100. Številka. Trst, v cvtrtek lil. avgusta I MM). TeSaj XXIV ..Edinost1' i*hata dvakrat n« 4 it it. ranin nedelj in praznikov. zjutraj in zvecVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja nh fi. uri ejtitraj. V Hromil lini /.hiiAm : Ot.e ictanjl na leto . . . ^M. 'Jl-'/.h Mino večerno izdanje . 12*— '/■« pol let« Četrt leta in im men«; razmerno. Nnročnino je plačevati naprej. N'h t»n-mčhe Urez. priložene naročniiip »p upravu ne or.ira. Nn drobno s« prodajajo v Tralu »jutranje 4|f»vilke po 3 nvč. večerne Utevilke 1 po 4 n\'<\; potie.letjnke z.j titranje He-vilke po a uvČ. Izvon Trst« po 1 nvć. već. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Uv. «70. 4 nvČ. > pdlnottlt je m«i>! Oglasi "p računajo po vrmuli v petitu, /m veix-kratno naročilo * primernim pupiiHtoin. Poslana. omtrtnice in javne zahvale. iIm-mai'i mrla«i itd. *e računajo po pogoditi. V«i .lupini naj ne poSil jajn urednici »m. NefiHiikovani dopmi tie sprejemajo. Kok<>piwi *e ne vračajo. Naročnino. reklamacije ill ngla*e sprejemu lipiaviiUt v<>. Naročnino in o|^Ihmi> je plačevati loco TmI. 1'reitnlAtvo in tiskarna »e nahajala v ulici ( Mi nit ia v. 1*2. I ftru v u isl t o. im|. pmvntKtvo in »prejetimnje in»ernlov v ulici Molin piccolo itv. .'I, II. naiintr. Izdajatelj In odgovorni urednik Priti Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Bukarešta 30. Vsled slabih gmotnih razmer na Rumunakem, ho vsi stavbarski podjetniki odpustili tuje delavce i/, službe ter jih nadomestili z domačini. Novi York 30. Imeneza, vodjo uatašev na 8. Domingo, so aretirali v Santiago de Cuba. 1'arl/ 30. Kakor javljajo iz Kaljena, je bila hišna preiskava pri Dubue-u, predsedniku pariške antisemitske mladine. Tu preiskava je v .zvezi s komplotom. Zaplenili so mnogo listin važne osobine. Itcuncs 30. (Pravda Dreyfus). Prihodnja priča, člen akademije Pieaut pravi, da je govoril o stvari z avstrijskim atašejem Scbneiderjem. Isti tla je izrazil svoje prepričanje o nedolžnosti Dreyfiisa, a t> krivdi Esterhazvja. General Rogot protestira proti tej izpovedi. Prihodnja seja bode jutri, in sieer, radi proučevanja listin, tajna. Pariz 30. Bivši španjski vojni atašć v Parizu, marki Valoarlos, hoče tožiti list »Figuro« zaradi nekega članka o ulogl Valoarlosa v stvari Drevfus. Brno 30. List »Moravska Orlice« je izvedel iz dobrega vira, da bo naslednikom kardinala Schon borna imenovan dr. Bauer, vladika Ilrnski, Gorska razmišljevanja. XIII. Vse hiti in tlela za zboljšanje učiteljskih plač: vlada, italijanski poslanci, in (kakor trti i zadnja številka najnovejega lista v Gorici) tudi slovenski poslanci, ter eminenca knezonndškof in kardinal. Vse je za nujno in prepotrebno zboljšanje strada-jočemu učiteljstvu na Goriškerti. Manjka samo še sklep v deželnem zboru in dotični načrt zakona. P O I) U 8 T E Iv 2 Roka. -* Guy de Maupa8sant. ) Toda sredi najširše stene je čudovit preti met potegnil na-se mojo pozornost. Na četverokutu iz rudečega žameta je bilo pritrjeno nekaj črnega. Stopil sem bližje. Bila je roka, človeška roka. Toda ne okostje roke, bel«) in čisto, ampak črnikasta, posušena roka z rmenimi nohtmi, z raztrganimi mišicami, obli ta s krvjo, z umazano debelo krvjo in kakor s sekiro odsekana, približno pod komolcem. »Mogočna železna veriga, ki je bila okovana krog zapestja, je držala umazani ud na steni s pomočjo obročka, ki je bil tlovolj močan, tla bi se privezalo nanj slona. »Vprašal sem ga: Kaj pa je to?« »Mirno je odgovoril Anglež : ,To je moj najhujši sovražnik. Prišel je iz Amerike. Odsekan je bil s sabljo in koža je od izgrajena s kamenim nožem in se je sušila ves teden na sobicu4. Aoh, to je prav dobro za mene. »Prijel sem te človeške ostanke, katere je nosil nekdaj najbrže kak velikan. Nenaravno dolgi Kedaj pit bo to ? lJrav tega vprašanja se imenovani list boji dotakniti in korenito pojasniti to stvar. Seveda je težko to; kajti ko bi hotel, moral bi potegniti z tirom. Turno, ki je zadnje čnse delal na to, tla bi slovenski poslanci šli v deželni zbor. Kakor hitro pa so slovenski poslanci stavili znane pogoje za vstop v deželni zbor in so jim bili ti pogoji zavrnjeni, je bilo učiteljsko vprašanje že odloženo do novih volitev. Žalostno sicer, tem ža-lostneje, ker ne vem, da-li bo učitoljstvo moglo vztrajati in stradati do tedaj v tem obupnem stanju. Učiteljsko vprašanje bi bilo že rešeno, ako bi se bilo ugodilo dr. Tumovcmu nujnemu predlogu za predloženi vladni zakonski načrt gledč deželnega šolskega zaloga! Ali ni res tako?. Prav bi bilo, da bi dotični list ljudstvu in učiteljstvu še posebej pojasnil, kaj in kako prav za prav mislijo ukreniti