Stev. 149.	V	Ljubljani,	sreda	dne	29.	maja	1912.
rT-rT-n —n m w "' i i ' rn ith    mmmammsmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Leto I.
II, ,r ■|..T|i^wiri,,l.K<Wr
Posamezna številka 8 vinarjev.
WDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ol»
uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na rfom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno S 10'—. četrtletno K o'—, mesečno K 1‘70. — %■ feossemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se te	pošilja	upravništvu.	:«
K	Telefon	številka 118.	:n
- 3xnirjjrai.ii. om.
Klerikalizem v Istri.
Splošno mnenje je, da je treba na narodni meji, kjer stojimo v boju z našimi narodnimi nasprotniki voditi skoz in skoz narodno politiko, ker le ta omogočuje uspehe. Tega se drže tud naši narodni nasprotniki. — Pri nas pa vidimo ravno narobe. Klerikalci izrabljajo razmere na naši narodni meji v svoje namene — in razmere kažejo, da je to v našo narodno pogubo... Le poglejmo na Koroško. Namesto narod, politike imamo tam ultraklerikalno slovensko politiko in od leta do leta padamo.
Pokazalo se je ne enkrat na uspehe narodne politike na jugu. — Trst in Goriška sta dokazala, da narodna stvar uspeva le tedaj, če je prosta vseh klerikalmh namenov.
Preostala je še Istra. Že nekaj časa sem je mogel vsakdo opazovati, kako klerikalci lezejo v Istro. Klerikalci se namreč zanašajo da jih bodo narodno čuteči ljudje na meji pustili v miru pri njih delu, da bi od razpora ne imel nasprotnik dobička. To je žalostna špekulacija. Kadar kaže klerikalcem dobiček, kriče o slogi in pod krinko sloge pripravljajo tla zase. Ko pride njih čas se prikažejo v pravi luči — in potem jim ni do sloge. Kaj pa je njim do narodne stvari.
In tako so klerikalci zavzeli tudi Istro in mislijo tudi tam gospodariti tako, da bodo nastale še slabše razmere nego so danes na Koroškem. Včerajšnja »Edinost« je nekoliko posvetila v te razmere. V članku pravi dopisnik:
Piišel je v Istro klerikalizem, v deželo, ki potrebuje sloge bolj nego riba vode.
Pri deželnozborskih volitvah I. 1908. so stopili klerikalci s svojimi načrti na dan; dogodilo se je prvikrat, da niso hoteli priznati avtoritete političnega društva in niso hoteli imeti ž njim nikakih stikov. Ker pa so bili prešibki za samostalen nastop, so raje prisilili svoje kandidate, da so se kandidaturi sploh odpovedali:	drugim pa se je kandidiranje v
okvirju političnega društva dovolilo šele na izrecne prošnje in posredovanje po ordinari-jatih (Zidarič, Šime, Červar.)
Njihovo časopisje rovari proti poštenim narodnjakom. ker ne trobijo v njihov rog ter hujska proti njim nevedno ljudstvo.
Nikoli pa se ne spominja svoje naloge, da bi moralo braniti naše ugrožene meje in pre-dočati ljudstvu tisočletna neprijatelja Italijana. Vse kaže. da sc pripravlja pot'bodočemu kompromisu med njimi in Italijani po soriškem /eceptu, in eden izmed njihovih voditeljev (župnik Grašič) je proti interesom narodnim agitiral in glasoval na občinski seji v Pazinu-gradu, da se zasigura vsprejem v občinsko Zvezo renegatu Italijanu Andrianichu iz hrvat-skega Primorja, s čemer pa pomnoži število italijanskih volilcev v I. obč. razredu, kjer so zadnjič Italijani samo zmagali za 2 glasa večine.
Tudi v Istri je kranjska klerikalna gospodarska organizacia pokazala, da njen smoter je podpiranje strankarskih in ne gospodarsko-narodnih interesov! — Istrskemu klerikalizmu je prišel na pomoč kranjski kapital in »Gospodarska Zveza v Pulu« je le filialka njene kranjske mačehe. Pod krinko revizije je ta poslednja poslala v Istro svoje uradnike, ki jih mora drago plačevati istrski kmet-trpin. Kredit posameznih gospodarskih društev zato varujejo pa politični boji njihovih predsedstev. Taki odno-šaji moi ajo dovesti do gospodarskega poloma
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Usoda napravi časih takšne kozle.
V	tem slučaju pa se je zgodilo po previdnosti: dala nam je Batak, toda dala nam je tudi Aleksandra II.
Ako bi to gibanje s svojimi nesrečami ne bilo privedlo osvobojilne vojne, visela je že neizprosna obsodba nad njim; zdrava pamet bi ga bila imenovala znorelost, narod — sra-moto. zgodovina — zločinstvo. Kajti. oh. celo ta stara prilizovalka, zgodovina, se uklanja uspehu.
Samo poezija bi mu odpustila ter ga ovenča z junaškim lavorjem — a to na hvalo navdušju. ki je krotke anatolske krojače privedlo na sredogorske višine — vzvišene višine s črešnjevimi topovi...
7°L^na *a zn°relost.
Zakaj mladi narodi, kakor tudi mladi ljudje. so poetje.
*
Jri .dni in tri n0£j je ge blodil Ognjanov Po Stari I lanmi. Držal se je vedno proti vzhodu, hoteč dospeti v Belo Cerkev, ne zna-joč. kaj se tam godi. Iz Klisure do tjekaj je bilo za mirnega občana šest ur hoje, za puntarja. ki se hoče odtegniti kroglji. pa ne zadošča šest ur.
Ognjanov se je potoma umikal v gorovju
preje ali sleje. V svoji moči gre »Zadružna Zveza« v Ljubljani celo tako daleč, da one denarne produktivne istrske hranilnice morajo vlagati svojo gotovino pri »Zvezi« v Ljubljani in ne direktno v Istri; samo da bi se Istra ne mogla gospodarsko osamosvojiti in osvoboditi od Kranjske. — In klerikalci govore, da so prijatelji istrskega kmeta...
Tako objemlje našo narodno mejo klerikalizem kakor črna kača — in uničuje naše narodno delo s svojimi strankarskimi spekulacijami.
To nam ne kaže vesele bodočnosti.
Velevažen projekt.
Kakor čujemo. je izgotovljen velik projekt, ki utegne imeti za ljubljansko okolico in Ljubljano samo velik pomen. Ponikajoči notranjski potoki napravijo v svojem pozemeljskem teku velike padce. Tako pade voda od cirkni-škega jezera do Planine za 90 metrov, od po-nikajočega Unca do Vrhnike pa celo 150 m. Ko nastane deževje, se notranjske kotline napolnijo in poplavijo lepe senožeti in polja. Znano je cirkniško jezero s svojo hudomušnostjo in brezobzirnostjo in slično se godi z dolgo planinsko dolino. Požiralniki ne zmorejo vode. ki se prične dvigati in napravi dve uri dolgo jezero, ki je možno ugonobiti vse pridelke. Sicer so se požiralniki trebili, pa to ne pomaga dosti. Najlepše bi bilo odpeljati vodo potom posebnega predora v Ljubljanico, ki bi po regulaciji na barju in s poglobitvijo v Grubarjevem kanalu ter skozi Ljubljano imela zmožnost vzprejemati večje množine vode, kakor dosedaj. Taka rešitev, ki bi imela le namen. bi imela velik pomen za to dolino, vendar bi stroški ne stali v ugodnem sorazmerju z dobičkom. ki bi se napravil. Raditega je gotovo najlepše zvezati odpeljavo vode iz planinske doline z izrabljenjem vodne energije. Projekt, ki naj se izvede, ima sledeče glavne poteze: 60 metrov pod mostom pri Planini se napravi jez. ki odvaja vodo v pokrit kanal. Ta se vije mestoma dosti globoko ob levem obronku proti izlivu Htenjke in dalje do požiralnikov. Kanal bi imel dolžino približno 5 in pol km. Tu pa pričenja skoraj 10 km dolg tunel, ki vzpod-jema vsako sekundo 110.000 l vode in se konča nad Verdom pri Vrhniki. Mogočne cevi bi vodile iz višine 150 m nad barjem vodo na turbine, ki bi stale na vznožju in proizvajale skozi 250 dni v letu 16.000 konjskih sil. V ostalih bolj suhih dneh bi se eventualna potreba krila s parno rezervo. To bi bil eden največjih projektov v Avstriji. Industrializacije ljubljanske okolice bi napredovale z velikim korakom. Industralizacija je pa za naše pokrajine, ki zaradi skalnega krasa agrarne sploh biti ne morejo. najboljša pot k boljšemu gospodarskemu stanju.	J.	M.
POLITIŠKA KRONIKA.
