73. številka. Ljubljana, četrtek 30. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro- ogerske dežele za celo leto 16 551 za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld, — Za Ljubljana brez pošiljanju na dom /a celo leto 13 jrlU., za četrt leta 3 gld. .'30 kr., za en jnesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih Šolah in sp dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. SO kr., po pošti prejeman za četrt letu 1 gld. — Za oznanila se plačuje do četirifltopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. še ae tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiSi št. 25—96 poleg gledališča v „zveadi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. — Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času, pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni. „Nlov. larod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom': Za pol leta.....O gld. 50 kr. Za Četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... t „ IO n Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S posojanjem po pošti velja: Za pol leta ..... 8 gld. — kr. Za Četrt leta .... 4 „ — „ Za en mesec..... t „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za «IIJ»»K<* volja KitI-ztaiin cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Sfe gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — » 0 poštenjaku Dežmanu. „Uie von ltocht sgofllhl tind A u 81 a n d durohglUhteo." Izrek K. Doimuu* pri voltliiom ■hodu v kuiini. Pri volitvi v mestni zbor 27. marca se je mej družim ta-le karakteristični dogodek primeril. Po stopnicah gori gre star mož, vo-lilec iz obrtniškega stanu. Sreča ga državni in dežolni poslanec, deželni odbornik in bivši ljubljanski župan Karel Dežman, in zagledavši boječega moža, misli si, tega moram pridobiti. Naglo mu iztrga volilni list, na katerem je imel mož narodne kandidate zapisane, ter mu da drug list z nemškutarskimi kandidati, prime ga za pod pazuho in ga naglo vlečo po stopnicah navzgor v volLščo. To naglo Dežmanovo proceduro sta videla dva naša, a sama nepoznajoč volilca brzo poklicala kandidata mizarja Regalija, z dvema besedama povesta mu, kaj se je zgodilo; Ilegali hitro poskoči in komaj ravno mej vrati vjame Dežmana in njegovo žrtev, ter oba s krepko desnico izmej voliščnih vrat na hodnik potegne. Tu smo s trojno verigo oba obsuli, in Dežman je moral ugrabljeni volilni list nazaj dati, ter slišal je od narodnih volilcev take besede, da mu gotovo še zdaj po ušesih zvenče. Poskušal se je izgovarjati, a bil je na laž postavljen. Zelen od jezo, vendar volišča nij še precej časa popustil, ali z nasil-s tvom agitirati vsled onega akta nij več poskušal. Razumejo se, da je dotični volilec po* tem vendar narodno volil. Oni nemški list, ki mu ga je Dežman-kukavica hotel vtihotapiti, pa mi kot „corpus delieti" hranimo. To je torej ravnanje onih mož, ki so se v kazini bahali, da imajo „Rechtsgefuhl" in da so „vom Anstand d ur ch gl iiht." Lepo pravno čutje to, staremu boječemu možu, ki ima strah pred človekom, .katerega je na županjem stolu videl na čelu policijske in druge eksekutive, se silo list iz roke trgati in mu drug kriv list vtihotapiti. In lep „ An štand" to za osivelo glavo, kakor je Dežmanova, priti v tako situvacijo, da Bi mora dati od priprostih ljudij take v zobe pripovedovati, kakor jih je Dežiuan pri tej priliki slišati moral. „Agitation ist Agitation," dejal je Dežman v zadregi in povedal s tem vso svojo politično moralo, pa tudi razkril vse svoje „pravno čutje." Da ga sram nij, tako ravnati, njega, ki bi uže po svojej starosti, po svojeni Bocijalnem položaji in po svojej omiki moral vendar hladneje in bolj moževsko postopati! Mladim agitatorjem se preognjevita agitacija ne more uže tako v zlo šteti, a Če star človek Dužmanovega položaja take škandale dela, kaj poreče vaša toliko samoslavljena „inteli-gencij a" ? Dežman je jeden voditeljev in glavni usta-novnik nemškutarske stranko. Za to govorimo o tein njegovom dejanji na tem mestu. Sicer je res, da ga kot slovenskega renegata njegova lastna stranka ne spoštuje in je tudi pri njem stara resnica dognana: da izdajstvo se ljubi ali ne izdajnik. Vendar potrebujejo ga in odlična mesta mu daje ustavoverna respl nemškutarska stranka. Za to naj bodo te vrste novo osvetilo cele svojati odpadencev in nemškutarjev. Kakoršen vodja, taki so vo-jeni če nijso slepi. Za to bodi priporočen vsem, da ga tako — spoštujejo, kakor zaslužuje. Na mestu