naši slovenski poslanci ?! Sicer pa prosimo: kar začnite s sklenjenimi in napovedanimi ljudskimi shodi! Tam nam bo vsaj prilika, tla bomo zahtevali, naj se nam pojasni položaj ! XIV. Skupaj, roka v roki, sta delala skozi deset let. Lepa doba to. In tleh) je bilo vspešno. Bila sta ene misli, enega duha. Eden ni ukrenil ničesar brez druzega, kakor da sta ena duša v dveh telesih ! A če prihajajo sedaj, da izrekajo grozno sodbo nad jednim — ali po takem ne zadevlje ta obsodba tudi druzega?! In naopak: Ako hvalijo jednega, ali nima pravice do iste pohvalo tudi drugi?! Ali ni to tako? Najnnvadneja logika, ki je tu logika dejstev, logika 10-letne minolosti, nam vsaj pravi tako! Kmet je imel 10 delavcev. Nekateri so delali prav pridno, drugi — recimo — matije pridno. Ali jeden je bil, ki je mej vsemi kopal in sejal naj prid niše. Naravno, tla to ni bilo prav — manje delavnim. Sprva so le mej seboj godrnjali nad njim, delali tajne naklepe in ga spravljali v krivo luč — pred gospodarjem. Toda gospodar je spoznal prsti so bili napeti z žilami, na katerih se je držah* še nekoliko koščekov mesa. Ta roka je bila nekaj groznega, tako stisnjena, in je vzbujala naravno misel na kako divjakovo osveto. Rekel sem : »Ta človek je bil pač močan«. ,Anglež je odgovoril krotko: ,Aoh, ves, a jaz sem močnejši, nego on. .Jaz sem pustil napraviti to verigo zanj'. »Menil sem, tla se šali ter sem rekel: »Ta vez je sedaj pač nepotrebna, roka vendar ne uide«. Sii- John Rtnvoll je odgovoril resnobno: ,Ona hoče vedno preč. Ta veriga je potrebna'. »Čudno sem ga pogledal in st mislil: »Je-li ta človek nor, ali se pa norčuje iz mene?« »A njegov obraz je ostal neumljiv, miren in dobrovoljcu. Govoril sem o čein tlruzein in opazoval njegove puške. »O tem sem opazil, da so na neki mizici ležali trije nabasani samokresi, kakor da bi živel ta človek v vednem strahu pred kakim napadom. »Obiskal sem ga še večkrat, potem sem pa izostal. Ljudje so se privadili njegove prisotnosti. nihče se več ni zmenil za-nj. * * * (Zvršetek pride.) Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. tajne nagibe in nakane : najmanje delavne je odslovil, b'»lj delavne je posvaril in poučil, naj skušajo tudi oni biti najbolj delavni, ako hočejo dobiti plačilo in uživati njegovo zaupanje. Kdo ne ume nauka iz to parabole?! Da se je na Goriškem postopalo po tem zlatem nauku, ne bi ini trebalo pisati teb »razmišljevanj«. Ali postopalo se je drugače, in sedaj imamo posla s posledicami, ki so — žalostne ! Politični pregled. TKST 31. avgusta 1H99. Cesar na čeikem. Na potu v Zakupe, na velike vojaško vaje, se je včeraj cesar mudil nekoliko Časa na kolodvoru v Pragi. Ko je dvorni vlak dospel na kolodvor, je občinstvo zaorilo »slava« cesarju. Preti kolodvorom so bile zbrane velike množice ljudstva, z mestnimi svetovalci in občinskim zastopom ter meščansko gardo. V svojem nagovoru je župan Podlipnv povdarjal zvestobo prebivalstva praškega iti naroda, zvesto stoječega ob prestolu. Zupan Potllipnv je prosil cesarja, tla bi v prihodnje blagoizvolil dalje muditi se v Pragi, da ob sedanjih velikih zahtevah velikemu kraljestvu sinejo boljši časi. Dr. Podlipnv je govoril samo češki in je bilo to menda prvikrat, da je bil cesar v Pragi pozdravljen samo češki. Cesarje odgovoril najprej češki, da radostno vsprejemlje županovo izjavo udanosti in dokaze lojalnega tlinastičnega mišljenja. Natlaljc-vaje nemški je rekel cesar, naj bi kraljevo glavno mesto Praga, čegar blaginja je Njemu v očetovsko brigo, bilo deležno blagoslova stalnega in mirnega razvoja. Potem se je cesar podal preti kolodvor, kjer je govoril z večimi členi občinskega zastopa. Ob navdušenih slava-klicih se je vlak pomikal tlalje proti Zakupom. Velike vojaške vaje so začele že včeraj. češki glas o potovanju cesarjevem na Ćefiko. Povodom tega cesarjevega potovanja na Češko, oziroma povodom (če tudi kratkega) bivanja cesarjevega v kraljevi Pragi spominja «I\>-litik*, kako so nasprotniki naroda češkega lagali o mestu [iraškem, češ, da tam so razmere take, da nikdo ni varen svojega življenja, kako so pretvarjali, kako st) obrekovali, kako so storili vse, tla bi prestolnico kraljestva češkega spravili v slabo luč preti naj viši mi krogi; celo tako daleč so posegli nekateri listi, tla so trdili, tla jo vladar občinskemu zastopu odtegnil svojo milost. No, dejstvo, tla se jo Njegovo Veličanstvo ustavilo v Pragi, priča, tla vse to so bile le pobožne želje, in vladar naznanja vsej javnosti, kako da ve, da je upr va občino praške v dobrih rokah. Potem dokazuje praški list, da na češki strani ni krivda, ako no more priti do sprave