen je njihov sestav. Voda, ki priteka v predor, je po svojih lastnostih primerna za pitno vodo in bo v količini okoli 120 l/s, zajeta za potrebe Jesenic. O vseh predvrtavanjih so izdelana geološka poročila s podatki o predsto-ječi geološki strukturi hribin in morebitnih nevarnostih zaradi vdora metana ali vode. Poznavanje geoloških razmer pri gradnji predora je v pomoč operativnim vodjem pri izvajanju ukrepov za varno delo. Pri delih v predoru se glede na znane pojave metana izvajajo varnostni ukrepi, predvideni za I. stopnjo nevarnosti radi eksplozije metana. Strokovnjaki GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA, usposobljeni za dela v metanskih jamah, opravljajo v celoti nadzor zračenja in kontrol merjenja metana. Delovišča v predoru se prezračujejo z okoli 3.600 m3/min zraka. Na gradbišču je vgrajna metanometrična postaja z napisom podatkov o pretokih zraka in koncentracijah metana, ogljikovega monoksida ter dajanjem opozorilnih signalov v primerih prekomernih koncentracij plinov. Na delovišču v predoru se za kontrolo metana uporabljajo še 3 prenosni metanometrl. Pred napredovanjem čela predora vrtalci GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA predhodno izvajajo predvrtava-nje s ciljem ugotoviti nevarne pojave metana ali vdora vode. V glavnem vrtajo po 3 vrtine, dolžine 30 m, s prekrivanjem, v varnostnem stebru pred čelom debeline 5 m. Posebna zahteva pri predvrtavanju je, da je izvedeno čim-preje, saj so ostala dela med tem časom na čelu predora zaustavljena. Predvrtavanja delavci GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA opravijo v treh urah s pneumatskim udarnim vrtalnim strojem, z vodnim izpiranjem in v eksplozijsko varni izvedbi. S predvrtava-njem so se zaznale prelomne cone in večji pritoki vode. Na delovišču čela predora se je metan občasno pojavljal okoli stacionaže 260 m, 900 m in 1220 m, stalo pa na odseku od 1600 do 2500 m, v koncentracijah 0,2% do 0,3%. Pri zastojih ventilacije je bilo nekaj pojavov prekomernih koncentracij metana, zaradi katerih so bili Izvedeni nujni umiki, dokler zračenje ni bilo urejeno. 2e od začetka gradnje predora Karavanke - ko so se v pobočnem grušču pojavile prve večje skalo - sodeluje GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA z minerji pri gradnji. GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA je izdelal projektno dokumentacijo za izvajanje miniranja, določil organizacijo in prevzel vsa minerska dela v predoru. Miniranja izvaja GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA neprekinjeno v vseh dneh na čelu predora, v stopnji, talnem oboku in v pomožnih objektih. Pestra geološka zgradba Karavank iz pobočnega grušča, apnencev, dolomitov, glinastih skrilavcev, laporjev in drugih kamenin zahteva od minerjev stalno prilagajanje razmeram na delovišču z ustreznim razporedom nabojev in vžigom minskih vrtin. Tako je število minskih vrtin ph enem odstrelu na čelu predora znašalo od 10 do 110 vrtin, količina porabljnega razstreliva pa od 20 do 250 kg. Tudi globine odstrela so se gibale od 1,2 m, v mehkejših pa do 3,2 m v zelo trdih hribinah. Minerska dela v predoru opravlja 1® minerjev, razporejenih v 4 brigade, poslovodja in vodja miniranja. Po vdoru vode in peska na čelu prodora GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA z vrtalci in Injektirci sodeluje pri sanaciji vdora. Okoli vdora je izvrtal v pahljači 27 odvodnjevalnih vrtin, dolžine 780 m, jih zacevil in opremil z odtočnimi cevmi. Skozi odvodnjevalne vrtine |0 priteklo 180 l/s vode, od skupnega pritoka 250 l/s. To je omogočilo pričetek injektiranja v porušeno območje in zasuti del predora. V prvi fazi injektiranja je bilo izvrtano 24 vrtin in skozi nje vtisnjena injekcijska masa, ki je zasuti del predora utrdila. Izkopan je bil prvi predel zasutefl3 predora v dolžini 12 m. Z nadalje^aj njem odvodnjavanja in utrjevanjem porušenih hribin v predoru se bo v etapa napredovalo proti kraju samega vdora in tudi preko prelomne cone. Ta zapis kaže kako pomembno vlogo igrajo geološka in rudarska znanja Pr' izgradnji zahtevnega infrastrukturneg objekta, predora skozi Karavanke. N ključnih področjih je GEOLOŠKI zj' VOD LJUBLJANA vključen v dela koi specializirana znanstveno raziskovatn in operativna delovna organizacija. SPET TRADICIONALNA MANIFESTACIJA- Vlak bratstva in enotnosti Prijavite se do 31. marca 1989 Manifestacija VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji. Obenem manifestacija pomeni srečanje izgnancev iz naše republike, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, s srbskimi brati in sestrami, pri katerih so našli svoj drugi dom, toplo prijateljsko zatočišče in s katerimi so skupaj preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Značilno za manifestacijo je, da je VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI tradi-conalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da letos organiziramo vlak, ki bo iz SR Slovenije popeljal medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo odpeljal iz Maribora in Jesenic oz. Ljubljane 12. oktobra1989 zvečer in prispel v Kraljevo oz. Titove Užice 13. oktobra 1989. Vračal pa se bo 15. oktobra in prispel v Ljubljano 16. oktobra. V želji, da bi pravočasno opravili vse potrebno za srečanje z gostitelji, pozivamo medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se povežejo s svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji. Takoj po prejemu njihovega vabila pa naj se zglasijo na sedežu Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, Ljubljana - Komenskega 7/IV. nadstropje, najkasneje pa do 31. marca 1989, zaradi prijave svoje udeležbe za VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Informacije v zvezi s potovanjem dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana. MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI SLOVENIJE delegatska vprašanja Bodo upoštevana stališča krajevne skupnosti? .. seji zbora krajevnih skupnosti bežigrajske občinsk Kupščine 22. decembra 88 je delegacija krajevne skupnosti i aah em^er ~ v razPrav' 0 predlogu resolucije o razvojnih nalc nr a3 uresn'ševanje družbenega plana občine Ljubljana Bež ^ ®d za obdobje 1986-1990 v letu 1989 - zastavila naslednj L Področje urejanja prostora in varstva okolja: nia S/'i September *e 29' sePtembira 1987 