pak je vendar vprašanje: ali sme tak človek govoriti nasproti našej stranki o pravnem čutu in dostojnosti ? Kdo si bode upal reči „dau ? Toliko o tej glavi in njegovej šegi. Po volitvah bodemo osvetili kako breztaktno se je nosila druga še večja glava naše u stavove me stranke v agitaciji. Tako bodo precej nekaj poglavij o „ An štand" katerega imajo ti ljudje v zotx>h a v dejanji ne. Moskva in Moskvičani. Za carja Mihajla Feodoroviča (1613—1645). (Po 0 earju spisal J. Steklasa.) (Dali e.) Takih bogatih kaftanov hranilo se je mnogo v carskej shrambi; na dan zaslišbe so je dajali činovnikom, da se vanje oblečejo, potem pa so je znovič zapirali v škrinje. Bo-jarji so se pokazivali pri vsakej velikej svečanosti v velikih kučmah, ali sobolnih, ali pa lesičjih; a drugi imenitni ali bogati ljudje so nosili navadno žametaste s sobolovim obši-vom. Škornje so imeli kratke, večjidel iz perzijskog* saijana, špičaste in z visokimi opet-nicami. Žene so nosile fereze ali sarafane (dolga ženska kmetska obleka, spredaj zapeta), a vrh njih kožuhe, ali pa so oblačilo dolgo, široko obleko, ravno tako, kakor možje — s ponaini ali pa srebrnimi gumbi. Omo- žene so hodile v kučmah z bobrovim ošivom, nanizanih' z biseri in zlatom, a device tudi v kučmah — ali samo lisičjih. Razumeva se, da je ta nošnja bila samo za zimo in ne za leto. Ruskinje so jahale s carico na sprehode in tudi ta običaj je prišel od Tatarov, kakor se pripovedujo. (t*o pripovedanju Maržerete o Rusiji, kjer je on živel dolgo za Godunova in Laži-Diniitrija.) Opis domačega življenja starih ruskih bojarjev ne navdušuje nas niti razkošjo, niti divnostjo. Malo izinej njih jih jo imelo zidane hiše uže za Romanovičev ; za Goduna so živeli oni v lesenih, majhenih in temnih poslopjih. Sobe so prevlačivali navadno z belini platnom in jedini njihov urez so bile podobe. Domača posoda se je ograničavala na: lonce, lesene ali pa kositernaste sklede in ravno take okrožnice. Na nekih dvorih so dajali jedi v srebrnih posodah; bogati in imenitni ljudje so imeli od srebra samo skledice in čaše. Šči (juha od zelja), druge razne juhe, kaša, pašteto, krače, razne vrsti pečenega mesa (razun tele- tine), ikre (ribje ikre v razsoli) in slane ribe — so sočinjavale bogatstvo ruske kuhinje. Olearij pripoveduje, da so jeli stari Rusi, ako jih je glava bolela po pijančevanji, prženo bravino z ogurci, poprom, jesihom in razsoljp ogurčevo ; da so oni jako radi jeli češenj in da je bilo njegov duh v vsakej hiši lehko očutiti. Tujcem so silno dopadali ruski medi (medice): molinovi, višnevi borovniški in dr. Kar se pa tiče francoskih in italijanskih vin^ dobivali so je oni skozi Arhangelsk, vendar pa so oni predpostavljali svoje domače žganje, ter so od nje iznašli tudi prav dobro polivko z ogurci. Znameniti ljudje so često pozivali goste na obed, in to iz nižjih stanov, na primer iz kupcev; v tem slučaji so le-ti zadnji izjavljali svojo zahvalnost z dragimi darovi, — tako da gospodar za svojo gostoljubnost nij ostal na škodi. Ako se je hotel včasi posebno prikupiti, poklical je svojo žcuo, ter zahteval od nje, da podvori goste, in nazadnje jim je še celo včasi dozvolil, da so jo smeli poljubiti na usta. Ravno na tak način je nekdo od Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (VII. seja 28. marca.) Poslancu Andreju Lavrenčiču se dovoli zarad bolezni odpust do konca sesije. Oficijali deželnega računovodstva prosijo za povišanje svojih plač. Prošnja se izroči finančnemu odseku. Ljubljanski obrtniki prosijo, da bi se dela v c. k. kaznilnicah in prisilnih delavnicah ne širila na nekorist davko-plačujočim obrtnikom. Ta prošnja se izroči peticijskemu odseku. Občinski zastop v Novem mestu izroči prošnjo mestnega zdravnika g. Ipavca za nagrado. Izroči se finančnemu odseku. Prošnja vodstva realne gimnazije v Novem mestu, da se določi stalna podpora za obrtniško šolo, izroči se finančnemu odseku. Poslanec Obreza izroči več prošenj po-stonjskega okraja o cestnih zadevah in prošnjo občin cerkniškega okraja, da se izvrste iz logaškega okraja. Izroči se občinskemu odboru. Poslanec Murnik izroči prošnjo slikarja Janez Šubica v Ilimu za podporo iz deželnega zaklada, da more nadaljevati svoje študije. Poročilo deželnega odbora s proračunom deželnega zaklada za 1. 