Italijansko-turška vojna je stopila v neko stagnacijo, poročil ni nikakih novih več izza publiciranja turškega dekreta glede izgona Italijanov iz otomanskega cesarstva. Italija je izvršila popolno blokado otoka Rada, turške čete so prostovoljno kapitulirale in italijanski parniki so ujetnike odpeljali v Italijo. Nad otokom, ki je na njem Italija proglasila začasno vlado je še vedno proglašeno vojno stanje. Prebivalstvo, ki je v veliki večini grško, je
in bukovju, spal v deblih votlih dreves slično zverini, da ga ne bi zapazili preganjalci, a po noči je potoval v temi in pustinji, v mraku in dežu. tresoč se od mraza, ki je prihajal od s snegom pokritih balkanskih višin, brez odločne smeri, pogostoma nazaj, namesto naprej. Hranil se je s travo ter gladoval huje nego volk. Prositi gostoljubja v redkih balkanskih kočah si ni drznil; skoro pri slehrnih njih vratih se je nahajala straža — izdajstvo, ali pa nevarno lajanje Gerbera — strahu.
Pogostoma. ko se je pomudil nekje na griču, je videl na jugu nebo zapaljeno. Iz po-četka je smatral to nebeško prikazen za igro žarkov zahajajočega solnca. Toda po noči je ta rdečkasta zarja postala še jasnejša ter je zavzela še več obzorja. Bila je podobna severni zarji, ki je svetila z juga.
Bila je to zarja od požarjev. ki je spremenila mnogo cvetočih vasi v pepel.
Grozno, a obenem velelepo gledališče.
I o noč mu je prelom Balkana odprl bolj širok razgled proti jugu. Ognjanov je z grozo zagledal iste plamene po Srednji Gori. Bila je podobna vulkanu, ki meče ogenj iz dvajsetih žrel. I i požari so metali jasno svetlobo na meglo po vsem obzorju.
Ognjanov si je pulil lase.
»Poginila, poginila je Bolgarska!« je klical obupno, zroč one plamene; evo. to je ves plod našega svetega truda! Evo. v kaj so se spremenile naše ponosne nadeje: v kri in plamen! Bog! Bog! A tam«. je dodal kazajoč z roko proti Klisuri. »tam je poginilo tudi moje srce... Dva moja ideala sta uničena na mah, dva malika, v katera sem veroval. Eden izmed njih se je prikobalil y paničnem strahu, drugi se je v sramoti in izdajstvu zvalil v grob. Sedaj sem pošast brez duše. ki je zablodila
mirno in sc ne upira najmanj italijanskim odredbam. — Glede mirovne konference so krožile v zadnjem času najrazličnejše vesti, a y zadnjem turškem ministrskem svetu je izjavil minister zunanjih zadev, da turško zunanje ministrstvo ni dobilo iz inozemstva nikakih predlogov glede konference. V diplomatskih krogih sicer vlada prepričanje, da je sklicanje konference nujno potrebno, da bi se na nji temeljem angleških predlogov proučili posredovalni predlogi. Turški ministrski svet pa je sklenil, da bi Turčija na tako konfe-reco pristala samo v tem slučaju, ako bi se na nji obravnavalo samo vprašanje italijansko-turške vojne. Druge točke, ki bi se tikale iz-premembe berlinskega dogovora, pa Turčija nikakor ne more prepustiti na dnevni red.
Spopadi na črnogorsko-turški meji se v zadnjem času množe v vedno večji meri. Skoro vsak dan se čuje o manjših praskah med črnogorskimi in turškimi obmejnimi četami. Vsled tega je bilo razburjenje med črnogorskim prebivalstvom ob meji jako nevarno. Na predlog črnogorske vlade se je sestavila posebna tur-ško-črnogorska vojaška komisija, ki je natančno preiskala vse posamezne slučaje, zlasti pa zadnji večji spopad pri Zeliki. Komsija je konštatirala. da so turške obmejne straže brez vsakega najmanjšega povoda streljale na črnogorsko ozemlje, da so bile torej črnogorske straže prisiljene odgovarjati z ognjem. Samovolja turških vojakov se vidi iz slučaja, da so turški vojaki v onem času. ko je poslovala komisija, začeli obstreljavati čredo ovac nekega mladega črnogorskega pastirja. Zaključki komisije so se predložili obema vladama.
DNEVNI PREGLED.
Celjska porota in klerikalci. Kregar, Kre-garjeva in Štefetova so bili torej oproščeni, ker ni bilo dovolj dokazilnega materijala. Oproščeni so bili pred slovenskimi porotniki, kar je baje velikanska blamaža za liberalce, kakor pravi »Slovenec«. Toda, če ga je kdo pred celjsko poroto polomil, so ga polomili klerikalci. Klerikalni obtoženci, ki so imeli silno slabo vest, so računali s tem, da bo med porotniki več Nemcev. Kregar je v to svrho najel za svojega zagovornika znanega zagrizenega sovražnika slovenskega naroda, dr. Zanggerja, ki naj bi vplival na nemške porote. A teh ni bilo. In tako se je zgodilo, da je pred popolnoma slovensko poroto govoril zagovornik Ivana Kregarja, enega izmed voditeljev Vseslovenske Ljudske stranke, samo nemško. V Celju je mnogo zelo odličnih slovenskih odvetnikov, med njimi tudi voditelj slovenskih klerikalcev dr. Benkovič. A klerikalni obtoženci so raje najeli dr. Zanggerja in se s tem nesmrtno blamirali. Slovenski porotniki so šli preko klerikalnih mahinacij. Kregar, Kregarjeva in Štefe-tova so sicer oproščeni, nikakor pa oprani; šum leži še vedno na njih, o njih krivdi je prepričan vsak. Najboljši dokaz za to je izpoved bivšega predsednika trgovske zbornice g. Lenarčiča, ki je pred sodiščem izjavil, da sta ga Kregar in Štefe nekoč na kolodvoru prosila, naj ne izvaja radi tega kakih konsekvenc in ne dela težav. G. Lenarčič je v svoji usmiljenosti tudi to storil, za plačilo ga klerikalci sedaj nočejo poznati. Ta izjava seveda klerikalcem ni ljuba in jo skušajo na vsak način utajiti. To so skušali že pred poroto, kljub temu, da je zapisnikar prebral izpoved. Ce »Slovenec sedaj
k., mm
ter ne more najti več svojega groba«.
Ako ne pošasti, pa je bil podoben kost-njaku.
Vsem gorskim pastirjem in bolgarskim planšarjem je bilo zapovedano, da se ne smejo drzniti skazovati gostoljubja nobenemu sumljivemu klatežu. Bolgarji so učinili še več; gonili so takšne nesrečneže ter jih naznanjali preganjalcem; pogostoma je njihova okrutnost segala cela tako daleč, da so sami vstrelili s krogljo katerega ranjenega ali od gladu ope-šajočega vstaša. Pred dvema tednoma so ti kočarji pozdravljali apostole kot najljubše goste. Sedaj Stara Planina ni bila več ona legendarno dobra mati junakom, marveč dokaj bolj zakrknena mačeha. Groza in podlost sta prispeli iz mest in vasi v najbolj prazna kota, se nastanila v hajdukovskem njenem bukovju in v prosti goščavi.
II.
Kos kruha, podarjen od bele gune.
Tega dne je Ognjanov dospel v malo bukovje. ki 'je pokrivalo severno stran holmca ob nekem pritoku Osme. proti vhodu od gole Ambarice.
Njegove oči so bile vsled utrujenosti in glacih že tako izčrpane, da je skoro omedlel, čreva so se mu zlepila skupaj in njegov želodec je na vso moč zahteval nekake tople hrane.
A samo za sto korakov pred njim je stala »mandra«, založena s kruhom, sirom, mlekom, juho... Bil je podoben Tantalu, ki je umiral žeje pred hladnim vrelcem, ne da bi se mogel napiti z njega.
Volk nikdar ni namenjen poginiti od gladu, ako ima pred seboj čredo ovac. Pasji zobje ne grizejo tako okrutno, kakor zobje gladu.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	Uredništvo	in upravništvo:	ut
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica St. S. <
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfrankirana pism* j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«* ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Im zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poru pust. — Za odgovor je priložiti znamko, si
m:	Telefan	številka 118.	at
trdi, da g. Lenarčič teh besed nikdar ni izustil, se vedoma laže.
2e pljujejo. Sedaj, ko so se klerikalci malo oddahnili* se hočejo zbljuvati na vse strani. Posebno ostre pušice pa je spustil »Slovenec« na Erženovega zagovornika dr. Kukovca, kateremu očita, da je šel branit Erženove umaza-rije, česar ni hotel prevzeti noben ljubljanski odvetnik. »Slovencu« je sicer dobro znano, da si Eržen ni mogel privoščiti odvetnika iz Ljubljane, ker nima za to denarja, dobro mu je tudi znano, da so izšli umazani iz obravnave ravno oni ljudje, ki so naprtili Erženu vsemogoče defravdacije, katerih nikdar ni izvršil. A kaj za to. Klerikalci so razburjeni radi tega, ker je dr. Kukovec razkrinkal pred poroto de-nuncijantsko in maščevalno klerikalno politiko in zato zlivajo sedaj ves žolc nanj. Kdo se je najbolj umazal pri vsej tej stvari sta dobro pojasnila ravno Kregarjeva zagovornika dr. Zangger in dr. Vrečko, ki sta sama konštatirala v svojih govorih, da je Eržen glede defrav-dacij, katere je izvršil, nedolžen, kar najbolj dokazuje dejstvo, da jih je izvršil samo v skrajni bedi in skoraj vse tudi že poravnal. Kregar je s svojimi denuncijacijami blamiral mesto Eržena samega sebe.