posredovala nasled-rešit '^a v zvez' z iavno obravnavo variantnih strokovnih ohAev n3 sPremembo zazidalnega načrta za del ureditvenega ocja BS 4/1 Ruski car: n V Variantne strokovne rešitve za spremembo zazidalnega A ip Za del ureditvenega območja BS 4/1 Ruski car območje J? 8 se kot nesprejemljive zavračajo v celoti. menijev t'6 blvania. za1° nl sprejemljiva nikakršna nova obre- stanova ,6P °bmočja z gradnjo, ne glede na to ali gre za 2 iu!rnLSke a,i Poslovne namene. min,i^0bm°čiu Glinškove ploščadi je nujno dokončno urediti načrtn ' Promet (parkirišča v skladu z veljavnim zazidalnim osraH” * G,ede na nevzdržne razmere parkiranja je treba funkr"-1 del G,inškove Ploščadi (območje A) ohraniti v sedanji Nav rT *avno Parkirišče in ga v ta namen primerno ozeleniti. neQ vedani predlog pomeni spremembo veljavnega zazidal-Prizart i r,a oz- odložitev njegove realizacije, kar pa ne bo sredni hrJn-erese Prebivalcev tega območja, ker je v nepo-vidpn- b lzin' organizirana preskrba za nakup. Za nakup v pred-razm' podz?mni garaži - ne glede na zaostrene življenjske zatn n' večie9a števila interesentov v krajevni skupnosti, 3 n a-a vsaka vlaganja družbenih sredstev nesmotrna. Slove r^d'tveno območje B med kamniško železniško progo in soree? • 0 ulico nai se predvidi za zelene javne površine in Dlo«. h™ v Park za oddih, upoštevajoč, da je to v tem delu Reaidl ed'na zelena površina, ki lahko služi v te namene, razinn IZaci'*a Podzemne garažne hiše naj se odloži iz enakih Podzn ' k01 *e navedeno pod točko 1. Ob eventuelni gradnji Ruski ne 9ara*ne hiše naj se na ureditvenem območju BS 4/1 laio ctCair naiPrej realizira garažna hiša na območju C in izde-9radni 0k°Vne predl°9e' ki bi omogočile v daljši perspektivi zeleni0 Podzemnih garaž, ne bi pa posegale v nujno potrebne Kra? povr^'ne na Glinškov! ploščadi. sPremeVni? skuPnost je zahtevala, da se pri nadaljnji obravnavi navedena na^rta 4/1 '=*uski car upoštevajo jeJf|9aciia krajevne skupnosti 7. september sprašuje: storskJ 9re pri Predvidenih spremembah in dopolnitvah pro-'h kaked/edl1ve na območju BS 4/1 Ruski car za novo varianto Varianti?C,0d° upoštevana stališča krajevne skupnosti pri tej stali**1' ie naročnik nove variante programa zahteval, da se ca krejavne skupnosti upoštevajo? 1 De°dr°^e komuna,ne9a gospodarstva: Jlica h!afel* 1Ks 7- september so tudi Ulica bratov Kunovar, SOo^fČubeljev ~ ev in Za gasilskim domom, v katerih je okrog °svobod,t>V Neka,er' 50 bili zgrajeni pred vojno, večji del pa po v obrteJ-u1, 30 Plačali komunalne prispevke, Heie*one kanaiizar'0 9radnie objektov. Ne glede javna določene na to pa ni zgrajena razsvetljava in ni asfaltirana nobPnZ0aCi!a' ni urejena Kraje °d t6h Ulic' °kliub ^ 3k“pnost kljub večletnim prizadevanjem - razen kraievno l?t0,nih ~ n' dosegla drugih rezultatov. Na pripombo tev teh ni^KUpnos,i k resoluciji v letu 1988, da komunalna uredi-~c v njej ni upoštevana - kljub večletnem odlaganju - je Zbor krajanov »Dolu ;^&koliu jo zbor krajanov. To lepo in pomembno navado gojijo v Dolu, kjer enkrat letno na zboru krajanov obravnavajo krajevno problematiko in iščejo poti njenega razreševanja. Tako se je v četrtek, 23. februarja, zbralo okoli 70 krajanov (od približno 1100) krajevne skupnosti Dol v dvorani osnovne šole Franca Ravbarja. Žal se njihovemu vabilu ni mogel odzvati Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL, ki bi jim govoril o značilnostih in oceni današnjega družbenopolitičnega trenutka in pogledih na ustanovitev slo- sledil odgovor, da komunalna ureditev teh ulic ni mogla biti upoštevana, ker še ni bil sprejet rebalans srednjeročnega plana Komunalne skupnosti ljubljnskih občin, da pa si bodo pristojni prizadevali, da bo ta naloga v rebalans vključena. Tudi te obljube niso bile realizirane, ob vsem pa očitno nikogar ne moti niti to, da kanalizacijsko neurejeno območje leži ob robu vodnega rezervata. Delegacija krajevne skupnosti 7. september sprašuje: ■ Kako to, da ureditev Ul. bratov Kunovar, Ul. bratov Čebolj in za gasilskim domom ni v programu Komunalne skupnosti za leto 1989? ■ Kdo je za to odgovoren? ■ Kakšni so razlogi za to? Na vprašanja s področja urejanja prostora je odgovoril občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno In stanovanjsko gospodarstvo: Variantne strokovne rešitve za območji A in B v ureditvenem območju BS 4/1-Ruski car, ki so bile javno razgrnjene v času od 15. do 30. septembra 1987, je pregledala in ocenila strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Bežigrad, Zavoda za izgradnjo Ljubljane tozd Urejanje stavbnega zemljišča, Imos Inženiringa in občinskega komiteja za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. Komisija je preučila izhodišča za spremembo zazidalnega načrta, vse pripombe iz javne razprave in tudi stališča KS 7. september ter pripravila v novembru 1988 izčrpno poročilo z odgovori na pripombe in s predlogi za izbiro strokovne rešitve, ki bi lahko bila podlaga za spremembo zazidalnega načrta. Ta strokovna rešitev ni nova varianta pozidave območij A in B, pač pa rešitev, ki iz javno razgrnjenih variantnih predlogov povzema tisto, kar je po mnenju komisije sprejemljivo. Občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je s poročilom komisije za oceno variantnih strokovnih rešitev na 24. seji dne 23.11.1988 soglašal, izvršpi svet občinske skupščine pa bo o njem razpravljal, ko bo dobil tudi pisno mnenje KS 7. september o predlogih za izbiro strokovne rešitve. Zato bo strokovna služba občinskega upravnega organa poslala poročilo komisije v obravnavo KS 7. september s prošnjo za razgovor in za sodelovanje pri nadaljnji pripravi spremembe zazidalnega načrta za ureditveno območje BS 4/1 - Ruski car. Odlikovani za Bežigradom Ob 40-letnici Lesnine je predsedstvo SFRJ odlikovalo več delavcev te delovne organizacije. Za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, je Pavle Brglez dobil red dela z zlatim vencem; za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, so Anton Bregar, Pavel Lapornik in Peter Zajc dobili red zaslug za narod s srebrno zvezdo; za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, so Vesna Rudnik - Černe, Vinko Jamnik in Janez Janež dobili red dela s srebrnim vencem. Odlikovanja jim je izročil podpredsednik Skupščine SR Slovenije Jože Knez. ■ Predsednika občinske