1877 se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Dr. Bleiweis poroča o napravi kmetijske šole na Dolenjskem in naznanja, da se je deželni odbor definitivno odločil za graščino Grm in kmetijskemu ministerstvu poročil, da se zadovoli z jedenkratno podporo 30.000 gld. in letno podporo 2400 gold. Baron Abfaltrern pravi, da je stvar finan-cijalne važnosti, zatorej da naj ide poročilo dr. Bleiweisovo na finančni odsek. Dr. Bleivveis ne odobruje tega predloga, kajti finančni odsek bi ne mogel prenarediti sklepov deželnega zbora 1. 1873 in 1874 Tedaj je predlog, poročilo izročiti finančnemu odseku, samo predlog, kmetijsko šolo poslati „ad calendas graecas." Abfaltrernov predlog se potem zavrže in sprejme se predlog dežel nega odbora. Poročilo deželnega odbora o stavbi no rišnice se izroči finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora z načrtom dodajamo postave k občinskemu redu za Kranjsko o gospodarstvu in računih glede občinskega premoženja, izroči se občinskemu od- boru, ki se zaradi tega za dva člena pomnoži. Izvolita se v odbor dr. Z a r n i k in dr. Schrev. Poročilo finančnega odseka o proračunu prisilne delavnice za 1. 1877 in poročilo finančnega odseka o proračunih bolnišnega, poro-dišnega, najdenišnega in nornišnega zaklada za 1. IS77 se brez debate odobri. Baron Abfaltrern poroča v imenu finančnega odseka o razmerah plačevanja stroškov za zdravila in pota ob času kužnih boleznij. Iz poročila je razvidno, da deželni zaklad plačuje stroške, ki se imajo plačati po postavi iz državnega zaklada. Finančni odsek zatorej nasvetuje, da stopi deželni odbor v dogovor z vlado in zahteva vse neopravičeno plačane denarje nazaj in da ako bi ministerstvo ne hotelo plačati potem dogovora, da toži dežela pri državnem sodišči na Dunaji. Dr. Blerweis pravi: „Poročilo finančnega odseka me je jako zadovolilo in precej ko sem ga prebral sklenil sem priznanje izreči v javnej seji. To poročilo je res izvrstna slika ustavnega življenja v Avstriji, ono nam kaže, kako različno in samovoljno postopa vlada z raznimi zakladi. Nekatere deželo je oprostila vseh bremen, nekatere nekoliko, Kranjskej pa je vlada naložila celo breme. Koliko tisoč goldinarjev je morala Kranjska nepostavno plačati, lepa svota se je nabrala, tako da finančni odsek nasvetuje, da se zahteva od vlade povračilo, in ako neče vlada denarja povrniti, naj se toži pri državnej sodniji. Ali gospoda moja, jaz dvomim, da pridemo z nasvetovanim sredstvom do zaželenega cilja in konca. In če tudi dosežemo kar zahtevamo, potem je sredstvo samo polovično, palijativno, ne pa radikalno. Radikalno sredstvo je, popolna sprememba sedanje vladne sisteme, ki nam seka rano za ranol Da osvetlim svojo trditev, hočem navesti razen stvari, ki se zdaj obravnava, še nekoliko slučajev, kako postopa c. kr. vlada s pravičnimi zahtevami naše dežele. L. 1873 se je občina Kostelska oglasila, naj prevzame vlada stroške za vojaški kordon pri govejej kugi. Dež lni odbor se je zaradi tega obrnil na c. kr. vlado, in ko vendar postava od 1. 1868 jasno določuje, da stroške pri govejej kugi za vojake plača vlada, odbila je ona vlogo deželnega odbora, sklice vaje se na neko postavo o vojaškem ukvartirovanji- Deželni odbor se je obrnil v tej zadevi na druge deželne odbore in ti so sporočili, da to, za kar se deželni odbor kranjski poteguje, je pri njih uže davno navada! Na to opirajoč je deželni odbor obrnil se zopet do e. kr. vlade in tako je post tot diserimina rerum za Kranjsko to obveljalo stoprav lansko leto, kar je bilo za druge dežele uže 1. 1868 postava! To je jedno, zdaj pa drug primer. V Istri je bila rojena 1. 1K37 neka najdenka z imenom Mavra Mavrati; od tam je prišla v najdenišnico v Trst in iz Trsta na Kranjsko v kamniški okraj, katerega je zapustila, ko je bila stara 14 let in se vrnila zopet v Trst. Iz Trsta je šla v Aleksandrijo in prišla leta 1859 čisto pohabljena v tržaško bolnico, kjer je še zdaj. To dekle je c. kr. vlada za K r an j i c o izpoznala. Mi smo temu ugovarjali, ker so bili stroški za njo zmirom večji. Kamniško okrajno glavarstvo je izjavilo, da Mavrati nij Kranjica, ali ministerstvo je reklo daje, „weil .sie sich den Aufonthalt freiwillig in Krain gewlih.lt hat" ! Kako si otrok sam voli bivališče „Aufenthalt", o tem nij treba komentara. Vložili smo še jeden dopis o tej stvari na ministersto in ta čaka rešitve. Kaka bode zdaj, še ne vemo. Vprašam tedaj slavno gospoda, ali je mogoče, da brez radikalne p re menihe sedanje vlade in sisteme pridemo do boljšega V Jaz mislim, da nikakor ne. Petnajst let se uže sučemo v ustavnem kolobarju, ali vsak dan slabše. „Finančno poročilo navaja stroškov do 