Dr. Lorkovič, voditelj hrvaške napredne stranke, ki je bil pod banom Tomašičem obsojen na trimesečno ječo, je v soboto zapustil jet-nišnico zagrebškega sodišča. Kazen bi moral prestati šele danes, a ga je sodišče izpustilo že v soboto zvečer, ker se je balo, da mu prijatelji ne prirede ovacij.
Prijazne slovenske gospodične v Spodnji Šiški. Prejeli smo: Nekaj^ nezaslišanega se že nekaj dni godi v Spodnji Šiški. Kdo bi si mislil, da stanujejo v Novi ulici tako prijazne slovenske gospodične, da pri belem dnevu trgajo iz tujih zidov sokolske lepake in jih zaničljivo mečejo ob tla. Čestitamo jim na njih oliki ter jim kličemo: Kar te ne peče, ne pihaj!
K notici »Klerikalna lažnjivost in Peganova slika« se je urinila pomota. Namreč v stavku: »Župnik Piber je rekel: Temu pobatu bomo plahta obesili, da ne bo zijal.« To ni rekel Piber. Te besede je govoril Pegan proti župniku Lušinu iz Lesc in sicer: »Za tega pobata bomo tukaj obesili eno plahto, da ne bo not zijal«. Piber ni bil pri tej stvari nič udeležen, ampak je še celo- kakor smo sedaj zvedeli rekel, da Pegan ni prav ravnal.
Za novo III. mestno deško ljudsko šolo zgradi mestna občina novo šolsko poslopje v kolizejskem okraju. Danes se vrši komisijo-nalni ogled stavbišč ob podaljšani Gledališki in Tomanovi ulici, ob Cigaletovi ulici ter ob Cesti na Rudolfovo železnico, da se dožene, kje bi naj stala nova šola, da bo svojemu namenu najbolje ustrezala.
Pozabljivost gledališkega občinstva. Nervozni naskok na gledališke garderobe, ki se ponavlja večer za večerom v vseh gledališčih sveta po predstavi, ima za posledico neverjetno pozabljivost gledališkega občinstva. Be-stušev Rjumin, policijski komisar v Peterburgu, ki nadzira vsa gledališča v ruski pre-stolici, je dejal, da bi mogel s pozabljenimi stvarmi obleči od glave do podplatov žensko v Evinem kostumu. V gledaliških garderobah se namreč najde vse, kar potrebuje ženska za svojo toaleto. Tu so različni gledališki plašči, pokrivala, črevlji, nogavice, srajce, modrci, krila in bluze. Vse to puščajo dame v zavojčkih v garderobah in se ne vrnejo več. Tudi cele gore umetnih las in cele kupe šmink po-
Ognjanov se je odločil, da stori temu podobno. Zapustil je bukovje, prebredel reko ter odločno stopil proti valaški kalibi.
Pred kočo sta bili dve ženski:	babi-
ca in žena, ki sta šivali obleko in dva fanta, ki sta nekaj pletla. Psi so bili s čredo vero-jetno tudi nekje blizu.
Zagledavši tujca, gologlavega, z upadlimi očmi in v tako čudni obleki, sta ženski zavriskali.
»Kaj iščeš tukaj?« je zagromel nekdo od zunaj.
V	tem hipu se je približal star že osivel Juruk z napeto puško.
Ognjanov je spoznal v njem »kir« Jana, ki je pogostoma zahajal v Belo Cerkev z maslom. Tudi, ta ga je spoznal.
'»Dober dan, kir Jan, dajte mi, za Boga, košček kruha«, je dodal Ognjanov urno, da ga prepriča o svoji miroljubnosti.
Kir Jan ga premeri od nog do glave. Ali ga je poznal ali ne, toda to kar je videl, ni napravilo nanj dobrega vtisa. Naduljen je odšel v kolibo, odlomil polovico pogače ter zamrmljal nečesa enemu fantalinu.
»Hej, poberi se od tod, ako ti je glava draga! Tukaj, kristjan, te zamore kdo zagledati«, je rekel strogo, podavajoč kruh Ognja-novu.
Ognjanov se mu zahvali ter se spusti urno navzdol, da se zopet skrije v bukovju, kjer je bil prenočeval.
»Moj Bog«, je govoril z grenkobo, »Grk, na pol divjak, se me je usmilil, Bolgarji pa so me s preklinjanjem odgnali in pse ščuvali za menoj včeraj«.
(Dalje.)
::: NEODVISEN POLITIČEN
DNEVNIK. :::
zabijajo. Nedavno je pozabila neka dama v garderobi celo — dojenčka v plenicah. Ko so po predstavi na policiji že ugibali, kaj naj z dojenčkom store, prihitela je mati vsa objokana po pozabljenega otročička. Bila je mlada vdova, ki je pred predstavo izročila garderoberki svoje dete v varstvo, a po predstavi je nanje čisto pozabila. V peterburški operi pa so našli pred kratkim najmodernejše orodje za vlome in odpiranje železnih blagajnic. Tudi ta mojster tatov je po predstavi pozabil svoje nad vse fine instrumente v garderobi in se ni vrnil več.
Zakaj je ruski balet Madjare razočaral.
Ruski balet je dosegel po vseh največjih evropejskih mestih največje uspehe. Slavili so ga v Berolinu, v Pragi, na Dunaju, v Monte Carlu in drugod, le v Budimpešti z ruskim baletom niso bili zadovoljni. To se pravi: z umetnostjo ruskega baleta so bili tudi Madjari zdo zadovoljni, ne pa z moralo ruskih plesalk ifi plesalcev. Ruske baleteze so bile namreč popolnoma nepristopne; niti darov niso marale ter so vsa ljubezniva vabila madjarskih kavalirjev odklonile. Šopke najdražjih cvetlic, poslane balete-zam na dom, so odklanjale, češ da jih sprejemajo le na odru vpričo vsega občinstva. Kavalirji so ruske baleteze v pravem pomenu besede oblegali v njihovih garderobah in stanovanjih. Toda »moskovske Junone«, kakor so jim rekli Madjari, so bile nepremagljive trdnjavice, A tudi slavni plesalec Nijinskij je bil oblegan, seveda ta lepi in mladi umetnik pa le od madjarskih dam. Dobil je cele vozove vencev in šopkov ter nad 600 pisem; toda na nobeno pismo ni bilo odgovora. Neka dama ga je povabila na večerjo ter mu ponudila še 2000 kron, če ji zapleše. Hotela je povabiti celo družbo. A Nijinskij je ponudbo odklonil, ker zasluži itak 2000 K na dan in več ne potrebuje. Ruski balet je imel v Pešti 80.000 K dohodkov.
Football-match Ljubljana II versus Kranj 3:0, Halftime 2:0. Na binkoštni pondeljek je nastopilo II. ljubljansko moštvo v Kranju in zmagalo v razmerju 3:0. Ljubljansko moštvo je nastopilo v mnogo boljši formi, kot lansko sezono. Napadalska vrsta je pokazala v sredini lepo, posrečeno kombinacijo, zunanja napadalca pa sta se odlikovala z izbornimi centri. Krilska vrsta je imela dobro taktiko, dasiravno desni krilec ni bil vedno na mestu. Obramba ni imela dovolj prilike, pokazati svojih zmožnosti, ker se je gibala igra večinoma v nasprotni polovici. Na ljubljanski strani so se posebno odlikovali: srednji napadalec, desni zunanji napadalec, levi in srednji krilec in levi branilec, ki je posamezne napade kranjske napadalne vrste razbil večinoma s precejšnjo brezobzirnostjo. Kranjčani so od lanskega leta pridobili precej na tehniki. Oba branilca, srednji krilec in desni zunanji napadalec so razmeroma dobri igralci.
V splošnem je njihova obramba dobra, napadalska vrsta pa ne pozna nobene kombinacije in ima še vedno veliko premalo taktike.
Povest o »šentpeterski devici«. V Zeleni jami poleg Vodmata živi najpobožnejša devica šentpeterske fare. Po neumornem delovanju pri vseh klerikalnih društvih in prireditvah ter po svojem svetem življenju je zaslovelo njeno ime daleč naokrog. Vsakdo je bil prepričan, da je to najsvetejša devica pod šentpeterskim zvonom. Toda tudi njo je zlobni duh speljal in jo pripravil, da je jedla sad prepovedanega drevesa. Micka je hotela postati bogata in ker to ni šlo poštenim potom, se je poslužila nepoštenih in pregrešnih sredstev. V njeni bližini živi neoženjen posestnik, vseskoz poštena duša, katerega si je premetena Marijina devica izbrala za svojo žrtev. — Bilo je zelo tema, ko je na šentpeterskem zvoniku odbila ura devet in hrušč in ropot je potihnil nad mestom. Kakor sivi oblaki po nebu, tako so se podile zle misli po glavi Simonove Micke, ki je slekla svojo belo nedolžno obleko, se oblekla v črno in poletela kot črna »kavka« v vas k svojemu izvoljencu. Vrata so se zaprla in nobeno človeško oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo, kako je zvita lisica speljala nepremišljenega volka na led.
Zunaj je nevihta bila,
Dež na okno je rosil,
Oba pri oknu sta slonela Lep večer je njima bil.