gasilske zveze Staneta Jeromna je predsedstvo SFRJ za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, odlikovalo z redom dela s srebrnim vencem. venske kmečke zveze. Pa nič zato, saj iniciativni odbor za ustanovitev podružnice te zveze za Bežigradom že deluje. Skupaj s predstavniki izvršnega sveta skupščine občine in občinske konference SZDL so se krajani lotili vprašanj kmetijstva in varstva okolja. tako pri sebi doma kot v širšem prostoru krajevne skupnosti. Ponovili so svojo zahtevo, da je potrebno hitro in dokončno urediti problematiko arondiranih zemljišč v občini in da je potrebno dokončno opredeliti zemljišča, ki bodo trajno namenjena kmetijstvu. Krajani so zaskrbljeni zaradi nadaljnjega slabšanja ekološkega stanja v širšem prostoru krajevne skupnosti, zato zahtevajo, da se vsi dogovori v zvezi z čistilno napravo prašičje farme Ihan uresničijo v predvidenih rokih. Obenem krajani pozdravljajo napore organizacij združenega dela s svojega območja za ekološko sanacijo. Nenazadnje - krajani so se dogovorili za dokončno ureditev svojega smetišča. Ravnateljica osnovne šole Fran- GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA Spodbudno priznanje JLA Ob dnevu JLA je Geološki zavod, TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje, prejel plaketo JLA za uspešno in tvorno sodelovanje pri razvoju sodobne vojaške tehnike. Sodelovanje seže v začetke sedemdesetih let, ko so projektanti takratnega Strojnega sektorja Geološkega zavoda in strokovnjaki Vojnotehničnega instituta iz Beograda s konkretno določeno nalogo pričeli polniti svoje skicirke s teoretičnimi izračuni in tehničnimi rešitvami mobilne vrtalne garniture za vrtanje in aktiviranje plitvih vodnjakov v vseh kategorijah zemljišča. Odločitev taktičnega nosilca naloge ni bila slučajna, saj je Geološki zavod Ljubljana, že od samega začetka svoje dejavnosti, zaslovel s svojo poslovnostjo in tehnično usposobljenostjo kadrov po vsej Jugoslaviji. Praktične izkušnje pa so si nabirali tudi projektantni Strojnega sektorja, saj so morali velikokrat v časovni stiski oskrbovati delovišča z ustreznim vrtalnim priborom, pripravami in opremo, da je delo potekalo nemoteno in s čim manjšimi fizičnimi napori. Po dvoletnem trdem teamskem delu, so leta 1980 z risalnih desk projektivnega biroja Strojnega sektorja potovale mape konstrukcijske dokumentacije v prototipni oddelek, kjer se je leto za tem rodil prototip nove mobilne vrtalne garniture. Sledili so testi delovnega stroja in pribora v najtežjih pogojih, korekcije tehnične dokumentacije, izdelava drugega prototipa, ponovni testi in leta 1984 že težko pričakovano dovoljenje za proizvodnjo. V Vseh teh letih so vsi člani kolektiva sedanjega TOZ Strojna proizvodnja in vzdrževanje doumeli pojme kot so: kvaliteta in izpolnjevanje dogovorjenih rokov. Sodelovanje z JLA se kaže naprej v razvoju vrtalnega pribora in opreme, pridobljeno znanje pa projektanti in izvajalci uporabljajo tudi pri izvedbi civilnih programov. Podeljena plaketa JLA zato pomeni vsem delavcem Geološkega zavoda, ki sodelujejo v tovrstnih projektih, moralno priznanje za preteklo vloženo delo in znanje, za bodoče pa spodbudo, da je rešitev iz nastale globoke gospodarske krize jugoslovanske družbe samo vestno in pošteno delo. MARJAN BINTER Iz dela občinske konference ZSMS • 6. januarja se je sestala OO ZSMS v DO Varnost TOZD Varovanje premoženja. Obravnavali so program dela za prvo tromesečje letošnjega leta ter možnosti za ustanovitev športnega društva. • 8. januarja se je ekipa ZSMS - ZRVS Lj. Bežigrad udeležila pohoda Po poteh heroja Kebeta in v dosedanjih 15. nastopih na tem tekmovanju dosegla najboljšo uvrstitev - 10. mesto. Za ZSMS so nastopali: Obrč Matevž, Obrč Rok in Ogorelc Samo, vsi člani občinske zveze tabornikov. • 10. januar EUREKA! V prostore CIDM-a na Titovi 123 je prišla prva oprema 8 stolov, ki jih je poklonila naša MK ZSMS. • 10. januar: mladinci v Savskih elektrarnah TOZD Elektro-prenos so pričeli z aktivnostmi za ustanovitev OO ZSMS. • 12. januar: sestal se je sekretariat OC K OZN ter se dogovoril o poteku kviz tekmovanj ter izvedbi predavanj za člane klubov. • 12. januar: skupaj z drugimi organizacijami v občini Lj. Bežigrad smo organizirali sprejem za vse mlade Bežigrajčane, ki so odšli v mesecu januarju na služenje vojaškega roka. Beseda je tekla o vseh problemih mlade generacije. • 16. januarja se je sestal OOP - center za obveščanje in propagando. Beseda je tekla o nadaljnjem izdajanju informativnega biltena in organizaciji dopisniške mreže v okviru OO ZSMS. • ia. januarja je potekala seja OO ZSMS na Srednji naravoslovni šoli. Pregledali so program dela, se pogovorili o nadaljnjih aktivnostih, osrednjo pozornost pa so posvetili vprašanjem akademskih svoboščin na srednjih šolah. Ker mladi tej tematiki posvečajo obilo pozornosti, pričakujemo za našo slednjo številko Informativnega biltena članek o problematiki in akademskih svoboščinah na srednjih šolah. • 19. januar: center klubov OZN pri OK ZSMS je organiziral predavanje na temo Kitajska in kitajski jezik. • 24. januarja je potekala seja predsedstva OK ZSMS Lj. Bežigrad. Člani predsedstva so obravnavali gradivo RK ZSMS Za demokracijo in ocenili, da lahko predstavlja osnovo za razpravo o sodobnejšem političnem sistemu, je pa brez dvoma potreben teoretske obdelave. Ob tem so podprli tudi predlog za spremembo zakona o odpoklicu in volitvah člana predsedstva SFRJ iz SRS. Čeprav osnutek še vedno ne daje optimalne rešitve, pa so člani predsedstva ugotovili, da daje neprimerno večje pravice občanom, zato so sklenili, da ga v skupščini podprejo. • 25. januarja se je sestal KO ZSMS Lesnine. Za novega predsednika so izvolili Braneta Dobnikarja, dolžnost sekretarja pa bo opravljala Silvana Malovič. Dogovorili so se tudi o nadaljnjih akcijah, sprejemu mladih iz zvezne slovenske gimnazije v Celovcu, kulturnih prireditvah in vključevanju mladih Lesni-narjev v aktivnosti OK ZSMS. • 26., 27. in 28. januarja je v Beogradu potekala seja Koordi-.nacijskega odbora prijateljskih OK ZSM, katerega se je udeležila tudi delegacija naše OK ZSMS. Na seji je bilo dogovorjeno, da bo srečanje prijateljskih OK ZSM od 11. do 14. maja 1989. Namestitev bo v centru Zvezdani gaj, samo srečanje pa bo dobilo tudi več vsebine in sodobnejše oblike. ca Ravbarja je