Št.>44:-\       /3fö                          V Gorici, v toi-ok sine :!. jiinija 11)02.                               Letnik IV.
Izhaja vsiik lorck in Nohoto v
tednu ob 11. mi predpoldm1 za tiicslo
ter oL .4. uri popoldin« za di'Z>lo. Aku
padenata dimva pra/.nik i/.ide dan prej ob
G. xvfiöt'r. Stain; po po.šli prcjmnan ali v
Gorici na dom pošiljan cclolctno 8 K.,
pollctno 4- K. in cetillclno 2 K.
Prodaja He v (lorici v tobakarn li
Schwarz v Šolskili ulicah in .1» <-
lersitz v Nunskih tilicali po 8 vin.
GOEICA
(Zjiitraiije iz<lanj>.)
I'mlimtvo in upravnistvo w
naliajala   v   «Xurodiii   t i s k a r n i»,
nlir-a  Wltiiriiii h. hi. i).
iJopisc y nasloviti Ij.i urfdnUlvo,
'ij/lasf in iiaroriiiiio pa na upraviiištvo
«sioricf». Oplasi «(• raciinijo po polit-
vi>t?ih in sicer ako sc liskajo 1-krut j»o
12 viji.. 2-krat po 10 vin.. 8-krat po
8 vin. Ako sc vočkrat liskajo. raču-
nijo se po poffodLi.
Izdajatelj in odgovorni  iirednik Josip Marušič.
Ti-k;i   „Narodna tiskarna"   oii^uv. J. Marusiej.
Mir ali premirje?
To vprašanje gre danes od ust do
ust evropskih diplomatov in pa — pre-
bivulstva „Velike Hrilanijo". V diplomal-
skih krogih ali bolje rečeno v almosferi
velike politike navslajajo roei, ki silijo
na lo, da se čim proj sklene mir najuž-
noafriškem bojnem polju, kt: eakajo re-
žitve druga važna vprašanja ; — angležko
prebivalstvo pa hiTpeni po koncu te
vojne, kt'i" mora ono najležje obeutiti
posledice samopašne politike angležkih
lordov in židov.
Onim krogom, ki ne morejo priča-
kati trenutka, da bi se vnel kak veeji
požar, traja vojna v Transvaalu že pre-
dolgo in bi radi, da se sklene mir ka-
koršenkoli, ker hrepene po „svežih" do-
godkih. Pa je zopot drugib faktorjev na
Angležkem, ki o miru nočejo nič slisati,
to pa radi tega, ker iz vojne kujejo že
danes rnastne korisli kot dclničarji
tovarn za izdelovanje vojnih potreb-
ščin za — obe bojni slranki in ki se
nadejajo še mnogo večjih koristi, :iko bi
se Burom popolnoma izlrgali njihovi re-
publiki, polni zlata in dijamantov. Kajti
v tern slučaju so si ti faktorji v svesti,
da njih ne zadene večje brenie na vpla-
čevanju državnega dolga za vzdrževanje
vojne kakor razmemo vsakega davko-
plačevalca te iste Velike Britanije.
Mej obema terna strankarna na An-
gležkem pa je, kakor poročajo glasovi
prihajajoči iz Londona, kralj Edvard VII.
Kralj Edvard želi miru; a ne želi ga
zategadel, ker bi želel vojno na kakem
drugem kraju kakor to želč nekateri
njegovi državniki, marveč ker je utrujen,
ker se mu morda tudi že smili narod, in
ker nima od sveta sploh več mnogo pri-
čakovati, ker bi želel slavnosti svojega
kronanja obhajati, ne da bi vesele glasove v
Londonu spremljali pretresujoci odinevi
nedolžnih žrtev sern od krvavega bo
jižča — in pa konečno, ker je svoji ma-
teri kraljici Viktoriji na srnrtni postelji
obljubil, da neha vojna predno bode
proglašen on kraljem Anglije, ccsarjem
lndije itd. 0 kralju Edvardu se je svojčas
govorilo, da je največ on zjikrivil ne-
sreče v južni Afriki, ki ima   za vso   dr-
žavo dalekosežnih posledie, — kajti vi-
soki linančni krogi da so v zastavo za ob-
veznosti, v katere bi bil njim nasproti
baje zabrodel princ W'alcski s svojim
brezskrbuim življenjem, zahtevali nic več
in nič manje nego -— zlatonosne ro-
publiko v južni Afriki.
Ako se danes princ Waieski kot
kralj Edvard VII. angležki prizadeva, da
bi ustavil nesrečo, ki jo je poteintakam
zakrivila njegova , cvotoea mladost*1, je
to popolnoma urnevno. Ali naj krije po-
dobo jasnega gonija njegove kraljove ^
slave tamni genij kletve tisočerih nesree-
nih ? — Ali kralj Edvard VII. ima za
nasprotnike miru has one može, ki so
silili na vojno iz gori omenjenih razlo-
gov. Med njim in temi krogi, h katerim
spadajo tudi merodajni vladni mo/.je,
vlada veliko nesoglasjp. Kralj bi rad Bu-
rom popolnoma ugodil glede amnestije
in pomilo.sčenja in naposled tudi glede
neodvisnosti njihovih republik. On bi
rad, da bi se izdrl vsaki nadaljni povod
sovražnosti, ali tej želji kraljevi naspro-
tujejo omenjeni ljudje. Zaradi tega je
urnevno, da je položaj kraljev v tern
svečanem trenutku, ko ima olicijelno za-
sesti prestol angležki, silno mučen. Po
vsej Angliji, zlasti pa v Londonu, se de-
lajo sijajne priprave k svečanostim kro-
nanja, a v duži kraljevi vlada žalost in
terna. . . .
Buri tudi želijo miru, večina njiho-
vih voditeljev se je izrekla za mir pod
pogoji, katere bi Angleži lahko sprejeli,
ali li so njihove zahteve odbili in jim
sporočili ta-le ultimatum: ali v dveh
dneh sprojrnejo stavljene jim pogoje,
ali pa se vojna nadaljuje.
No, Buri se ten, intencijam kralja
popolnoma nasprotujočih zahlev anglež-
kih državnikov niso prav nič vstražili.
Oni nimajo, ako ničesar ne dobijo. tudi
ničesar več izgubiti, a vojno lahko na-
daljujejo še leta dolgo. Skoda bode le
na angležki strani.
Vojna je naprtila Angležem ogrom-
nih žrtev, a javno mnonje na Angležkem
se nahaja v boju med ponosom in od-
porom proti nadaljnim žrlvam za to broz-
plodno vojno.
Ali   b(jdc   torcj   to   javno    mnenjo, !
ali    bodo    /elje   kralja   samfga     morale j
utibniti prod  krikom onib elerrifMitov. ka- ;
torih uscsa so   gluha   za   v.-c   nepopisne '
muke in  trpljenje   nedolžnili  Burov. njih j
2en in otrok. za vso nesrečo angle/.kega
prebivalslva samcga. elementov.   katerim
je zatrl vsaki čut srca bli.ščfči   mamon ? j
Ako se torej no doso/o mir. homo znali.
da so toga krivi jodino I'1   ti   <ainopa.šni
elernentje.                                                      |
I'.i ro.s vse ka/.e, da se pravi
staini mir ne skh.-ne, kor Angle/i pod
nobenim pogojem nočejo privoliti v [io-
polno neodvisnost Burov. Ako pa po-
slcdnji te ne dosežejo, pa v.«aki mir za
nje nima nobene veijavo. kajti Angloži
bodo potem gledali. da t-dko ali lako po-
polnoma zatro burski narod v južni Af-
riki. Ako so Buri koneeno udajo j»ri-
tisku nokatorih svojih voditoljev in so
še v zadnjem tonutku odreko noodvis-
nosti, todaj se utegne sklcniti rnir, ako
pa so to no zgodi, so bodo po^ajanja so
nadaljevala in skleniti se utegne I»,1 pro- i
vizoričen mir ali premirje za dobo !
k r o n a n j a kralja. — a polem se
ulegne nadaljevati vojna s torn večjo silo. I
Naposled bodi tarn v južni Ai'riki
kakor hoče, jedno pa bi se dalo v oči-
gled vsomu tomu reči: čudno jo. da
ostale kulturne države opravljajo tako
slabo službo — civilizacije, da mirnim
srcem še nadalje gledajo tako barbar-
stvo, kakor je ta južnoafriška vojna.
Xadejamo pa se vzlic vsemu temu,
da prav v zadnjem trenutku zmaga žel.ja
po miru in da že morda v trenutku ko
to pišemo, veje bela zastava v Londonu
in y Pretoriji.
D o p i s i.
Z Vipavske^a, 28. maja. ^Izv. dop.
— Hudobija ali nevednost ..liboialcev
ali pa oboje skupaj. — Haznotero. —
Cenjeni list ,.Gorica" je v svoji 10. in
41. št. vsacomu razumniku umevno oži-
gosal škodoželjno poConjanje „Soee" glede
nesramnega ovaduštva v zuanih dogodkih
v konviktu. kar pac ni razobošati na
ogled obuinslvu in to tern manje ker je
to zagrešil en sain   zašli   šolski   brat. ki
f
I je vslod   lou'a /.o prod   1 ' 2 lelom   ostavil
j omonjoni zavod. Namen nosiamne ,.Soče'
: jo tu  očiton: >k< d vali veri in javii mo-
i rali.*!  Zakaj pa no pomela raj.ši   najprej
prod   - vojim   pra.uom.   prod klorim jo
<lo\olj   pnnja   nakopiOonega in  ki se jo
žo zopot  namno/il /, neljubo „uUto"' nje-
I rifga   pevovodja   St?!   Mar no sliši to v
,.tutti srutti". v pomnoženi iz-l.iji? Xaj hi
resnicoljubna i'!?i   ,.SoC-a%'. ki tako   daloč
I na    okoli     pii     neljubi    j»j     „Slogini1'
j stranki stika s svojimi hrti po ..^kandalih",
' ]) oj a s n i I a oni dogodek! Ko pa izcropa
j vso   vir-i* za svojo „tutti  IVulli". o kterih
j so žo tako   dolgo   hrani,   in  kakor   ljubi
j ona  znana   živa!. po  ktoro   ko/i   rastejo
I scetino.   blato.   v   ktcrom   sc   lako   rada
¦ valja. pa naj   pride   semkaj.  n. pr. v \'i-
. pavo. kjor   hole   doLiila   veliko   onacega
uradiva.    pa   no    pri     na-i    ampak    pri
i ..I i b c r a I n i1'   stranki.   k'TO   poslodnjo
i prva gled»"' tega v miru  pusfi. kor no gre
i obešati pri na> sieor znanili  nemoralnih
! dogodkov na OL'Iod javnosti, ktcri itak zato
j nie   n.ar ni in   iudi   l.iti    ne    more.   —
Tako   ne   povraea    nasa   ^lranka   hudo
s    hudim.     kakor    to    de!a      na>protna
stranka z vsemi dopusčenitiii  in   nodopu-
šeenimi    sredstvi.   Orožje   naše ima biti
vselej postono in dostojno, no pa nonravno
j in ovadusko! —.— Kor pa   ..Soia-   bijo
okoli sebe z raznimi psovkami in jo izpraz-
nila t' r izpozajela že ves svoj  ..Sehimpf-
I lexicon"    ter se suče vedno v istem ko-
lobaru. ki jej je postal v dvojnem pomenu
..cireulus vitiosus". naj jej jaz o tej pri-
liki   pojasnim saj dve psovki, kterih po-
mena gotovo ne ve oiii. ki se je šolal na
kobariškom    in koperskenn    vseučilišču!
— Posebno   rada   imenuje   ..Soča"   njej
neljube    osebe    iz     ..Slogine"     stranke
,.falote!"  Kaj pa je prav za prav „falot"
j in kaj li pomeni ta nosl o v o n s k a be-
seda "?   To   je  m a ž a r s k a   beseda   ter
pomeni, ako se piseta oba sloga vsaksebi:
..i'a-U'i". t. j. leseni konj, ako pa se pišeta
*) Kdo vi'. ne bi li inoskuvski arliidijakon.
ki oh imvtMii Iftu ja\.io v corkvi prcklinja naru-
dnvi' /likuvi't1. lie pri'klol tudi   sotrudniko lista a
la „Soča".  rokoc:.......kdnr ra/iirja  (imuo svnjc
dust'   mod   iiarndum   itd.; bodi   proklot,   prokli't.
proklct!" —    (Glt'j li'topis ..Slov. matiio" 1877 1.
!  lii-I 19 su-aii:)                                                  Pis.
LISTEK.
Britko srečanje.
Bolgarski: Ivan Vazov.*)
I.
Po neki stranski, še le ncdavno
napravljeni ulici v Soliji je stopala ne
prav mocna, ali brhka in snažna vaščanka.
Bila je v praznični obleki, ker je bil lega
dne praznik. Nosila je pisano obšito krilo,
6isto, belo jopico, svellordeči zastor in
rmeno ruto, umetno in vkusno zvezano
na glavi, kakor je navada v vakarelskem
okraju.
Prišla je skoro do konca ulice. Tu
obstane pri napol odprtih vratcih deskaste
ograje, ki je oklepala dosti obširno dvo-
riače in vrt. Onde je bilo nasajenih ne-
koliko dreves (neznatnih in ubornih,
kakor so sploh vsa vSosiji); vrt pa so lep-
šale baržunaste, rdeče vijolico, košate ne-
*) Hivs5i naučiii iiiinistcr Ivan Vazov, rojt'ii
27. junija 1850 v Sopotu, jt1 najvt'cSji bolgarski
posnik — »ovcnöan z lovorjnm«. h. 181)5 jc
slavil 25-letnico svojoga pisatidjcvanja. .lako plo-
dovit je. Nji'govo najboljäo dolojc: »Pod jarinoiu*.
Že 1. 1885 je prevedel zolö ziiaiio posoin naSt'ga
dičnega S, uiegorčida in spisal laskavo ocrno o
njeguvih poezijuh.                        Prevaial^c
bine (astre) in lehe raznih cvelic, ki so
pa bile vse vele vsled solnčnega žara.
V ozadju se je dvigala dvonadstropna
hisst s podmoli (balkonom). in z neko olep-
žavo v podobi triogelnika v pročelju, izre-
zano iz desk — kakor je to pri svieurskih
hižah.
Povsod je bila huda vročina. Mlada
žena pogleda vrata, potrka na nje in
stopi boječe noter. Dvorišče je bilo pusto
in prazno kakor ulice; tudi v oknih ni
bilo videti nikogar, dasi je bil zazvonil
zvonec, ko je bila odprla vrata. Vasčanka
se je ozirala ter čakala.
Minulo je bilo dobršno časa, pa še
ni bilo nikogar; iz hiše se ni oglasil niti
najmanjži sum ali glas, ki bi bil prieal
o tern, da bivajo notri živi ljudje. Mla-
dica si ( briše pot z obraza in stopi še
malo bliže k poslopju, da bi prišla v
senuo. Začudena caka se nekoliko in po-
sluša; naposled pa se osmeli, potrka na
hišne duri ter zaklice:
„Stojan !kl
Ali niti na ta v/Jdik se ni prikazal
nihče. Zdaj Se lo je opazila, da so bila
okna v pritličju zakrita s^ spuščenimi
zagrinjali. Ta okna, zakrita pri belem
dnevu. na üliii»;«  »iiii\i-i ;>» •";•• "-  :-  -—:
vedli na to misel: da tu sploh ne bivajo
ljudje; da so zapustili to hišo in morda '
tudi mesto. Vse je kazalo, da jo tako.
Pri tej misli se je pojavil na njenem
obličju izra/, lužne zadrege... Gre z
dvorišča in stopi na ulico, da bi morda
tain dobila kakega človeka. Iz sosednih
vrat je priteklo nekoliko otrok, in jeli
so takoj igrati. Vaščanka se obrne do
najveejega deteta;
,,Cuj, decek, ali veš kaj o naseni
Stojanku?   Ali   poznaš našega StojanaV''
Otrok jo pogleda zavzeto, ali takoj
skoči ter se poprime igre, ne da bi iz-
pregovoril besedico.
Žena ponovi zopet svoje vprasanje;
ali zepot brez vspeha. Otrok je bil  tako '
zaverovan v svojo igro, da se   niti  zme- '
nil ni za njo.   Ni   imela upanja, da izve '
kaj od otroka,   in   jela so je ozirati, da '
bi ugledala kakega drugega elovoka. Ulica !
je bila Ae vedno prazna. Tu in tain  seje •
prikazalo zdaj  pa zdaj  par l.judij; ali pri-
šli so iz drugih ulio in  lorej   niso  mogli
nit'osar vod(Mi.   Ogledovali so jo nokako
drzuo-radovedno; zato jej je zardolo lopo
obličje in odvrnila se   je strani oil   njih.
Danes jo mnogo takih   pogledov  pri  l.iu-
so iskale drugega poglcda. ali za^toaj
Alinuli ste bili dve uri in so vedno je
stala tesno pri ograji. v o/.ki senčni
progi. Srce se jej je stiskalo nestrpnosti
in britkosti. „Da bi vsaj vodola, ali jo
živ!" misli la si je. — Naposl od ^rro in
potrka na rosednje duri misleča, da
morda tain kaj izve. Ali tudi tain so ni
oglasil nihee. Pogleda se v pritliOna
okna, ali nikogar ni bilo. Ni vodola vec,
kaj naj stori.
„Pri moji veri, tu so Ijudje izumrli!"
mislila si je, pa stiskala nestrpno zobe.
11.