15.000 gld. in mej temi je mnogo za govejo kugo, ker na Hrvatskem in na Ogerskem ne veljajo tiste ostre postave zoper kugo, kot pri nas. To je zakrivil oni nesrečni dualizem, in ko bi bili gospodje, ki so ga ustvarjali, pomislili na nasledke, ne bili bi ga ustvarjali.. Tako trpe po dualizmu naši ubogi Dolenjci, ker zarad zaprte meje hira vse poljedelstvo, kupčija in obrtnija. Radikalno sredstvo je tedaj predi-ug učenje ustave in to imamo obetano v zakonu, ki se oktoberska diploma kliče . . . Deželni glavar: Prosim, da ostanete pri stvari, oktoberska diploma nema z na dnevnem redu stoječim predmetom nobene zveze. Dr. Bleivveis: Prosim, g. poročevalec baron Abfaltrern je v poročilu finančnega odseka obravnaval ustavno življenje; mislim, da imam tudi jaz tisto pravico, kakor drugi poslanci, ako ne velja: quod licet Jovi, non licet bovi! Nadah'uje: Oktoberska diploma te- znamenitih ljudij v Moskvi pogostil Olearja, poklicavši ga v drugo sobo, kjer ga je sprejela njegova žena v bogatoj obleki, naklonila se najpoprej možu svojemu, potem še le gostu, potem vzela iz rok služkinje podnos z nalito skledico, ter sama pokusila in ponudila na-livko (liker iz jagod) Olearju. Le-ta mlada krasna žena je morala, da izpolni voljo svojega moža, poljubiti tujca, ter mu zarudivši izročiti — dar — belo, tafetno širinko (če-tirioglasti laneni prt) všito z zlatom in srebrom. Rusi so obedovali v starem času ob 11. zjutraj in precej potem se vlegli počivat — in to imenitni, kakor tudij priprosti ljudje. Ob tem času se nij smelo iti uiti v goste, niti k trgovcu, niti k bojarji; še celo kupčij ski strežniki zapirali so štacune in v letu spali na zemlji pred njimi. Žene bogatih in znamenitih mož moskovskih so živele navadno brezposelno življenje, ter malo skrbele za gospodarstvo. One so sedele z navskriž rokami, zabavljale se nad ljud- stvom skozi okna s podboji, prešivavale obleko in kite z zlatom, ali se ujekale na gugalnicah ter poslušale pripovedanja svojih mater. One so redko izhajale iz hiš, še celo v cerkev ne, ker možje ruski v starem času, blizu tatarskim običajem in nravom, se nijso nič stidili biti ljubosumnim. Bojarjine pa so se lepo oblečene vozile v letu v zaprtih kočijah, (s šesterimi konji), ki so bile od zunaj prevlečene z lepim suknom po zimi pa v saneh, tudi pokritih. Okolo tega pojezda pa je šlo mnogo slug včasi po 30 do 40 osob, a konji vpreženi v kočijo, ukrašali so se z lisičjimi repi. Tako so ukrašali tudi carske ali bojarske konje, — na poslednje so obešali včasi še celo sobolove kože. Sploh so našli tujci, ki so prebivali v tem času v Moskvi, denašnjih Rusov prednike kot velike neznalice, ljudi surove, ki nijso mogli niti sami sebe nadvladati; ali vendar tudi mej njimi se je moglo najti izjeme. Tako na pr. hvali Olearij umom in ljubeznivostjo odliko-vajočega se bojarja Nikite Ivanoviča Romanova Jurjeva, človeka veselega in dobrodušnega. On je bil v obče skrbeh pokrovitelj vseh tujcev v Moskvi: ljubil je njihove običaje, red njihovega življenja, glasbo, dal si je celo napraviti nemško obleko, je smelo jezdil v njej na lov ter nij poslušal patrijarha Josipa, ki se je strogo zoperstavil njegovej tako velikej nepristojnosti. Ali patrijarh je vendar dobil njegovo prokleto obleko v roke ter jo sežgal. Da in kako ne bi on preganjal Nikite Ivanoviča, dozdevnega krivoverca ! On se je namreč čeBto spri s patrijarhom o nauku verskih resnic: govoril sicer nij mnogo, ali silno in rezko, kar je pa inače delal nij se bal gnjeva patrijarho-vega, ker je bil v rodu carju in splošni ljubimec Dnigi bojar Boris Ivanovič Morozov odgojitelj carja Alekša Mihajloviča, opisuje se tudi od tujcev kot umen, za nauk in prosveto jako zavzet človek. Holsteinski poslanci, bivši pri carju Mihajlu v Moskvi, nijso mogli pozabiti laskavega ponašanja ž njimi od strani Morozova, radi njih odredjenih sokolskih lovov in sprovoda z godbo po reki Moskvi, ko so •daj, ta magna charta za Avstrijo, na to moramo priti nazaj, da ne bodemo imeli dveh vlad na Kranjskem, ampak jedno samo, deželnemu zboru odgovorno, da bodo narodi jedenkrat zadovoljni in da se uresničijo besede presvitlega cesarja: „Jaz hočem mir imeti s svojimi narodi!