poročala o opremljanju računalniške učilnice na šoli. Okolje - starši, občina, občinska izobraževalna skupnost in organizacije združenega dela - je pomagalo nabaviti 6 računalnikov. To je vsekakor pohvalna in uspešna akcija v krajevni skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti je poročal o delu sveta krajevne skupnosti v preteklem letu. Krajani so delo sveta ocenili kot dokaj uspešno, zlasti v teh kriznih razmerah. Zlasti živahno so zbrani krajani razpravljali in na koncu tudi spreje- li program dejavnosti krajevne skupnosti v letu 1989, ki obsega poskus zadovoljevanja še neuresničenih želja in zahtev po minimalni komunalni opremljenosti v tej vaški krajevni skupnosti. Obenem so nekaj zbranih sredstev iz občinskega proračuna in prispevkov organizacij združenega dela namenili tudi za delovanje družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Povedati je tudi potrebno, da so v tej krajevni skupnosti tudi društveno aktivni - zlasti smučarski klub. B. H. AKTUALNO 28. FEBRUARJA 1989 4 ZBOR OBČANOV Samo skrb občine? Akcija za bolj organizirano vzdrževanje spomenikov in plošč iz obdobja NOB Spomeniki in spominske plošče pomembnim dogodkom in ljudem iz obdobja NOB so v naši občini razmeroma dobro oskrbovani, vendar zahvale za to ne moremo nasloviti tja, kamor bi jo, če bi v večji meri uresničevali določila družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB. Ta dogovor je v veljavi že 18 let, toda še vedno je skrb za to nalogo premalo podružbljena. še vedno je ta skrb v rokah občinske službe, občinskega proračuna in občinskega odbora podpisnikov družbenega dogovora. Čigava pa naj bi bila, ko pa je po zakonu za vsak javni spomenik odgovorna občina? Zakon je naložil občini težko nalogo, zato jo za spomenike NOB skuša uresničevati z družbenim dogovorom, po katerem lahko svojo skrb - s samoupravnimi sporazumi - prenese na oskrbnike. Če ji to ne uspeva mora skupaj s podpisniki družbenega dogovora ali sama zagotavljati ne samo skrb, temveč tudi sredstva za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov in plošč. In prav to se dogaja, da sredstva sama zagotavlja. Izjemi sta bili samo dve, dva oskrbnika (vseh oskrbnikov pa je 40), ki imajo, po sporazumih z izvršnim svetom občine v oskrbi 88 spomenikov in plošč. Vseh spomenikov in plošč NOB v občini, če vzamemo, da je celoten spomeniški kompleks na Žalah en spomenik, pa imamo 60. Problem je v tem, da vsi oskrbniki niso finančno sposobni skrbeti za »svoj« spomenik in da nekaterih oskrbnikov ni več. Problem je tudi v tem, da v krajevnih skupnostih ne delujejo komisije za varstvo spomenikov, ki naj bi bile zveza med oskrbniki in občino. Izjem skorajda ni, v nekaterih KS pa naloge takšne komisije rešujejo kar tajniki KS. V teku je akcija, ki bo trajala najmanj leto dni, da se te pomanjkljivosti odpravijo. V prvi vrsti naj bi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki so podpis- nice družbenega dogovora, skupaj z občino sofinancirale vzdrževanje in obnavljanje spomenikov in plošč NOB, dokler oziroma kolikor tega ne bodo storili oskrbniki. Istočasna naloga je poiskati nove oskrbnike, ki bodo sami ali vsaj večji del sami sposobni financirati vzdrževanje in obnavljanje »svojih« spomenikov. Letošnji predlog načrta za vzdrževanje spomenikov in plošč NOB v krajevnih skupnostih znaša 25.200.000 din, skupaj z oskrbo in obnovo grobnih obeležij nekdanjih borcev NOV in kmalu po vojni padlih vojakov JLA ter po vojni umrlih pomembnejših udeležencev NOV, vse na Žalah, pa 54.600.000 din. V tem znesku je tudi 5.000.000 din za nepredvidena dela. Podpisnice družbenega dogovora pa so tudi občinske družbenopolitične organizacije. Njihova naloga je, da v skladu z določili družbenega dogovora zagotavljajo delovanje krajevnih komisij za varstvo spomenikov in da pomagajo pridobiti najprimernejše oskrbnike. O tem je že razpravljalo vodstvo občinske borčevske organizacije. Svojim združenjem je predlagalo, da v krajevnih skupnostih pomagajo reševati ta vprašanja, obenem pa so svetovali, naj bodo krajevne komisije za spomeniško varstvo sestavljene brez njihovih članov, torej z ljudmi, ki so mlajši od borcev. Na še eno nalogo je potrebno opozoriti. Med sedanjimi oskrbniki so tudi pionirske, mladinske In borčevske organizacije. Vse te imajo vedno premalo denarja, zato bi bilo prav, da jih kot skrbnike zamenjajo finančno močnejši oziroma delovne organizacije, Toda njihovo sodelovanje pri varstvu in vzdrževanju spomenikov je tako velikega pomena, da ga je potrebno podpirati. Rešitev tega vprašanja je v pogodbi z oskrbniki, da bodo, takorekoč dnevno, skrbeli za izgled spomenika ali plošče in da bodo, če bodo pri tem nastali kakšni stroški, te stroške poravnali oskrbniki. STANE KOMAN RAZPIS Priznanja ZSMS Občinska kontorence Zveze socialistične mladine Ljubljana Bežigrad objavlja razpis za podajo predlogov za podelitev priznanj OK ZSMS Lj. Bežigrad za leto 1969. 1. Na osnovi 2. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj v OK ZSMS Ljubljana Bežigrad (glej Informativni bilten št. 7.; nadalje: Pravilnik) bodo v letu 1989 podeljena naslednja priznanja: bronasti znak ZSMS, srebni znak ZSMS priznanja za delovanje na posameznih področjih. 2. Na osnovi 3. člena Pravilnika bo OK ZSMS Ljubljana Bežigrad predlagala ustreznim organizacijam najaktivnejše mladince za naslednja priznanja- zlati znak ZMS (podeljuje RK ZSMS), plaketo ZSMS (podeljuje RK ZSMS), priznanja skupščine občine Ljubljana Bežigrad, državna priznanja in odlikovanja. 3. Na osnovi 14., 51., 16., 17., 18. in 19. člena Pravilnika podeljuje bronasti znak ZSMS vsaka OO ZSMS svojim aktivnim članom. Na osnovi Pravilnika in tega razpisa so OO ZSMS dolžne na OK ZSMS sporočiti število podeljenih bronastih znakov ter osnovne podatke o prejemnikih (Ime, priimek, rojstni podatki, naslov, služba, šola). Rok za sporočitev teh podatkov je 6. marec 1989. 4. Srebrni znak ZSMS podeljuje OK ZSMS na predlog organov in organiza- cij ZSMS v občini ter na predlog družbenih organizacij In društev (13. člen Pravil) , Srebrni znak se podeli: mladim družbenopolitičnim aktivistom, mentorjem, OO ZSMS, družbenim organizacijam In društvom Predlog za podelitev srebrnega znaka mora biti podan na posebnem obrazcu in posredovan OK ZSMS do 6. marca 1989. 