Prvi petelini so zapeli po Vodmatu in prve po-božnice so že hitele v cerkev. Toda zapeli so že drugi in tretji petelini, a ona še ni hotela zapustiti rajskega vrta. Posijalo je že solnce in njen izvoljenec se je še ni mogel iznebiti. Raditega jo je zaprl v sobo in odšel. Nesrečnica je pa morala čakati brez kruha in brez vode druzega večera. Ker sem se slučajno zakasnel zvečer na vrtu, sem videl, kako je hitela vasovalka domov. Bog nas varuj hudih misli in odpusti pregrešnici, ki ljudi slepi in za-peljava. Kakor sama pripoveduje naokrog, se bo baje tam, kjer ji je kača ponudila jabolko iz prepovedane jablane, zidala lepa in visoka cerkev . . . Takih cerkva bi moralo biti že več v Zeleni jami . . . Konečno jo priporočam vsem šentpeterskim devičkam v molitev. .
Ruska gledališča v minoli sezoni niso prinesla razen Tolstega posmrtno dramo »Živi mrtvec« niti ene znamenite novitete. T. Solo-hub ni napisal nič novega, Gorkij le melodram »Vasja Zeleznova« in Leonid Andrejev starorimsko drama »Krasne Sabinke«. Moskovsko »umetniško gledališče« je osnovalo v Peterburgu svojo filijalko, a podjetje se ni obneslo.
V Peterburgu imajo 4 operetna in 2 veliki kinematografski gledališči, ki delajo resnim gledališčem neznosno konkurenco. Zato so v Moskvi in v Peterburgu začela tudi doslej umetniška gledališča gojiti poleg dram in oper tudi opereto, balet in francoske burke. Vobče povsod po Rusiji začenjata opereta in balet izpodrivati resnobno umetnost. Nemške operetne družbe žive izvrstno.
Otvoritev IV. jugoslovanske umetniške razstave se je vršila v pondeljek v Belgradu. Otvoritvi je prisostvoval kralj Peter v spremstvu prestolonaslednika Aleksandra ter princa Pavla in vsega ministrskega sveta; otvoritvi je prisostvoval tudi del diplomatskega zbora ter bolgarski naučni minister Bobčev, ki je spo-
ročil Srbom in navzočim umetnikom pozdrave bolgarskega naroda. Po otvoritvi je kralj v spremstvu umetnikov ogledal razstavo, ter se je jako pohvalno izrazil o napredujoči jugoslovanski umetnosti; kralju Petru so bili tudi predstavljeni v Belgradu navzoči slovenski slikarji Jakopič, Sternen in Vesel, s katerimi se je kralj pogovarjal o slovenski umetnosti, ter se jako laskavo izrazil o slovenskem oddelku na razstavi.
Sijajen uspeh je dosegla pri premijeri in reprizi nova Vojnovičeva drama »Gospa s solnčnico«. Gledališče je bilo nabito polno, pisatelja so po vsakem aktu klicali na oder. Predstavi je prisostvoval tudi ravnatelj kraljevega budimpeštanskega gledališča, Beothy, ki je takoj pridobil delo za svoj oder. Tudi mnogo drugih madjarskih pisateljev in kritikov, med njimi tudi Lengyel, pisatelj »Tajfuna«, je prisostvovalo premijeri.
251etnico kr. svetnika dež. nadzornika Antona Čuvaja proslavi hrvaško učiteljstvo dne 9. junija. Svetnik Anton Čuvaj je znan hrvaški šolnik, ki je z obširnim delom »Gradnja za Po-viest škole u Hrvatskoj« položil temelj za zgodovino hrvaškega šolstva.
Šimpans na Jesenicah. Poroča se nam: Pretekle dni se je vozil skozi Jesenice neki sluga z dobro dresiranim šimpansom. Šimpans je last njegovega gospoda nekega Španca in je vreden več tisoč kron. Oni Španec živi s šimpansom v največjem prijateljstvu, spita skupaj v eni sobi in jesta skupaj. Šimpans je popolnoma domač. Na jeseniškem kolodvoru je šel sluga iz vagona in tudi šimpans se je hotel malo izprehoditi. Zato je ušel ven. Ker so se ga ljudje bali in so bežali pred njim, je skočil na drevo. Ljudje so šli nadenj s prekljami, kar je španski šimpans smatral za zelo nekulturno. Zibal se je po vejah in si ni mogel prav razlagati ljudsko ogorčenost. Tako je skakal z drevesa na drevo in je gledal počenjanje ljudij. Potem je prišel njegov sluga in ga je povabil z drevesa. Šimpans je takoj ubogal in je odšel s slugo v vagon. Odpeljala sta se na jug k svojemu bogatemu španskemu gospodu.
Velike slovenske slavnosti o priliki desetletnice slovenskega akad. društva »Ilirija« v Pragi. Dne 31. t. m. poteče deset let, odkar se je ustanovilo v Pragi slovensko akad. društvo »Ilirija«. Ta jubilej je sklenilo društvo proslaviti na najsijajnejši način. Dne 31. t. m. se vrši v praškem reprezentančnem domu slavnostni občni zbor, pri katerem govore poleg dijaštva rektor češke univerze dr. Čelakovsky, rektor češke tehnike dr. Stoklasa, državni poslanec dr. Kramaf, župan praški dr. Groš, častni član »Ilirije« Ivan Hribar itd. Drugi in tretji dan (1. in 2. junija) se vrše velike slovenske slavnosti na Zofinu pod protektoratom kralj, glavnega mesta Prage. Predsedništvo je prevzel dižavni poslanec dr. Kramar, predsednica damskega odbora je mil. gospa soproga praškega župana Božena Groševa. V soboto, dne 1. junija, je v veliki dvorani žofinski slavnostna akademija, spojena s plesom. Na programu so pevske in godbene točke. Sodelujejo: Sokolska godba Herman, Jugoslovansko akad. pevsko društvo, operna pevka gdč. Peršlova, operni tenorist g. Noe Matošič itd. V nedeljo, dne 2. junija, bo velika ljudska slavnost v slovenskem stilu s planinsko kočo, kavarno, bufeti, slaščičarno, vinarno itd. Zanimanje za to slavnost je v Pragi veliko in je upati, da bode uspela kar najsijajneje.
Alkoholika je zadela kap. Na binkoštni pondeljek zjutraj so našli v brivnici na Svetega Martina cesti štev. 14 brivskega pomočnika N. Gerdešiča mrtvega. Baje ga je zadela kap, ker je vso binkoštno nedeljo prepil ter zavžil velike množine raznih alkoholnih pijač. Prišel je spat v brivnico Dinterjevo, kjer je našel smrt. Sorodnike ima v Novem mestu.
Nušakova vojašnica, v kateri je nastanjena dragonska eskadrona, je v zelo slabem stavbnem stanju ter komaj še odgovarja svojemu namenu. Poskrbe se za eskadrono in njeno konjenico novi primerni prostori v predmestjih ali v bližnji okolici.
Vlom. V trgovino Marenčeta na Dolenjski cesti št. 16 so v pondeljek ponoči vlomili tatovi. Vrgli so iz okna železno mrežo ter se v prodajalnici lotili denarnega predalnika, ki so ga izpraznili. Odnesli so tudi nekaj blaga. Tatovom je mestna policija že za petami.
Izlet gostilničarjev v Postojno. Letošnji gostilničarski izlet v Postojno obeta postati naravnost impozanten, kajti v terminu se je prijavilo vsega skupaj 896 udeležencev. Vsled tega je izletni odsek poskrbel za to, da bo v posebnem vlaku prostora za več kakor 1000 oseb. Tudi se je za Ljubljano podaljšal termin za prijave do srede 29. t. m. opoldne. Kdor se še hoče pridružiti izletnikom, naj si torej oskrbi do te ure izkaznico v zvezni pisarni v Gradšču 7. Po tem terminu se na prijave ne bo oziralo in naravnost izključeno je, da bi se dobile izkaznice še tik pred odhodom vlaka. Kakor že znano, znaša prijavnina za osebo 7 K 50 v. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 20 minut in se vrne v Ljubljano ob pol osmih zvečer.
Mlad uzmovič. 141etni Franc Javornik iz Medvod je bil decembra meseca 1. 1. v ra-kovniškem zavodu. Februarija meseca je stopil pri posestniku Josipu Kastelicu na Klancu kot pastir v službo in je seintertja odšel tudi v šolo v Šmarje. Tekom svojega službovanja je zmaknil Kastelicu za 14 K klobas, njegovi soprogi. pa denarnico z manjšo svoto denarja, nakar je nenadoma zginil.
Napaden in težko ranjen. Posestnikov sin Franc Tomše iz Gradišča je te dni popival v neki gostilni v Dolgem brdu. Ko je zapustil gostilno in odšel proti domu, sta mu dva fanta sledila in ga pl-ed neko gostilno nepričakovano napadla radi tega, ker je za nju nekoč pred sodiščem neugodno izpovedal. Sunila sta ga z nožem v desno nogo in ga nevarno poškodovala, nakar sta pobegnila.