meti obema narodoma. Ako bi bilo na nemški strani toliko dobre volje, kolikor je je na češki, bi bila sprava delo It; malo dnij. Zal, »In so na nasprotni strani nadvladale struje, ki no le tla znnikujejo pravice naroda češkega, ampak, ki sletio tudi takim ciljem, katerih uresničenje bi značilo pogubo države. O tem pričajo vclcizdajskc pesmi, ki se sleherni dan pevajo mi nemškem ozemlju. Take odnošaje najde monarh o svojem prihodu na Češko. < Vb i niso krivi ua tem. Njihovi zastopnik] so liili vsikdar in so pripravljeni delati na to, da nastopijo zopet urejeni odnošaji. Da hi le navzočnost monarha v tej deželi tudi na nasprotni strani provzročila tako razpoloženje in da bi one življe med Nemei, ki so ohranili zvestobo državi in cesarski hiši, vspodlntdda, da se čim prej lomijo od veleizdajskih življev ! To hi hilo na živ-Ijensko korist monarhije in nje težko izkušenega monarha. K položaju. Državni zbor se utegne sni ti nekako v drugi poloviei oktobra ali početkom 110-vemhra, Največ razgovora se sedaj suče o tem, kakovo nalogo je vlada prisodila temu predstojećemu zasedanju državnega zbora : ali ho skliean le v to,da izvoli (Mene delegacij, ali pa mu ho predložen eel program delovanja?! Seveda gredo ino-nenja močno nnvskriž. Vlada ne da nobenega zna-manja . po Kristu itd. Omenjeni list pravi, da Hrvatje, narod zemljedelcev, šc niso dospeli do tega, da bi imeli dovolj naraščaja za tak zavod (kdo je kriv ?), da je torej ta gimnazij nepotrebna potrata! Vendar pa ga Italijani pri-voščajo Hrvatom, samo za Boga le ne v Pazinu, katero mesto je tudi vlada priznala italijanskim ! Važnejši neg.) te hinavske čenča rije se nam zdi zadnji odstavek navedenega Članka, kjer je govora o - ne v a mosti n, bliž nj ih a 1 i d a 1 j-n i h, k i baje ti č e v o b s t a n k u h r v a t-s k e g a g i m n a z i j a p ol e g i t a I i j a n s k e g a v italijanskem mestu, kate r o p o s l e «1 n j c občuti to dejstvo kakor žalitev svojega z n a č a j a i ti č u s t v o v a n j a ! Kdo bi ne umol tega nežnega migljaja?! Kdo ne ume, da je to poziv na — izgrede?! Dobro! Zapomnimo si te besede »P i o colove«, da bomo vedeli, komu bo pisati na rovaš dogodke, kijih morda bližja ali daljša bodočnost kuje v svojem krilu!! Ali IlisillO 1'ekll ?! Ko smo nedavno temu beležili vest tukajšnjih listov o nekem domnevanem napadli na 4 tržaške izletnike, ki ho se vračali s Trsteuika, smo takoj izrekli, da dvomimo na resničnosti te vesti. Vsa vest je bolehala na takih notranjih slabostih, na tolikih neverojetuostih, da se je vsakemu razsodnemu človeku moralo zdeti na prvi hip, da stoji zopet pred eno tistih bajk, ki se vedo m a in namenoma trosijo v svet, da bi n a š o t r ž a š k o okolico i u nje si o-v e n s k o prebi v a 1 s t v o kazale v n a j s 1 a i>š i luči. Ako tujec, ki sledi od daljave dogodkom na obali sinje A dri je, čita teden za tednom taka hudobna obrekovanja, mora si reči: Pa to P r i-m o r j e j e res že zrelo za blaženo It a-lijo! Notranji jezik v uradih, šolah in cerkvah je laški, zunanje lice, napisi it i. so laški, in prebivalstvo s č sv oj i m i surovi m i n n p a d i n a mirne izletnike — lahko ko n k u r i r a se sicilijanskim! banditi..... ('as je torej, da zasveti že enkrat nad to pokrajino lepo solnoe italijansko! Tako mora soditi tujec o naših krajih v očigled omenjenim hudobnim lažem. Ako ne ljubi baš krepke romantike, ne bo ga mikalo v naše kraje, in škodo trpi naš narod. Pa tudi mirni meščani, ki bi se radi ob nedeljah poi'azvedrili ob zdravi kapljici domačega vina ter se navžili svežega zraka v naši okolici, ako pa ob enem prisegajo na modrost »Pieoola«, »Lavora« in »Triestor Zeitung«, si dobro premislijo, da-li naj riskirajo tak izlet, da-li naj za kratke urice veselja stavijo v nevarnost svoje zdravje in življenje, svoj denar in svoje dragocenosti. In škodo trpe zopet naši okoličani. Propovedovati boykot prepoveduje zakon. Ako si le namignil na kaj takega, te potegne neusmiljena roka državnega pravdnika za lase, da boš še dolgo občutil. Kaj druzega nego hovkot pa je v svojih posledicah razširjanje podobnih nesramnih laži, ka- kor je zgoraj omenjena?! To je rafiniran način propovedi hov kota nasproti našim okoličunskini gostilničarjem! Kdo prime zlobne klevetnike, nesramne lažnjivce za lase in ušesa?! Kdor pozna razmere, vč, da našim krčmarjem slavna financa in slavni magistrat itak ne posteljata na rožicah, in zilaj prihajajo še kaki »prijatelji iz kavarne Fa-hris« ter jih motijo v izvrševanju njih obrti. Skoraj predaleč smo zašli o razmotri vanj u te stvari. Pozabili smo povedati, kako se je prav za prav