5. OK ZSMS Ljubljana Bežigrad na osnovi 20., 21., 22. In 23. člena Pravilnika podeljuje priznanja za posamezna področja in to: »Savski val« za področja likovne, literarne In glasbene ustvarjalnosti, ples, film, gledališče, fotografija, arhitektura, oblikovanje - priznanja za področja: telesne kulture, mladinskega prostovoljnega dela Idejno političnega ^a°hoclnlStva' novlnarstvo in Informiranje, teoretičnega In Predlog mora biti podan na posebnem obrazcu z navedbo oodročla za katero se podeljuje. 1 ’ Predlogi morajo biti posredovani do 6. marca 1989. 6. OK ZSMS Ljubljana Bežigrad predlaga najaktivnejše člane za priznanja RK ZSMS in to: aktivne družbeno politične delavce In aktiviste ZSMS za ZLATI ZNAK ZSMS, družbene organizacije in društva za PLAKETO ZSMS. Navedena priznanja se podeljujejo na osnovi Pravilnika RK ZSMS. OO ZSMS posredujejo na posebnem obrazcu predloge z obrazložitvijo, na osnovi katerih predsedstvo OK ZSMS Ljubljana Bežigrad le-te posreduje v nadaljnjo obravnavo RK ZSMS. Za družbene organizacije in društva mora biti priložena tudi kratka kronologija delovanja. Rok za dostavo je 6. marec 89. 7. Priznanja občina Bežigrad se podeljujejo na osnovi razpisa Skupščine občine Bežigrad. Občinska konferenca ZSMS nastopa kot predlagatelj na osnovi pobud OO ZSMS. Pobuda mora biti podana na ustreznem obrazcu, rok za dostavo je 6. marec. 8. Imena vseh dobitnikov bodo objavljena v sredstvih obveščanja. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob zaključku MBM 89. RAZISKOVALCI GZL POD ENO STREHO Delavci SCT Ljubljana, ki so komaj avgusta lani začeli graditi Poslovno raziskovalni center Geološkega zavoda Ljubljana na Dimičevi, so ta večnadstropni objekt že spravili pod streho. Stavbo Je projektiral GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje In SCT TOZD Projekt. Končana bo približno do 15. junija, vanjo pa se bodo preselili vsi tisti, ki se v GZL ukvarjajo z raziskovalno In znanstveno dejavnostjo. Do-sedaj so bili razpršeni na več koncih po mestu v neprimernih delovnih prostorih, poslej pa bo okoli 300 ljudi zbrano pod eno streho, kar bo omogočilo še boljšo raziskovalno znanstveno dejavnost. / j u ornim v vojaški POKiia Ji SAMO KORAK ...uspeh na razpisu za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učencevTehniške šole vojaških usmeritev v letu 1989 _____' Z* VCgtfCE it! m tu RAZREDA SFI.OSNIH SREDNJIH VOJAŠKIH SOL - L«taJakt iplolM irninj« rojtikc lote -Meriel Tito* e MottorJ«; - Sploinc srednje vojaike tole »Bratstvo-cnotiiMt« » Beograd«: - Sploinc srednje vojaike iole 4Ivo-Lola Ribar« v Zagreba in - Sploinc sredpje vojaike iole »Franc Rounao-Stane« v I jubljani (samo z območja SR Slovenije). JASK?H%WoEŠŠ$lNVl!ilfTN,KA SREDNJ'H V° - Srednje vojaike iole kopenske vojske v SarnJevu (smeri: pehota, artilerija, oklepne in mehanizirane enole, inženirstvo, zveze, atomsko-bioloiko-kemična obramba ter elektronsko izvi-dovanje in protielektronska dejstvovanja). Tehniike srednje vojaike iole kopenske vojske v Zagre- eni '■* i letalstva In protiletalske ob- - Srednje vojaike iole vol m (smeri: letalsko (ronsko izv - Mornarlike srednje vojaike iole v Splitu - smeri: pomorska (usmeritvi: ladijska in oborožitvena) in tehniika (usmeritve: strojna, elektro in elektronska); - Inteadantske srednje vojaike iole v Sarajevu (urno za Ul. letnik); .. . - Sanitetne srednje vojaike iole v Novem Sadu (smer me dicinski tehnik - urno za l letnik); letnik). rambe v Raj lovcu (smeri: lelalsko-tehmika, protfietaiska obram-vanja)*1* ^ etek,roniko ‘2v*dovan)e «n protielektronska dejstvo- *»•••»■•* — MIHU M I, ICIMIKJ, - Glasbene srednje vojaike iole v Sarajeva (samo za I. 3 ZA UČENCE lil RAZREDA: . “ Tehniike iole vojaiklh usmeritev v Zagrebu (poklici: mehanik za pehotno oborožitev, mehanik za artilerijsko oborožitev, mehanik za radijska sredstva, mehanik za naprave za avtomatsko upravljanj« ognja, mehanik za optične instumente in namenlne naprave, mehanik sredstva in mehanik za streli] (smeri: strojna, elektrotenniika in prometna); RAZPISNI POGOJI Razpisa se lahko udeležijo kandidati moikega spola, državljani SFRJ. ki izpolnjujejo a) Sploini pogoji - da sp zdravi in sposobni, kar ugotovi pristojna vojaika zdravniška komisija; - da niso sodno kaznovani m da se zoper njih ne teče kazenski postopek; - da imgjo soglasje staršev - skrbnikov. • ^ b) Posebni pogoji I. Kandidati za I. razred-letnik splošnih sredinih vojaikik lol In sredpjih vojaških šol rodov In slntb: - da so rojeni leta 1973 “ - da so Vil. razred in I da so rojeni leta 1973 ali kasneje; p., da »diiTOliVv«/^riu,|*r"C''' ('"1 r*Zred* Mno,n* ,ole kon6*li V5“' ' ».ptliom, lini, ki ,o koniali o.novno »olo 2 Kandidati u II. razred iplotaih irrdnjiti vojaiklh lol: - da io rojeni leta 1972 ali kajneje; učenci,*ki*'v ^ ^»on, uimerltev!U" doma in družine, saj vemo, da pri opremi stanovanja «>or blaga ni nikoli dovolj velik. Poleg opreme vrhunske kako-'°sti najboljših proizvajalcev pohištva, je del salona namenjen Prodaji cenejših kosov pohištva In izdelkom bele tehnike. V pro-““l' je še dekoratlva (posteljno perilo, brisače Itd.) po diskont-tudhia d1' Kupcem nudlio brezplačen nasvet arhitekta, po želji 0Duš^9r*fcln*0 Prodaihega salona na Slovenčevi je Nama začela hie nr prodaio pohištva v salonu pri Tromostovju. Tamkajš-?r® bodo obnovili in ponudbo prilagoditi potrebi LJub-LokaLii *ih *e v 2vezl z oživitvijo mestnega jedra čedalje več. Prihajajo iz nalaSC za zahtevnejše kupce, tudi za tiste, ki oc ®a onu Pohištva na Slovenčevi je zaposlenih 14 delavcev, l® od 9. do 19. ure, ob njem pa je tudi urejen parkirni prostor. Čisto blizu je avtobusna postaja Lj. mlekarne na progi 14. »Vse za dom in družino« je bilo vodilo trgovcev Name vse od leta 1946, ko je pri ljubljanski pošti odprla prvo svojo veleblagovnico. »Zgradili smo veleblagovnice v Škofji Loki, Kočevju, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, v Žalcu in Levcu, blagovnico v Cerknem, v Ljubljani pri Ruskem carju in v Štepanjskem naselju. Naša neposredna naloga od danes naprej je poleg nabave ustrezne računalniške opreme temeljita obnova, preureditev, modernizacija obstoječih prodajnih prostorov. Tu nameravamo mnogo narediti, od sprememb prodajnih programov do sprememb v kvaliteti ponudbe. Naše geslo je prestop ponudbe v višji kvalitetni razred. Želimo postati najsodobnejša maloprodajna