Za ljubljanske reveže in pogorelce v Tomačevem. Cesar je daroval za pogorelce v Tomačevem 2000 K, nadvojvoda Friderik pa za ljubljanske reveže 400 K.
Predavanje o narodnostnih razmerah v
socialni demokraciji je bilo včeraj vsled shoda v »Mestnem domu« preloženo. Predavanje, ki je za naš čas zelo važno, se vrši čez nekaj dnij.
t Ivan Godina. V Škednju pri Trstu je na binkoštno nedeljo umrl posestnik Ivan Godina, eden izmed najbolj agilnih organizatorjev tržaških okoličanskih Slovencev. Pokojnik je bil član in podpornik vseh slovenskih narodnih društev in je vse svoje sile zastavil na narodnem polju. Kako zelo priljubljen je bil, priča več tisoč glav broječa množica, ki ga je spremila k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik političnega društva »Edinost«.
Velika tramvajska nesreča v Zagrebu. V pondeljek. dopoldne se je zgodila v Zagrebu velika tramvajska nesreča, ki je zahtevala med drugim tudi eno smrtno žrtev. Blizu Maksimira je pasla neka ženska krave. V naročju je itnela sedem mesecev starega otroka, drugi se je igral na travniku in prišel ravno v času, ko je prihajal tramvaj, na tir. Zena je hotela otroku priskočiti na pomoč, a bilo je že prepozno. Tramvaj je podrl vse tri na tla. Starejše dete je obležalo na mestu mrtvo; truplo je bilo popolnoma razmesarjeno. Drugi otrok je zadobil tako težke poškodbe, da bo težko okreval, mati sama pa je bila na glavi na več mestih nevarno ranjena.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri izborni spored. »Pathe«-Journal je velezani-tniv, odlikujeta se humoreska »Moric v alkoholizmu in krasno kolorirana japonska drama »Koketna služkinja«. Zvečer senzacijska naravna drama »Gospodična gospa«, nemški umetniški film. Zadnja predstava pri ugodnem vremenu na vrtu.
DRUŠTVA.
Telovadno društvo »Sokol« v Štepanji
vasi priredi v nedeljo, dne 2. junija, popoldne na vrtu brata Ivana Briclja v Stepanji vasi pomladno veselico. Na sporedu so telovadne skupine in burka »Mutasti muzikant«. Poleg tega šaljiva loterija, streljanje za dobitke itd. Udeležite se prireditve vsi prijatelji Sokolstva! Na zdar!
»Klub slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja, da se vrši v sredo, dne 29. t. m., ob 8. zvečer v prostorih »Adrije« klubova seja s predavanjem tov. Iv. Mohoriča'- »Študije o denarnem trgu«. Gostje dobrodošli!
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 2. junija, skupno z društvenim pevskim zborom poučen-zabavni izlet v Tržič na Gorenjskem. Izletniki si bodo pri tej priliki ogledali tamkajšnjo predilnico in tovarno za črevlje tvrdke Peter Kozina &. Ko. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 52 minut zjutraj z južnega kolodvora. Vožnja stane tja in nazaj 3 K 40 v. Za izlet vlada veliko zanimanje ter prosimo gg. člane in prijatelje društva, ki se nameravajo izleta udeležiti in še niso svojo udeležbo prijavili, da to store najkasneje do srede, da moremo urediti, vse podrobnosti glede izleta.
Prostovoljno gasilno društvo v Mokronogu praznuje v nedeljo 2. junija t. 1. svojo tridesetletnico. Spored slavlja:	Dopoldne:
1. Ob 9. uri sprejem došlih bratskih društev.
2. Ob tričetrt na 10 sestanek društev pred Gasilnim domom, potem odhod k sveti maši v cerkvico sv. Florjana. 3. Po maši event. deko-riranje enega člana z jubilejno kolajno in defi-lacija. 4. Pohod po trgu. Opoldne: Banket v gostilni »Pri stari pošti«. Kuvert 3 K. Udele-žitev banketa je naznaniti najkasneje do 29. t. podp. odboru. Popoldne: Ob 3. uri velika veselica na dvorišču gradu s tombolo, godbenim koncertom, plesom in drugim razveseljevanjem. Vstopnina prostovoljna. Ker je društvo vsled lanskega tukajšnjega požara v veliki gmotni stiski se prostovoljno podarjeni dobitki in darovi hvaležno sprejemajo. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu se vrši dne 9. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu. Dnevni red:	1. Branje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo o delovanju. 3. Poročilo o računu za leto 1911. 4. Razni nasveti.
Šoštanj. Dne 12. maja ustanovil se je zenski odsek telovadnega društva »Sokol« v Šoštanju ob lepi udeležbi. Pomlad in cvetje je prišlo v deželo, pomlad in cvet naroda: naše narodne mladenke so vstopile tudi v naše društvo. Novo, sveže valovje idealizma nas obdaja, zlate nade v iskreno sodelovanje naših sester so nam v bodrilo. Želimo le, da naše vrle sestre skrbno čuvajo darove rojenic ob zibeli ženskega odseka Šoštanjskega »Sokola«: vero vase, upanje v zmago plemenitosti in ljubezen do pravega sokolskega dela, do domovine. Na zdar!
Družinirje pri Šoštanju. Veselica vrle požarne brambe v Družmirju dne 16. junija obeta biti zelo lepa. Začelo se je že s pripravami, tako da bomo goste kar najbolje zadovoljili. Po blagoslovljenju »Gasilnega doma« in nove brizgalne se razvije velika ljudska veselica. Ker je požarna bramba v Družmirju res delavno društvo, ki je že večkrat pokazalo svojo hrabrost, prosimo, da se naj vsa društva pri svojih prireditvah ozirajo na to naše slavje, tako da bomo 16. junija mogli pozdraviti kar naj več gostov. Na pomoč!
Obrtni shod v Celju.
Celje, dne 28. maja.
Obrtni shod, ki ga je sklicalo »Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju« se je krasno obnesel. Vse nemške intrige niso pomagale. V pondeljek ob 10. uri zjutraj so napolnili slovenski obrtniki iz vseh strani slovenske zemlje veliko dvorano celjskega »Narodnega doma«. Bilo je nad 200 udeležencev. O pomenu obrtnega shoda je že »Dan« obširneje poročal, zato podamo le kratko poročilo.
Slovenski obrtniki na slovenskih tleh se v polni meri zavedajo svoje važnosti in to se je pokazalo tudi na zborovanju. Ob 10. zjutraj
se je začel shod, ki je v polni meri pokazal, kako važno je za vso našo narodno organizacijo, da se slovenski obrtnik organizira. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Rebek iz Celja. V pozdravnem govoru je pozdravil predsednik prisotne poslance g. dr. Kukovca, doktor Novaka, Benkoviča, Vrstovška in vse druge zastopnike, ki so se shoda udeležili. Posebno je pozdravil tudi g. Čubiča, zastopnika hrvaških obrtnikov. Po pozdravu je imel prvi besedo g. Franchetti, ki je govoril o »obrtni organizaciji«. Po njegovem predlogu se je izvolil pripravljalni odbor za »obrtno zvezo«.
Nato je govoril g. Pintarič iz Trbovelj »o namenih in sklepih celovškega obrtnega shoda«. Govornik je podal glavno vsebino celovškega shoda in je popisal celovško obrtno razstavo.
G. Rebek je potem referiral »o posredovanju vajencev in pomočnikov«. Predlagal je, naj se ustanovi posredovalnica, ki bo oskrbovala mojstrom dobrih učencev, učencem pa dobrih narodnih mojstrov. »O trgovski in obrtni zbornici za Spod. Štajersko« je referiral poslanec Benkovič. Povdarjal je potrebo te zbornice, ker v Gradcu nečejo postopati skupno s Slovenci. Tudi za nemška češka mesta se ustanavlja posebna zbornica. Glede slovenske trg. zbornice za Spod. Štajersko se delajo priprave. Nemci na Češkem so si pomagali z nekako centralo, dokler se ne ustanovi zbornica, enako naj bi se ustanovila centrala za naše trgovce in obrtnike na Spod. Štajerskem. — Sprejela se je na to resolucija, ki zahteva^ ustanovitev trg. obrtne zbornice za Spod. Štajer. O »škodljivcih obrtništva« je govoril gospod Čretnik iz Št. Jurija. Opozarjal je na nekatere ljudi, ki škodujejo obrtnikom. Zahteval je, da vlada varuje obrtnike pred takimi mazači.
O tem vprašanju se je razvila daljša debata.
Dr. Anton Božič je referiral o naslovu »Obrtništvo in karteli« in pokazal podlago in delovanje trustov. »O obrtnem šolstvu« je poročal posl. Vrstovšek. Povdarjal je potrebo slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol. Na Spodnjem Štajerskem so samo tri nemško-slovenske obrtno-nadaljevalne šole. Vse druge so nemške. Vlada slovenskih obrtnih šol ne podpira; Šoštanj jo mora vzdrževati sam.
Na to se je sprejelo več resolucij v prid obrtnega stanu.