vršil dogodek na Trsteniku. Današnji »Piccolo« mora sam priznati, da ni l.ilo niti govora o kakem napadu in ropu prstana, torej tudi ne onih »20 napadalcev«, marveč se je tista laška družba stepla —med seboj!! Vsega je bilo '.t oseb, ki so se v najlepši slogi zabavale v neki gostilni na Trsteniku ter se tam malo preveč nalezle izvrstnega terana, ali pa je minilo prijateljstvo — ko je trebalo plačati. — Dejstvo je to, da se je devetorica kmalu po odhodu iz krčme sprla in začela pretepati. Kdo je napravil potem iz te muhe — slona z napadom in ropom prstanov itd., to preiskovati bi bila stvar nekega drugega, ne naša. Upamo, da dotična oblast stori svojo dolžnost ter da krivce in obrekovalce naših krajev dovede do zaslužene kazni. Gospoda laška pa so z uspehom svojih laži lahko zadovoljni. Vest o napadu je prešla v tuje liste, a popravek, to vemo, ne preide . . . Tako se dan na dan uveljavlja rek: »Calumniare audacier, sem-per alicpiid hueret!« Po tem nauku neprestano ometujujejo z blatom, uverjeni, da nekaj obvisi vendar-le. Grdi klevetnikl ! Italijanstvo n» Pomjiiiisčlnl. Pred nekaj dnevi je bil k davkarskemu nadzorniku v Koper poklican mož iz občine Poinjanske. Tam se je pritožil, zakaj v popolnoma slovenske kraje na Pom-janščini pošiljajo laške dopise, pozivnice itd. Gospod nadzornik mu je odgovoril, da pošilja slovenske listine, da se mu pa iste vračajo z opombo, naj pošlje laške! Osobito da se to dogaja iz Pomjana, Košta bone in Krkavc. Ta posel, da pošiljajo nazaj, imata v Košta bon i in Krkavcih «ca-povilli», v Pomjanu pa — saj vemo kdo. Od tega moža, ali prav za prav od njegove žene Nine, izhaja vsa italijanščina v občini Pomjanski! Za I loga svetega! povejte mi vendar, kdo zna laski jezik na Pomjanščini ? Ali najdete v vsej občini resničnih Italijanov, kolikor imate prstov na eni roki?! Ni jih in jih ni, dokler jih iz lačne Italije ne privedete kaj več. Vzemimo, da bi prišel kdo v Kurla-nijo mej same trde Furlane in hi prinašal slovenskih dopisov, ali pozivnio, kaj hi mu rekli Furlani in ž njimi vsa gospoščina? Ali ste znoreli?! to bi bilo njih vprašanje. Sicer pa le «delajte» še Italijanov po teli krajih, ali povem > Vam, da ti kraji so naši in ostanejo naši, tudi če pride sto komand iz Ponija na in še toliko iz Kopra. Zaceli ste prepozno! Preko grobov vaših še čula se ho tu govorica — naša! Tudi mi ustajamo! V spomin. Pišejo nam: Na svetuje navada, da po smrti oseb, ki so nam bile drage v življenju, ugibljemo o uzrokih smrti. Po tem običaju hočem napisati tu par vrstic v spomin one, katero smo ravnokar položili v hladni grob, nepozabne nam Marije Se h m i d to ve. V najlepšo proslavo pokojnice morem reči , da je bila mučenica svoje pridnosti! Pokojna M arija S c h m i d t je bila taka mučenica, mučenica po lastni volji, kajti svojci so jo vedno prosili, naj ne dela toliko! Dandanes so redki taki slučaji, osobito mod mladino. Ti Marija si bila uzor mladenke, uzor na-rotlnjnkinje, uzor gospodinje. Bila si povsod, kjer je trebalo narodnih dclalk! In še, ko si se pripravljala za oni drugi, boljši svet — si vedno tožila, kako težko ti je, ko moraš zapustiti tebi toliko priljubljeni — oder! Oče in bratje so storili vse, da bi Te rešili, zdravnika sta skušala vse, da bi Ti ohranila življenje, sosebno potem, ko sta čula, kakova uzo r-n a rod nj alci nj a si! Toda pomoči Ti ni bilo, morala si oditi tja, kamor je šlo že milijone drugih in kamor pojdemo, prej ali slej — vsi! Za Svoje uzorno življenje, za Svoje muke in trplje-nje, si gotovo dosegla, da bivaš mej izvoljenimi -nad zvezdami. Prosim Te torej : Ne pozabi na nas in na naš zatirani narod, prosi Očeta nebeškega, naj se nas usmili in naš reši iz bede in narodnega mučeništva! Prosi dalje, naj Vsevečni oživi srca našemu ženstvu v mestu in okolici, da te bode posnemalo! In koneča<< ne |n»zahi hi vsega Svojega — tešitelja v bolezni ! (>il druge strani nam pišejo nadalje o pogrebu : Osobito krasen je bil veuee, ki so ga poklonile prijateljice. Venec je bil velik s trakovi v narodnih barvah in napisom, Nosili sti ga dve deklici v beli obleki. Jeden venec je položila rodbina, jed nega pa — ženin pokojnice. <)l> vozu je stopalo dvanajst drugih deklet, ki so nosile šopke in trakove. Fo dovršenih h veti h obredih so sorodniki in najintemniji prijatelji na vozovih spremili pokojnieo na pokopališče pri sv. An>. Mi pa, ki smo ostali, gledali smo z rosnim očesom za vozom in vzdihali : Večni mir in pokoj Tvoji duši! Kako težko Te bodo pogrešali Tvoj stari oče, Tvoji ljubi bratje! Kako težko To borati pogrešali vsi, ki smo Te tako radi imeli ! In morala si iti! V