trgovina v Sloveniji«, je poudaril Franc štrumbelj. DO Nama pripravlja skupaj z Zavodom za produktivnost študijo o novi organiziranosti, ki jo bo začela izvajati že letos. Gre za računalniško podprt informacijski sistem, s katerim bodo konkurirali ostali trgovini, ali se ji celo postavili na čelo. Za to so si Namovci postavili visok cilj - biti najboljši! IVAN ŠUČUR BROŠURA Naborniku na pot gs kl jT® "k'asil dei 6 danda. Sr* ®ko kot strani rn°ia CL0V,U šedai»arvn 0b0'°žen7h n0 f„,ar i® v ^Potilo fa, vključijo v naborni postopek in kasneje gredo k vojakom. Napotilo in pomoč torej za odločitve v občutljivem in dragocenem življenjskem obdobju slehernega moškega. Brošura je prva te vrste v Jugoslaviji. Sestavila sta jo Bojan Kuntarič, novinar pri TV 15 in Polde Kožar, svetovalec za obrambno vzgojo v sekretariatu za ljudsko obrambo občine Ljubljana Moste-Polje. Natisnjena je bila v nakladi 3000 Izvodov, kar bo zadostovalo za prvi vpis fantov petih ljubljanskih občin. Knjižice bodo namreč fantje prejeli z vabilom za vpis v naborno evidenco v Mačkovi. Ker pa je knjižica naletela na izjemno ugoden odmev - potrebe po njej so Iz občinskih na republiški sekretariat deževale že dolgo let, vendar zaman - se pri Založbi Borec že pripravljajo na ponatis. Knjižica se odlikuje po tem, da jo je moč hitro prebrati, da je razumljiva in da je napotek mladim fantom (tudi njihovim staršem) pri postopkih in ravnanju v odločilnem obdobju zorenja slehernega mladega fanta, ki se pripravlja, da postane vojni obveznik, kar potem ostane do 60. leta starosti. Seveda ne le, da postane vojni obveznik, temveč da to postane polno zavedajoč se tega, z zadovoljstvom In občutkom družbenokoristnega dela. V prvem poglavju med drugim preberemo o naboru In nabornem postopku, o njegovem pomenu in zahtevnosti, o tem, kakšnih pregledov in preiskav se mora udeležiti nabornik v času naborne dolžnosti, kdo izvaja nabor, od česa je odvisna razporeditev nabornikov v rodove in službe, kdo lahko predlaga kandidate za ŠRO (šola rezervnih oficirjev), kdaj so odhodi v JLA. Poglavje o tem, kako je organizirana JLA, podrobneje predstavlja vaje, rodove in službe. V tretjem poglavju so na kratek, toda sistematičen način prikazani čini nižjih oficirjev in oficirjev kopenske vojske In vojnega letalstva ter vojne mornarice. Medsebojnim odnosom med podrejenimi in nadrejenimi v JLA, izpolnjevanju ukazov in drugem je namenjeno nekaj prostora v četrtem poglavju. Kandidati za šole rezervnih oficirjev se lahko seznanijo z načinom in trajanjem šolanja ter s šolskimi centri, v katerih se bodo šolali. Šesto poglavje seznanja bralca z možnostjo sklenitve delovnega razmerja z JLA za določen oziroma nedoločen čas. Najpogostejša orožja in njihove lastnosti pa so predstavljene v sedmem poglavju. Če imate v hiši fanta, ki bo kmalu postal nabornik, bo knjižica prišla tudi vam v roke. Prebrali jo boste in videli, da je nekaj več, kot le govorjenje o podružbljanju JLA. S. GERLICA Izšolanih 5300 učencev in delavcev 40 let PTT srednješolskega centra Slovenije »V minulih 40 letih obstoja PTT srednješolskega centra Slovenije za Bežigradom je diplomiralo skoraj 3500 mladih, ob delu pa si je pridobilo izobrazbo 1800 delavcev«, je dejal predsednik poslovodnega odbora Združenja PTT organizacij Slovenije Miloš Mitič na slavnosti akademiji ob štirideseti obletnici začetka rednega izobraževanja učencev v elektrotehnični usmeritvi in petindvajseti obletnici rednega izobraževanja v ptt prometni usmeritvi. »Večina diplomantov«, je nadaljeval Miloš Mitič, »se je zaposlila v PTT podjetjih Slovenije. Srečujemo jih kot upravnike, kontrolorje, delavce za okenci, dostavljače, vzdrževalce zunanjih in notranjih naprav. Mnogi so nadaljevali šolanje na fakultetah, danes so ugledni vodilni in strokovni delavci v PTT Slovenije, ali pa so se uveljavili v širšem slovenskem prostoru. Tudi to je priznanje strokovnemu delu in prizadevanjem PTT srednješolskega centra.« Ravnateljica PTT srednješolskega centra Jelica Štemberger pravi, da se je v šolo vpisalo štirideset generacij učencev in učenk, sedemintrideset generacij pa iz dneva v dan dokazuje, da čas, ki so ga preživeli v šoli, ni bil zaman. »Njihovo delo in delo njihovih učiteljev in vzgojiteljev je bilo intenzivno in dobro, bera dogajanja na šoli pa je bila v vsej njeni zgodovini bogata in pestra: spreminjanje programov, trajanje izobraževanja, spreminjanje nazivov poklicev, ki so jih učenci pridobivali, spreminjanje nazivov šol —, pa spet polno športnega, kulturnega in drugega dogajanja. Oziranje v preteklost je vedno nekoliko otožno, pa vendar nas vedno znova potrjuje v prepričanju, da je potrebno zastavljeno pot nadaljevati, da bo ta pot vedno boljša, kvalitetnejša in polnejša« je še dejala Jelica Štemberger. V preteklih letih je šola zaradi velikih potreb PTT organizacij po usposobljenih strokovnih kadrih namenjala največ pozornosti izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe. To se danes že odraža v izboljšani izobrazbeni strukturi zaposlenih. Današnji krizni čas, hiter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije v svetu vedno bolj neusmiljeno opozarjajo, da je predvsem znanje tista moč, ki nas lahko popelje naprej. Tega pa si človek ne more pridobiti enkrat za vselej, saj nam del znanja zastari že tisti trenutek, ko s spričevalom ali diplomo v žepu zapustimo šolo in se zaposlimo. Zato ga je potrebno nenehno izpopolnjevati, širiti in aktualizirati. Seveda pa bo funkcionalno izobraževanje za delavce vabljivo le, če bo ponudba znanja kar se da kvalitetna in bo njegova večja usposobljenost povezana z jasno opredeljeno materialno spodbudo kot posledico boljšega dela. »Prav v tem vidim največjo perspektivo PTT srednješolskega centra v prihodnje«, je poudaril Miloš Mitič in zaključil, da bodo ambiciozno zastavljeni cilji razvoja v PTT Slovenije zahtevali več visokostrokovnih kadrov tako na področju PTT prometa kot telekomunikacij. Baza zanje pa bo moral še bolj kot doslej postati PTT srednješolski center. To bo zahtevalo še večjo kvaliteto izobraževalnega dela, selekcijo vpisa, poostritev kriterijev napredovanja ter načrtnejše spremljanje in usmerjanje najsposobnejših učencev in delavcev v nadaljnji študij. V centru se trenutno šola 743 učenk in učencev. Ob polletju jih je 46,6 odstotka doseglo