Solnce je kazalo poludne. Ni bilo
časa voč cakati; trebalo je oditi, da bi
prišla ilomov so tega dne, če Iudi ob
temi; ali pa bi bila morala ostati čez
noe v tern neznanem kraju. Žo malo se
je ozrla okrog ali nie...
Žo onkrat pogleda tu/.no skozi
omrežjo na dvorisOe, kjor jo nihee ni
sprejol, niti pozdravil. Dvoriščo je' bilo
mrlvo in iicmo, Mahoma /aluskne nekdu
duri na dosni nad njeno glavo. Vzdigno
ori in vidi, da se odpirajo te d.uri na
balkon soscdnjo hist», obrnjen pruti dvo-
ri.šču   kjor   jo iskala Slojana. Skozi duri
stikoma: „f a 1 ö" - žrjejoč nli po/eruh'
(požrešni ter lakomni človek!) in v torn
drugem pomenu se utegne rabiti ta be-
seda po najvee"! — „Falot" pa je tožilnik
(accusativ) v mažarščini. Ravno tako jo
tudi pravi pomen beseele, ktero Vsonemei
rabijo kot psovko: „Windischer Haloder",
mncgim neznan. Saj še pokojni dr. Va-
lentin Zarnik, ki je, pa so pred teni ža-
lostnim in liberalno-hudomusnim razpo-
rom nektere ptuje psovke na Slovenco
? listku ,.SIov. Nar." razlagal, ni nioge!
priti do prave korenike in pomena te
besede: ,. Haloder!" Pisec tega pa. ki je o
svojem potovanju po Ogorskem ^i901 Ü
prelistul nekoliko mažarsko slovnico in
mažarskega „tajnika" z malini slovarčkom
vred, je nasel, da „halal" pomeni smrt,
„halott"' pa mrliOa ali mrhovino; torej
pomeni pokvečena psovka: „Windiseher-
Haloder', toliko kot „slovenska mrha!"
,.Liberalizem"', ki je tod po Vipavskem
ljudstvu tudi v ginotnein oziru silno
škodil in mu še škoduje, ktore skode pa
ni v nravnem ni v gmotnem oziru z ni -
čemur ne more popraviti, ktero trpi Ijud-
stvo vsled brezvestnega vsilstva te ptuje
strupene rastline, je zaeel v poslednjem
času zelo pešati. Zdrava pamet misle-
čega ljudstva je začela spoznavati. da
nauki in izvrsevanje lažiliberalnih naeel
peljejo polagoma v nravno in gmotno
propast. Vsled tega so se v tern letu ne-
ktere obeine po vipavskem Kranjskem
otresle ,.liberalno" nadabnenih zupanov,
kakor n. pr. v Šturji, v Podkraju in celo
na Gocuh!"' — Že so te dni se veselili
„liberalni" zapeljanci, da bode šel toliko
sovražcni in toženi č. g. kurat Jos. Fer-
janeič ,.jest ričet" na Žabjak; ali glejte,
naenkrat privrši na nje mrzel curek od
merodajne strani z Dunaja z due 24.
t. m. v podobi brzojavke, ki se blizo tako
glasi: „Vsako sodnijsko-vradno
postopanje proti kuratu na Gočah,
g. Josipu Ferjančiču naj se takoj
ustavi!"4 Kako je ta brzojavka razve-
selila vse poštene Gočane, ki so bili že
v skrbeh, da zgube toliko jim priljublje-
nega dušnega pastirja in rojaka, ni moč
dopovedati. Pa saj ni eudo, ker je nekdo,
kije irovzroeil svojemusosedu veliko ža-
losti in krivice, že po zimi popolnoma
zblaznel, „ker ga peee vest, kakor
8am pravi, daje tako ravnal"
— In to je, kar daje tudi še nepopol-
noma zgubljenim „liberalcerrr' dovolj
gradiva za resno premišljevanje! Naj bi
jih pač že kmali vse srečala pamet!
Politični pregled.
Gosposka zbornica.
V seji od minule soboteje gosposka
zbornica odobrila državni proračun in
so pečala v drugem branju s finančnim
zakonom za 1. 1902. 0 tej priliki je irnel
rninislerski  predsednik dr.   Koerber dolg
va/.on govor, v katorom \o v pwi vrsti
izrazil svojo zadovoljstvo n;ui tern, da
se je posrečilo spraviti potl slrelio d r-
¦?.a v n i pmra 0 u n. Dejal je, da jo k
temu uspebu mnogo pripomogla zmor-
nost strank. kalorim jo voloval pulrij>>-
tizetn pozabiti razburjonosti minulih l»vt
in dati državi  kar je njenoga.
V tern pojavu vidi dr. Koerbor pii-
bližanje k zdravejim odnosajom in i/-
raža nado. da je blizu doba, ko bode
ilr/.ava zopet okrevala. Sovoda eilj šo
ni dosežen in vlada so ne mlaja nika-
kenm optimizmu. ker vo, oesa so troba
storiti. Vlada zaradi tega noče igrati p<>-
like noja tor utakniti glavo v pesok prod
narodnoslnimi vprašanji; ona hočo tem-
vee skrboti in to je njen program, da so
izravnajo obojostrrui^ke zahteve in so
odstrani vse, kar ovira dosego tega cilja.
Nespnmetno bi bilo pusčati, da so zlo
ho dalje razvija kot nevarna bnlezo:i,
kalera je le zmn/jia ustvarili veliko
goi'jä. Narodnostna vprasjuija mo raj o
priti do rešitvo in to hoio vlada. ktr
smatra le po koneeni uredilvi te z.-'dov»
za možno, da nastopijo v parlamentu
razmere. hasnjive plodonosnomu dolo-
vanju itd. ,.Mi hočemo obdiv.ati in iz-
boljšati. a nieesar broz potrebe izpremi-
njati ali celo prekopicavati. Le tako raz-
umemo avstrijski konservatizein".
Na to jo prešel dr. Koerber k na-
godbi z Ogersko in jo dejal: ,.Isti kon-
servatizein hočemo obvarovati tudi glode
nagodbe z dežolami ogerske krone. Ojo
državni polovici sta preživoli stoletja
skupnega gospodarskega razvoja in doba
treh desotletij po preuredbi njihovega
politicnega razmerja je polna dokazov,
da si Avstrija ni ničesar dovolila, kar bi
jej ne pristojalo v okvirju nagodbonili
sklepanj. Mi nismo v nobenem oziru na-
sprotovali gospodarskemu razvoju Oger- j
ske, kaleri se je zares pokazal na or- |
jaški način. Nočein reči s tern, da je
našemu zadržanju iskati uzroka lo v |
platoničnih motivih. katere je težko nve-
Ijaviti v niaterijelnih zadevah. čeravno
je dolgo bivanje skupaj dozorelo v nas
močno cut za  skupnost.
Ali četudi se treziio priznava, da
je tostranka državna polovica stala na
strani Ogerske, ker je v tej deželi imola
poglavitni trg za svojo industrijo, pa
se tudi ne sme prszreti, da je Avstrija
najbližji pristopni trg za ogersko kmetij-
stvo. Iz te zveze bi se dalo logieno skle-
pati, da bi gospodarska skupnost obeh
državnih polovic. stoječa na tako jednotni
podlagi ne mogla biti izpostavljena nobeni
nevarnosti. Žal temu ni tako. Ne toliko
nepriličnosti interesov, katere je ob ob-
stoječih razmerah vsaj bistveno komaj
zaznati, marveč na vidiku so druge stvari,
ki so ideji skupnosti škodljive in ki tako
zelo otežujejo od roka do roka potrebno
izravnanje obojestranskih zahtev v ca-
rinski in trgovinski zvezi ter v novom
carinskem tarilu, da tej visoki zbornici
ne morem zakrivati skrbi glede izida
že tako dolgo trajajočih po-
gajanj. Mirne vesti zagotovljam da
nismo v nobenem pogledu škodovali po-
sestnemu stanju Ogerske tor da jej no-
čemo ničesar vzeti. A neobhodno potrebno
je, da se obstoječa nesoglasja o d-
st rani jo, da bodo potemtakem pozneja
razmotravanja nemogoča na škodo Av-
striji. Jednako je potreben v tarifu  nekak
ozirnapogojo  n aSega gospodarsk oga
o b s I a n k a.
To jo vse kar zahtovamo in o d
t e g a no odstopi v I a d a z a tiohe n o
c e n o.
Obnovitev trozvez«
Avslro-o^rski /unaiiji minis Lim* gröl
Goluhowski je pred nekaj dnevi i/javil
z vso dolocnostjo, da je obnovilov tro-
zveze gotova stvar. To jo pojasnil t-iko
loinoljilo, da italijanskomu zunanjomu
ministru ni proostaln prav niO drugoga,
nego lo obnovitov v piHnom obsegu po-
tr.lili. Vondar pa jo nt'ka razlika nu»j i/,-
javama obeli zu nan jib minislrov. iMoj ten»
ko nainrec grot" Golucbowski trdi, da so
je trozvezna po.^odba vsprejela in obnn-
vila popolno riepremenjeno. izjavlja mi-
nister Prinetti, da se sedai ni sprojola
v pogodbo nobena določba proti Kran-
ciji. Vsakoniur pa je znano, da so so v
prvotni trozvozni pogodbi spominjali tudi
Francijo. To j(4 torej dokaz. da so s(4
velesile dogovorilo o lii'katerih pro-
mi'inbali.
Kro+a  se  združi z Grško.
V grslvil, vladnib krogih, še holj pa
v krogib kročansko skupsuino so pre-
priOani, da bo Krota kmalu zdru/.ona /
grško zemljo in rošona turške vrliovno
oblasti. Soveda so to ne zgodi lotos in
br/kone ludi še no pribodnje Ieto, mar-
vec šele tedaj, ko poteče lansko Ieto
pri(*eta nova štiriletna doba vladanja
princa Jnrija. Po preleku le dobo bo
nadkomisar odložil svojo cast. Kročani
pa se priklopijo   Grški.
Vojna v južni Afriki — končana.
Bi'zojav prinaša veselo vest, da jo
mii-vjuzni AlViki koneeno sklenjen. Lon-
donskemu vojneniu ministerstvu je br/.o-
javil Kitcboner dtx so due 30. maja t. 1.
podpisali v Proloriji zapisnik, na katorem
so označeni mirovni pogoji, naproj vsi
burski odposlanci tor kapskiguvernor Mil-
ncfin Kitcbener. Ko je tabrzojavka dospela
v London in so jo razglasili vsi listi, za-
vladalo je mod prebivalstvom neopisno
veselje. Neštevilne- množice so so valilo
pred vojno ministerstvo in druga javna
poslopja. Lord major londonski j<; raz
balkon me^tne hise rnzglasil nestevilnim
množicam, da je niir sklenjcn. V ljudstvu
je zavladalo veliko veselje; po vseh ulicah
in costah so bodili ljudje in propevali
narodne pesini. Orja.ski plakati po vo-
galib his naznanjajo veselo novico in listi
se y navduže-nih člankih počajo z zai'evo.
Skoro vsi pišejo da je imela Anglja v
Burih najhrabrejšegii sovražnika, a da
bode tudi v dobi rniru vodela pokazati
Burom, da zna  biti plemeniia.
Domače in razne novice.
So\i nadskof goriski. — Uradna
,.Wiener Zeitung1' z due 1.1. m. objavlja,
da je Nj. Velič. presv. cesar imenoval
insgr. Andreja J o rdana za goriskega
nadrfkofa. Vpondeljek bo v Rimu slovosno
proglašen.
(Joriški nadskof. — Novoizvolje-
nega nadškola goriškoga oče je bil rojen
na Malcncah pri Mihelču štev. 1, 20
minut od Kostanjevice na Dolenjskern.
V tej vasi živo še v treh hišah Jordani,
bratjc goriškoga   nadškola.
/a „Solski Dom" so plačali pred-
sedniku :  Tolminska hranilnica in poso-
obleki in sedla je na stolico na balkonu
ki je bil olepšan s cvetličnimi lonč-ki.
Mlada vaščanka je kar poskočila radosti,
ko je zagledala pred seboj eloveka, s
katerim se  bo mogla razgovoriti.
„Ženu! zonal' vzklikne tako glasno,
da se je odmevalo po vsej ulici. Pri tern
vpre na njo svoj bistri pogled tako trdno,
kakor bi jo hotela s tern vjeti in pridr-
žati, da bi jej zopet ne izginila.
Gospa se nagne čez železno ogrujo
ter jo pogleda radovedno pa dobro-
hotno.
„Kaj   pa želiš, mladica?-'
„Nu, rada bi znala, kam je pri-
šel stotnik  (kapitan) ki je bival  tu?-1
„Zdaj ga ni doma, mila žena".
„A kje pa so, gospa?"
„Odšli so v kopeli, v gore... Ali ne
vidiš... kaka vročina je tu?... Kaj pa jim
hočež?"
Mesto odgovora pa vpraša vaščanka
dalje:
„Pa fant, ali je set tudi I njim?"
„Kateri  fant?"
„Moj fant, gospa, vojak, ali je šel
tudi ta s kapitanom?
„Aha, morda sluga?1'
„Da, ta, ta, gospa, vsaj ga poznaš!"
Yiklikne vaščanka neizrečeno potolažena.
„Poznam g.-i... Kdo je ta fant? Ali
je morda tvoj brat?1' vprnša gospa; kajti
ni si mogla misliti, da bi bil sin tako
mlade žene.
,.Ne, ne,  ne, njegova žena sem!"
Gospa se  zasmeje.
„Bog mu daj zdravje, žena, krep-
kega junaka imaš... Ali morda iščeš
njega?"
Na to jej povu gospa, da ga je vi-
dela pred kakimi stirnajstimi dnevi, da
je hodil prav zdrav po dvorišču; ali pred
osmimi dnevi da je sol stotnik v kopeli,
in ž njim menda tudi njogov sluga. Ko-
likor jej je znnno, da se vrncjo neki v
kakih stirnajstili dnevih. Slojan je zelo
sreen vojak in iazurnen. — Pozna ga
dobro...
Vaščanka ni spustila očij z gospe-
jinih ust, željno je lovila vsako njeno
besedo. In vedno je šo povpraševala,
doklor ni izvedola vscga, kar je bilo
znano gosp6 o Stojanu. Niti vodola ni,
kako bi se izkuzala hvaležno tej dobri
gospej, ki je izpregovorila I njo ter jo
tako potolažila.
„Prosim   te, gospa, bodi tako dobra;
ko pride   Stojan,   sporoči  mu:   „Miloiu«,
tvoja žena,   te   je   ,.pustila  pozdraviti1'...
I Prišla je za teboj; ali ni te dobila doma,
in tako se niti videti nista mogla... Cuj,
gospa. Povej mu tudi, da* sem mu nekaj
prinesla: nogavice in druge reči... Oh,
ali ker ga nisem dobila... Zanašam se na
te, da storiri tako"...
Vaščanka se nagne, razveže lorbico,
nabere prgišče čre.šenj pa jih vzdigne k
balkonu, od katerega je bila oddaljena
nekoliko metrov.
„Gospa sprejmi o:l mene lo prgišče...
Prinesla sem jih fantu... Povej mi, kako
naj ti jih podarn".
Videča, da ne segne do balkon a,
obrne se k vratom, če.š: da ponese go-
spej črošnje.
„Zahvalim, rnladica, nikar se ne
trudi gor... Čresenj ne jem... Iz katere
vasi pa si?"
„Iz P."
„Dalcc iina.s ! Bog ti daj moči, mla-
dicail rec'ie gosjja ter zre čez strehe na
rrnene holme na vzhodnem obzoru, za
katfM'imi se je  skrivala seljankina vas.
,.0lirani L(i ioroj Gospud Hog, gospa,
in ko pride Sto.,an, izro^-i mu trikratni
nioj pozdrav... I'ovoj mu, da se Mi ion a
zelo toži po njern.. "'
Na to naglo   odide.
(Dalje  pride.)
jilnica 90 K; /orko Melbijor, kaplan pri
Šmnrjeli ni/.o IMuja 7 K; K. N. v Gorici
- K; Krojaska zadruga v (Gorici vslod
sklepa obruicga /bora 2Ö0 K. Po pošlnih
I olo^.iiicah so jmslali: Jožol' Oinors, žup-
iiik v Sežani it K ; Androj Hrozovscik,
/npnik v Kiloinboruu 10 K; Anton Jug,
vikar v Sovodnjah 20 K; Fran Andrysek,
kurut v Lngu 2 K; Leopold Holko, de-
/elni poslanec v Gorici 20 K. — Srčna
hvala!
Sinrtna kosa. — V nodoljo je v
svoji vili v Harkovljab pri Trslu umrla
gospa Nalalija Trudon v (>(> loin svojo
starosli. Gospa Nalalija Trtulen jo bila
soproga uglodnega slovonskegii trgovca
in bogalaša v Trslu ter mali odlično
slovensk(! dru/.ino. Bila ji» rodoljubka v
polneni pomonu to lusede. Modi j(>j z(Mii-
Ijica lalika !
Dr. Hyliiii- obolcl. — Iz Trsta so
jiorora, da jo iskroni li/.aski rodoljub
in sovoditolj tiv.askih Slovonci^v. l.r/.. obč.
svetovalec in doželni poslanec dr. Ky-
b a v nevarno obolol za pljucnico.