najlepših letih morala si zapustiti svet, v letih, v katerih bi največ pomagala se svojim ro-doljnbjem, se svojo nadarjenostjo ! Kedo se ne spominja več one ljubke «Marijanice» v »Starem Iliji*, ki se je predstavljala v novembru 1H(.)H! In ta «Ma-rijanica« bila si Ti, katero sedaj devljejo v grob! Ljubila si svoj rod, svoj jezik in pomagala si, kadar in kjer si le mogla. Hvaležni smo Ti, in ohraniti Te hočemo v blagem spominu! Vnanje lice slovenske metropole. Iz Ljubljane nam pišejo: Ljubljanski postreŽčeki so si napravili lastno društvo «postrežčekov«, ali, kakor se radi imenujejo, «komisijonaijev>. Prejšnji gospodar tega podjetja je bila udova Miiller, Nemka, katera je pa vendar upoštevala narodnostno razmerje ljubljansko, in so imeli takrat postreŽčeki na svojih pokrivalih slovenski napis. Zdaj je to drugače. Po mostu stoje postreŽčeki z čepicami brez napisa, na kolodvoru pa si obešajo na prsa ploščico z samo nemškim napisom! (To je nečuveno! Op. ured.). Povprašal sem enega teh, kako je to, da nosijo samo nemške tablice, ko je vendar društvo pod nadzorstvom magistrata, in odgovor mi je bil, da načelnik postaje ne dopušča, da bi se na kolodvoru nosile ploščice z slovenskim napisom. Ta od-gor se mi ne zdi prav verjeten, ali resnica je ta, da hodijo sedaj postreŽčeki po mestu brez nikaeega napisa (menda zato, da bi se ne zamerili na nobeno stran), na kolodvoru pa kažejo popotnikom, d a j e L j u bij a nemško mesto! PostreŽčeki: Nemci, natakarji na kolodvoru: Nemci, po bčtelih isto — kdo vraga bi prišel na to, da je ljudstvo v Ljubljani slovensko ?! Kaj pa pravi k temu naše slavno županstvo? Ali ni imelo in nima nikaeega vpliva na društvo postrežčekov ? Pa je vendar gospod župan naglašal povodom instalacije, da bo čuval slovenski značaj našega mesta! Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri v petek ob 7 i/i zvečer sejo. Ženski podružnici družbe sv. Cirila hi Metoda. Mesto cvetke nagrob prerano umrli gdč. Mariji Schmidt so darovale ženski podružnici sv. Cirila in Metoda: ga. Ana (irablavitz 2 K, rodbina Carga 2 K, ga. Ponikvar 2 K, gč. Furlani 2 K, ga. Grmek 2 K. Za zastavo pevskega društva «Koio» sta nabrala na veselici «Del. podp, društva* gospica Arli in g. Mrevlje 24 K 80 st., g. Oenčur stareji je nabral v gostilni v ulici Barriera št. H3, K 22 st.; g. Kočevar je nabral v krčmi pri Marcu 2 K 50 st., g. Krasna je daroval <>0 st. Srčna hvala vsem skupaj ! Na vesel i ei «Del. podp. društva* so darovali, oziroma preplačali ustopnino sledeča gospftda: Vadnov Alojz, N. N., Leskovec Tomaž, Božič, Paternost po 30 nč.; Kampara Alojz, N. X., Ka-mušič po 20 nč.; Lavriha Ant., Prele, Mlakar, N. N., N. N., N. N., N. N., N. N., N. N., Norio po 10 nč.; Grižon Nazarijo 50 nč.; Mantlid Mate 1 gl.; Turk J. 1 gl. 10 nč.; dr. G. Gregorin 1 gl.; dr. Antončič 40 nč., Metlikovič 60 nč.; Ca-karija 25 nč.; Babič Anton 3 gl. Vsem darovalcem srčna hvala! Odbor pevskega društva »Kolo* naznanja pevkam in pevcem, da bodo prihodnje pevske vaje v nedeljo dne o. prih. meseca ob navadni uri. Priporočilo. Pišejo nam: Prihodnjo nedeljo dne 3. septembra ho torej veselica pevskega društva «Slava» pri sv. M. M. spodnji. Ta veselica je imela biti že prve dni junija, a je bila vsled slabega vremena že tolikokrat odložena ! Pevke in pevci društva »Kido« so bili že dvakrat tam, z j namenom, da se udeleže napovedane veselice, ki pa se ni mogla vršiti radi gori {toveilanega vzroka. Ker je društvo «Slava» eno najdeluvnejših v okrožju tržaškem; ker je to društvo res imelo smolo s prirejanjem te veselice; ker je imelo ie toliko stroškov, katere mora le ■/. veselico pokriti : prosi podpisani «Kolaše* kakor tudi ostala bratska društva, naj se v velikem številu udeleže slavnosti »Slave* ter tako store svojo dolžnost do naših vrlih »Slavašev*, ki ne opuščajo nobene prilike, ko gre za to, da se pomaga narodnim društvom. Kolaš. kmetijska drtl^ha priredi v nedeljo 3. sept. ob 2. in pol pop. v Skednju, v gostilni gospoda Sanein-a Gašperja Moma, shod o ustanovitvi zavarovalnice govejo živino za Skedenjski okraj. O d bo r. Vesti i/ Koroške. »Očetje« v deželnem zboru Koroškem — ki so baje vzeli v zakup vso kulturo — so tako izborni zakonodajci, da skoro nijeden v tem dež. zboru sklenjenih zakonov ne dobiva cesarjevega potrjenja. Iz zadnjih časov jc kar cela vrsta takih nepotrjenih zakonov, ki naj bi prinašali deželni upravi lepih dohodkov. Vsled te površnosti »večvredne« nemške gospode utegne nastati občuten primanjkljaj v deželni upravi. — Kmetijski zadrugi v Sinci vasi je ministerstvo dovolilo 2000 glcl. podpore. Prav je tako! — Na cesarjev