pozitiven uspeh. i. Š. PROSLAVA NA OSN. ŠOLI DANILE KUMAR Zavzeto prisluhnili pevcem in recitatorjem DPD Svoboda Stožice - Ježica je skupaj z osnovno šolo Danile Kumar, organizirala v KS Stožice proslavitev slovenskega kulturnega praznika. Poleg pevskega zbora društva so nastopili tudi recitatorji in mladinski pevski zbor šolskega kulturnega društva. Nastopajoči so dobili dober stik s poslušalci, katerim so tudi prebrali sporočilo Kulturne skupnosti Slovenije o zapostavljanju slovenske kulture. Na vprašanje, če bi se podpisali pod to sporočilo, so vsi zaploskali. Proslavi sta bili dve, ena ob 16, uri samo za učence in učenke osnovne šole, druga pa ob 16. uri, tudi za občane. Obakrat je bila šolska dvorana polna, za kar gre velika zasluga razumevanju šole, ki je 8. februar določila za kulturni dan šole Posebej velja povedati, da je nastopajočim uspelo poslušalce obakrat animirati do take mere, da se niso mogli načuditi tako discipliniranim in zainteresiranim učencem, zlasti onim iz višjih razredov. S. K. Obvestila Društva upokojencev Posavje Obvestila Društva upokojencev Posavje članom društva in vsem drugim upokojenem v krajevnih skupnostih Savlje-Kleče, Ježica, 7. september, Urške Zatler, Stožice, Brinje, Jože Štem-bal, Ivan Kavčič in Tomačevo nadomešča vsa medletna obvestila za društvene prireditve, ki bodo na programu v letu 1989. Posebnih obvestil med letom ne bomo pošiljali! • Občni zbor: Občni zbor Društva upokojencev Posavje bo v soboto, 18. marca 1989, ob 16. uri v osnovni šoli Danile Kumar v Stožicah. Po občnem zboru bo običajna slovesnost in počastitev dneva žena in praznika OF, nato pa prijateljsko srečanje upokojencev in drugih povabljenih. Za člane DU je udeležba dolžnost, vabljeni pa so tudi drugi upokojenci. Zagotovo pridite! • Posebna društvena obvestila: Letna članarina za člana je 2.000 din, članarina Vzajemne pomoči pa je 6.000 din. Posmrtninski prispevek, ki ga prejmejo svojci ob smrti člana, je 120.000 din. Članarino poravnajte v prvih treh mesecih v letu. Članarina se osebno plačuje v pisarni, ki uraduje vsak petek od 15. do 17. ure v domu starejših občanov, Komanova 1. Ob tem času lahko uredite tudi vse druge zadeve v zvezi z upokojenskimi vprašanji.I Za naročilo upokojenskega glasila Vzajemnost dobite v pisarni DU posebno naročilnico. • Društveni izleti: Prvi avtobusni izlet bo v četrtek, 11. maja 1989. Smer izleta: Ljubljana, Maribor, Slovenske gorice-Negova, Ljutomer, po možnosti tudi Lendava, Ormož, Ptuj, Celje, Ljubljana. Pot je dolga okoli 390 km Drugi izlet bo v četrtek, 15. junija 1989. Smer izleta: Kranjska gora, Podkoren, meja, Beljak, Osojsko jezero, Šentvid, Gospa Sveta, Celovec, Ljubelj, Ljubljana. Pot je dolga okoli 350 km. Tretji izlet bo v četrtek, 17. avgusta 1989. Smer izleta: Trojane, Šempeter, v Savinjski dolini, jama Pekel, Logarska dolina-Robanov kot, Gornji grad, Černivec, Kamnik, Ljubljana. Pot je dolga okoli 230 km. Četrti izlet bo 14. septembra 1989. Smer izleta: Zagreb, Sljeme, Stubičke toplice, Kumrovec, Podsreda, Sevnica, Ljubljana. Pot je dolga okoli 320 km. Peti izlet bo v četrtek, 12. oktobra 1989. Smer izleta: Ljubljana, Razdrto, Gorica-meja. Peš v Staro Gorico (2 uri), Nova Gorica - kosilo, Komen na Krasu, Senožeče, Postojna, Ljubljana. Pot je dolga okoli 250 km. Vsi izleti se začnejo ob 7. uri zjutraj izpred doma starejših občanov, Komanova 1. Povratek okoli 20. ure. Cene izletu bodo določene ob prijavi za izlet. Prijave za izlet sprejemamo mesec dni pred napovedanim izletom. Čas prijave je do zasedbe avtobusa. Šesti izlet bo naš izlet v četrtek, 25. maja 1989. Smer izleta: Stožice, Viž-marje, Gunclje, Dvor, Bormes, Slavkov dom, Medvode, Ljubjana. Zbirno mesto izjemoma za omenjeni izlet je avtobusna postaja pred Ramovžem ob 9. uri zjutraj. Povratek okoli 20. ure zvečer. Podrobnosti o izletu dobite na občnem zboru društva. • Letovanja upokojencev: Vsak upokojenec, ki želi letovati v enem izmed počitniških domov ZDU, to je: v Izoli ob morju, v Žirovnici na Gorenjskem ali v Rogaški Slatini, dobi podrobna pojasnila v pisarni DU. • Športna dejavnost: DU skrbi za športno rekreacijo svojih članov. Najbolj udomačena igra je BALINANJE, pa tudi kegljanje, streljanje in šah. Balinarji imajo svoje balinišče na vrtu doma starejših občanov. Balinanje je vsak dan ob lepem vreenu. Za balinarje ima društvo ustanovljeno posebno sekcijo, ki skrbi za organizirano balinarsko dejavnost. Upokojenci, vključite se v to dejavnost! Več o športu vam posreduje društvena pisarna. Pridite in vključite se v to razvedrilno stran društvenega življenja! Ne zamudite ugodne prilike! ODBOR DU POSAVJE V soseski BS-3 čedalje več zasebnih prodajalcev Proda/alna Igrač In papirnica na Hoilmlnhovl 13 le te tretll mesec odprla In tudi dobro obiskana, sa/ se da tu kupiti vse pripomočke la šolarje, Igrače za najmlajšc In te bolj zahtevne, poleg tega pa še unikatne Izdelke naših umetnikov, praktična darila za vsako prllotnost In še veliko drobnjarij In večjih predmetov, za katerimi navadno tekamo po več trgovinah. Dejan Ambrotlč je sicer študent gradbeništva, hkrati pa prodajalec v svoji trgovinici. Kot sam pravi, je duša In gonilo te majhne zasebne prodajalne njegova mama, a katero skupaj skrbita, da je trgovina zmeraj dobro zalotena In da so cene konkurenčne, največkrat pa nitje kot v drugih prodajalnah. Kupujeta v Mladinski knjigi, pri zasebnikih, prilagajata se povpraševanju kupcev, skrbita, da ne bi zmanjkalo ljubkih plišastih Igrač, ki jih Imajo otroci tako radi, ali nujno potrebnih pisarniških oziroma šolskih pripomočkov. Kako Dejan usklaja trgovanje s študijem? Pravi, da kar gre, saj mama, sicer zaposlena v zdruienem delu, kar velikokrat priskoči na pomoč. M. U. Obvestilo Doma starejših občanov V okviru zunanje dejavnosti doma nudimo starejšim občanom, ki živijo na svojih domovih, razne vrste storitev in uslug, katerih se lahko poslužujete vsak dan: 1. Dostavljanje kosila na dom vsak delavnik, ob vikendih lahko hrano odnesete domov. Imate tudi možnost prihoda na zajtrk, kosilo ali večerjo. Cena kosila: od 1. marca naprej: navadno , ll.OOOr- sladkorna dieta 12.500. ostala dieta 11.500. zajtrk 3.900. večerja 5.400. 