** Dixi et salvavi animam meam! (Dobro !) (Konec prih.) Politični razgled. Notranje Aežele. V Ljubljani 29. marca. KomMtei deželni zbor je sklenil prositi pri državnem zboru za postavo, naj bodo vse posojilnice, katerih namen nij, dobiček delati, vseh pristojbinskih davkov proste. I*4ttitn*t>ii.Tki državni poslanci, Klaič, Pavlinović in Monti, oglašajo v „Narodnem listu," da je trditev Ljubišina v pismu na ministra Lasserja o dogovorjenji s tirolskimi poslanci nesramna laž. — Odpadniki posta-jejo tudi lažnjivci. Iz X*tii»'eb0 volilcev in agitatorjev, praznovat sijajno slovensko zmago pri dobrej kapljici, petji in inprovizira-nej godbi. Napijalo se je zmagi, vrlim volil-cem in narodnim agitatorjem, voljencem itd. Posebno navdušen je bil govor dr. Zamika, ki je omenjal, da smo tako sijajno zmago dosegli le po lepej disciplini in popolnej zlogi, pri katerej se nij vprašalo za drugo, nego: kdo je Slovenec! Isto tako so bili sprejeti govori g. Regalija, ki je naglašal slovansko važnost okrepljujočega se našega življa, dalje gg. Potočnika, K. Tavčarja, Jurčiča (da sigurno zmagamo jednako zložni in delavni tudi pri prihodnjih volitvah v deželni zbor po vsej deželi). Dolgo uže nij bilo tako oživljenega, krepkega in zdravega duha v prostorih naše čitalnice. Upati je, da se bode vse narodno življenje v Ljubljani krepko oživilo. — (Vojaško.) Tu nastavljeni vojaški polk Saehsen-Meiningcn jo prestavljen iz Ljubljane v Trst. V Ljubljano pa dobomo hrvat-, ski regiment Leopold. Radi zamenjamo Ma-gjare-Nemce za Hrvate'. — (Iz savinjske doline) se nam piše: Dne 5. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer bode zborovalo „savinjsko učiteljsko društvo" na Vranskem. — Na dnevnem redu so razna predavanja, katera bodojo govorili gg. Skorlek, Meglic, Soršak. Po seji bode zabava in petje. Ker nij društvo uže od avgusta p. 1, zborovalo, upamo, da se bodo savinjski učitelji v mnogobrojnem številu shoda udeležili. Moram naše učitelje tudi na to opozoriti, da nij za-dosta hiti društvu ud, a se nikdar nobenega shoda udeležiti. To kaže javno mlačnost do vsestranskega izobraževanja in ne dela dotič-nežem baš česti. — Kadar se celo neučitelji shoda udeleže in društvo podpirajo, zakaj bi učitelji tega ne storili, ko je društvo najbolj za nje osnovano? — (Slovanska beseda v Gradci) ima v soboto večor ob 7. uri izredni občni zbor. — (Iz & t. J ur j a) n. juž. ž. se nam I piše : Preteklo nedeljo je tukajšnji župan g. J. z druzimi svotovalci prisegal prisego, kakor je ta baš pri novo voljenih v navadi. G. dr. VVagner iz Celja je bil kot vladni zastopnik navzoč, kateri se je trudil, da bi slovenskim odbornikom v slovenskom jeziku čestital k izrecnem izboru župana. Tistih par besedic — katere je pa še baje zapisane imel — je tako prežvekoval, da nazadnje vendar nij nič pravega mogel „vun" spraviti. Navzoči so ne hote muzali govornikovej spretnosti in ustnice tiščali, da jih nij smel posilil. — No pa g. dr. \Yagnorji nij zameriti, ker ne zna slovenski, pač pa onim nij tako lehko odpustiti, kateri mu nalože posel, kojega opravljati zmožen nij — občevanjo sč Slovenci. — (V zalogi .j. Felkla) in sina y Pragi, v celetnih ulicah, č. 30. prišle so slovenske risanke na svitlo; so od prav dobrega stirjaško špičastega papirja. V vsakem višjem broji so pike bolj narazen; četrta risanka pa je uže brez vsili pik. Tudi vnanja podoba je prijetna; stranice so od sivkastega papirja z napisom: Prva, druga itd. risanka. — Spodaj pa so čita: Priporočilo „l:čiteljsko društvo za slovenski Štajer. — (Ubit?) Iz Št. Jurja n. juž. ž. se nam piše: V soboto večer je šel Anton Mast-njak, kmet iz Trnovca, Draineljske fare iz neke gostilnice domov in je, akoravno si je s trskami svetil, vendar lo nokako pot zgrešil in v ribnjak padel, ter se v njem utopil. Druzega dne so ga ljudjo v cerkev gredoč zapazili in iz vode potegnili. — Nekateri sumijo, da nij sam v vodo padel, nego da ga je kdo notri vrgel, in trde, da je imel prej denarje (okolo K) gld.) pri sebi, a ko so ga iz vode dobili, bila je njegova denarnica prazna. — Morda zdravniška preiskava, katera se neki denes vrši, kaj določnejšega pokaže. — Mož je pustil ženo in troje otrok. — (Zima.) Nekateri posestniki Ljutomerskih vinogradov tožijo, da jo letošnja zima trto precej poškodovala. Narodno-gospodarska stvar. Ljw>\fjanwca planjava. (Iz italijansko knjige inženirja R. Vincentini-ja.) (Daljo.) Ljubljanica izvira nad Vrdom in Vrhniko in sicer iz dveh zalivov, kder voda iz večjih tu skupaj izlivajočih se studencev izvira. Vsi ti studenci ustvarjajo dva popolnem razločena stržena reke. Prvi nad Vrdom je poglavitnejši in se zove „Velika Ljubljanica", odšli v Perzijo. Za njima, ali bolje pred njima more se patrijarh Nikon imenovati, najvažnejši