Krtj pa s StelHom? -- Kor iiaiu
ni holela ,,Soca" na nase prošnjo ugodili
in nain povodati kaj da je s Stoletom,
da bi mi na ta način zamogli vsi roc i
oniin ki so nas po torn povpraševali, naj
vstreže tern poprasevalciMn to-le ravnokar
nain došlo poročilo : Vi'eraj se j(> vrsila
pred tukajsnjim okrožnim sodiščoin ka-
zenska razprava proli bivšemu povovodji
,.narodno-naprednega%' pevskoglasbenega
društva Francetu Steletn in pa proti
mladeničema Illede in Komel i/, Kron-
borga, in sicor radi  nenravnib dejanj.
Kazpravi jo predsedoval dož(;lno
sodni svetuik Ztn-ror, volant jo pa so bili:
deželno sodiia svotnika pi. Kuhac-ovič in
Hular in pa sodni prislav l)ovolak.
Obtožbo jo zastopal drzavnoga pravdnika
nainostnik Joglic. Vsi trije, so hili lo/.eni v
smislu § 12'.) kaz. zak. Stehl.i in Illotlota
jo zagovarjal dr. (J run tar, Komela pa dr.
Franko. Zaradi grdib stvari, ki so so tu
razpravljalo, vr.šila so je razprava pri
zaprtih durib in sta bila navzoca le dva
zaupnika. lzid razprave je bil ta, da j(;
bil Illede obsojon na jedno Ieto težke
jeee, Stele jia na dva meseca zapora.
Zaslišanib je bilo šost prič, od tob so
nekatere trdile, da je bil takrat, ko so
je vrsilo kaznjivo dejanje, Stele popol-
noma pijan, druge so pa trdile, da je bil
Stele trezen. Kakor ka/o obsodba. je sodni
dvoi- bil mnenja prvih prič in jo vslod
toga obsodil Stolota na podlagi $ 523
kaz. zak.
'IV.ko poročilo.
Opo.nniti moramo, da oni, ki Steleta
poznajo, trdijo, da ni bil  udan   pijanosti.
Zdaj torej vedo oni radovedneži, l<i
so nas toliko nadlegovali s povprasevanji,
kaj da je s Stelelom, bivsim pevovodjo
„narodno-naprednoga1' „Pevskega in gla.s-
benega drustva". „Pevsko in glasbono
druslvo" je Ioroj „narodno - napredni"
ziivod, a „Soca"' jo svojecasno trdila, da
nimajo oni trije nosrečnež', ki so v ka-
zenski preiskavi zaradi nekih „lepih"
dejanj, z „narodno-naprednimi" zavodi
ničesar opraviti. Kakor smo ilanos iz
gorenjega poročila doznali, se je nahajal
med onimi treini tudi Stele, ki je bil
takrat, ko jo uganjal to, kar je uganjal, se
vedno pevovodja „narodno-naprednega*'
pevsko-glasbenega društva.
In pevovodja kacega društva naj bi
ne imel z društvom nicesar opraviti?!
Je-li mogoča že večja larbarija?
Zdaj pa verujte, ljudje božji temu
kar „Soča" piše!
Značilno pri celi tej stvari pa je
tudi to, da se je izvršilo dejanje, katoro
je bilo predtnetom le razprave, isti vočor,
ko je priredila „Goriška žonska podruž-
nica družbe sv. Cirila in Meteda" v go-
riski Čilalnici Inpo vesoüco na korist .
slovenskih šolskib zavodov. Da bi so ja
nikdo iz „naio-lno-napredneya" tabora
no spozabil ter se ne udoležil te veselice,
odredil je vrhovni komandant ,.narodno-
napredne" stranko izlot —- v Ajševico.
Na povratku od tega izleta p o
ov in kih i/.vršilo si; jo nnmreč lo, kar
je dalo povod zgorej opisani kazenski
za«lovi.
Ali ni torej lo nekak prst usodein
opomin naprednim kolovodjem in onim,
ki so jim dozdaj tako slepo sledili, daje
velik greh izpodkopavati narodna pod-
jetja?
Yojaäko vcteransko druätvu  za
Gorisko in Gradiščansko je imelo v ne-
doljo svoj letni občni zboi1, pri katerem
se je izvolilo novo načolstvo za triletno
dobo 1902—1905. In sicer so bili jedno-
glasno izvoljeni predsednikom Anton
J a c o b i, podprodsednikom Ivan T ro ž t
in Josip Pallich pi. Gaarburg, lajni-
nikonia Artur Ž i v i c pi. Schivitzboilen
in Just Pi so a no, denarničarjem pa
Janko SimčiO. üdborniki: Karol Bau-
er, Vincencij Uieletzky, Alojzij B o-
Ž i 0. Edvard   B r a n n i t. z n r   nl    Rrnnd-
ler, Anton Kon, Malija Kofol, Andrej
K o p a č, .Josip L a s i č, Rajko L e e k er,
Gregorij M « r i n n c. France I* i r c,
Viljern grof P u p p i, Ivmii Zavnik,
Ferdo Seh w a r / in Mi ha Z v e t r e ž-
nik; pregledovalci rarunov : France
G r i (I I, Anton Kijavee in France
S t c r rn o s e. — Predsednik J a c o b i
je na kralko ponovil glavne dogodke
preleklih treh let, iz kalerih je razvidno,
du drušTvo v vsakom ohziru napreduje.
— Vlado je zaslopal c. kr. namestnist-
veni svtMnik in vodja goriskega okraj-
nega glavarstva, visokorodni gospod Hen-
rik gröl" A I t e m s - -lleiligenkrouz. Ko
je predsednik naznanil, da je ta prislo-
pil kdiug\u$ o;<ast!ii n podporni Clan,
pozdravili so ga zhorovalci z gromovitim
„živio" !
Hlest« Mühen zadol (loveka. —
Neki gospod tukaj v nieslu si j<» proga-
njal dolgi čas s lern. da je slreljal pliöe
s lakozvano pu.ško ..llaiilxTt'1. Prigodilo
se je pa, da je drobna krogljica mesto
ptiea zadela v viat nekcg;. clovokn, ki
se je rnirno vrta s|ii< bajal. Dobro, da je
imel dolični dehel nioOan ovralnik in jo
oslalo le pri sli-alm. Ta slučaj se je na-
znanil dolieni oblastiiiji, ki je ourMije-
iicnm gospüdu sekvcslrirala plicjo pu-iko.
Nasli so vola. — Pod Turnom so
našli vola. Islega so zaprli v hiev po-
sestnika Urosiča islotam.
V Loniiku, kjer so dozdaj razsa-
jale ospice, j<> ta holezen prenehnla in
je sola, ki je bila zaradi tega zaprta,
zopet pričela.
Zdrnvilisi'c v (irndc/u. Morske
kopeli v Gradežu se odprö 1. julija t. I.
Šlevilo otrok, ki se budo lam kopali,
zih'isa letos 250 in to z Gori.škoga, iz
Gradea, Dunaja in iz Ljubljana. \r tein
kopališču se nahaja 10 poslelj, katere
vzdržiijejo dohrolniki. Na vsaki teh po-
stelji je zapisano iine dotienega dobrot-
nika.
Sebrcljska   stedilna   posojilnica
je imela prometa leta 1902 v niesecu
januvarju K 1924-19, v mesecu l'ebrn-
varju K ;3(>10 6o, v mesecu mareu K
1281535, v niesecu aprilu 15039' 14, v
mesecu maju K ÖH2552. Vsega prometa
skupaj v prvih petih meseeih je bilo K
53.220 80.
Za ka.j   slovcnski narod    se   ni
zrcl. — Znani vseneinški hujskač za
prostop k protestantizmu, drž. poslanec
E i s e n k o 1 b, je imol proteklo nedeljo
v Celju govor o gibanju „Proč od Rima'',
kalero gibanje je v državnem zboru sam
javno označil kot v s c n e m Š k o p o 1 i-
t i š k o, čes\ da Nemci morajo delati z
vsemi moemi na to, da so zatre kato-
liška vsem narodnostim pravična cerkev,
ker da le na ta način dobijo Nenici v
roke svetovno nadvladje. V lern svojem
„celjskem govoru" je Kisenkolb dejal, da
je „samo nemsko Ijudslvo zdaj že zrelo
za „čisti evangel ij"'. Ta isti Kisenkolb
pa je baje nagovarjal dr. Tavčarja, naj
l)i deloval tudi nied Slovenci za „Proe
od Rima", a dr. T. pa da mu jeodgovoril,
da naš narod še v sto letih ne bode
zrel za to gibanje. Kdo ve pa, kak od-
govor bi dobil Kisenkolb, ako bi po-
trkal v Gosposki ulici v Gorici?
Krvav shu'MJ v tr/aski bolni-
silici. — V tržaski bolnišnici nahajala
sta se med lolikimi drugimi bolniki tudi
30-letni delavee Ivan Ciach iz Kopra in
36-letni Josip Brezič iz Poslojne, nata-
kar. Ko sta se v nedeljo pop. sprehajala
po dvorišču bolnišnice, nastal je ined
njima hud prepir, cegar posledica je bilo
grozno krvavo dojanje. V hudein prepiru
namreč zgrabi Ciach za nož ter zabode
nesrečnega Breziča in sieer dvakrat, je-
denkrat v prsi, da mu rani pljuea in
drugikrat v trebuh da mu rani čreva.
Obe rani sti smrtnonevarni. Ciacha so
seveda takoj odgnali v zapor.
Zavod sv. Nikola ja v Trstu, ka
terega so ustanovile tržaske Slovenke za
brezposelne služkinje in katerega vodi
požrtvovalno gospa M. Škrinjar, je imel
v preteklem poslovnem letu dohodkov
3244 K 44 h in stroškov 1 34 K 30 h.
Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 189S.
pa do konca leta 1901 je bilo vsprejetih
v zavod 1783 deklet. In sicer leta 1898.
od oktobra pa do konca d ceinbra 761,
leta 1899.401, leta 1900 607 in leta 1901
699. Te številke so v jasen dokaz, da
zavod napreduje.
Novl dalmalinski luimcstnik. —
Kakor se poroča, je novi namestnik v
Dalmaciji baron Handl ob svojem na-
stopu prepotoval jeden del svojega uprav-
nega okrožja in je bil o tej priliki
od prebivalstva prijazno sprejet. —¦
Poroča se, da se je baron Handl že to-
liko priučil hrvatskemu jeziku, da je
povsodi imel nagovore v jeziku naroda
Dalmacije ter je tudi držal   napitnico   v
Svojl k srojiin! — „Croatia" za-
varovalna družba v Zagrebu otvorila je
glavno zaslopstvo za eo.\n I^tro, Gorico,
TrsL in Dalmacijo v l'ulju ter jf» priccla
poslovali. Glavno zaslopstvo jo prevzcl
gosp. Lacko K r i/., nvnalelj islerske vi-
narske zadruge. V, veseljern objavljamo
to vest ter priporočamo vsakoinur naj-
topleje [o na^e «Irimace podjetje. katerr»
bode v smislu svojili [irnvil polovieo
v s a k o 1 *e t n o g ;t d o b i č k a f» r e p u-
sč a I o v j a v n e s v r b e o nib p o-
k r a j i n, v k a t e r i b d e 1 u j e. a 1) o-
d (! d r u g o p o I o v i c o p o r a b i I o
z a z n i ž a n j e p r e rn i j s v o j i h z a-
d r u ž n i k o v.
Tako ne delujf» noliena druga družba
marveč nabira denar in ga odna.ša iz
nasib pokrajin. To dejstvo naj vsakdo
uvažuje in |io svoje podpira ta naiš do-
matii zavod.
Di/avni /l»or. — V včerajšni seji
poslanske zborniee je poljski soc. dem.
Üaszinsky inter peliral vlado zaradi iz-
gredov, ki so se dogodili vc(;raj v Lvovu.
Tarn nanireč stavkajo zidarji. Veeraj p;;
je pri.šlo do liurlib izgnsdov in je vojaštvo
petkrat na množico vstrelilo ter je bilo
pri tem ubitih   15 oseb.
iMinistei'ski preds. je takoj odgovo-
ril na interpelacijo in rekel, da nima ?e
nobenega uradnega porod'ila v tej zadevi.
Natančnej.še odgovori, ko dobi avtentična
poročila, obžaluje sieer, da se kaj taeega
pripeti, a organi oblasli morajo gledati
na to, da se ]>oslava spoštuje.
I'roo s porotniki! — Državni po-
slanec Von ca j z je govoril dne 20 m. m.
v državnem zboru proti porotarn. Rekel
je, ,.da so porolniki nezanesljivi, katorim
se ne more izročati kazenskih pravnih
zadev z mirno vesljo1'.
O^oljulani niiiiskut.n'ji. — V Št.
Lonarlu na Spodnjem Slajerskein so imeli
nem.škutarji hranilnico, pri kateri je imel
glavno besedo sedajžeumrli župan Anton
Mravlag. Po njegovi smrti se je pokazalo,
da manjka okolu 200.000 K uloženega
denarja. Da se ta denar pokrije, morali
bi sediij priti mnogi hranilnični člani na
berasko palico in konec bi bil nemšku-
tarske slave v Št. Lenartu. Nemci so sedaj
pričeli nabirati darove. da pokrijejo, ako
1)0 mogoče svoto, katero je poneveril
njihov pristaš, in nemska ,.Südinarkau je
v ta namen že dala 20.000 kron. Nemški
listi so imeli vedno polna usta zabav-
Ijanja proti slovenskim hranilnicam, stdaj
pa se je tak škanda.1 primeril ravno v
ncinškularski hranilniei, katero je vodil
nemškutarski prvak, pred kalerim se je
vse klanjalo in kateremu so nemskutarji
še ob odprtern grobu obljubovali, da bodo
bodili po —  njegovib potih.
Kako /ive   v  ZngTcbu   delavcj.
— V opekarni Adolt'a Müller je kacih
30 delavcey, večinoma Slovencev. Delajo
vsaki dan ne giede na praznik ali ne-
deljo, od 3. zjutraj do 9. ure zvečer, in
sicer je delo v opekarnah eno najtežav-
nejših del. Odmora imajo pol ure za za-
jutrek, eno uro za obed in vecerjo imajo
po 9. uri zvečer. Delavni Oas traja tedaj
1() in pol ure na dan. Place imajo 40
kron na niesee, trikrat na dan polento
in I1/* kg sla-nine. Spe v barakah, v ka-
terih se nahaja veliko število ušij. Za
ležišče odtegne se jiin od place na me-
sec 0 kron. Pri tem pa še delavce te-
pejo. Obrtni nadzornik in zagrebški zdrav-
slveni svet se seveda za te eulukalriske
razmere ne brigata prav nič !
Xapad na casnikai'ja. — V soboto
je prišla v uredniško sobo lisla „Slowo
Polskie" ndada in elegant no obleecna
žena. V sobi je sedel pri delu urednik
tega lista inžener Libanski. Ko je Liban-
ski vstal ter hotel izvedeti kaj da ta
mlada žena želi, pomeri ona nenadoma
z revolvcrjem nanj ter vstreli. K sreči
ga ni zadela. Ko so ljudje slišali strel,
prihileli so ter razorožili napadalko. Od-
vedli so jo na policijo. Tarn je zahtevala
zdravnika. Temu pa je rekla, da se je
nainenila pobili vse one, ki kakorkoli
slovejo. Na vse zadnje so spoznali, da
imajo opraviti z blaznim bitjem.
Žcnske i>uvaje namerava nastaviti
ravnateljstvo ju/ne železnice. Kakor
znano, so bile dosedaj na železnicah upo-
rabljene ženske le po pisarnah. V'odstvo
je pa sedaj vsiin zelezniOnim inojstrom
poslalo okrožnico, v kuteri jini naznanja,
da namerava za posku.šiijo nastaviti tudi
ženske čuvaje na progi. Med uslužbenim
ženskim železničnim osobjem je poizve-
deli, katere ženske bi bilo toliko vstrajne
in zanesljive, da hi bile zmožne vršiti
službo čuvajev na železnici. Ženske mo-
rajo bili zdrave; vesče morajo biti nem-
ščine v govoru in pisavi. Službo oprav-
ljale bi po dnevi, moški pa po noöi.
Denar  je   /apeljiv!   — Bogatega
bankirja bril   je   mlad   in pošten brivec.
[ Godilo se je to   vselej v denarnici,   kjer
Necega dne Irese se nenavadnü
brivcu roka in prigodi se, da vreže radi
tega bankirja nmlo v brado. Ta si naglo
kri obri.še, opuinni pa brivca, nnj
pazi, kaj dela.
Cez nekaj dni so brivcu zopet roka
precej trese in bankirja v drugo šf pre-
eej vrcže. Uankir plane na nogs? in
brivea  hudo oAteje.
\' trelj(! ga rani pa še precrj glo-
boko. Uankir zopet razsaja in se huduje.
Zdaj pa pade brivec pred bankirja
na kolena v ornedlevico.
Kaj pa jeV vprasa bankir. Za božjo
voljo! pravi brivec. ne pusoajle rnr* več
v to sobo. Zo dvakrat motila me je
sku.šnjava. da bi varn vral odrezal in se
]jot(;m va.šega denura polastil.
Rogati bankir mu vse odjtusti, ga
za zvestobo obdaruje, ali od tistega časa
ga ni več pu.ščal v svojo denarnico.
Odkritje o Ilumhci'tovi atcri. —
Francosko notranje rninisterstvo je raz-
pisulo 25 000 frankov nagrade za prijetje
llumbertove sleparske rodbiue. ki je baje
na potu v Atone. Javlja se sedaj tudi,
da je bila njena hei Kva — rnoškega
spola, in bila progla.šena za žensko le
zato, da se je vpregel v mrežo neeak
Crawl'orda. — Pripomnimo, da so se go-
dila ta slep'arstva v dobi, ko je frarna-
sonstvo najbolj divjalo proti kongrega-
cijam.