rojstni dni ni celovško mesto razobesilo niti ene zastavo; zato pa so mestni policaji paradirali v pikelhavbah ! — »Mir« prinaša uprav groznih vesti o divjanju Nemcev povodom zadnjih škandalov v Celovcu. Mej Ouluknfri ne bi moglo biti huje. A mestna redarstvena oblast ni storila prav ničesar v pomirjenje duhov; narobe: še vspodbujala je demonstrante, tu vendar hi hila lahko le s par policaji ukrotila razsaja če. »Mir« koristit tuje važno dejstvo — katero srno takoj povdarjali tudi mi — da na shodu, ki jo bil v pretvezo za demonstracije, «o zborovali sami Nemci! To treba pov-darjati vedno in vedno, ker nam pojasnuje, koliko velja trditev, da so v Celju Slovenci izzivali. Skandali v Cclovci pa dokazujejo, da je nemški naei-jonalizem sploh poživinil in posurovel tako, da so mu izgredi, škandali in revolte prešle v kri in mu postale življenski element! Oblasti pa le naj negujejo dalje ta element b o j a proti vse m u, bodo že videle, kako bo izgledalo na —■ zadnji postaji te divje gonje! Poskusen samomor. 22-letna Gizela H. iz Gradca, bivajoča v ulici Pesehcria št. 8, se je včeraj sprla z neko sosedo, zaprla se v sobo ter izpila količino raztopljenega bencina. Ko je začela ječati in vzdihovati, so poklicali zdravnika, ki ji je izpral želodec. Dražbe premičnin. V petek, dne 1. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Giulia št. 11, hišna oprava, vozovi in konji; v ulici Erta št. 11, delavske mize in orodje; v ulici Riva da Pescatori št. 3, 1 blagajna in 1 tehtnica, hišna oprava, kože in kava; Sv. Križ št. 259, hišna oprava; v ulici G bega št. 4, hišna oprava; v ulici Acqiiedotto št. 41), hišna Oprava. Loterijske številke izžrekane dne 30. t. m.: Praga 61 7t) 51 45 3. Levov 32 30 81 29 50. Različne vesti. Roparski napad. Glasom poročil iz Lugona na južnem Ogerskem je pri Anini petorica zločincev napala pruskega inženirja Roberta Thiema, ga nevarno ranila in oropala. Orožniki zasledujejo roparje. Knez in kneginja črnogorska sta dospela 30. t. m. o pol u noči v Dardanele. Nagrado 100 000 frankov so razpisali dediči amerikanskega bogatina Antona Polloka tistemu, ki hi izumil najbolji zistem za rešitev ob nesrečah na morju. Anton Pollok je bil žrtva nezgode na morju; potopil seje bil prošlega poletja s parni-kom »Bourgogne«. Omenjeno svoto so izročili francoskemu poslaniku v AVashingtonu. Dotična dela pridejo na pariško svetovno razsta\o. Kuga v Aleksandriji še noče noče izginiti. Prošli teden sta se pripetila zopet dva nova slučaja kuge sfc smrtnim izidom. 0 Levčevem „pravopisu". < Malje.) Točka l 12. — Izrazi : dotle, k eda, onda, sebe, seda, teda, tore, včera, zgoda, zjutra, znotra... so popolnoma pravilni ; vsled nekega naglašanja Čujemo sicer j na konci, ali v pisanji jim ga ne treba obešati, — radi N'ga so jedino pravilni pridevniki: sedanji, tedanji, včeranji, zgodnji, /jutranji, /notranji . . . Točke 150, 159 in 1<>2. — Moške samo-stavnike na a sklanjamo jedinu pravilno po ženskih a-dehlih, ker je le tako sklanjanje slovansko, tore je pravilo ono, kar on izjema, — prisiljenega pa tu ni prav nič. Mesec, mesca ... bi mogli rabiti k večemu v pomenu lune, nikdar pa ne v izraženi«- dobe 30 dni, nego pravilno je: mesec, meseca... saj po nekih krajih narod sam tako razlikuje. Točki 1(19 in 1S2. — Nšj boljše in najpra-vilnejše bi bilo, da hi e^ninski mestnik sploh oblikovali na staroslovenski e; da je ta oblika naj-pravilneja, ne treba hoditi še le v sankrist dokaza iskat, kakor to nekateri misle, — o ne, saj živi še v našej narodnej govorici na Notranjskem, v Brkinih in na Primorskem in pa Ruski ga rabe sploh. — Nieer pa edninski mestnik na i v možkih in srednjih samostavnikih mehkih o-dehel nikakor ni umeten in napačen (na griči, pri krčmarji, na potovanji, na sodišči . . .), nego upravičen je in pravilen, saj ga tudi narod rabi in je tudi blngo-glasnejši. — Pesnikom pa je slobodno, se v<5, naj se poslužujejo v svojih umotvorih tega ali onega, ali proste volje ne smejo imeti, ker hi potem — pregrdo peli (kaj ni prosta volja toliko, kar švab-ski g e m e i n c r w i 11 c ?). Točka 170. — Ne verjem, da hi bil g. profesor keda čul pošteno kmečko slovensko mater govoriti: bila sem z otroki v logu, na njivi, na studenci.,., nego: bila sem z otroci, z otroemi (ali z otrok a mi) v logu, na njivi, na studenci... Točki 170 in 409. — Kristjan, kristjansko... ni slovansko oblikovanje, to so nam bili stari neznalice po švabski vrinili, kajti mi nesmo kristjani po Kristu, nego mi smo krščani v svojo vero ker-ščeni po IsiVKerstu (ne po Jezusu Kristusu — kateri Slovan tako govori?) t. j. križem označeni, kakor so v svojo vero Židi obrezani in Mohamedci solnečeni (po glagolu soluetiti); jedino pravilno in upravičeno je tore: ckrščitn, krščanski*... (Pride še.) Izjava v obrambo. Po občnem zboru »Sloge«, 25. maja, podtikali so nekateri g. g. učitelji z Goriškega učitelj-stvu tolminskemu, da se je dalo podkupiti od g. dr-a Turne, ki naj bi jim plačal vožnjo na zborovanje. Tudi eden g.g. deželnih poslancev je v navzočnosti enega tolminskega in enega goriškega učitelja temu nekako pritrdil, rekši: »Da, tako se splošno govori«. (Dalje v četrti strani.) Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessanflro Levi Miuzi v Trstu. Plazza Kosa rio žtev. 'i. (fiol«ko poslopje). Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili tn slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod aH železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Ciiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo! Odbor našega društva je v seji dne 'J~2. avgusta sklenil soglasno, najodločneje protestov* ti proti takemu nečastnemu podtikanju. Naše učiteljevo je gmotno sicer ubožno, a hvala I logu tnl-nega značaja, da se kupiti ne d a ! ro uličnem zboru našega društva minulega leta se je sklenilo nahirati med učiteljstvom dobrovoljnih doneskov, tla se poravnajo izdatki, ki nastanejo vsled delovanja za zboljšanje naših gmot,-nih razmer. Dotičnemu pozivu so se odzvali brez izjeme vsi gg. učitelji in g<\ učiteljice z doneskom -? gl. Pripomniti pa je, tla je k temu brez izjeme prispevalo edino tolminsko učiteljstvo. S tem se je nabrala za naše skromne razmere precejšnja svo-tiea. < >d te svote se je dalo ined drugim tudi 15 gl. delegatu iz okraja goriškega za pot na I )unaj. I'red občnim zborom »Sloge« so prihajale z Vipavskega vesti, da tamkajšno učiteljstvo hoče na občnem zboru spraviti učiteljsko vprašanje na dnevni red ter se je v ta namen posebno od tam vabilo tudi tolminsko učiteljstvo na obilno udeležbo, a tudi naš tovariš Vrtovee je naznanil, tla postavi glede učiteljskih teženj času primerno r. soluci jo. Za gotovo je bilo torej pričakovati, tla pride učiteljsko vprašanje na dnevni red in ne mala bi bila pridobitev, ako bi se občni zbor izrekel v prilog našim težnjam. O predlogih, stavljenih na glasovanje, pa odločuje večina navzočih glasov, in kodo naj glasuje za naše predloge, ako ne v prvi vrsti učitelji sami ?! Zato naj bi se tudi učitelji udeležili občnega zbora v kolikor mogoče obilnem številu. To je odbor našega društva dobro premislil in je sklenil v svoji seji 1H. maja, da naj se od preostanka prej navedenih nabranih sredstev plača vožnja onim učiteljem s Tolminskega, ki se skupno udeleže občnega zboia »Sloge« v (ioriei. Taka je resnica! Odbor tolminskega učiteljskega društva V Tolminu, dne 22. avgusta 1 H«)<>. An ti. Vrtovee, t. č. predsednik. M. K en ti a, t. č. tajnik, Ivan Š i r c a, 1 v a n (Jer žel j, Josip K e n ti a. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 81. »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo od 21. avgusta 18fW o razširjenju začasnega OBVohojenjn od davka na stanarine za nova poslopja na zemljiščih Fran .losi po ve vojašnice in na nekaterih trgih, ki so last občine dunajske, v ;}. in 4. občinskem okraju. > Wiener Zeitung« objavlja nadalje odredbo ministra za trgovino od .'}<). avgusta 18U9 o uravnavi osebnih razmer slug na zavodih pošte in brzojava. lHinaj 81. Današnja »\Viener Zeitung« javlja: Minister sa nauk in bogočastje je imenoval začasnega učitelja na Klizabetinem gimnaziju na Dunaju, Friderika Sehnitzerja, pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Pulju ; začasnega glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru, Frana K i n ž-garja, definitivnim glavnim učiteljem t.a tem zavodu. Pariz 81. Agencija »Havas* javlja iz Tankerja, tla je sultan zboru diplomatov odkazal otok Mogadar, tla si tam sezida lazaret. London 81. General Kitcheuer javlja, tla so Madisti skušali prirediti ustaju, vspodbtijani v to od šerifa Mohameda Kerira in od dveh sinov Madija. Toliko šerif, kolikor oba sinova so pali v boju. C. Klemt. Tovarna za zatvor niče (Jalousieii) Braunau na Bavarskem. Priporočil uvoja (i-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala (Rouleaux), zatvornice in oliok-niee na valjček. — Cenik gratis. A gen tj e y privatne odjemalce se iščejo. hhkhkhhkhkkhhkhhhk Potočnik Fran, ima gostilno v u lic Imieo stv. 1., toči istrijnnsko, dalmatinsko in lielo ipavsko vino, in SteinMdski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. < Mprto vedno do polnoči. Javna zahvala. Podpisani izreka liajprisrčnejo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli na kateri-si bodi način, da se je slavljenje obletnice blagi »sit »vljenja naše društvene zastave izvršilo najsijajneje. Posebno pa se zahvaljujemo pevcem »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in pevskemu društvu »Kolo« na prijaznem sodelovanju. U Trstu, dne 2M. avgusta 1S',H». Sebastijan Ćenćur, Mate Mandić, tajnik. Predsednik. Natakar. Mladenič, .'»