značaj v ruskem življenji in povesti tega časa. Tujci so se čudili njegovemu velikemu razumu ... On je živel po njihovem pripo-vedanju prav dobro, da Še celo razkošno v svojih novih kremeljskih palačah, ljubil veselje in zabave, in včasi tudi — molčati v razgovorih. V ostalem so to bile redke izjeme. Nikon je vedno nastojal o strogem družbin-skem redu. Tako je on zabranil godbo v stolici, misleč, da more ona Škodovati nravom, in vsled tega je zapovedal, odvzeti vse glasbene stroje ne samo iz gostilnic, nego tudi iz vseh zasebnih in javnih hiš, ter je dal javno sežgati za reko Moskvo. Samo jedini Nikita Ivanovič Romanov se je osmelil protiviti se njemu, ter se zabavljal tudi še na dalje z godbo. Da še malo bolj na tanko spregovorimo o Rusih, o moskovskih bojarjih tega časa, hočemo navesti besede jednega druzega tujca, pisatelja o Rusih namreč Herbersteina. On govori: „Oni so jako oholi in malo pristopni Prosti ljudje pa še celo nemajo pristopa k njim ter ne morejo jašiti v bojarski dvor. Imeniten bojar nikdar ne hodi peš, boječ se s tem ponižati pred druzinp: on mora zajahati konja, ako gre k sosedu, ki nij dalje od njega niti za deset korakov." Istillerber-stein pripoveduje in hvali marljivost in vz-držuost moskovskih rokodelcev: „Oni, govori on, se celo na praznik, ko odidejo k obedu, zopet vračajo od doma k delu. Oni mislijo, da morejo samo bojarji in drugi znameniti ljudje postavati in da je delo jako dušepasno, bolj nego sprehajati se ali pa še celo pijan-čevati". Mojstri ruski, treba nam je dostaviti, so se hvalili uže od nekdaj z bistroumno na-učljivostjo; tuji umetniki, ki so se naselili v Rusiji za kneza Ivana, jih nijso nazadnje puščali v svoje delavnice, boječi se, da bi je v kratkem v delu nad krilili. Še za časa velikih knezov moskovskih, znali so moskovski kupci in trdili poslovico: „tovar licem prodat". Prevejenosti njihovej v kupovanji in prodavanji so se čudili Nemci ter jim za to govorili: „samega satana bi pre- varil in zaslepil Rus." Ali ako je tujec po pomoti plačal Rusu preveč denarjev, povrnili so je vselej govoreči, da je oni tat, ki bi se okoriščeval s tako pomoto. Na čast Rusom tega časa pripovedujejo tujci o volikej njihovej radodarnosti in usamljenosti. Po smrti vsacega bogatega človeka razdajejo njegovi žlalmiki skozi šest tednov vsak dan denarje mej siromake. Kupec je zjutraj gredoč v svojo prodajalnica šel na trg, tamkej kupil kruha, ga razrezal na koščke ter ga podelil mej siromake, ki se nijso sami hranili od to milosti, nego so celo prodajali suhar popotnikom. Po starem običaju so ruski carji, na prvi dan vzkrsa, mej zajutrkom in obedom, hodili v inestui stolp ter rekli vselej : — „Kristus je vstal tudi za vas!" nadarivali so vsacega izmej njih z novim ko-žuhovm ter jim pošiljali tudi jedi, do so imeli zopet meso jesti. Po zimi so dobivali bojarji od svojih kmetov mnogo živeža: takrat so so morali njihovi ključniki razgledati za siromake ter jim deliti moko, maslo itd. (Konec prih.) drugi pak „Vrhnika", polog poštne ceste in nič globočji kot ta, zove se „Mala Ljubljanica". Nižje je še več d nizih studencev ki teko k potokom Ljubija in Bistra, katera činita postranske reke »Ljubljanice" izvir. Drugi dotoki pritakajo iz rokice Bravni-šica, katera je napeljana od lijakov iz globelj Viniske in 1'nosovske gore, ter od potokov nad Fodpeijo, in napeljana v lijak Iša. Vsi ti potoki in marsikateri drugi, a vendar nikakoršnega pomena, napravljajo dotoke na desnem obrežji Ljubljanice. Na levem obrežji pak je število imenovanja vrednih dotokov jako malo. Je nekaj pretokov in malo potokov, mej katerimi so nekateri samo v velikej vodi ka-cega pomena. Trvi se zove mislim „ studenec" oni namreč, kateri se blizu „Lepe gorice" izliva v Ljubljanico n križa poštno cesto pri Sinjej gorici, drugi „Radina", tretji „Građašica" in ,Mali graben,'1 kateri za dosta reko povekšajo. Pod Ljubljano, do ustja reke pri izlivu v Savo, nij nobene postranske reke, katera bi bila imenovanja vredna. Glede kraja tega ustja, opazil sem, da je bilo pred kacimi 100 leti no daleč pod Zalogom, mej tem ko je sedaj okolo 1500 metrov dalje pomaknilo se, tako, da je sedaj tok Ljubljanico večjo daljavo pridobil. Uzrok tega je, ker so je Sava, pritisncma od Ljubljanice nazaj odtegnila in počasi svojej sta-biliteti bolj primerno strugo izvolila si. Poudarjal sem, da so zelo vodeni studenci, kateri prav za prav Ljubljanico ustvarjajo oni, kateri od Vrhnike do Bistrice izvirajo. Ti