T'otresi na Grskem. — Na raznih
krajih Grške se pojavljajo zadnje dni še
precej močni potrosi.
Viilkanicni i/briilii na Antilah.
— Zopet 10.000 ljudij mrtvih! Nov izbruh
Mont Peleea je napravil na zgradbah v
Fort do France mnogo škode. Na sosed-
njih otokih ponavljajo se grozni polresi.
Poroca se zopet o mnogih človeških žrtvah.
V nekatere dele mesta St. Pierra se še
vedno ne more prodreti. V Fort de France
dorili francoski geologi so izjavili. da so
izbruhi na Martiniquu podobni onim na
otoku Krakatva in da ni izkljuceno. da
bo severni del oloka popolnoma unirien.
\T nedeljo zvečer se je na Martiniquu
odprlo pelero novih vulkaničnih žrel. Ves
7ahodni del otoka je zakrit v morje dima.
Šest krajev z okolu 16.000 ljudi je zasula
lava. Severna Amerika je brzojavno poz-
vala francosko vlado, naj poJljo ladovje,
da se otok i/prazni. Oficijelno poročilo
trdi, da je bilo pri prvi katastrosi 30.000
mrtvih. Mont Pelee na raznih krajih kaže
nove razpokline.
Sainostanske žrtve na 3Iarti-
nique. — Izmed drugih žrtev zahteval
je znani vulkanični izbruh na Martinique
tudi sledeče žrtve: vse sestre francoskega
samostana sv. Jožefa, 20 očetov in 160
učtMicev elsaske obcine sv. Duha; nadalje
37 sester in 200 učenk zavoda sester sv.
Jozefa. lz zdravstvenih razlogov se je
sklenilo, one, ki so katastrofo pre/.iveli,
privesti na južni del otoka. Podzemeljsko
bobnenje vulkana še traja. Mnogo oseb,
ki so poskušali s čolni se rešiti na bližnji
otok Dominiko, je utonilo.
Narodno gospodarstvo.
Deset zapovedi o vzgojl žrebet v pr-
vem letu.
1.  Pregovor   sieve:   „Kobila   ti   da
žrebe, konja pa rnoraš sam narediti". Ta
pregovor   hoče   reči,   da je zelo važno,
odbirati za pleme dobre kobile in žrebce,
da pa to ni še vse, ampak da je od tebe
zavisno, davzgojiš  iz lepega žrebeta tudi
lepega konja. Čc imaš še tako lepo in za
pleme sposobno žrebe, s slabo vzrejo ga
lehko popolnoma pokvariš.
2.   Vzreja žrebetova se ne prične z
dnevom, kadar ga kobila stori, ampak že
ob   času,   ko je še v materinem   životu.
Le če dobro in pravilno ravnaš s kobilo,
ti   stori   lepo   žrebe.   Po nekterih   naših
krajih,  zlasti na Gorenjskem,  delajo po-
zimi   tako   silno z brejimi   kobilami,   da
skote potem media žrebeta, ki najveekrat
kmalu   poginejo, če kobila  ni  morda že
poprej izvrgla. Dvajset goldinarjev, ki so
jih prislužili z delom,  potem  petkrat \z-
gube, ker niso odredili žrebeta.
3.  Posebno   skrb   imej  ob   porodu.
Kadar se   kobili   bliža   čas,   imej   vedno
blizu izkušenega   človeka, ki pomaga, ee
je treba. Kobili nastelji dobro in mehko.
Potrebno ni, siliti kobilo k porodu, zlasti
ne   daj   prezgodaj   predreii   mehurja,   ki
dela pot mladiču.   Clo je pa mehur   pre-
zgodaj   počil in   se kobila   težko   ožrebi,
'iiioči ji   dotične   dele z goikiin   mlekom.
Mehur je najbolje, da sam poei.
4.   Mladica jo počasi ven vleči in le
takrat, kadar iiua kobila popadke. Kadar
je že glava zunaj, zlasti   poüasi vleci, da
se popkova vez ne odtrga prekratko;  to
ima lehko zle nasledke.
5   Posebno   pazi na   popek.   Cle se
popkova vez ni olrgala   samn,   odr(v?.i jo
in jo podvr'zi s prav či.stim, širokim in
mehkim trakorn. Ce popkovo vez pod-
ve/.eä z umazanim trakorn. lehko pritisne
prisad, ki je zeio nevuren. Popek bodi
vedno snažen, in če je le mogoee, ga
omivaj s karbolno vodo. Mnogo bolezni
dobivajo žrebetri zaradi nesnage na popku,
zlasti še vnema,o členi, pluča, oči in
možgani.
6.  Po porodu odrgni   kobilo do su-
hega.   (',<> pntteljica ne  gr<?  od   kobile v
21 do 3ß urah.   naj jo   od«trani    živino-
zdravnik.
7.  Mlezvo, t. j. prvo   rnleko po po-
rodu,   mora   dobiti   mladii-, du   si   čreva
očisti rnatcrine sinole.
8.  Ce je vrerne,   morala   slarka   in
rrilu'Jic iti vsak dan  na  piano; ko kobila
prične delati, naj jo mladic povsoil sprem-
Ija, koder je mogoče. Kadar mladič priene
jesti,   prični   mu   pokladati   zdrobljenega
ovsa.
9.   Prvo   leto   žrebe   najbolj   raste.
iJobra   knna je zatorej v tern   času nad
vse važna.
10.  Če se žrebe   vsak  dan  ne pre-
giblje dosti. nikar ne misli, da <i  vzrcdi^
dobrega konja. Žrebe, ki je vedno v hlcvu,
dobi mehke   kosti in nizka   kopita, ki le
navzpred   rasto   in   bicelj   vedno   bolj k
tlom tišče. Žrebe, ki živi vedno v hievn,
divja, kadar ga pripe!je5 na piano,  sem-
tertja in se pri  tem   poSkoduje   ter dobi
bolezni   na   kitah in v členih.   Kadar je
žrebe potno. glej, da se ne prehladi.
Kako znbranimo, da plenienski biki
ne postauejo hudobni.
Pogostokrat se dogaja, da mora
živinorejec bika, ki je postal hudoben,
predčasno oddati, zakaj žival je postala
nevarna vsem, ki imajo z njo opraviti.
Če je žival plemenite krvi, potem ima
lastnik veliko skodo. Xajče.~če je napačno
ravnanje in draženje vzrok. da Lik po-
slane hudoben in svojemu strežniku ne-
varen. Zato naj onemu, ki opravlja oika,
nikoli ne pride na misel, da bi ga dražil,
pa tudi nikomur drugemu naj ne dovoli,
uganjali z njim nepotrebne burke. Ravno
tako naj bo oskrbovalec plemenskega
bika zelo previden, kadar ga kaznuie
Prijazno, pa resno ravnanje je nasproti
biku najbolj umestno. Kakor uči skušuja,
ostane bile krotak, ako ga že od mlada
navadis, da se da voditi na verigi. Tudi
je svetovati hlapcu, ki mu je bik izročen
v oskrbo, da ga skuša privaditi na svojo
osebo s tem, da mu večkrat pomoli ko-
sec kake slaščice, n. pr. osoljenega
kruha; na ta način mu postane mladi
bik zelo udan. Ko se je bik po pleuie-
nitvi vrnil v hiev, tedaj mu tudi ponudi
nekoliko soli, kruha, pest detelje ali do-
brega sena. Če tako ravnaš, pojdß bik
veliko rajši v lilev in se ne bo izlepa
upiral na potu v svojo slajo. Skakaliseo
naj bode na takem mestu, da ga bik
more takoj ugledati, ko stopi iz hlevnih
duri in ko se vrača v hiev, naj ima
hlevne duri pred seboj. Zelo zoprno in
nevarno je, če mora žival prej ili še
okoli par oglov, pred no zagleda skaka-
lišče. Cle namreč bik ne zagleda takoj
krave, postane zlovoljen in napade strež-
nika. Zelo priporočamo gospodarjein Ludi
vprego plemenjakov. Vpreženi biki ne
postanejo nikdar tako divji in nepokorni
kakor oni, ki samo takrat pridejo iz svoje
staje, kadar kdo prižene kravo. Na vsak
način pa je treba mlademu biku vtakniti
skoz hripelj nosni obroč, predno se rabi
za pleme.
Loterijske številke.
Line
Trst
30. niaja.
67    13    59    58    41
8    33      1    22    80
Naznanilo
Izrekam tem potom sl. vzajemni
zavarovalnici za življenje „.laiiiis" na
Dunaju, posebno čisl. podruznici v Trstu
(ulica Stadion št. 16), najtoplejšo za-
hvalo za točno izplačilo zavarovalne
svote — pol. št. 100.892 — v znesku
5000 krön po svojem umrlem sop ogu,
ce tudi je bil le jj> mesecev aazut-
rorati.
Trst,  10. maja 1902.
Mari ja vd. (aleaiiiiotto,
trgovka,
trs Barriera vecchia 3.
L*o znicrni ceni jo na pnxlaj
lop, vises
svetilnik (kloca)
ki. je posebno pripraven za male (terkve
na deželi.   —   Vreč   se   izve    Dri   nainm
Po<lpis;ii)i posrslnikpro- |
<l;ij;i rnio in Mo vino |>o I
Miijiiizjili (M'liah hi <>(| '!{) k !
lliiprrj. PosllV/Jm lorlUl ol> |
vs;ik<ll)l rilMI. Kdor želi. |H'i- j
jM'ljc ><i inn nnroiVno vino ;
tiidi n;i «loin. — K oltilni !
njirorilvi pripororu sc s spo- !
sfovaiij'Mii
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo št. 6. j
Viktor Tosloli
v IfJoiioi. via Teatro št. 2O j
t na >tari pošli'                                  !
velika zaloga oljkinega oija
iz najugüdnejsih krajev.
Jedilno    •   •   kr. 40     Corfu  .   .   .   kr. 5o
„     boljše' ., 4-1     Bari     .....M
dalmatinsko    ,, 48     Lucca .   .   .        70
istrijansko    .   ., 4S     Nizza •   .   .        SO
l\>Jpi$ani priporoC-a .-Iavnoinu ob-
ein^tvu    v   Gorici   in   na   dežoli    svojo
prodajainico jestvin.
V zalorji ima kavc \?o\\ vr>t. raz-
liOnr moke iz MajdiOevega mlina v Kranju,
nadaljo ima tudi raznovrstne pijaee na
primer: Iran'coski Cognac, pristni
kranjski brin.jovec. domaei tropinovoc,
f:ni rum. raz'licna vina. .eoršice (SenÜ
Giril-Motodovn kavo in Ciril-Metodove
u/.italic». — V zalo^i se dolx^ tudi te-
stonino tvrdke Žnideršie & Valoneie v
Ilirslxi Bislrici. tor druso v to stroko
spadajoee blago. — Postrežba toena in
po zmornih conah.
Z odličnim spostovanjem
Josip Kutin,
triiovec v Seineniški ulici li. stv.  1.
(v laslni hiši)
Anton  Pecenko
Vrtna  ulica 8 GOIUCA Via Giardino 8
priporoča
pristna    beta
in  erna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-    i
matinskih  in
isterskih   v i -
nogradovi
I.»ost;ivlja na doni in razpošilja po žolcz-
nici na vse kraje avstro-fgfrske monarhije v
swdiii od   56   litrov   nupn/j.   Xa  zyhtcvo   pošilja
iu'li li/.'ircf'.
Ccne zmerne. Postrežba poetena.
„Universale"
i splo5ua Ijndska  ^avarovalua
družba,
\    Kavimti'l.jstvo: Duiiaj I., Scliottcu-
ä       rinn  liiv >t«iv. N(,v  l;i**tni liisi).
Polno vplaOana dt'lniska j,Tlav-
nira -J.dOO.OOO K. Garanti.jski za-
N:   klad 8,700 ioHfiG K. Njona posest
*   hi*   iiii Dnnaju, ki so popolnoma
mv.ado!/.(Mit\   ropi'ozonlu.jt1   sama
'\   vrodnost okoli 3 milijono   K.   —
|i   I'slanovljona jo po j? 10. ininisto-
rijalnt^a nkaza z dm*  ;").   marca
ISO(i [{—¦ G. HI. 31  vis. c. kr. mi-
i   ni-to:stva notranjih zadov.
f        Glavni zastop v Gorici prej
:    v ulici Morelli St.  6, zdaj pre-
\   seljena Via Corta St. 3.
dobi se v zalopi tvrdko
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica St. 7,
prva in ediua slovenska trgovina
za niodno blago.
Najboljše, najvecje in najcenejšo
pkladišče vsakovrstncga perila. srajc za
hribolazce in kolesarje vsake volikosti,
jopic za tolovadce, krasnih kravat v
vsakom slogu, nogavic. rokavic, životni-
kov (modorcev), solčnikov, pihalk, dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obleke, svil za obleke in bluse,
vsih  potrobščin za vezenjo.
j         priporoecvalno uajbolje kupova-
I Iišče za. g. šivilje in krojačc.
i          Naroeila za izdelovanje   perila   (za
go?pode\ in modercev po vsakej men" in
zahievi izvršujejo se točno.
Krojaška mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona St. 7
v hiši g. J. Kopačapri okr. sodniji,
izdelujeta
vsakovrstue obleke ^a moLke
po meri, bodisi fine  ali pa
priproste.
Priporoc-ata sesvojim rojakom
v Gorici in na deželi, posobno pa
č. duhov.ščini in učencem srednjih
in ljudskih šol za obilna naroeila.
Špedicijska poslovnica
GašparHvalič
v Gorici,
v ulici Worolli st. 12.
Pripoi'oea se toplo Sloven-
corn v meslu in rojakom
na dež(.'li za provažanje
vsakovrsliH'^a bJaga in po-
hištva v vse kraje. Ker ima
tri nove zaprte vozove
za prevažanje,
zagotavlja, da so blago ne-
poškodovano dostavlja.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
I)ri|)oro(v'a so |). n. ohrin-
stvu v (Joi'ici in z (Iczolc.
ProdaJH ka\iiio prinicso.
sladkor. inilo. slanino. riž.
uiaslo siu'ovo in kiiliano,
o\j(\ nioko iz iMajdirovili
mliiiov in vse jcslviiK*.
!         ZaJo^a žvc|)I(Mik
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drašček,       |
zaloga šivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica St. 2.
Prodaja    \
strojo tudi
>   na teden-
skc ali
rne.sečne   j
ohruko.    :
S I ioj i so
iz prvili
lovarri lor
n.'ijholjsp,
knko vosli
Fripoi'oci'i
se slav.
občinsLvu.
„CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj-
stvom občine kraljevega glavnega mesta Zagreb
jc otvorila
Glavni zastop
za Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem
v Pulju.
Opozarjnino vsnkeg'a vcljavnc»a hišiic^a gospodaija da zavarujc
vse svojc z^radbe in preiniciiine proli požaru in streli pri „Croatiji"
zc radi nnčeki, da denar ne gre v iiiozcmstvo.
Zafarovalnine se sprejemajo po jah liiti ceni in za flobro jamstyo.
Isče se zasiopuike za vse vasi in mesta Istre, üorice, Trsta in
Dahnacije. -- Ponudhe je pošiljati na
Glavni zastop ..Croaitiae" v Pulju.
Anton Fon,
klobučar in gostlniöar,
Semeniška ulica št. 6.
ima bogalo zalogo raznovrstnih
klobukov
tor loci v svoji krčiiii
pristna do mac a vina
in postreže   tudi  z  jako   ukusnimi
jedili.
Prekrasna in # #
# nova razsvetljava!
Vinko Bandelj
v Dornbergu
posojuje za javne vosolice po g. Lu/iiikn
dobljene svetilnicc ter se priporoču pri-
rediteljem veselic, da gn blagovole po-
češčovati s svojmi naročili.
Oddaljeni lahko pišejo in   prav   je
da se piše 8 do 14 dni pred rabo.
f             Naznanilo.
2                  Podpisanec, večletni hotelier v Pulja, naznanjam
?       slavnemu občinstvu, da sem olvoril  svojo,   po  najno-
\      vejših zahtevah urejeno in opremljeno
<*      kavarno „Central",
f                          na Travniku.
2                  V njej bo p. n. gg. goslom na razpolago  polcg
J       treh biljardov tudi okoli   100  časopisov  najrazličnejše
"j     vrste.   Zagotavljaje    najskrbnejšo  postrežbo   v  vsakem
^      obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter
S*      se beležim z vsem spošlovanjcrn udani
2                                         Filip Pecenko.
At          P. S. Ako   kdo   izmed   gosp.   ni   prejel   naznanila,
<%                       katera sem razpošiljal te dni,   prosim   da mi
k                     blagohotno oprosti.
Odlikovana
kleparska delavnica '
Artur Makutz,    j
;- Gorica, Ozka ulica St. IJ
)              Priporruia svojo kleparsko delavuico tor zalog-o  kleparskih
I izdelkov za kuhinjo iid., ima zalo^ožlebov vseh vrst za nove stavbe,
I o/.i'Mm.i pn'skrl)lj;i isU» v n;ijl<rajš(;in času. — I'revzcina nuročila za vpe-
ljavo strelovodov, tudi po/lačcnih. — lzdeluje pumpe za vodo. Pri-
\ rcj;i vpeljavo vode / eovmi vsake vrste. — V lastni zalogi ima stroje
f za žveplanje sodov iz rinkano^a železa, škropilnice proti porono-
^ spori ponovljont! po Vennoielnvi sestavi; mehovo za žveplanje grozdja
J raznih sisinmov itd. —  gj^T Fostrežba točna. Cene zmerne! "^|W
Št. 44.                                             V Gorici, v torok sine :>. jimija  lijož.                                Letnik IV.