Na koncu klerikalni poslanci niso znali zatajiti svoje klerikalne nature in so se začeli bahati, koliko je klerikalna stranka storila za slovenski obrtniški stan. Seveda so jim mnogi ugovarjali. To je motilo harmonijo shoda, ki je bil sijajna manifestacija slovenskega obrtniškega stanu in je odločno pokazal našo pre-silo nasproti polomljenemu nemškutarskemu shodu, ki so ga sklicali Nemci na binkoštno nedeljo v Celje.
Shod se je zaključil popoldne in naši obrtniki so se zadovoljni vračali na svoje domove, kajti videli so svojo moč in svoje velike naloge.
Obrtni shod je skoziinskozi krasno uspel in je le želeti, da bi se vse želje izpolnile in da bi skupno postopanje naših obrtnikov obrodilo za naš slovenski Spodnji Štajer najlepših sadov.
Posameznosti tega važnega shoda pa bi morala naša žurnalistika temeljiteje obravnavati.	l.
Obrtne nadaljevalne šole.
Veliko premalo se zavedamo važnosti, ki jih ima v našem obrtnem razvoju obrtno nadaljevalno šolstvo. Znano je, kako visoko stoje češki obrtniki — in to je uspeh njihovih nadaljevalnih šol.
Obrtne nadaljevalne šole so namenjene pomočnikom in vajencem — torej oni mladini, ki bo prej ali slej vodila svojo samostojno obrt. Dober mojster pa potrebuje vsestranske izobrazbe.
V	Ljubljani se je šele zadnja leta to važno šolstvo izpopolnilo.
Ze leta 1856. se je ustanovila v Ljubljani nedeljska šola za obrtnike, pomočnike in vajence. ki je bila združena s tukajšnjo tedanjo nižjo realko. Poučevalo se je ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure dopoldne prostoročno in geometrijsko risanje. Leta 1859. so se poleg risanja uvedli kot učni predmeti tudi nemščina, računstvo in zemljepis, leta 1860. pa še prirodopis, fizika in kemija; pouk je trajal od 8. do 12. ure dopoldne. Učni jezik je bil nemški.
Za rokodelčiče z nižjo izobrazbo se je ustanovila 1. 1874. na I. in II. mestni deški šoli obrtna pripravljalnica, ki pa ni bila v zvezi z obrtno šolo na realki. Z ustanovitvijo
III.	mestne deške ljudske šole se je ustanovila taka obrtna pripravljalnica tudi na tej šoli.
Leta 1883. se je obrtna nedeljska šola pre-osnovala v obrtno nadaljevalno šolo z novim učnim načrtom.
Leta 1901. se je ustanovila na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani obrtna pripravljalnica s tremi oddelki. V to šolo, so se sPre' jemali taki obrtni vajenci, ki so st.an°Xa„x-obližju šole. t. j. z Viča, iz Šiške in . škanske, ozir. trnovske fare, kolikor je aa-nje ob Tržaški cesti. Učilo se je vsak t en po 6 ur. ob nedeljah od 9. do 12. ure, ob orlt|h m petkih od 7. do pol 9. ure zvečer.
Učni predmeti so bili risanje, slovenski jezik, pisanje in računstvo.
Leta 1907. se je Š°la Pfeosnovala v tem smislu, da so se tri obrtne pripravljalnice združile z obrtno nadaljevalno solo na c. kr. realki. Izpremenil se je tudi pravilnik in učni načrt.
Leta 1908. je bila imenovana obrtna pripravljalnica preosnovana v enorazredno obrt-no-nadaljevalno šolo z dvema oddelkoma. Sprejemali so se v ta zavod vajenci ne glede na stroko.
Z razpisom šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani pa se je ljubljan-
ska obrtno-nadaljevalna šola sploh pre-osnovala.
Leta 1909. se je ustanovila obrtna nadaljevalna šola za umetne oblačilne obrti na Vrtači. Leta 1911. so se moški oddelki premestili v novo IV. mestno šolo na Prulah, ženski oddelki pa so ostali na Vrtači. Ženski oddelki so se ustanovili 1. 1910. Šola ima dva razreda na Vrtači.
Mestni magistrat ljubljanski je ustanovil na 11. mestni deški ljudski šoli posebno pomožno šolo za one obrtne vajence, ki stanujejo v tem šolskem okolišu, pa niso sprejeti v ljublajnsko obrtno šolo.
V	šolskem letu 1897/8 je bilo že toliko učencev, da je prvi oddelek dobil vzporednico, in tedaj se je poučevalo v drugem oddelku tudi o realijah (prirodoznanstvo in zemljepis).
Od leta 1901/2 nadalje je ves pouk samo slovenski, dasi je bilo 7 tedenskih ur v posameznih oddelkih.
Ko se je 1907/8 preuredila obrtna nadaljevalna šola. je ostal tu samo prvi oddelek kot pripravljalni tečaj, ki je bil združen z obrtno nadaljevalno šolo na c. kr. realki. Takoj prihodnje leto (1908/9) smo dobili eno vzporednico II. razreda. Ti učenci so bili po obrti krojači, čevljarji, sedlarji, peki in mesarji. Pouk je trajal po 8 ur na teden.
Ob nadaljnji preosnovi je šolski odbor za obrtno-nadaljevalne šole razdelil obrtno-nada-Ijevalno šolo po mestnih deških ljudskih šolah ter določil, da se je tu sem pridelila skupina vajencev, ki se uče stavbenih obrti. — Izvršila pa se je to leto znamenita izprememba: opustil se je večerni in uvedel samo dnevni pouk, in sicer ob četrtkih in nedeljah dopoldne od 8. do 12. tire.
Ker število učencev narašča, smo dobili novo vzporednico 1910/11 k I. in k II. razredu. Zadnje leto se je uvedel tudi v najvišji razred verouk, vsled česar je imel ta razred 9 ur pouka na teden.
Tako je preskrbljeno za vse stroke, da izpopolnijo učenci svojo strokovno in splošno izobrazbo.
Da vidimo, kako se drugod skrbi za obrtniški naraščaj, podajamo tu v številkah, kako je obrtno-nadaljevalno šolstvo razširjeno drugod. Nadaljevalnih dvorazrednih obrtnih šol je na Češkem 273, na Moravskem 107, v Šle-ziji 11, trirazrednih je na Češkem 63, na Moravi 12. Za vajence je na Češkem 57, na Moravi 17 (ženskih na Češkem 16, na Moravi 9) nadaljevalnih šol. Skupno na Češkem 409, na Moravi 145, v Sleziji 12, vseh skupaj 592, poleg teh pa še 24, ki so prideljene raznim državnim zavodom. Okoli 150 teh šol je namenjenih obema spoloma.
Ta pregled nam kaže, da moramo te vrste šolstvu posvetiti veliko pozornost. Na češkem obrtnem shodu, ki je bil pretekli teden v Pragi, se je odločno zahtevalo, da država stori svojo dolžnost, ker državni proračun izkazuje, da vlada mnogo bolj podpira nemško obrtno šolstvo nego češko ali drugo slovansko. To bi morala biti tudi zahteva na našem obrtnem shodu.
Posebno v obmejnih mestih bi bilo treba posvetiti več pozornosti našim vajcncem in pomočnikom, da jih tuje šolstvo ne odtujuje in da dobimo dober naroden obrtni naraščaj.
Shod privatnih nastavljencev v Mestnem domu.
Vlada je predložila sedaj zbornici novelo « zboljšanju penzijskega zakona iz 1. 1906., v soboto se vrši že anketa o tej noveli. Po vsej Avstriji so sedaj privatni nastavljenci posebno pa trgovski sotrudniki povzdignili svoje glasove in zahtevajo odločno, da se pritegnejo k temu zavarovanju, ki je zanje veliko večjega pomena, kakor pa splošno socijalno zavaror-vanje. Zahteva trgovskih in privatnih nastavljencev je. da dosežejo skupno stanovsko zavarovanje, ne pa da bi se gotove kategorije vzločilo iz penzijskega zavarovanja.
V	to svrho so združene stanovske organizacije v Ljubljani sklicale shod, ki se je vršil včeraj večer v veliki dvorani Mestnega doma. 2a\. da udeležba ni bila tako velika kakor je blo pričakovati, posebno ko stoji parlament pred rešitvijo tako važnega vprašanja.
Shod je otvoril predsednik »Društva slov. trg. sotrudnikov« de Ancooa. ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa državna poslanca dr. Ravniharja in Gostinčarja in dr. Windischerja in imenoval zapisnikarjem gg. Armiča in Svetliča.
Gosp. Silvester Škrbine
je nato v daljšem govoru razpravljal o važnosti penzijskega zavarovanja za trg. nastav-Ijence. Pri noveli o zboljšanju penzijskega zakona iz leta 1906. gre sedaj zato, ali se pritegnejo tudi trgovski nastavljenci ali ne. Pen-zijski zakon iz 1. 1906. je zelo pomanjkljiv, tako v tehnično zavarovalnem kakor tudi v formalnem oziru. Zmešnjava je nastala posebno radi tega. ker ni bilo jasno določeno, kdo pravzaprav spada pod ta zakon. V začetku se je po-vdarjalo. da so vsi privatni nastavljenci zavezani se zavarovati, a gosposka zbornica je črtala odstavek, ki ga je sprejela poslanska zbornica, namreč, da spadajo pod to zavarovanje tudi trg. nastavljenci in delovodje. V tem smislu se je izreklo tudi upravno sodišče. Sedaj, ki je vlada predložila zbornici novelo o zboljšanju penzijskega zakona iz 1. 1906. je treba pod ta zakon pritegniti tudi trg. nastavljence. Splošno socijalno zavarovanje trg. nastavljencev ne more nuditi tega, kar bi oni pričakovali, renta bi bila namreč veliko manjša kakor pri pen^ijskem zavarovanju.