studen ci morejo se v štiri velike oddelke razdeliti, namreč v Vrhniški oddelek, one v Vrdskej, rekice Ljubija, in zadnji v Bistrici, kateri se razprostira Črez ta kraj proti Dolu. Ti privajajo vode višje ležeče planjave Lo-gatske, Planinske in Cerkniške, katere napravljajo največji dotok Ljubljanici, ker se podzemeljsko sem pritakajo, a drugi dotoki izvršujejo so nadzemeljsko po potokih, prekopih itd. od katerih sem uže prej govoril. Vse te vode izlivajo se končno kakor sem uže omenil v Savo. Ako ogledamo profil daljavo, bodemo opazili, da meri tok reke od prvega izvirka do ustja v prekop nad mestom 23100 metrov, od tega kraja skozi mesto do Fužin 6600 metrov in od Fužin do ustja pri Savi 9300 metrov. Skupna daljava reke Ljubljanice znaša tedaj 39 kilometrov in se razdeljuje primerno s tremi različnimi vodopadi v 3 oddelke. Iz profila daljave razloči se, da I. oddelek polastuje skupni strmec ali pad od 0.40 metrov ali 0.017 pr. kilometer, oddelek II. pad od 5.70 metrov, to je od 0.863 pr. kilometer in oddelek III. pad od 12.40 metrov to se pravi 1.33 pr. kilometer. Tedaj polastuje I. oddelek jako malil oddelek II. bolj občutljivi in oddelek III. močni pad. Na hidravlične okoliščine reke Ljubljanice vračajoč se, razvidi vsak iz ravno sedaj osvit-henega, da kakor moremo reči, vsled nedoločljivega pada I. oddelka, tako obžalovanja vredne povodnji nastajajo od Ljubljanice, in da tedaj tudi iz tega uzroka dohaja nepopolno posušenje ljubljanske planjave. Prekop je brezdvomno dober, a vendar po mojem mnenji nepopolna izpeljava, kakor tudi prosti tok vode, zmotljive zapreke, katere so v II. in III. oddelku reke, so nasledek, da nij dosegla izpeljava imenovanega kanala zaželenega cilja. Tu hočem navesti ob kratkem priprave, katere bi se po mojem mnenji morale na-pravljati, in dela, katera bi se morala izvrše vati, da bi se dosegel ta cilj. Pri oddelku I. je pred vsem potrebno, črez Ljubljenko napravljeni železniški most regulirati in to z odstranitvijo v strugi za podpiro uže padu bližajočemu se mostu kon truiranih stebrov, kateri na občutljiv način strugo reke poožujejo in tedaj odtok zavirajo Potem bi so moralo posknsiti, ako bi bilo mogoče, reko do blizu ustja v kanal uje žiti, vendar bi se moralo tudi zato skrbeti, da bi pri povodnji voda dosta prostora imela za razširjevanje. (Konec prih.) Vsem bolnim moč in zdravje brez leke in hre* stroškov po izvrstni MalBSCiera di Barry 30 let iže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i uaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlato Silo, vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, sileuje krvi v glavo jomenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoiuost, diabet, trganje, Bhujšauje, bledičicoin pre dajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — L.kaz iz mej 80.000 spričo- al zdravilnih, brez vBake medicine, mej njimi spri fiavala profesorja Dr. Vfurzerja, g. F. V. Benoka, pra 'oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angel steina, Dr. Shorelandu, Mr. Canupbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castle stuart, Markize de Urehan a mnogo druzih imeuituih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 spričevalo?. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Treslo je i-že sedem mes ce>, od>>ar sem bil v brezupnem Btanji. Trpel sem vsled prsni'i iičut ničnih bolečinah, in sicer tako, ia ■ m od dne do dne ■ idno gnil, in to zaprećilo je dolgo čuta moje atudije. Čul sem od Vaše čndapolno Revalesciere pri el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku V*št) tečne in okusne Kova leBciere popo nem zdrav, tako, da brez niy mačjega trestnja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primemo prav cei.6 m oku*no hrano, kot rajbo'jši pripom.ček, ter ostanem Vaš udani Oabriel Tesohner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Urehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so so vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popoinega spoštovanja. Markize de Breban. Št 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični de M'jntlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Revalesciere je 4 krat tečnej ša, nego meso, tet se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih. V piobastih puaienh po pol funta 1 gold. 60 kr , 1 tnnt SI gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. rievaleaeiore-Hitcuiten v pušioab in Revaleaciere-Chocolatče v prahu 12 tac 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gi .