Izhaja vs:ik torck in soliuto v
Icdnu oh II. ui'i |*r«¦(11M>1 «111«' /a ini'slo
tcr ol> it. uri popohlnc /a de/elo. Ako
pado nala dneva praznik i/.i'lo il;ui |>roj oh
Ö. zvočor. Slam1 po pošli prcjoniaii ali v
(iorici na dom pošiljan c.elolclno 8 K.,
pollotno  i K.  in  dfli LlH.no 2 K.
I'nulaja sc v (iorici v loliakarnah
Schwarz v Šolskih iilicah in .Icl-
h'rsil/. v JMunskili  tilicah po 8 vin.
GORICA
(\(Mv'erno iz<lanj<\)
Ureritiistvo in upravnistvo »e
nahajata   v   «X a r o d u i   t i % k a r n i»,
ulica Vf-tturiiii h. 5t. 9.
I)t>pisc jo nasloviti na ureJnistvo,
o(ilasf in nurocnino pa na upravniitvo
«(ionco. Oplusi sc račurnjo po pcht-
vrstah in siecr ako sc tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 1U vin., H-krat po
8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo, raču-
nijo sf po pogodbi.
Izdajatelj  in  odgovorni urodiiik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Mir ali premirje?
To vprasanjc gre dimes od usl. do
ust ovropskih dipluniatov in pa - pre-
hiviilstvii „Velike Urilanijo". V diplomal-
skih krogih ali boljo ročeno v atmosferi
velike politike navslajajo roči, ki silijo
na lo, da se cirri prvj sklene inir najuž-
noafriškem bojnem polju, kor eakajo re-
šitve druga važna vprašanja; — angležko
probivalslvo pa hropeni po koncu to
vojno, l.cr inora ono najležje ohčulili
posledice samopasne politike angložkih
lordov in židov.
Onirn krogorn, ki nc morejo priča-
kati trenutka, da hi so vnol kak vočji
požar, traja vojna v Transvaalu že pre-
dolgo in hi radi, da so skleno inir ka-
korsenkoli, ker hrepene po „svežih" do-
godkih. ['a je zopet drugih laktorjev na
Angležkem, ki o miru nočojo nio sli.šati,
to pa radi lega, kor iz vojnc kujejo žo
danes mastno korisli kot d ol n i č a r j i
t o v a r n za izdelovanjo vojnih potreb-
ščin za — obe bojni slranki in ki so
nadejajo še mnogo vecjih koristi, ako hi
sc Burom popolnoma iztrgali njihovi re-
publiki, polni zlata in dijamantov. Kajti
v tern slučaju so si ti faktorji v svesti,
da njih ne zadene vecje brenio na vpla-
čevanju državnega ^olga za vzdrževanje
vojne kakor razmerno vsakega davko-
nlR^fsvaina  tft isto Vfilike Bntanije.
Mej obema tema strankama na An-
gležkem pa je, kakor poročajo glasovi
prihajajoči iz Londona, kralj Edvard VII.
Kralj Edvard želi miru; a ne želi ga
zategadel, ker hi želol vojno na kakem
drugem kraju kakor to žele" nekateri
njegovi državniki, marvec ker je utrujen,
ker se mu morda tudi že smili narod, in
ker nima od sveta sploh več mnogo pri-
čakovati, ker bi želel slavnosti svojega
kronanja obhajati, ne da bi vesele glasove v
Londonu spremljali pretresujoci odmevi
nedolžnih žrtev sem od krvavega bo-
jišča — in pa konečno, ker je svoji nia-
teri kraljici Viktoriji na smrtni postelji
obljubil, da neha vojna predno bode
proglašen on kraljem Anglije, ccsarjom
lndijo itd. 0 kralju Edvardu se jesvojens
govorilo, da je največ on zakrivil ne-
srečc v južni Al'riki, ki  ima   za vso   dr-
žavo dalokosožnih posledic, — kajti vi-
soki finančni krogi da so v zaslavo za ob-
voznosti, v kaloro bi bil njim nasproli
biijo /aiircdcl pri no W'aleski s svojim
hrozskrbuim življenjem, zahtevali nič voč
in nie man jo nego --- zlalonosne ro-
publike v južni  Al'riki.
Ako so danos princ Wale.ski kot
kralj Edvard VII. angležki prizadova, da
bi ustavil nosročo, ki jo jo potemtakom
zakrivila njegova , cveloea mladost"', jo
to popolnoma umovno. Ali naj krijo po-
dobo jasnega gonija njogovo kraljovo
slave tamni gonij klotvo tisočerih nesreč-
nih? 7~ Ali kralj Edvard VII. ima za
nasprotnike mini has one niože, ki so
silili na vojno iz gori omonjonih razlo-
gov. Mod njiin in tomi krogi, li katorim
spadajo tuili morodajni vladni mo/.j«1.
vlada voliko nosoglasjo. Kralj bi rad Hu-
rorn popolnoma ugmlil glede amnostije
in porniloščenja in naposlod tudi gledo
noodvisnosti njihovih republik. On bi
rad, da bi se izdrl vsaki nadaljni povod
sovražnosti, ali tej želji kraljovi naspro-
tujejo omenjeni ljudje. Zaradi toga jo
umevno, da jo položaj kraljev v tern
svečanem trenutku, ko ima olicijelno za-
sesti prestol angležki, silno mučen. Po
vsej Angliji, zlasti pa v Londonu, se de-
lajo sijajne priprave k svečanostim kro-
nanja, a v duši kraljevi vlada žalost in
tema. . . .
Buri ludi želijo miru, večina njiho-
vih voditeljev se je izrekla za mir pod
pogoji, katere bi Angleži lahko sprejeli,
ali ti so njihovo zahteve odbili in jim
sporočili ta-le ultimatum : ali v dveh
dneh sprojinejo stavljeno jim pogojo,
ali pa se vojna nadaljuje.
No, Buri se teh, intencijam kralja
popolnoma nasprotujočih zahlev anglež-
kih državnikov niso prav nic vstrašili.
Oni nimajo. ako nicesar no dobijo. tudi
ničesar več izgubiti, a vojno lahko na-
daljujojo še leta dolgo. Škoda bode le
na angložki strani.
Vojna jo naprtila Angležem ogrom-
nih žrtev, a javno mnonje naAngložkeni
so nahaja v boju mod ponosom in od-
poroin proti nadaljnini žrtvam za to broz-
plodno vojno.
Ali bodo- loroj to javno mnenjo,
ali bodo /.fljc kralja sarnoga morale
ulihniti prod krikoin onih olementov. ka-
torih ušosa so gluha za vso nepopi-^no
riiiiko in trpljenje nodolžnih liurov, njih
/A'.n in otrok, za vso nosrečo angležkega
probivalstva sarnoga, olemontov, katorim
jo zatrl vsaki čut srca blisčoči mamon ?
Ako so torej no dosežo mir, homo znali,
da so toga krivi jodino lo ti samopašni
olomeritjo.
In ros vse kaže, da se pravi
stalni mir ne sklone, ker Angleži pod
noborim pogojem nočejo privoliti v po- I
polno neodvisnost Hurov. Ako pa po- j
slednji to ne dosezejo, pa vsaki mir za \
njo nima nobeno veljave. kajti Angloži
bodo potem gledalL da tako ali tako po-
polnoma zatro burski narod v ju/.ni Af-
riki. Ako so Buri konečno jdajo pri-
tisku nekaterih svojih voditeljev in se
so v zadnjorn tonutku odreko neodvis-
nosti, tedaj se utegno skloniti mir, ako
pa se to ne zgodi, se bodo pogajanja so
nadaljevala in sklcniti se utegne le pro-
vizoričen mir ali pre.rnirje za dobo
k r o n a n j a kralj a, — a polem se
utegne nadaljevati vojna s tern voejo silo.
Naposled bodi tarn v južni Afriki
kakor hoče, jedno pa bi se dalo v oči-
glod vsemu temu rcei: čudno je, da
ostale ku!turne državo opravljajo tako
«labo službo — oivilizacije, da mirnim
sreem še nadalje gledajo tako barbar-
stvo, kakor je ta južnoafriška vojna.
Nadejamo pa se vzlic vsemu temu,
da prav v zadnjem trenutku zmaga želja
po miru in da že morda v trenutku ko
to piserno, veje bela zastava v Londonu
in v Pretoriji.                                               j
D o p i s i.
Z Vipavsketsa, 28. maja. (Izv. dop.
— Hudobija ali nevednost ,,liberalcev'
ali pa oboje skupaj. — Raznotero. —
Conjeni list „Gorica"' je v svoji 40. in
41. št. vsacemu razumniku umevno oži-
gosal škodoželjno pocenjanje „Soče1' gledo
nesramnoga ovaduštva v znanih dogodkih
v konviktu. kar pač ni razobešati na
oglod obOinslvu in lo tern manje ker je
to zagrošil on sain   zasli   šolski   brat, ki
je vsled toga že pred 1'2 leiom ostavil
omenjeni zavod. Xamon nesramne ,.Soče'
je tii očiten: škcd »vati veri in javni ino-
rali.*i Zakaj pa no pometa raj^i najprej
pred svojim pragom, pred klerim jo
tlovolj gnoja nakopičenega in ki se je
žo zopot namnožil z neljubo „Jifr-ro*4 nje-
nt'ga povovodja St?! Mar ne sliši to v
,.tulti frutti", v pomnoženi izd;ijiV Naj hi
resnicoljubna (! Vi ,.Soca1', ki tako daleč
na okoli pri neljubi joj „Slogiui"'
.stranki stika s svojimi hrti po „škandalih",
pojasnila oni dogodek! Ko pa izčrepa
vse viro za svojo ,.tutti frutti", o kterih
se že tako dolgo hrani, in kakor ljubi
ona znana živa!. po ktore ko2i rastejo
ščetino, blato. v kterem so tako raila
valja, pa naj pride «emkaj, n. pr. v Vi-
pavo. kjer bodo dobila voliko enacega
gradiva, pa ne pri na.ši ampak pri
,.li b o r a I n i>l stranki, ktoro poslednjo
prva gledö toga v miru pusti, ker ne gre
obežati pri nas sicer znanih nemoralnih
dogodkov na ogled javnosti, kteri itak zato
nic mar ni in ludi biti ne more. —
Tako ne povrača naša stranka hudo
s hudim, kakor to dela na^protna
stranka z vsemi dopuščenimi in ncdopu-
ščenimi sredstvi. Orožje naše ima biti
vselej pošteno in dostojno, no pa nenravno
in ovaduško! —.— Kpr pa ,.SoOa" iMJe
okoli sebe z raznimi psovkami in jo izpraz-
nila t( r izpozajela že ves svoj vSchimpf-
lexicon" ter se suče vedno v istem ko-
lobaru, ki jej je postal v dvojnem pomenu
,.circulus vitiosus'1, naj jej jaz o tej pri-
liki pojasnim saj dve psovki, kterih po-
mena gotovo ne ve oni, ki se je šolal na
kobariškom ^in koperskein) vseučilisču!
— Posebno rada imenuje ,.Soča>l njej
neljube osebe iz „Slogine" stranke
,.falote!" Kaj pa je prav za prav ,,falot*'
in kaj li pomeni ta neslovenska be-
seda? To je m a ž a r s k a beseda tor
pomeni, ako se pišeta oba sloga vsaksebi:
,,fa-lo'4, t. j. leseni konj, ako pa so piseta
*) Kdo vi\ no bi li nioskovski arliidijakon,
ki ob novem lotu javno v cerkvi proklinju iiaro-
ilove zlikovce. ne preklol tudi   sotnulnike lista a
la .,Soča". rekoč:.......kdor ra/.širja temo svoje
dust1 mod narotioni itd.^ bodi proklet, proklet.
proklot!" — lGl»>j lotopis „Slov. inaticc" 1877 I.
Iii-li9 stran!)                                                  I'is.
L1STKK.
Britko srečanje.
Bolgarski:  Ivan  Vazov.*)
I.
Po neki stranski, še lo nodavno
napravljeni ulici v Soliji je stopala no
prav rnočna, ali brhka in snažna važčanka.
Bila je v praznični obleki, ker je bil loga
dnö praznik. Nosila je pisano obšito krilo,
čisto, belo jopico, svetlordeči zastor in
rmeno ruto, umotno in vkusno zvezano ,
na glavi, kakor je navada v vakarelskem
okraju.
Prišla je skoro do konca ulice. Tu
obstane pri napol odprtih vratcih deskaste
ograje, ki jo oklepala dosli obširno dvo-
rišče in vrt. Onde je bilo nasajenih ne-
koliko dreves (neznatnih in ubornih,
kakor so sploh vsa v Sofiji); vrt pa ro lop-
sale baržunaste, rdočo vijolico, košato no-
*) IJivsi nautili ininislcr Ivan Va,:ov. rojcn
27. jiinija 1H50 v Sui>otii, jt1 uajwcji liolgarski
])usnik »ovnnčiiii z lovorjein*. l^. ISD5 jc
slavil 25-lolnico svujegu iityati'ljovanja. Jako plo-
dovil jc. Njcyovo najboljše ilolo jc: »l'od iannonix.
njegovih poezijah.                      Prevajaloc.     I
bine (astre) in lohe raznih cvelic, ki so
pa bile vse vele vsled solnčnega žara.
Vozadju so je dvigala dvonadstropna
hiša s podmoli (balkonom) in z neko olop-
šavo v podobi triogelnika v procoiju, izre-
zano iz desk — kakor jo to pri švicarskih
hisah.
Povsod je bila huda vročina. Mlada
žena pogleda vrata, potrka na nje in
stopi boječe noter. Dvorišče je bilo pusto
in prazno kakor ulice; tudi v oknih ni
bilo vidoti nikogar, dasi je bil zazvonil
zvonoc, ko je bila odprla vrata. Vaščanka
se je ozirala ter čakala.
Minulo je bilo dobržno časa, pa so
ni bil'j nikogar; iz hiš"e se ni oglasil niti
najmanjši sum ali glas, ki bi bil pricnl
o tern, da bivajo notri živi ljudje. Mla-
dica si ( briše pot z obraza in stopi so
malo bliže k poslopju, da bi prišla v
sonco. Začudona čaka še nekoliko in po-
sluša; naposlod pa so osmoli, potrka na
hi.šno duri ter zakličo :
„Slojan!"
Ali niti na ta vzklik se ni prikazal
iiihče.   Zdaj   so lo j(^ opazila, da so bila
-¦J- ¦-¦        ......----------'" -'........"   *-••------------- I
dnevu, pa gluha tihota in mir so jo pri- |
vodli na to misel: da tu sploh ne bivajo
ljudje; da so zapustili to hišo in morda
tudi mosto. Vso je kazalo, da je tako.
Pri tej misli so je pojavil na njenem
obličju izraz tužne zadrege... Gre z
dvorišča in stopi na ulico, da bi morda
tarn dobila kakega človeka. Iz sosednih
vrat je pritoklo nekoliko otrok, in jeli
so takoj igrati. Vasčanka se obrne do
največjega deleta;
,,Čuj, dočok, ali ves kaj o našem
Stojanku?   Ali  poznaš našega Sto.jana'?"1
Otrok jo pogleda zavzeto, ali takoj
skoči ter se poprime igre, ne da bi iz-
pregovoril besedico.
Žena ponovi zopet svoje vprašanje;
ali zopot brez vspeha. Olrok je bil tako
zaverovan v svojo igro, da se niti zme-
nil ni za njo. Ni imela upanja, da izve
kaj od otroka, in jela se jo ozirati, da
bi uglodala kakoga drugoga Clovoka. Ulica
jo bila so vedno prazna. Tu in tarn seje
pi'ikazalo zdaj pa zdaj par ljudij; ali pri-
sli so iz drugih ulic in torej niso mogli
ničosar vodoti. Oglodovali so jo nokako
drzno-radovedno; zato jej je zardolo lopo
dob, ki jih je sro**avala,   loda njono ot'i
so iskale drugega pogloda, ali zastonj
Minuli ste bili dve uri in še vedno je
stala tesno pri ograji, v ozki senčni
progi. Srce se jej je stiskalo nestrpnosti
in britkosti. „Da bi vsaj vedela, ali je
živ!'1 mislila si je. — Naposled gre in
potrka na sosednje duri misleča, da
morda tarn kaj izve. Ali tudi lain se ni
oglasil niheo. Pogleda äe v pritliOna
okna, ali nikogar ni bilo. Ni vedela ve<5,
kaj naj stori.
,.Pri moji veri, tu so ljudje izumrli!"
mislila si je, pa stiskala nestrpno zobe.
II.
Solnce je kazalo poludne. Ni bilu
easa voč čakati; trebalo je oditi, Ha bi
prisila domov še tega dne, če tudi ob
temi; ali pa bi bila morala ostati čez
noč v tem neznanem kraju. Še malo se
je ozrla okrog ali nič. ..