2. Pomoč v gospodinjstvu nudimo starejšim, invalidnim in ostarelim, ki sami ne morejo več opraviti težjih del v stanovanju. Plačilo je odvisno od višine pokojnine, trenutno še glede na mesec november 1988. Če ste imeli v tem mesecu 500.000,- din pokojnine, boste plačali uro gospodinjske pomoči 8.500,- din, če pa manj, potem ustrezno manjšo vsoto. 3. Dnevno bivanje: lahko se ga poslužijejo starostniki ki bi želeli imeti kontakte z ljudmi, se udeleževati dnevnih aktivnosti v domu, ob tem pa bi jim naše osebje nudilo zdravstveni nadzor in nego. Cena dnevnega bivanja vključuje zajtrk in kosilo in znaša 16.700,- din. 4. Zdravstvena predavanja so vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri v dnevnem prostoru drugega nadstropja Doma starejših občanov Lj. Bežigrad. Po predavanju in vsako tretjo sredo v mesecu je tudi merjenje krvnega pritiska, ki ga opravlja patronažna sestra iz Zdravstvenega doma Bežigrad. Ta vam lahko tudi ustrezno svetuje. 5. Rekreacija pod vodstvom fizioterapevtke: vsako sredo od 15.30 do 16.30. Cena 20.000. 6. Pranje perila: večje kose ali osebno perilo lahko prinašate v dom redno ali občasno. 7. kopanje: če imate doma omejene možnosti za osebno higieno, se lahko pridete skopat k nam, ob pomoči negovalke ali sami. Vse potrebne dodatne informacije lahko dobite pri organizatorici zunanje dejavnosti Doma starejših občanov Lj. Bežigrad, Tjaši Tome, tel. 344-371, int. 34. TABORNIKI Slaba sezona za zimovanja Ker ni bilo prave zime so med počitnicami odpadla mnoga zimovanja in druge zimske aktivnosti tabornikov. Zimovanje so uspeli organizirati le taborniki iz odreda Heroj Vitez in Savskega odreda, ki so skupaj preživeli nekaj dni na Mali planini, taborniki odreda Bičkova skala pa so si privoščili vikend počitnice v svoji koči na Stojni pri Kočevju. Vod mlajših tabornikov iz istega odreda (kvačelunge) pa še čaka, da se bodo fantje preizkusili v bivakiranju pod belo streho. Marec bo v znamenju sprememb v Zvezi tabornikov občine Bežigrad. 9. marca bo v prostorih odreda Posavskih kurirjev (klet Glinškova ploščad 22) programsko-volilna konferenca ZTOB. Izvolili bodo novo vodstvo, sprejeli program dela za obdobje 1989/90, razpravljali pa bodo tudi o problemih tabornikov na splošno. Napravili bodo tudi program za večjo občinsko taborniško akcijo, ki bo v aprilu ob dnevu tabornikov. K sodelovanju so vabljene vse delovne organizacije, privatniki, društva in posamezniki. PUGY Predavanje v Lesnini Klub upokojencev Lesnine bo organiziral zanimivo predavanje: Slovenski oktet na Kitajskem in po svetu. Predaval bo Bogdan Pogačnik v četrtek, 23. marca, ob 16.30 v veliki dvorani Lesnine, Parmova 53, 6. nadstropje (dvigalo vozi). Obvestila Društva upokojencev Stadion Uradne ure: Vsak četrtek od 9. do 11. ure v tajništvu društva Družbeni dom Stadion, Staničeva 41, tel 326-268. Članstvo: Članarina za leto 1989 znaša 2.000 din, vzajemna samopomoi pa 6.000 din (posmrtnina 180.000 din). Pomoč pri hišnih opravilih: • Pospravljanje ter vsa fizična opravila, vključno s pleskanjem - Jože Janeš in žena Marija, Krpanova 1, tel. 553-322. • Popravila vodovodnih ter ključavničarskih naprav in pl®' skanje-Jože Klarič, Mašera Spasiča 15, tel, 313-044, int. 27-42 • Električne instalacije - Stane Škodlar, Hranilniška 8, tel 319-271. • Mizarska dela - Silvo Volovšek, Titova 126, tel. 345-271. • Pospravljanje - Malči Mrak, Bratovževa ploščad, telefon 349-799. Plačilo za pomoč po dogovoru. Zdravstvena in pravna pomoč: Merjenje krvnega pritiska: vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9. do 10. ure v društveni pisarni. Pravni nasveti: vsak prvi četrtek v mesecu od 9. do 10. ure v društveni pisarni. Šport In rekreacija: Šah: vsako sredo od 9. do 12. ure v društveni pisarni. Kegljanje: vsak torek od 11. do 12. ure na kegljišču Družbenega doma Stadion, Staničeva 41. Ročna dela: vsak torek od 9. do 12. ure v društveni pisarni. Kolesarjenje, balinanje in streljanje: prijave sprejema tajništvo društva. Letovanja: Članom društva so na razpolago počitniški domovi Zveze društev upokojencev v Izoli, Žirovnici in Rogaški Slatini. Informacije in prijave: Zveza društev upokojencev Bežigrad, Druž' beni center Bežigrad, Linhartova 13/11, soba 228, tel. 329-041. vsako sredo in petek od 9. do 11. ure. Zaradi velikega zanimanj® pohitite s prijavami. Društveni izleti: • sreda 12. aprila: Ljubljana-Železna Kapla - Velikove® - Celovec - Kotmara vas - Borovlje - Ljublana • sreda 10. maja: Ljubljana - Hrastovlje - grad Socerb - Sežana - Štanjel - izvir Vipave - Ljubljana. • sfeda 14. junija: Ljubljana - Trojane - Mozirje - Solčav® - Logarska dolina - Radmirje - Gornji grad - Ljubljana • sreda 6. septembra: Ljubljana - Zreče - Rogla - Osank®' rica - Oplotnica - Slovenske Konjice - Ljubljana • sreda 4. oktobra: Ljubljana - Trojane - Čebine - Trbovlj® - Laško - Celje - Ljubljana • sreda 8. novembra: Ljubljana - Nova Gorica - Goric® - Ljubljana. Vsakokratni odhod avtobusa je ob 7. uri izpred Družbeneg® doma Stadion, Staničeva 41. Prijave sprejema tajništvo mes®® dni pred izletom. V spomin FRANC STEINER Z bolečino v srcih smo soočeni s kruto resnico. Iz naših vrst jc odšel Franc Steiner, prijatelj, predsednik sveta krajevne skupnosti, predsednik krajevne konterence ZRVS 7. september in član predsedstva O K ZRVS. -0 Njegova življenjska pot se je začela 18. junija 19.14 v krgjn Beltinci pri Murski Soboti. Kot kmečki sin je dočakal drugo svetovno vojno, njene strahote in posledice. Ker prekmurska rodna gruda ni mogla zagotoviti pogojev za preživljanje seja Franc Steiner, s tradicijo številnih Prekmurcev, po končani osnovni šoli podal v svet. Leta 1952 se je zaposlil pri SGP Projekt v Kranju. Delal je kot gradbeni delavec. V času služenja vojaškega roka v letu 1956 si je pridobil naziv rezervnega vojaškega starešine. Leta 1956 se je vrnil iz vojske in kot gradbeni delavce nadaljeval delo pri SGP Stavbeniku Koper, enota v Ljubljani-Marljiv in ustvarjalen je vzbujal pozornost delovnega okolja in vodstva, zato je bil leta 1958 premeščen v poslovno enoto v Ljubljano v administracijo gradbišča. V soglasju z vodstvom podjetja se je leta 1965 vpisal na delovodsko šolo in jo v letu 1967 uspešno končal. Naloge delovodje je opravljal devet let, leta 1978, ko je bil postavljen na novo delovno mesto in sicer 1“ sekretarja TOZD, ki ga je uspešno upravljal do invalidske upokojitve leta 1984. Franc Steinerje bil v več kot.MI-letnem uspešnem delu v grt,