<> let, Slovenec, ki pa govori tudi italijanski, izvežhim natakar, priden, prijazen in zvest, išče službe. V sprejel bi tudi gostilno na račun. Obrniti se je do uredništva tega lista. Samec srednjih let, s 800 gld. letne penzije, želi v zakon dekle ali vdovo, ki bi imela nekoliko premoženja, oziroma kako obrt. Ponudbe je doposlati pod: »A. Z.«, poste restante Ljubljana. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaluča pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-jemiiicc, žlintilc In peresnle, oirletlal i a železnih blagajn, p» t'cnali, tla se ni butl konkurence. H PrlKimno iiuJIkiIJAI / rtftulml puteiitirmiiiiii novost m I liiHtne | lxiiuju tehnično — Trst Ilustrira n I kutalogi na /uhtnviuijc franko. I Špiritu« iln&pli oompoiltm ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica- z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAIMARER (Aiđce Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. Tvrtka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojam si ti:i/,'ituiiti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo pcodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon- kurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane ...., ....... p0 16 nvč. Fini perkal /.a srajce.........„ 24 Oxford, barve garantirane.......,, 19 „ Franoozki sateni........... 28 ., Flqnet, barvan in liel za olilekeba.....,2« Perkalin za podloge vseli barvali......, 10 „ Blago močno za podloge vseli barvali ... .15 Blago za ftenske obleko dvojnu širinu od 23 nvč. naprej .„ .. možke obleko Širina 150 cm. „ Sli) Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........• . . . . 50 Kotenina................ " ' » belu........." 21 1 I Navidezno platno.........15 Platno ćisto laneno.........22 »» .. za rjuhe dvojna Širina ., 45 „ „ Mulolln bol prve vrste.......i Chlffon za srajce.......... Srajce za gospode, velik izlior belili in liarvane.............«jo Srajco za gospe..........,50 Moderci, za-lnji kroj.........60 » „ Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za ftivilje in modistinje. — Vaprejemajo se naročbe možkih oblek po meri in najnižjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. ~VIUkIl sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, st; priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja. ulica Solitario St. .S. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz i k tovarne Johann Puch is Gradca* ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo. FII iTJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplatila na tekoči račun ter jih lir estuje: Vrednostne papirje: po 2",0,, proti 6 dnevni odpovedi 2' 0 12 •1 - n » n 16 n M •i 31/,"'« •< -i mesečni ., , a v/. ., h n ., 3V/o 1 letni Napoleone: po 2 °0 proti 20 dnevni odpovedi OlI »I t() rt w /s /0 11 11' rt rt •i 2*/.°/0 ., .'1 mesečni „ , 3 «"„ t; „ Tako obrestovanje pisem o uplačilib velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. 1») Za giro-couto daje 2l,;4°/0 tlo vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 g|<|. a eliec|tie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici, c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mestu ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice iti kupone proti primerni proviziji. Tržaška posojilnica in hranilnica iegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco Št. 2, II. n. (Slovanska t italnica). Hranilne liluge se sprejemajo otl vsakega, če tudi ni utl zadruge in se obrestujejo po 4u/„. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sieer na uknjižlto po r»1 °/0, na menjico po 0 °/0, na zastave po 51 ■,"'„. 1'rad ne ure so: od 9—12 dopoludue in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od JJ—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Konsumna zaloga olja razpošiIjatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (ioriea). Olje jedilno fino nvč, ., dalmatinsko .'it > „ ,, istrsko . 40 „ „ namizno I.a 44 „ ., najfinejše 4H extra 5f> ,, ., specijalitetno HO Posebno /a eerkveno luč 3S „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r. zim v drugih navedenih tobukarnah, tudi na južnem kolodvoru. c* o (N u •H j-i •tn 'Cft < rt o O d cc o '5 0 C9 rt -p 'ji r d 3 2; <