So enkrat pogleda tužno skozi
omrežje na dvorisöe, kjer jc nihče ni
sprojel, iiiLi pozdravil. Dvori^co je bilo
mrtvo in nemo. Mahoma zaluskne nekdo
duri na desni nad njeno glavo. Vzdigno
oči in vidi,   da   sc   odpirajo   te duri na
slopila jo priletna častitljivaženska v črni
stikoma:   „falö" - žrjejoč   nli   požoruh1
(požrešni ter lakomni   človek!) in v teni
drugem   pomenu se utegne  rabiti ta bo-
seda po največ! — „Falot" pajetožilnik
(accusativ) v mažarščini.   Ravno   tako je
ludi pravi pomen besede, ktero Vsonemci
rabijo kot psovko: „Windischer Haloder",
mnogim neznan.   Saj se pokojni dr. Va-
lentin   Zar.iik, ki je, pa še pred tem ža-
lostnim in liheralno-hudomušnim   razpo-
rom   nektere   ptuje   psovke na Slovence
? listku  ,.Slov.   Nar."   razlagal, ni mogel
priti do  prave   koreniko  in   pomona   te
besede: ,.Haloder!" Pisec tega pa. ki je o
svoje-m potovanju po Ogerskem (1901 1.1
prelislal nekoliko   mažarsko   slovnico  in
mažarskega ,.lajnika'' z mulim slovarčkom
vred, jc   našel, da ,,halal"   pomoni smrt,
,.halolt" pa mrliča   ali   mrhovino;   toroj
pomeni pokvecena psovka:  ..VVindischor-
Haloder",   toliko kot „slovenska   nirha!"
,.Liberalizem", ki je   tod   po   Vipavskem
Ijudstvu   tudi     v    gmotnem   oziru   silno
škodil in mu še škoduje, ktore skode pa
ni v nravnem  ni  v gmolnem oziru z ni-
čcniur ne more popraviti. ktero trpi Ijud-
stvo vsled brezvestnega v?ilstva te utuje
strupono  rastline. je začel v poslednjem
času zelo  pešati.   Zdrava   pamet    misle-
čega   Ijudstva   je  začela  spoznavati.   da
nauki in  izvrševanje   lažiliberalnih načol
peljejo   polagoma   v   nravno   in   gmotno
propast. Vsled tega so so v tem letu ne-
ktere   občine   po   vipavfkem   Kranjskem
olresle ,.liberalno"   nadahnenih   županov,
kakor n. pr. v  Šturji. v Podkraju in celo
na Gočah!" — Že so te  dni se   veselili
,.liberalni" zapeljanci, da bode šel toliko
sovraženi in toženi č. g. kurat Jos. Fer-
jančič ,.jest  rieet'1  na Ždbjak; ali   glejte,
naenkrat privrši na nje mrzel   carek od
merodajne   strani   z  Dunaja  z  dne  24.
t. m. v podobi  brzojavke, ki se blizo tako
glasi: „Vsako sodnijsko-vradno
postopanje proti kuratu na Gočah,
g. Josipu Ferjančiču naj se takoj
iistavi!u   Kako je ta brzojavka razve-
selila vse  postene   Gočane, ki so bili že
v skibeh, da zgube  toliko jim priljublje-
nega dušnega  paslirja in rojaka, ni moč
dopovedati. Pa saj ni eudo, ker je nekdo,
ki je {.rovzročil svojemu sosedu veliko ža-
losti in krivice,   že   po zimi   popolnoma
zblaznel, „ker ga  peče  vest,  kakor
sam pravi,   daje tako   ravnal"
—  In   to je,   kar daje tudi še nepopol-
noma   zgubljenim    ,,liberalcem;'    dovolj
gradiva za resno   premišljevanje!  Naj bi
jih pač že kmali vse srečala pamet!
Politiöni pregled.
Gosposka zbornica.
V seji od minule sobote je gosposka
zbornica odobrila državni proračun in
so pečala v drugem branju s finančnim
zakonorn za 1. 1902. 0 tej priliki je imel
rninisterski predsednik dr.   Koerber dolg
važon govor. v katerMn jo v prvi vrsti
izrazil svoje zadovoljstvo nad lorn, da
so je posroeilo spraviti pod streho d r-
ža v n i p rora č u n. Dejal je, da jo k
lomu uspehu mnogo pripomc.gla zmer-
nost strank. kalorim j»> voleval patrij^-
tizoni pozabiti razburjonosti minulih let
in dati državi kar jo njenoga.
V tem pojavu vidi dr. Koerber pri-
bližanjo k zdravpjim odnošajem in i/.-
raža nado, da jo blizu doba, ko bodo
država zopet okrovala. Sovoda cilj so
ni dosožen in vlada so no udaja nika-
kemu optimizmu. kor vo, C-osa so troba
storiti. Vlada zaradi toga noče igrati po-
like noja tor utaknili glavo v posck prod
narodnostnimi vprašauji ; ona hočo tem-
vec skrbeti in to jo njoh program, da so
i/.ravnajo obojostranske zahtove in so
ndstrani vse. kar ovira dosego tega cil.ja.
Xespametno bi bilo puščati, da se zlo
si dalje razvija kot nevarna bolozen,
katera je le zmožna ustvariti veliko
gorjä. Narodnostna vprasanja morajo
priti do resitve in to hooe vlada. kor
smatra le po konečni ureditvi te zadevo
za mo/no, da nastopijo v pnrlamontu
razmere. hasnjive plodono^nemu delo-
vanju itd. „Mi hocemo obdr/.ati in iz-
boljšati. a ničesar broz potrebe izpremi-
njati ali celo prokopieavati. Lo tako raz-
umemo avstrijski konservatizem".
Na to je presel dr. Koerber k na-
godbi z Oger^ko ir. jo dejal: ,.Isti kon-
servatizem hočenio obvarovati tudi glodc»
nagodbe z deželami ogerske krone. Oho
državni polovici sta preživoli stoletja
skupnega gospodarskega razvoja in doba
treh desetletij po preuredbi njihovega
političnoga razmerja je polna dokaz >v,
da si Avstrija ni ničesar dovolila, kar bi
jej ne pristojalo v okvirju nagodbenih j
sklepanj. Mi nisrno v nobenem oziru na- I
sprotovali gospodarskomu razvoju Oger-
ske, kateri se je zares pokazal na or-
jaški način. Nočem reci s tem. da je
našemu zadržanju iskati uzroka le v
platonicnih motivih. katere je težko uve-
Ijaviti v m&terijelnih zadevah, čeravno
je dolgo bivanje skupaj dozorelo v nas
močno cut za skupnost.
Ali četudi se trezno priznava, da
je tostranka državna polovica stala na
strani Ogerske, ker je v tej dezeli imela
poglavitni trg za svojo industrijo, pa
se tudi ne sine prezreti. da je Avstrija
najbližji pristopni trg za ogersko kmetij-
stvo. Iz te zveze bi se dalo logično skle-
pati, da bi gospodarska skupnost obeh
državnih polovic. stoječa na tako jednotni
podlagi ne mogla biti fzpostavljena nobeni
nevarnosti. Žal temu ni tako. Ne toliko
nepriličnosti interesov, katere je ob ob-
stoječih razmerah vsaj bistveno komaj
zaznati, marveč na vidiku so druge stvari,
ki so ideji skupnosli škodljive in ki tako
zelo otežujejo od roka do roka potrebno
izravnanje obojestranskih zahtev v ca-
rinski in trgovinski zvezi ter v novem
carinskem taril'u, da tej visoki zbornici
ne morem zakrivati skrbi glede izida
že tako dolgo trajajočih p o-
gajanj. Mirne vesti zagotovljam da
nismo v nobenem pogledu škodovali po-
sestnemu stanju Ogerske ter da jej no-
čemo ničesar vzcti. A neobhodno potrebno
je, da se obstoječa n e s o g 1 a s j a o d-
stranijo, da bodo potemtakem pozneja
razrnotravanja nemogoča na skodo Av-
striji. Jednako je potreben v tarisu nekak
ozir na pogojo našega gospodarsk oga
o h s I a n k a.
To jo vsi» kar zahtovanio in o d
tega ne odstopi vlada za nobeno
o e n o.
Obnovitev trozvcze
Avstro-ogrski zuuanji minister grof
Goluhowski je pred nekaj dnovi izjavil
z vso doloc'tiostjo, da jo obnovitov tro-
zvoze golova stvar. To jo pojasnil tako
tomoljito, da italijanskemu ziinanjemu
ministru ni preostalo prav u\0 drugoga.
ni^go to obnovitov v polnein obsegu po-
trditi. Vondar pa jo noka razlika mej h-
javama obob zunanjih mini.slrov. Moj torn
ko nainreč grot' Goluehowski trdi, da so
je trozvezna pogodba vsprojela in obno-
vila popolno nopremenjeno, izjavlja mi-
nister Prinetti. da se sedaj ni sprejela
v pogodbo nobena dolocba proti Fran-
ciji. Vsakomur |»a jo znano, da so se v
prvotni trozvezni pogodbi spominjali tudi
FraiK'ijo. To jo torej dokaz. da so so
volosile dogovorile o ivkalorih pre-
moinbab.
Kreta se združi z Grško.
V gržkili vhuhiih krogib, so bolj pa
v krogih kroOanske skupsüino so pre-
pricani, da bo Krola kmalu zdru/.ona z
.u'rsko zomljo in rosena tur.ške vrbovne
oblasli. Sovoda so to no zgodi lotos in
bržkone tudi šo no prihodnje leto, mar-
voč selo tedaj, ko potece lansko leto
pru'Ola nova slirilelna doba vladanja
j)t'inca Jurija. Po preteku to dobe bo
nadkoinisar odložil svojo cast. Kreeani
pa se priklopijo Grski.
Vojna v južni Afriki — končana,
Hrzojav prinaša voselo vest, da jo
mir v južni At'riki konečno sklenjen. Lon-
donskemu vojnemu ministerstvu je brzo-
javil Kitchener da so dne 30. inaja t. I.
podpisali v Pretoriji zapisnik, na katMrom
so označeni mirovni pogoji, naprej vsi
burski odposlanci ter kapskiguverner Ali 1-
niM'in Kitchener. Koje tabrzojavka dospela
v London in so jo razglasili vsi lisli, za-
vlailalo je iikmI prebivalstvom neopisno
veselje. Neštevilne množice so se value
pred vujno ministerstvo in druga javna
poslopja. Lordmajor londonski je raz
balkon mestue hiše razglasil nežtevilnim
množicam, da je mir sklenjcn. V ljudstvu
je zavladalo veliko veselje; po vseh ulicah
in cestah so hodili ljudje in prepevali
narodne pesmi. OrjaSki plakati po vo-
galih his naznanjajo veselo novico in listi
se v navdušenih člankih ptičajo z zarevo.
Skoro vsi pižejo da je imela Anglja v
Burih najhrabrejšega sovražnika, a da
bode tudi v dobi iniru vedela pokazati
Burom, da zna biti plemenita.
Domače in razne novice.
^<)vi natlškof ^oriski. — Uradna
„Wiener Zeitung1' z dne i. t. m. objavlja,
da je Nj. Velič. presv. cesar imenoval
insgi". Andreja J o r d a n a za goriškega
nadškola. Vpondeljek bo v Rimu slovosno
proglašen.
(ioriški nadäkof. — Novoizvolje-
nega nadškosa goriškega oče jo bil rojen
na Malencah pri Mihelču štev. 1, 20
minut od Kostanjevice na Dolenjskem.
V toj vasi živo ^e v treh hišah Jordani,
bratje goriškega nadškofa.
Za „^olski I)«mu so plačali pred-
sodniku :   Tolminska hranilnica in poso-
obleki in sedla je na stolico na balkonu
!<i je bil olepšan s cvetličnimi lončki.
Mlada važčanka je kar poskočila radosti,
ko je zagledala pred seboj človeka, s
kalerim se bo  rnogla razgovoriti.
„Žena! žena!-t vzklikne tako glasno,
da se je odmevalo po vsej ulici. Pri tem
vpre na njo svoj bistri pogled tako trdno,
kakor bi jo hotela s tem vjeti in pridr-
žali, da bi jej  zopet ne izginila.
Gospa se nagne čez železno ograjo
ter jo pogleda radovedno pa dobro-
hotno.
• „Kaj   pa želiš, mladica?"'
„Nu, rada bi znala, kam je pri-
šel stotnik (kapitan) ki je bival tuV''
„Zdaj ga ni doma, mila žena".
„A kje pa so, gospa?"
„Odšli so v kopeli, v gore... Ali ne
vidiš... kaka vročina je tuV... Kaj pa jirn
hočeš?"
Mesto odgovora pa.vpraša vaščanka
dalje:
„Pa fant, ali je šel tudi ž njim?-'
„Kateri fant?"
„Moj fant, gospa, vojak, ali je äel
tudi ta s kapitanom?
.      A(...      .-----v.J.,      ol,,n«rJil
Yiklikne vaščanka neizrečeno potolažena. I
0
„Poznam g:i... Kdo je ta fant? Ali
je morda tvoj brat?*' vprnša gospa; kajti
ni si mogla misliti, da bi bil sin tako
mlade žene.
„Ne, ne, ne. njegova žena sem!"
Gospa se zasmeje.
„Bog mu daj zdravje, žena, krep-
kega junaka imaš... Ali morda iščeš
njega?"
Na to jej pove gospa, da ga je vi-
dela pred kakirni stirnajstimi dnevi, da
je hodil prav zdrav po dvorišču; ali pred
osmimi dnevi da je Sol stotnik v kopeli,
in ž njim menda tudi njegov sluga. Ko-
likor jej je znano, da se vrnejo neki v
kakih stiinujstili dnevih. Stojan je zelo
srčen vojak in inzumen. -- Pozna ga
dobro...
Vaščanka ni spustila očij z gospe-
jinih u.st, žcljno je lovila vsako njeno
besedu. In vedno je še povpraševala,
doklor ni izvedeia vsoga, kar je bilo
znano gospo o Stojanu. Niti vodela ni,
kako bi se izkuzala hvaležno tej dobri
gospej, ki je izpregovorüa ž njo ter „o
tako potolažila.
„Prosim te, gospa, bodi tako dobra;
L-r,     ,^wU      CU-.Iur.        e,„>rA,v.;       ry.ii-        Milan'!
Priäla je za teboj; ali ni te dobila doma, I
in lako se niti videti nis*a mogla... Cuj,
gospa. Povej mu tudi, da sem mu nekaj
prinesla: nogavice in druge reči... Oh,
ali ker ga nisem dobila... Zanasam se na
te, da storiš tako"...
Vaščanka se nagne, razveže torbico,
nabere prgišče črešenj pa jih vzdigne k
balkonu, od katerega je bila oddaljena
nekoliko metrov.
,.Gospa sprejmi oJ mene to prgišče...
Prinesla sem jih fantu... Povej mi, kako
naj ti jih podam".
Videča, da ne segne do halkona,
obrne se k vratom, če.š: da ponese go-
spoj črešnje.
„Zahvalim, mladica, nikar se ne
trudi gor... Cucžonj ne jem... Iz katere
vasi pa si'?"
Iz P "
„Dahsč imaš! Bf;.' ti daj moči, mla-
dica1' reče gosjta i¦ ; e čez strehe na
rmene holme na : .u rlnem obzoru, za
kaUü'iini s(i je skriv^ia seljankina vas.
..(Jlirani to torej Gospod Bog, gospa,
in ko pride Sto.an, izro^-i mu trikratni
moj pozdrav... Povej nu, da se Milena
zolo toži po njem.."
j 'In ii-a 9v) K; Zorko Molhijm-, kaplan pri
Smarjrli \\\/.o Pliija 7 K; K. N. v Gorici
1? K; Krojaška /.adruga v (iorici vsled
sklepa obČMioga zhora 2f)0 K. Po postnih
pol^žnicah so pnslali: Jožei" Omers, žup-
nik v Sožani s) K; Androj Brozovščik,
župnik v Uironihcrgu 10 K; Anton Jug,
vikar v Sovodnjali 20 K; Kran AndiySek,
kurat v Loljii 2 K; Leopold Bolko, do-
zelni poslanec v Gorici 20 K. — Smia
l.vala !
Snirtna kosa. — \T mnloljo je v
svoji vili v Barkovljah pri Trstn uinrla
gospa Natalija Tnidon v (Wi-lolu svojo
siarosti. Gospa Nalalija Trudon ]o bila
soproga uglodnega slovonskogji trgovca
in bogataša v Trstu tor mati odlično
slovensko družine. Bila jo rodoljubka v
polnom pomenu to Ixsodo. Modi jej zom-
Ijica lahka !
Dr. Ilybai obolcl. — Iz Trsla se
poroča, da je iskreni tižaski rodoljub
in sovoditolj tržaških Slovtuicev. trž. obč.
svetovalec in deželni poslanec dr. Ky-
b a !• novarno oholcl za pljucnico.
Kaj pa s Steletom ? - Ker nun
ni hotola ,.Soca" na nase prosnjo ugodili
in nani povodali kaj da je s Stelo.lom,
da bi mi na ta nacin zamogli vstroc-i
onim ki so nas po torn povprasovali, naj
vstreže tem poprašovalcom to-h^ ravnokar
nam doslo poročilo: Včeiaj si> je vr.šila
pred tukajsnjiin okrožnim sodiščem ka-
zonska razprava proti bivsomu povovodji
,.narodno-naprednega" pevsko-glasbenega
društva Francetu Steletu in pa proti
mladeničema Illede in Komel iz Krun-
berga, in sicer nuli nenravnili dejanj.
Razpravi jo preds(»iloval de/.clno
sodni svetnik Zörror, votantjo pa so bili:
deželno sodna svelnika pl. Kuhačevič in
j Butar in pa soiltii prislav I)ovctak.
Obto/.bo jo zastopal državnoga pravdnika
namostiiik Jt^lit:. Vsi trije so bili tozoni v
smislu 45 129 ka/,. zak. Stoh (a in Illodola
je zagovarjal dr. Gruntar, Koinela pa dr.