*> ar., 4o taa * gi. U) kr., v prahu za 120 ta* 10 gl. Prodaje: Da Uarry 4 Comp. na l>m*«Jl, Wali-^■ehgasse it. 6, kakor v vsoh mestih pri dobrih ibkaijih in špecerijskih trgovcih} tudi razpošilja du-najoka hita na vse kraje \c, poštnih aakain'.oah ah povzetjih. V Ljubljani Ed M ^hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pn lekarju J. P r o damu, v Celovca pri lekarju Birn oaeherju, v Spljetu pri lekarju A lj i no viču, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocca i u J. Hirschu, v Zadru pri An d rov i ou. (354) — koruza 4 gold. 88 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 25 kr.; — fižol hektoliter H gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 98 kr.; — mant — gld. 82 kr.; — špeh trišen — jjld. 63 kr.; — špeh povojen — gld. 75-kr.; jajce po l*/„ kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — telemine 40 kr.; — svinjsko meso 52 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. "20 kr.; — slamo 9 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 firoid — kr.: — tnnhka 6 trld. — kr. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Gena GO kr. 2. „Kalifo tonske povesti'* od Iiret Harte-a. Cena 50 kr. Dunajska borza 29. marca. (Izvirno teiografidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 66 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 70 „ — , 1860 drž. posojilo.....109 „ 75 , Akcije narodno banke . • 872 ■ — • Kreditne akoijo .... 161 ,60 „ London........116 ,35 a Napol.........9 . 31«/9 » C. k. cekini . ,.....5 „ 47 , Srebro ........101 , 80 Oglas. I Jedni občni zbor obrtni j škc -pomoćnoga društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo, bodo v nedeljo 2. aprila 1876 do polu dne ob 11. uri v velikej mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Začotni govor društvenega ravnatelja. 2. Letno »poročilo in računski sklep za 1. 1875. 3. Poročilo ravnatoga. 4. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 5. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 6. Volitov odbora za pregledovanje računov 1. 1876. 7. Posamezni nasveti udov. Itavnateljstto obrtnijško-pomočnega društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo v Ljubljani. (77) J. N. Horak, vodja. Tržne cene v Ljubljani 29. marca t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 61 kr.; — rež 5 gld. 36 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — oves 3 gld. 58 kr.; — ajda 5 gld. 36 kr.; — proso 4 gld. 20 kr.; Zobni zdravnik dr. Tanzer 9« imlttflvtt usoja se p. n. bolnikom naznanjati, da mu je sedaj zaradi opravil nemogoče pred veliko nočjo v ljubija no priti, a vendar bode, kakor vsako leto, tudi letos dvakrat v Ljubljano prišel. Tudi priporoča svojo c. kr. pr. saltct/t x<»ttne gH'i ftt'išt't* t aiitist'jttikim . ust it u ri»d« in xot>ni prah dobivajo se pri gosp. lekarju Biršiču, Eotom frizerju Buzinariju, trgovcu Eduard Mahru v j ubijani, nadalje pri gosp. trgovcih Mqrinieku v Loki in pri lokarjih v Kranj i in Kamniku. Vsak lekar ali parfumer oskrbi vsako tako naročilo• tudi pisemskim potom. (74) Zaradi preseljevanja na Dunaj prodam prostovoljno prav po ceni: svojo j >k.» dobička pridobitno hišo z lepim vrtom vred v kolodvorske) ulici, parni stroj s kotlom od I.a Cbapelle iz Pariza, ra/lične transm>sijone, stojala in jermenne plošče, razi,eno hišno in fabrikno o odje itd. Dalje v prejšnjej Krenerjevej štacuni v Apltal- •ltej ulici po čudovito ni/.kej ceni uove iu tudi uže rabljeno Šivalne stroje najboljše kakovotttl in sicer: Weebler A Wilaon so mizioo in stojalom 33 gl., ,, kompletni se zapiralno shram- bo 88 gl, potem kakor zinimm: Prave Elias Eowe in Loie. Prai za srajce za polovično ceuo, potem še nekaj oksford snovij, shirtinga, šivank itd. ■■ Skoraj ne bodo nikdar vec došla tako ugodna prilika >a tako uiali mesek kupiti gotovo dobri Nivalii! atroj. Tedai vabim vwe, kateri nameravajo bi kedaj omisliti kak šivalni stroj, da me počaste z njihovim zaupanjem, ter se priporočam z odličnim spoštovanjem (71—J) Woschnagg\ t♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Franc-ove esence za življenje. Gotovo In Bkušeno sredstvo proti večini deznij z vspešnim učinkom in Bicer tako, . bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo i hiši imoti. (53—3) Jedino pravo dobiva se pri Grabile! Piccoli, lekarju, tiu dumtjakej cesti v 1J uhlju ni. lz< late lj in urednik J osip Jurčič. Lastnina in tisk „ Narodne tiskarne1