Dr. Ravnihar
povdarja začetkom svojega govora, da postajajo socijalna vprašanja vedno bolj pereča. Ze okolu 50 let posegajo intenzivno v življenje in družbo, vsled česar se morajo politične stranke zanimati zanje, ako hočejo iti z duhom in tekom časa. To je tudi naloga nar. napredne stranke, ki hrepeni po tem. da dvigne narod
na gospodarskem, političnem in kulturnem polju in ga tako okrepi.
Najzanimivejše poglavje v soc. političnem delovanju , je delovanje za oskrbo vseh delavcev. Zbornica je po predlogah o bolniškem zavarovanju in zavarovanju zoper nezgode prišla sedaj do predloge o starostnem zavarovanju. Zakon iz 1. 1906. je podal zato nekak prvi korak. A že takrat so Se pokazala velika na-sprotstva zoper ta zakon, ki jim ni nudil ugodnosti za penzijsko zavarovanje. Vlada je za to sedaj predložila zbornici novelo o zboljšanju tega zakona. Nahaja se v soc. politič. odseku Paralelno s penzijskim zavarovanjem je na drugi strani na dnevnem redu splošno starostno zavarovanje, za katero agitirajo posebno socijalisti. K splošnemu zavarovanju se hoče pritegniti k zavarovanju vse plasti in zato je popolnoma razumljivo, da gotovim plastem, ki plačujejo večje rente, ne more nuditi tega, kar bi jim nudilo penzijsko zavarovanje. Zelja trgovskih nastavljencev po penzijskem zavarovanju je torej čisto umljivo in opravičljiva. Kot zastopnik ljubljanskega mesta obljublja, da se bo zavzel za zahteve združenih privatnih nastavljencev.
Nato je govoril še drž. poslanec g. Josip Gostinčar, ki je poživljal organizacije na delo.
Resolucija.
Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija:
Visoka državna zbornica na Dunaju!
Podpisane združene organizacije trg. in priv. nastavljencev, na stanovskem shodu z dne 28. maja 1912. prosijo nujno, da se povodom zboljšanja zakona z dne 16. grudna 1906 glede penzijskega zavarovanja v priv. službah in nekaterih javnih službah nastavljenih uslužbencev dolžnost zavarovanja obdrži za vse nastavljence, toraj tudi za prodajalce, skladiščnike in da Se besedilo § 1 penz. zav. zak. v smislu nastopnega sklepa na shodu združenih organizacij trg. in priv. nastavljencev določi:
Shod združenih organizacij trg. in priv. nastavljencev zahteva, z ozirom na to, da mnogi priv. nastavljenci po sedanjih določilih § 1 privatno zavarovanjskega zakona niso deležni starostne preskrbe, sledečo spremembo.
Zavarovanju podvrženi so vsi priv. nastavljenci. neglede na spol ali prejemke.
Zavarovanju podvrženi pa so tudi vsi nastavljenci v javnih službah, ki nimajo pravice do kake provizije ali pokojnine.
Kot nastavljence v smislu tega zak. se ne smatrajo one osebe, ki služijo kot obrtniški (tvorniški) rudarski, kmetijski oz. gozdarski delavci in sluge ali oni. ki opravljajo poselska dela.
Ljubljana, dne 28. maja 1912.
Izpred novomeške porote.
Ciganski uboj v Brusnicah.
Novomeška porota se je pričela z znanim slučajem ciganskega uboja v Vel. Brusnicah.
Začetkom meseca marca je prišlo več tujih ciganov v Vel. Brusnice. Bili so to družini Rak in Reickhard. Nastanili so se na Turkovem podu. V nedeljo dne 3. marca so igrali po gostilnah, nazadnje pri učitelju. Ko so se okoli 1. ure zjutraj vrnili k počitku, je prišlo med Rakom in Reickhardom do pretepa. Rak se je zaklan zvrnil na tla ter na mestu umrl. Pretepa so se udeležile tudi ciganke. Vsled vpitja so prišli vaščani pogledat in mirit. Med vaškimi fanti je bil tudi sin posestnika Jerneja Brulca, 241etni France Brulc. Po njegovi izpovedi ga je cigan Reickhard napadel, on je le napad z nožem odvrnil s krepelcem. Reickhard je potem v zaporu umrl. Ciganki Fuhl trdite, da je omenjeni smrtonosne poškodbe za-dobil vsled udarca Franceta Brulca.
To je kratek posnetek kakor omenjeno že znane ciganske afere v Vel. Brusnicah.
France Brulc, obtožen uboja je stal prvi dan pred porotniki. Pri tej priliki je prvič nastopil novoimenovani drž. pravdnik Kremžar. Zagovornik dež. sod. nadsvetnik v p. Smola.
Obravnava preložena.
Drž. pravdnik konstatuje. da manjkata dve glavni priči, ciganki Fuhl in predlaga naj se obravnava preloži. Kei je bil obtoženec tudi sam s tem predlogom zadovoljen, je porotni senat predlogu ugodil. Obtoženca so za čas do prihodnje razprave spustili domov.
—J—M—■— IH■ ——U— MMfcU———11—IW1H III MM——
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
OGRSKA.
Budimpešta. 28. maja. V politiških in parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da so dnevi Lukaczevega ministrstva šteti. Njegov nasilen nastop proti opoziciji je le poostril položaj in pripravil vlado v tako situacijo, da ne more ničesar več podvzeti. Zato se bo Lukacs v najkrajšem času umaknil raz svoje mesto. Novo ministrstvo se potem sestavi iz koalicije sedanje vilade in opozicionelnih strank na temelju volilne reforme. Opozicija stavi vrhu vsega še pogoj in zahtevo, da mora sedanja večina prisiliti zborničnega predsednika Tiszo k demisiji.
RUS1NSKO VSEUČILIŠČE.
Lvov. 28. maja. Poljsko-rusinski spor glede samostojnega rusinskega vseučilišča za-dobiva vedno nevarnejše forme. Cesarska odredba glede ustanovitve rusinske univerze, ki je bila napovedana za minule binkoštne praznike. ni izšlo iz enostavnega vzroka, ker bi tekst cesarske odredbe katera vsebina je bila znana že prej, ne zadovoljil Rusinov niti Poljakov. Rusinska javnost je radi postopanja Poljakov in radi vladine popustljivosti napram njim. skrajno razburjena. Listi pišejo popolnoma odkrito, a zna postopanje Poljakov vzbuditi med Rusini hudo kri, ker rusinsko prebivalstvo ne more več prenašati šikane Poljakov in Rusinov. ter svare vlado, da naj ne pusti razburjati rusinskega prebivalstva do skrajnosti, temveč naj brez ozira na merodajne poljske proteste ugodi željam in zahtevam rusinskega prebivalstva.
MAROKO.
Pariz, 28. maja. Po poročilih iz tega je francoska posadka odbila poskušeni naskok domačinov na Fez. Ustašem se je sicer posrečilo. da so udrli v mesto, kjer se je unel po ulicah hud boj. Francoska artilerija je posegla v boj z največjo silo in potisnila napadalce z velikimi izgubami nazaj. Splošno se smatra, da domačini ne podvzemo nobene akcije več, ker so se uverili, da ne opravijo kljub svoji premoči ničesar proti francoski armadi.
MEDNARODNI GLASBENI TEDEN.
Pariz, 28. maja. Mednarodnega glasbenega tedna so se udeležili tudi češki učitelji, pevci in tudi učitelji z Moravskega ter pevci Alzaško-Lotarinške. Ko se je pomikal slavnostni sprevod mimo tribune, na kateri se je nahajal predsednik Fallieres. se je ta poklonil Alzačanom in Francozi so zaklicali »Živela Francoska, doli z Nemčijo-« Ko so pasirali Čehi tribuno, so se slišali klici iz francoskih vrst »Živela Francoska, pereat Nemčija!«
FRANCOZI V PRAGI.
Praga, 28. maja. Češka sokolska zveza je povabila zvezo francoskih telovadcev, da se udeleži letošnjega vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi. Tudi praški občinski svet je poslal Francozom vabilo na zlet ter jih povabil kot svoje goste tekom sokolskih slavnosti. Francoska telovadska zveza je sklenila, da se udeleže sokolskega zleta ter da nastopi njena
vrsta pri javni telovadbi. Udeležbo Francozov, pozdravljao vsi fran' ki krogi z velikim navdušenjem.
RUSKI DEMENTI.
Peterburg. 28. maja. Z ozirom na vesti glede mrzličnega oboroževanja ruske armade ob zapadni meji. izjavlja rusko vojno ministrstvo. da so vesti o kakem oboroževanju ali eventuelnem mobiliziranju deloma neresnične deloma pretirane, ker se gre le za navadne odredbe glede lokalizacije posameznih zborov.
MACEDONIJA.