Franko. Zaradi grdih slvari, ki so so tu
razpravljalo, vr.šila so jo razprava pri
/iiprtili durih in sta bila navzoča le dva
zaupnika. Izid razpravo je bil ta, da jo
bil Illede obsojmi na jedno leto težke
ječe, Stele pa na dva meseca zapora.
Zaslišanih je bilo šost prič, od ten so
nekatere trdile, da je bil takrat, ko so
je vršilo kaznjivo dejanje, Stole popol-
noma pijan, druge so pa trdile, da je bil
Stele trezen. Kakor kaže obsodba. je sodni
dvor bil mnenja prvih prič in je vsled
toga obsodil Stelota na podlagi ij 523
kaz. zak.
Tako porocilo.
Opomniti inoramo, da oni, ki Steleta
poznajo. trdijo, da ni bil   utin 11   pijanosli.
Zdaj loroj vodö oni radovedneži, ki
so nas toliko nadlegovali s povpra^evanji,
kaj da je s Steletom, bivšim pevovodjo
,.narodno-naprednegail ,.Pevskega in glas-
benega drustva". „Pevsko in glasbono
driištvo" je toroj „narodno - naprodni"
zavod, a ,.Sočail jo svoječasno trdila, da
nimajo oni trije nesrečncž:, ki so v ka-
zenski preiskavi zaradi nekib „lepih"
dejanj, z „narodno-napredninii" zavodi
ničesar opraviti. Kakor srno dancs iz
gorenjega poročila doznali, se jo nahajal
mod onimi trenii tudi Stele, ki je bil
takrat, ko je uganjal to, kar je uganjal, še
vedno pevovodja „narodno naprcdnega"
pevsko-glasbenega drustva.
In pevovodja kaccga društva naj bi
ne imel z društvom ničesar opraviti?!
Je-li mogoča še večja i'arbarija ?
Zdaj pa verujte, ljudje božji temu
kar „Soča"  piše!
Značilno pri celt tej stvari pa je
(udi to, da se je izvršilo dejanje, katero
je bilo predmctoni te lazprave, isli večer,
ko je priredila „Goriška ženska po lruž-
nica družbe sv. Cirila in Moteda-' v go-
riški Čitalnici lopo vcseüco na korist
slovenskih šolskih zavodov. Da bi so ja
nikdo iz „naiolno-naprotlnoga" tabora
ne spozabil ter se ne udeležil te veselice,
odiodil je vrhovni komantlant ,.narodno-
napredno"' stranko izlet —v  Ajševico.
Na povratku od toga izleta p 0
ov in kih i/vršilo so je numreu to, kar
je dalo i'Ovod zgorej opisani kazenski
zadovi.
Ali ni torej to nekak prst usodein
opomin napredriiin kolovodjem in onim.
ki so jirn dozdaj tako slepo sledili, daje
velik greh izpodkopavali narodna pod-
jetja'?
Vojn&iko vcteransko drustvo za
Goriško in Gradiščansko je imelo v ne-
doljo svoj letni ohčni zbor, pri katerem
se je izvolilo novo načelstvo za triletno
doho 1902—1905. In sicer so bili jedno-
glasno izvolj(jni predsednikom Anton
J a c o 1) i, podpi'(Mls(!dnikorn Ivan T ro ä t.
in Jr sip Pa II ich pl. Gaarburg, tajni-
nikoma Artur Živic pl. Schivitzhoilen
in   Just   Pi Sea no.    donarnicarjem   pa
ž i č, Edvard Braunitzer, pl.  Brand-
lor, Anton Kon, Malijn Kol'ol, Andrej
K o p !i 6, .Josip L a s i č, Hajko L o e k er,
Gregorij Marin« c. Krane«; I* i rc,
Viljem gröl" V u p p i, Ivan Z a v n i k,
Ferdo S c h vv a r v. in Mih;i Z v c I r (; /.-
nik; pregledovnlri rariuiov : France
G r i (II, Anton Kijavee in France
S t e r in o I e. — Predsednik J a e o b i
je na kralko ponovil glavne dogodke
preleklih Ireh let. iz kalorih je razvidno,
da druslvo v vsakem obziru na|)reduje.
— Vlado je zastopal c. kr. namestništ-
veni svelnik in vodja goriskega ok raj-
nega glavarstva, visokorodni gospod Hen-
rik gro-l* Altems- -llciligenkrou/,. Ko
je predsednik naznaiiil, da je la pristo-
pil k (Iru.-tvu <\«'1 čjistiii :n pndporni ehm.
pozdravili so ga zborovalci zgromovilim
„živio"!
Mesto vrnlM'ii zadel cloveka.
Nc;ki gospod lukaj v mestu si je proga-
njal dolgi eas s tcni, da je slreljal ptiče
s lakozvano pusko ..llauhcrl'1. Prigodilo
se je pa, da je dröhnn krogljicn meslo
plica zadela v vral nokoga človeka, ki
se je niimo vrla sprehajal. Dobro, da je
iniel dolieni d(d»t;l inm-an ovralnik in je
ostalo le pri stialni. Ta slučaj se je na-
znanil dotični oblastniji, ki j(; om^iije-
noimi gospodu sekvrstrirala pličjo pu.ško.
Našli so vola. — Pud Turnom so
našli vola. IsU^a so /aprli v hiev po-
sestnika Drosica  islolani.
V Loniiku, kjer so dozduj razsa-
jale ošpice, je la bolezen prenehala in
je sola, ki je bila zaradi tega zaprta,
zop(>t pričela.
Zdraviliši*«' v (*radt"/ii. Morske
kopeli v Gradozu se odpro 1. julija t. I.
Šlevilo otrok, ki se budo tam kopali,
znaša letos 2f>0 in to z (ioriškrga, iz
Gradea, l)nnaja in iz Ljubljano. V lein
kopališču se nabaja 10 postelj, katere
vzdržujojo dobrotniki. Na vsaki leh po-
stelji je zapisano ime dotienegu dobrot-
nika.
Scbreljska   šiedilna   posojilnic •
je imela proineta leta 1002 v inesecu
januvarju K l(.)21i9, v inesecu febru-
varju K 130113 60, v rnesecu marcu K
12815 35, v mesecu aprilu 1503914, v
inesecu inaju K 6825 52. Vsega prometa
skupaj v pi-vih petih meseeih je bilo K
53.22080.
Za kaj slovenskl Marod se ni
zrcl. — Znani vsenemSki hujskač za
prestop k protestantizmu, drž. poslanee
E i s e n k o 1 b, je imel preteklo nedeljo
v Celju govor o gibanju „Proe od Rima",
kalero gibanje je v državnem zboru sam
javno označil kot v s o n e m š k o p o 1 i-
t i š k o, češ, da Nemci morajo delati z
vsemi močmi na to, da se zatre kato-
liška vsem narodnoslim pravična cerkev,
ker da le na ta naein dohijo Nemci v
roke svelovno nadvladje. V tem svojem
„celjskem govoru" je Kisenkolb dejal, da
je „samo nemško ljndslvo zdaj že zrelo
za „čisti evangel ij*'. Ta isti Kisenkolb
pa je baje nagovarjal dr. Tavčarja, naj
bi deloval tudi med Slovenei za „Proč
od Rinia", a dr. T. pa da mil je odgovoril,
da nas narod šo v sto letih no bode
zrel za to gibanje. Kdo ve pa, kak od-
govor bi dobil Kisenkolb, ako bi po-
trkal v Gosposki  ulici v GorieiV
Krvav slučaj v tržaski bolni-
šnici. —¦ V tr/aški bolnišniei nahajala
sta se med tolikirni drugimi bolniki tudi
30-lelni delavec Ivan Ciach iz Kopra in
36-lelni Josip Brezie iz Postojne, nata-
kar. Ko sta se v nedeljo pop. sprebajala
po dvorišču bolnišnice, nastal je med
njima hud prepir, čegar posledica je bilo
grozno krvavo dejanje. V hudem prepirn
namreč zgrabi Ciacb za nož tor zabode
nesrečnega Hreziča in sicer dvakrat, je-
denkrat v prsi, da mu rani pljuča in
drugikrat v trebuh da mu rani čreva.
Obe rani sti sinrtnonevarni. Ciacha so
seveda takoj odgnali v zapor.
Zavod sv. NikülaJA v Trstu, ka
terega so ustanovile tržaške Slovenke za
brezposelne služkinje in katerega vodi
požrtvovalno gospa M. Škrinjar, je imel
v preteklem poslovnem letu dohodkov
3244 K 44 h in stroškov 1/34 K 30 h.
Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 1898.
pa do konea leta 1901 je bilo vsprejetih
v zavod 1783 deklet. In sicer !eta 1898.
od oktobra pa do konca d'cembra 761,
leta 1899. 401, leta 1900 607 in leta 1901
699. Te številke so v jasen dokaz, da
zavod napreduje.
Novi dalmatinski naniestnik. —
Kakor se poroca, je novi naniestnik v
Dalmaciji baron Hand I oh svojem na-
stopu prepotoval jeden del svojega uprav-
nega okrožja in je bil o tej priliki
od prebivalstva prijazno sprejet. —
Poroča se, da se je baron HandI že to-
liko    priučil   hrvatskemu   jeziku,   da   je
hrvatskem jeziku.                                         I
Svoji k svojim! — „Croatia" za-
varovalna družba v Zagrebu otv(»rila je
glavno znstopstvo za celo Istro, Gorico,
'I'rst in l)abnacijo v I'uljn tor je priccla
poslovati. Glavno zastopstvo je prevzd
gosp. Lacko K r i/., ravnatelj islerske vi-
narske zadruge. Z veseljern ohjavljamo
to vest lor pripnročamo vsak(<;nnr mi j—
lo|)lej(; lo naš(; dnrnače podjetje, katero
bode v smislu svojib pravi! polovico
v s a k o 1 e t it (; g a d o b i č k a p r e p u-
H Č* a I o v j a v n e s v r h e o n i b p o-
k r a j i n, v k a I o. r i b d e I u j e, a h o-
d (; d r u g o p o 1 o v i <: o p o r a b i I <>
z a 7. n i ž a n j e p r e rn i j s v n j i h z a-
d r u ž n i k o v.
Tako ne delujc; nobena druga družha
mnrvee nahira deiiar in ga odnaša iz
na.ših pokrajin. To dejstvo naj vsakdo
uvažujs! in po svoje podpira ta nas do-
niači zavod.
])r/avni zbor. — V včerajšni s(^ji
poslanske zhoinice je poljski soc /lorn.
iJaszinsky inl(;r[)oliral vlado zaradi iz-
gred(jv, ki so s<; dogodili vreraj v Lvovu.
Tam namree stavkajo zidarji. Včeraj pa
jc prišlo do biidili izgrcdov in je vojaštvo
|telkrat na rnno/ii o vstrelilo tor je bilo
pri  tern  ubilib   15 oscb.
MinishM'ski prods, je takoj odgovo-
ril na inlerpelaeijo in rekel, da nima Se
nobenega uradnega porocila v toj zadevi.
Nalancnej.se odgovori, ko dohi avtentična
poročila, obžaluje sicer, da se kaj tacega
pripeti, a organi oblasti morajo gledati
n;1. lo, da se j»oslava spo.stujo.
Proč s porotniki! - Ur/avni po-
sIhiiocj Veneajz je govori!dne20 in. m.
v drzavnem zboru proti porolam. Rekel
je. ,.da so porotniki nezanesljivi, kateritn
se r»e more; izroeali kazenskih jiravnib
zadcv z niirno vosljo".
O^oljiit'aiii »emskutiU'ji. — V St.
I.onarlu na SpodnjtMii Slajerskem so imeli
neinškutarji branilnico, pri kaleri je imel
glavno besedo sedaj že uinrli zupan Anton
Mravlag. Po njegovi srnrti se jc pokazalo.
da munjka okolu 200.(>00 K uloženega
denarja. Da se ta denar pokrije. rnorali
bi sedaj |>riti mnogi hranilniOni Olani na
beraško j>alieo in koriec bi bil neiu.šku-
tarske slave v St. Lenartu. Nemci so sedaj
pričeli nabirati darove. da pokrijejo, ako
bo mogoče svoto, katero je poneveril
njibov pristais, in nemska „Siidmarka" je
v ta namen že dala 20.000 kron. Nemški
listi so imeli vedno polna usta zabav-
Ijanja proti slovenskim hranilnicam, sodaj
pa se je talc škandal primeril ravno v
neinskutarski hranilnici, kalero je vodil
nemskutarski prvak, pred katerim se je
vse klanjalo in kateremu so noinškutarji
še oh od priem grobu obljubovali, da bodo
hodili po — njegovib  potih.
Kako /ive v Za^relm delavci.
— V opekarni Adoll'a Müller je kacili
30 delaveev, vecinoma Slovencev. Delajo
vsaki dan ne glede na praznik ali ne-
deljo, od 3. zjutraj do 9. lire zvečer. in
sicer je delo v opekarnah eno najtežav-
nejsih del. Odmora imajo pol ure za za-
jutrek, eno uro za obed in večerjo imajo
po 9. uri zvečer. Delavni čas traja tedaj
\<o in pol ure na dan. Place imajo 40
kron na mesec, trikrat na dan polento
in I1 4 kg slanine. Spe v barakah, v ka-
terih se nabaja veliko stevilo ušij. Za
ležišee odtogue se jim od place na me-
sec 6 kron. Pri torn pa se delavce le-
pejo. Obrtni nadzornik in zagrebški zdrav-
stveni svet se seveda za te culukafriško
razmere ne brigala prav nič !
Napad na t'jisnikarja. — V sohoto
je prišla v urednisko sobo lisla „Slowo
Polskie" ndada in elegant no oblečona
žena. V sobi je sedel pri delu urednik
toga lista inžener Libanski. Ko je Lihan-
ski vstal ter hotel izvedeti kaj da ta
mlada žena želi, pomeri ona nenadoma
z revolverjem nanj ter vstreli. Iv srect
ga ni zadela. Ko so ljudje slisali strel,
prihiteü so ter razorožili napadalko. Od-
vedli so jo na policijo. Tam je zabtevala
zdravnika. Temu pa je rekla, da so je
namenila pobiti vse one, ki kakorkoli
slovejo. Na vse zadnje so spoznali, da
imajo opraviti z blaznim  bitjem.
Ženske čuvaje namerava nastaviti
ravnateljstvo ju/,ne žele/.nice. Kakor
znano, so bile dosedaj na železnicah upo-
rabljene ženske le po pisarnah. Vodstvo
je pa sedaj vsim želoznienim mojstrom
poslalo okrožnico, v kaleri jim naznanja,
da namerava za poskusnjo nastaviti tudi
ženske euvaje na progi. Med uslu:v;benim
žtMiskim železničnim osobjem je poizve-
deli, katere ženske bi bilo toliko vstrajne
in zanesljive, da bi bile zmožne vršiti
služho cuvajev na zoleznici. Žonsk(* mo-
rajo biti zdrave; voSče morajo biti nom-
sčine v govoru in pisavi. Služho opruv-
Ijale bi po dnevi, moški pa po noči.
Denar   j«i   /apeljiv!   — Bogatega
je vse polna denara križem ležalo.            I
Necega dne trese se nenavadno
brivcu roka in prigodi se, da vreže radi
tega bankirja imlo v brado. Ta ^i nuglo
kri obrise. opumiii pa brivca, nnj
pazi,  kaj dcla.
Coz iiffkaj dni se brivcu zopot roka
jtreeej I rose in bankirja v drugo so pre-
cej vre/.e. Hankir plane na noge in
brivca  hudo ošteje.
V trolje ga rani pa so preccj glo-
boko.  Ilankir zopet razsaja in so huduje.
Zdaj pa pade brivec prod bankirja
na kolcmt v omodlevico.
Kaj pa jeV vpraša bankir. Za hožjo
voljo! pravi brivoc. ne puščajte mo vee
v to sobo. Že dvakrat motila mo je
skusnjava. da hi varn vrat odrozal in se
|jol(;ni  viišo^a denara  poiaslil.
Hogati bankir mu vse odpusti. ga
za zveslobo ohdarujc. ali od tistega Oasa
ga ni  voč pu.ščal v svojo denarnico.
Odkritje o HumbtTtovi atVri.—
Francosko nolranjf ministerstvo jo raz-
pisalo 25 000 frankov nagrade za prijotje
Ilumbertove sleparske rodbine, ki je baje
na fiolu v Atfiie. Javlja se sedaj ludi,
da je bila njona hči Kva — rnoskega
spola, in bila proglasona za žensko le
zato, da se jo vpregel v mrežo nočak
Cirawforda. — Pripomnimo, da so se go-
dila ta sleparslva v dobi, ko je fratna-
sonstvo najbolj divjalo proti kongroga-
cijam.
Vrtini'c ali strašanski vi-tcr raz-
sajal je I. rnaja v meslu Kalkuta. 416
o«ob jo mrtvih in vse polje je vničeno.
Ljur!jo trpe veliko  pomanjkanie.
Vulkaniciii izbruhi na Antilah.
- Zopot 10.000 ljufli.j mrtvih! Xov izbruh
.Mont Peleea je napravil na zgradhah v
Fort do France mnogo škode. Na sosed-
iijiti otokib ponavljajo se grozni potresi.
Poroča se zopet o ninogib človeških žrtvah.
V   nokatere  dele  mesta   St. Pierra se še
vedno no more prodreli. V Fort de France
došli   Irancoski  geologi so izjavili. da so
izbruhi na Martiniquu   '¦''•dohni onirn na
otoku   Krakatva in  da i..   izključeno. da
bo severni del otoka popolnoma unii'en.
V   nedeljo   zveeer   se   je   na   Mar'Jniquu
odprlo petero novih vulkaničnih žrel. Ves
/ahodni del otoka je zakrit v morje dima.
Šest krajov z okolu  16.000 ljudi je zasula
lava. Sovorna Amerika je brzojavno poz-
vala  francosko vlado,  naj  pošlje ladov.je.
da se otok iyprazni.    Oficijelno   poročilo
trdi, da je bilo pri  prvi  katastrosi 30.000
mrtvih. Mont Pelee na raznih kraji^ kaže
nove razpokline.
Samostaiiske žrtve na Marti-
nique. — Izmed drugih žrtev zahteval
jo znani vulkaniciii izbruh na Martinique
tudi sledeče žrtve: vse sestre francoskega
samostana sv. Jozefn, 20 očotov in 160
učencev elsaske obOine sv. Duha; nadalje
37 sester in 200 učenk zavoda sester sv.
Jožeia. lz zdravstvenih razlogov se je
sklenilo, one, ki so katastrofo preživeli.
privesti na juzni del otoka. Podzemeljsko
bobnenje vulkana še traja. Mnogo oseb,
ki so poskušali s čolni se rešiti na bližnji
otok Dominiko, je utonilo.
Narodno gospodarstvo.
Desct Ziipovt'di o vz^oji žrvbet v pr-
vem letu.
1.  Progovor   sieve:    ..Kobila   ti   da
žrcbe, konja pa moraš sam narediti". Ta
pn^govor   hoče   reči,   da  je zelo važno,
odbirati za pleme dobre kobile in žrebce,
da pa to ni še vse, ampak da je od tebe
zavisno, davzgojiš   iz lepega žrebeta tudi
lepega konja. Čo imaš se tako lepo in za
pleme sposobno žrebe, s slabo vzrejo ga
lehko popolnoma pokvariš.
2.  Vzreja žrebetova se ne prične z
dnevom, kadar ga kobila stori, ampak že
ob   času,   ko je še v materinem   životu.
Le če dobro in pravilno ravnaž s kobilo,
ti   stori   lopo   žrebe.   Po nekterih   naših
krajih,  zlasti na Gorenjskem,  delajo po-
zimi   tako   silno z brejimi   kobilami,   da
skote  poter.i media žrebeta, ki največkrat
kmalu   poginejo, če kobila   ni  morda že
poprej izvrgla. Dvajset goldinarjev, ki so
jih prislužili z delom,  potem   petkrat iz-
gube, ker niso odredili žrebeta.
3.  Posebno   skrb   imej  ob   porodu.
Kadar se  kobili   bliža   eas,   imej   vedno
blizu izkušenega   öloveka, ki pomaga, če
je treba. Kobili nastelji dobro in mehko.
Potrebno ni, siliti kobilo k porodu, zlasti
ne   daj   prezgodaj   predreti   meburja,   ki
dela  pot mladiču.   Čo je pa mehur   pre-
zgodaj   počil in  se kobila   težko   ožrebi,
inoci ji  dotične   dele z gorkim   mlekom.
Mehur je najholje, da sain poči.
¦I: Mladiea je počasi von vleči in le
takrat, kadar ima kobila popadke. Kadar
je že glava zunaj, zlasti počasi vleci, da
se popkova voz ne odtrga prekratko; to
ima lehko zle misledke.
mladieu 6 do 8 centimelrov od   trebuha |
in jo podveži s prav čistim, Sirokim in
mehkim trakom. (Iß popkovo vez pod-
vežeš z umazanim trakom, lehko pritisne
prisad, ki je zelo nevaren. Popck bodi
vedno anažen, in če je le mogoöe, ga
omivaj s karholno vodo. Mnogo boleziii
dobivajo Žrebetn zaradi nesnago na popku,
zlasti se vnoma.o členi, pluča, oč*i in
možgani.
6.   Po  porodu odrgni   kobilo do sii-
hega.   (lo  postelju:i ne   gre   odl   kobile v
2't do 36  urab,   naj jo   odslrani    živino-
zdravnik.
7.   Mlezvo. t. j. prvo   mloko po po-
rodu,   mora   clobiti   miadic, di   si   čreva
očisti materine «mole.
8.   Če je vremo,   morala   slarka   in
mludic iti  vsak dan na piano;  ko kobila
priene delati, naj jo mladič povsod sprem-
lja, koder je mogoče. Kadar mladic priem»
jesli,   prieni   mu   pokladali   zdrobljenega
ovsa.
9.    Prvo   lolo   žrobe   najbolj   raste.
Dobra   krma je zatorej  v tem    0a?u  nad
vse važnn.
10.   Če se žrobo   vsak  dan  ne pro-
giblje »losti. nikar no misli, da  >i  vzreiliš
dobroga konja. Žrebe, ki je vedno v hievn,
dobi mehke   kosti in nizka   kopila, ki le
navzpred    rasto   in   hicelj   vedno   bolj k
tlom tisče. Žrebe, ki živi vedno v hievn,
divja, kadar ga pripeljes na piano,  som-
tertja in  se pri  torn  po-ikoduje   ter dobi
bolezni   na   kitah ia v členib.   Kadar je
žrf-be potno. glej, da se ne prehladi.
Kako /abraiiinio. da pleincnski biki
ne postanejo lindobui.
Pogostokrat ?e dogaja, da rnoni
zivinorejec bika, ki je postal budoben,
predčasno oddati, zakaj žival je postala
nevarna vsem, ki imajo z njo opraviti.
Ce je žival plemenile krvi, potem imu
laslnik veliko škodo. Najčešče je napaeno
ravnanje in draženje vzrok. da bik |.io-
stane hudoben in svojemu strežniku iio-
varen. Zato naj onemu, ki opravlja iiika,
nikoli ne pride na misel, da bi ga dražil,
pa tudi nikomur drugemu naj ne dovoli,
uganjaii z njim nepotrebne buike. Ravno
tako naj bo oskrbovalec plemenskega
bika zelo previden, kadar ga kaznuje
Prijazno. pa resno ravnanje je na«proti
biku najbolj umestno. Kakor uči skušnja,
ostane bik krotak, ako ga že od mlada
navadiš, da se da vodi Li na verigi. Tudi
je svetovati hlapcu, ki mujebik izročen
v oskrbo, da ga skuša privaditi na svojo
osebo s tem, da mu večkrat pomoli ko-
sec kake slaščice, n. pr. osoljenega
kruha; na ta način mu postane mladi
bik zelo udan. Ko se je bik po pleme-
nitvi vrnil v hlev, tedaj mu tudi poniuli
nekoliko soli, kruha, pest delelje ali do-
brega sena. Če tako ravnaä, pojde bik
veliko rajši v hlev in se ne bo izlepa
upiral na potu v svojo stajo. Skakalisee
naj bode na takem mestu, da ga bik
more takoj ugledati. ko stopi iz hlevnih
duri in ko se vrača v hlev, naj ima
hlevne duri pred seboj. Zelo zoprno in
nevarno je, če mora žival prej iti se
okoli par oglov, predno zagleda skaka-
lišče. Če namreč bik ne zagleda takoj
krave. postane zlovoljen in napade strež-
nika. Zelo priporoeamo gospodarjoni ludi
vprego plemenjakov. Vpreženi biki ne
postanejo nikdar tako divji in nepokorni
kakor oni, ki samo takrat pridejo iz svoje
staje, kadar kdo prižene kravo. Na vsak
način pa je treba mlademu biku vtakniti
skoz hripelj nosni obroč, predno se rabi
za pleme.
Loterijske številke.
30. iiiaja.                                   ;(
Line......67    13    59    58    41
Trst......8    33      1    22    80
Naznanilo
Izrekam tem potom si. vzajemni
zavarovalnici za življenje „tlanus" na
Dunaju, posebno čisl. podružnici v Trstu
(ulica Stadion št. 16), najtoplejšo za-
hvalo za t o č n o izplačilo zavarovaliie
svote — pol. št. 100.892 — v znesku
5000 kron po svojem umrlem soprogu,
če tudi je bil le /5 mesecev smut-
roz'ati.
Trst, 10. maja 1902.
Marija vd. (alca^notto,
trgovka,
trg Barriera vecchia 3.
L*o z 111 mii (HMii j(» 11 a prod a j
lop, visoc
svetllnik (kloca)
upravništvu.
Podpisaiii posrstnik pro-
da ja rnw in Ix'lo vino po
najnizjih <rnali 111 <>d ii) K
napnj. Postivzlia toriia oh
vsakrni rasu. Kdor žrli. pri-
prljV sc mil narorciio vino
tuc 11 na (loin. — K olwlni
uarcK-itvi priporora sr s spo-
štovanjrm
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo st. 6.
Viktor Toffoli
v ftorici. via Teatro Lt. ÄO
tna stari poMi1
velika zaloga oljkinega olja
iz najugoclnejših krajev.
Jediino   •   •   kr. 40     Corfu  .   .   .   kr. 5tr.
„     boljše    „44     Bari     .....t>0
dalmatinsko    ,, 48     Lucca.....70
istrijansko    .  ,, 48     Nizza •   .   .        SO
Podpisani priporoOa slavnontn ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi    sroj'o
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vsoh vr?t. raz-
liene moke iz Majdieevega mlina v Kranju.
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, priftni
kranjski brinjevee. domaei tropinovec,
fini rum, različna vina. goršice <vSenf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spostovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semeniški ulici h. štv.  1.
(v lastni hiši.)
Anton  Pečenko
Vrtna  ulica 8 GOIUCA Via Giardino 8
nrJDoroca
pristna   bela
in Lrna   vina
iz vipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
tnatinskih   in     ;
isterskih  v i -
nnnradov.
Uostavlja na dorn in razposuja po želez-
nici na vse kraje avstro-egorske monarhije v
sodih od   56  litrov   naprej.  Xa  zahtcvo   pošilja
tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba^ poštena.
„Universale64
0 splošua Ijudska  .;avarovaltia
!                    dru*ba,
Ha\n:i(i'ljst\(i:  Uunaj I., Scliottcu-
j       cum his. «.tev.NO   liistni Imm)
Tolno vplarana ilrlniška u'lav
nii-a 2.000.000 K. Garantijski /a-
'i   klad S.700.-'v3;Vt)0 K. Nj«Mia poscst
f   \\V<  na Onnaju, ki so popolnoma
!     nozadol/.tMio,   roproziMiln.ji1   sama
\    vrtvlnost okoli 'A miti.joiu»   K.   —
|>   I'stanovljcna jo po ^ hi. ministo-
ri.jalnoga ukaza /. dno  ;">.   mai\*a
ISiHi R—G. Ml. 31  vis. v. kr. nii-
!   ni*(orstva notran.jih zadov.
I"1        Glavni zastop v Gorici prej
v ulici Morelli St. 6, zclaj pre-
N   seljena Via Corta St. 3.
Ural® lieli
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7,
prva in ediua sloveuska trgovina
za mo duo blago.
Najboljše,   najvecje   in    najceiK^.jše
! skladišče vsakovrstnega perila.   srajc   za
hribolazce in   kulesarje   vsako   velikosli,
jopic   za   telovadce,   krasnili    kravat    v
vsakem slogu, nogavic. rokavic,   /.ivotni-
kov (modorcev).   solčnikov,   pihalk.   dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obleke. svil za obleke   in   bluso,
vsih potrt4)<0in za vezenjo.
Priporočevaltio najbolje kupova-
Iišče I'd g. 5ivil|e in krojaec.
Naročila za izdelovanje perila ¦. za
gospodc, in nr ^ercev po vsakej meri in
zahtevi izvršn        ^e točno.
Krojaška mojstra
Čufer <fe Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hisi g. J. Kopača pri okr. sodniji.
izdelu.jota
vsakovrstixe obleke za nxo*ke
po meri, bodisi fine  ali pa
priproste.
|       Priporočata se svojim rojakom
.   v Gorici in na doželi. posobno pa
I   Č. duhov<č-ini in učencem srednjih
k   in Ijud^kih .sol za obilna naročila.
.^M^        -^—        ——         ^*m^       MA         -——        ^B^.     .^B^.     ^Mk
Špedicijska poslovnica
GašparHvalič
v Gorici,
v uiiH >Io!'<'lli št. 12.
Priporoča so toplo Sloven-
cern v tiio.slu in ¦ rojakom
na fle/.cli za pr(;važan.j(?
vsakovr.flncga blaga in po-
hi.štva v vse krajo. Ker ima
tri nove zaprte vozove
za prevažanje,
zagotavlja. da se blago no-
po.škodovano dostavlja.
I       Peter Drašček,
j trgovec jedilnegablaga v Gorici,
!               Stolna ulica št. 2.
Priporoea so p. n. ohr-in-
! stva v (Joriei in z dožclc.
Prodaja kavino prinioso.
j sladkor. milo. slanino. j-iž.
maslo surovo in   kulmno.
olje, moko iz MajdnVvih
iiilinov in vso jcstviuo.
j         Zaloga- žvoplcnk
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici
StoJna ulica št. 2.
Prodaja
htl'OJO I.I1 sJi
|   n;i todon-
*    skf iili
UK Sf'CIIO
%     ohroki:-.
SIroji so
iz prvih
lovarn Iff
IKljijülj.'s',
knkovosli
l'i'i|»oi'oča
so slav.
HTJOATTA"
zavarovcilna zadruga v Zagrebu pod pokrovitolj-
stvoin občinc kraljevega glavnega mesta Zagreb
)c otviM'ila
Glavni zastoj)
za istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem
v Puiju.
Opozarjaino vs;;kc^a veljaviici;-;! liišiic\ua ^ospiul.itja <l;i /.ivanije
vsc s\iijo /^radbc in pivmičiiinc- proii pn/ani in strd: i^ri „^roaiiji"
/e r;'.ui  načcla, da  don;ir nc iiTo  v innzemslvo.
Zavarovnliiine se sprčjsmiijii po jato oizki ceniin z;i daliro jamstvo.
!                iščc so ;:asU'pi:ikc za vse  va^i in  mesta ist re,  Cioricc,   Trsia   in
io.liihH'ije.         l\)iii:dhe jo pošiljaii na
Glavni zastop „Gröatiae" v Pulju.
i
--         _-—..         ^^         .-.         ^w*.         .-n-w         M»         ^mwtM.       j*»v      ^lts.       ^S»*-       ,'1V$*.      jiTWi-       .iT^*<^      ^A-,      jGdiih^     jdlh*.      -<*^">¦.     ^Mt.      ^BHft,.     ^Wto*
Anton Fon,
klobučar  in gostlničar,
Semeniška ulica št. 6,
ima   boüalo   /;il(ii;ii i'a/iiovi'slliih
klobukov
loi* lori  v sveji  kirini
pristna domani vinn
in postrežo   tudi   z  jako   ukusninii
jedili.
Prekrasna in # #
# nova razsvetSjava!
Vinko Bandelj
v Dornbergu
pnsojuje za javm1 vcsclii-i» jm ^ Lii/niku
dobljoac svctiliiico tcr sc prijiornra pi'i-
rcdilcljtMii vcsclic. da ura hla^ovtili" po-
čcščcvati s  svojmi   nai'oüiü.
Oildaljcni  labko piscjo in   prav    jc
[ da so  pi so S du   1 I- dni   pn>i|  cal);).
P                                      13
Naznanilo.
Podpisancc. vcčlclni Jiololior v Puljii, nnznaiijnin
slaviiGinu obcinstvu. da scin olvoril svojo, po iiajno-
vojžih zahtcvah iirojeno in  opremljeno
kavarno „Central",
na Travniku.
V njoj bo p. ii. «i'g. ii;f)sloin na i-a/pola^o polo^
li'oli biljardov tudi okoli 100 rasopisov ii.-ijrji/ličnojšd
\'V>\o. Za^olavljajo najski'hiiojso poslrczbo v vsakoin
ob/iru, prosiin bkiLfolioliio podjioro z obiskoNanjom lor
so holozim z Vsein sjioslovanjtMii  mlani
Filip Pefcnko.
P. S. Ako kdo izmed ^osp. ni projol naznanila,
katcra som l'azpo.siljal to dni, pmsim <la in;
blaL'oholno oprosU.
%                                   4
Odlikovana
kleparska  delavnica
Artur Makutz,
Gorica, Ozka ulica st. I,
y             1'iipr.-n a svojo klcparsko delavnico lei- zalo.^o  kleparskili
i^  i/dolkov za kuhinjo it«!, ima zalo^o žlebov vseli vrst za novo stavbo,
_1   fizii-ninii  pi 'ski-l)lj;i   isUi v  n.'ijkrajsiMii   rasn.      ¦   Pnivzcma  naro^ila za   vpo-
¦^   Jjavo strclovodov, ludi pn/.iačcnib. ••— Izdolnjo pumpo za vodo.  I'ri-
n   i-i'j;! vpeljavo  vodc z ocvmi  vsakc   vrst<>.  —  V la.slni  zabt»i  ima   strojo
Y  za žveplanje sodov iz finkaiu^a žob^za. škropilnico   proti porono-
j^    Sj)Ori   pniiovl.jciic    |M) VcniKirclnvi   c/.chn-i-   n-.^i^^"--~---------1 - --• -           ^ *••    ^
¦   **—*.    ^—^.   ^a^    ^a^    ^iw^.    ^a^    jtm^    ^mt^.    ^^    ,^b^    ^^m.     .^^     .^^.     .^Mk.    _J