Skoplje, 28. maja. Z jutrajšnjim dnevom poteče rok, ki ga je dala turška vlada albanskim četašem in ustašom glede razhoda in vrnitve v domače vasi. Kakor se čuje iz albanskih krogov, albanski voditelji na turško noto niti odgovorili ne bodo. temveč čakali samo daljnih turških korakov. Turška vlada pa je pripravljena,, da nastopi z vso odločnostjo napram ustašem. V mestu kakor v vsem Kosovskem vilajetu so že delj časa koncentrirani veliki oddelki turške armade, ki čakajo samo povelja. da začno z akcijo proti ustašem.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
„N A ROD N A KAVARNA".
Novo došla, priljubljena elitna
dunajska damska kapela
koncertuje vsak večer.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se priporoča za obilen obisk
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
FB. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonlranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod. *"JNI Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
lv£odi3tl3^j a.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
=slamnike =
po najnlžjlh cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
— 448 —
ponosne Ermine smo videli ravno odhajati mo-žkega...
Ermina je povesila glavo in zelo je poble-dela; veliko veselje se je razlilo po njenem srcu, zakaj plemič je občeval z njo kakor z žensko čistega slovesa, plemič je spoznal njeno čisto dušo! Oprostil se je njenih rok in se obrnil proti izhodu.
— Z bogom, je dejal. Ne bom vam pozabil tega...
Ura v klinijskem stolpu je bila ravno enajst, ko je stopil Mardy na ulico. Počasi je začel stopati, kakor človek, ki ne ve kam naj se pravzaprav obrne.
Pustimo za hip plemiča, da si premisli svojo pot in skočimo v ulico aux Fčves, kjer se je med tem odigraval drug prizor.
Saitano je zamišljen hodil po dvorani gor in dol; bil je očividno vznemirjen. To noč se more dopolniti njegovo delo in vse je bilo pripravljeno.
Carodejec je bil nemiren.
Kljub temu, da nas morajo njegovi strašni poizkusi naravnost odbijati, jih ne moremo preiti, ker tako usodno posegajo v žitje naših oseb.
Saitano je iskal večnost: pijačo nesmrtnosti! To je bil sen njegovih misli, sen toliko in toliko magijcev srednjega veka. Poizkus, ki je doslej ostal še neizveden, je obstajal v tem, da bi se mrlič pod gotovimi pogoji zbudil k življenju. Dokument, ki ga je Saitano ukradel Nikolaju Flamelu je zahteval dvojno: prvič, truplo ki naj bi oživelo, je moralo biti telo nasilno umorjenega mladeniča, ali brez prelitja edine kaplje krvi. Kri pa, ki naj bi se vlila v
— 445 —
nega. lepo izdelanega okrasja. Živeli sta skromno od zaslužka in si dajali na stran. ^
Delali sta pridno od jutra do večera in oni dan, ko je zašel Hardy v njih ulico celo v pozno noč. Utrujena od dela je naslonila Ermina glavo na šipo in zrla v noč; veselo upanje je vstajalo v nji. Videla je in spoznala, da se bliža konec njenega suženjstva.
In ob tej priliki je zapazila skozi okno tudi po ulici se ogledavajočega plemiča in spoznala v njem moža. ki jo je rešil iz nasilnih krempljev volčje četvorice ...
III.
Mrtvi si poišče svoje mesto.
Hardy de Passavant se je torej nahajal v Erminini sobi in umiral od gladu. Vstopila je Jehanne in ga pozdravila rekoč:
— Dobrodošli, gospod v najinem stanovanju. Ermina mi je povedala vso lepo zgodbo o vas in o njej, o metežu in o cekinu. Ne da bi vas poznala- sem ves občudovala.
Passavant je stal nepremično in silno upiral oči v Lavro. Ni vedel ali sanja ali je resnica. Ženska pred njim je bila na las podobna njej, ki je bila mati Roselys! In sedaj se je imenovala Jehanne. Vse je bilo njeno, Lavre d’ Ambrun, izvzemši srebrnobele lase; bil je isti smeh, isti gibi, iste oči, isti smehljaj, isti obraz. Čim dalje jo je gledal tem bolj so kopnela dolga leta in naenkrat se je znašel v svoji hiši skupaj z njo in Roselys. Ne tu ni mogoča pomota, tolika podobnost je vendar izključena. Ali zakaj ga ne spozna, Zakaj ga ne pokliče z Hiša Saint-Pol.	11“
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
'5p^^^TFfF?WF?T?
iiiiiiiiiinnii
v Ljubljani ==:::::
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
a □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ o
Viktoria Stemiša
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3
Naj večja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah
lajpriležnejši čevlji sedanjosti.
Priznano
najboljše
slovensko pivo
iz delniške pivovarne Laški trg
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
Kavarna j® vsak® hoč «1» jssSra, odprta.
S
£$& šf-
'SSn
•g Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
| precizijskih ur, zlatnine, f 5 srebrnine in briljantov. 1
>	v	—
a Lastna tovarna ur v Švici. |
§ Konkurenčne ure K 3 50, K 4 —, K 5-—. |
I Fr.Čuden,Ljubljana S
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe J „Union-Herlogere“.	258	-p.
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
fpo nizko reducirani
prodaja
„Angleško skladišče obleka
spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
K.
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. J
HajTseja jafeji ur, dal* is sretaa
H. SUTTNBR
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna pototiolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
HT „IKO“ 'IM
Oenik zastonj in. poštnine prosto.
jiffse prodaja v ljubimi v sledeči tobakarnah
;po 0 vin.. Izvod:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
MTSIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMZGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSN ER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani.
Stritnrieva ulico, štev. 2. (lastna hišni
Rez. fond nad K 800.000.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
.11 01
f 2 0
—	446 —
njegovim imenom, zakaj se skriva za tujim imenom, zakaj je v tej obleki? Hardy-jeva glava se je izpremenila v ulnjak begajočih misli. Končno je urno prijel Jehanne za roke in zakričal.
— Lavra! Vi tukaj, vi, ki sem vas imel za sestro! Lavra! Lavra d’ Ambrun! Ali me ne vidite? Ali ne poznate več Hardyja? Hardy sem, spomnite se, Hardy de Passavant!
Lavra d’ Ambrun je divje stresla z glavo; medli obrisi na temnem ozadju spomina so se zdanili... Pa duh Saitanov je premočno gospodaril nad njimi. Lavra je bila za Hardyja izgubljena...
Plemič je ob odločnem odkimanju Jehanne trenutek pobiedel. Njegovi živci so se bolestno napeli. Njegova volja se je šiloma upirala priznati le podobnost.
— Vi ste Lavra, Lavra se imenujete. Kako! Vi zanikavate, da ste bivali z menoj v hiši Passavant pod eno streho, da vas je vzela k sebi moja mati, da sem jaz I1ardy, ki vam je bil brat?
— Jehanne iz ulice Trop-va-qui-dure sem! se je glasil odgovor.
— Oh! je zahropel plemič. In vaša hči! Vaša živa hči, ali me ne čujete? Vaše dete, ki ga izročim zopet v vaše naročje! Rosely, Roselys!...
Kakor električen sunek je spreletelo Lav-1° priJe-m lmenu’ ki ga je Hardy zaupil s krikom. Krčevito je sklenila roke in njene oči so zrle srepo, kakor bi se hotele oprostiti neznanih okovov. Ali zopet ji je privrel iz grla isti somorni glas kot preje:
-- 447 —
— Jehanne sem! RoseIys? Ne poznam tega imena? Moja hči? Jaz nimam hčere!
— Roselys! Roselys! je zakričal Uardy v obupni togoti.
— Jaz ne poznam RoseIys! je šepnila Lavra...
Passavant jo je izpustil za roko, omahnil nazaj, ne obrnivši od nje svojega pogleda. Zmeden je prigovarjal sam sebi:
— V zmoti si, Lavra ne more biti tu, le podobnost je tako velika . . . prisegel bi da je ona, in vendar ni!
Ermina se je vrnila z večerjo in vsi trije so sedli za mizo. Plemič je molče jedel in pil, Ermina je skušala s svojo zgovornostjo delati veselo razpoloženje, Lavra pa je sedela mirno, z brezbrižnim izrazom na obrazu, ki je zelo spominjal na izraz lahkih norcev. Ko so izpili vino je vstal Hardy poživljen in pokrepčan in se ljubeznjivo zahvalil Ermini za izkazano gostoljubje. Podal ji je roko. ki jo je obdržala za trenutek v svoji in zašepetala:
— Rekli ste, da nimate prenočišča...
— Nimam, je odgovoril Passavant, ali upam, da se mi skoro obrne pa bolje.
— Mogla bi, lepi kapitan, odstopiti vam svojo sobo in prebiti pri Jehanne... Vem, da nisem vredna ponuditi prenočišče plemiču, kakor ste vi, ali...
Passavant je bil ganjen pri teh besedah. Sklonil se je k deklici, poljubil jo na obe lici in 'dejal:
_ — Vredni ste ponuditi princu svojo gostoljubnost in jaz sem le uboga para. Nikakor ne morem dopostiti, da bi mogel kdo jutri reči, od
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker' ima to inseriranje gotov uspeh. • •
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.