PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO P R I Uto m - ORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop:si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-80? CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančn; in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240 .četule Ina 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; : 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime tLjudska založbam: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 29. julija 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp^djzione 111 abbon. post.ale 5>tev. 655 Uničimo neofašizem! Minila so štiri leta od 'M dne, odkar se je •iste i I ‘*0Vr«em fašistični ,*? SritšlZ ob naskoku de- re- Poziv vseh demokratičnih sil tržaškemu vrebivalstvu OMičnifc ljudskih sil. Dvajsetletne politično socialno in narod-Mic'ti 2a(ira,lte V našem mestu in na podeželju je naletelo na na-neJsi odpor vseh demokratov, vseh poštenih meščanov in dr- li Oljarn °n, vseh tistih, ki so se zavedali potrebe, da se odnosi med socialnimi in nacionalnimi silami postavijo na temelj 'Pravnosti. dvajsetletno fašistično zatiranje je na neovrgljiv način do-'da mir v našem mestu in. podeželju, zavisi v jedru od sodelo-^ teme^Iu enakopravnosti med Italijani in Slovani, da mir končno od zmage demokratičnih sil obeh narodnosti, ^nagovita borba, ki smo jo vodili proti nacifašizmu je nepo- ln, . aa samo poraz nazadnjaških in reakcionarnih sil in socialnem polju lahko zruši zid, ki deli obe tukaj "•'•tovih 45. ra- ji it 3* di* ,45. «8* .15. da. sna1 li ■arin ila.. hm. S° lrPeli preganjanje in mučenje fašističnega režima, vse de .fr' ™* — — - *..................—----------------------------- od-1.0«' tp»-ifO- Jltno dokazala, da ličnem in sc Rodnosti, poraz, ki omogoča obema narodnostima razvoj po potrebah. Meščani! ^niokratične stranke opominjajo vse borce za svobodo, vse ti- l*'Cltp j ^ 'n poštene državljane, da se mračne in svobodi ter naprede I,\j°?ra*ne sile še niso odrekle svojih protidemokratičnih in pro-»je k ciljev ter da je zato nujno potrebno demokratično giba-a bi se odstranili vsi poskusi utrditve neofašizma. akejj^^kratične stranke najodločneje obsojajo teroristične že preveč časa vznemirjajo mirno sožitje demo-Pad • vin narodnostnih sil mšega mesta. Dogodki kot na-^ajaHZVrsen ne(lavno na delegate tržaške mladine, ki so od-strani na Praški festival, kakor tudi na mlade socialiste s ti dem ®odrih srajc, jasno kažejo namen neofašima prizade-°aracijo našega mesta. Demokrati! Antifašisti! m° se za mir in pomirjenje duhov, za uničenje neofašiz-\ ^trditev demokracije. Borimo se za ureditev našega ožem- ite le ia». Ma- tuf4 „„ r it % Z S* o«5 it ,J. rdi; ■5 ni*1 katerem mora odločna beseda priti s strani demokratičnih Sf Morimo se za svobodo in kruh in za svetlejšo bo- 8 tem pozivom soglašajo sledeče stranke in politične sfcttpine; SIAU — (podpisan prof. Oskar Ferlan); ASIZZ — «Podpisana Marija Casali) ; ZAM — (podpisan Brmenegildo Campagna); KPJK — (podpisan Aleksander Destradi); ZPP — (podpisan Verginella); KM — (podpisan GalHano Mortadel); ES — (podpisan Renato Rizzotti); — Zveza biv-političnih preganjancev — (podpisan Boris Kovačič); Društvo političnih pripornikov — (podpisan Ivan Medved); Zveza invalidov — (podpisan Orfeo Vigna); Fronta za ne-°*tvisnost — (podpisan Carlo Varni); Republikansko giba-n)e za neodvisnost — (podpisan Gnido Weiss). k Go 'J''5 odTH' P°z'v bi moral biti objavljen že 26. t. m.; objava pa je ‘t&c}« °c,Zena zaradi tega, da bi se dala možnost Krščanski demo-I **' abo ,,'a''stični stranki, Republikanski S ’ je tn . ci’ da ga podpišejo. Do danes še ’* ral«., ZVT^ilo. čeprav so obljubili, da bodo dali odgovor že tekom J5niega dneva. stranki akcije in Delav-nismo bili obveščeni, da Togliatti obsoja vojne hujskače Ancona, 28. — Včeraj je ime! Togliatti v Anconi važen govor. Poudaril je potrebo enotnosti med vsemi demokrati v obrambo republike, ki jo ogražajo ne samo monarhistične sile, pač pa tudi dejstvo, da tvori današnjo vlado skupina ljudi, katerih lojalnost do republike je zelo dvomljiva. Togliatti je tudi poudaril, da je sedanja vlada nezmožna, obvladati položaj, ker je nastala s tem, da so bili iz nje izločeni komunisti in socialisti, da se s tem ustreže volji Wa-shingtona in Londona. Omenil je nato stališče posameznih strank med diskusijo o ratifikaciji mirovne pogodbe in dejal, da z vseh strani delujejo sile proti miru in za vojno. Toda narodi, ki so toliko trpeli, nočejo druge vojne, ki bi bila še strašnejša od prejšnje. Nevarnost nove vojne za Italijo obstoja v privolitvi v določene bloke, ki se snujejo, Italija mora na vsak način ostati izven teh blokov. Vodstvo italijanske socialistične stranke je objavilo poročilo, ki poudarja, da je treba sedanjo vlado zrušiti in sestaviti novo, ki bo predstavljala vse demokratične, struje države. O mednarodnih vprašanjih zagovarja socialistično vodstvo stališče nevtralnosti med vzhodom in zahodom. Dalje poudarja, da se mora ohraniti enotnost s komunisti, ker je ta bila podlaga za zmago ljudstva proti fašizmu in monarhiji. 200.000 kitajskih delavcev je zgradilo nasipe na Rumeni reki Paking, 28. (APP.) — Ridio ljudske vojske poroča, da so gradnjo nasipov ob dolnjem teku Rumene reke dokončali pred določenim rokom, za kar gre zasluga naporom 200.000 delavcev. Na ta način bodo lahko preprečili poplave, ki so jih pričakovali v avgustu. Radio dodaja, da so delo dokončali kljub obstreljevanju nacionalističnih lovskih letal- Georgii Dimitrov u Beogradu Srečanje v Beogradu je hkrati ua tudi trden e poroštvo svetlejše bodočnosti vseh južnih Slovanov, iiement miru, svobode in demokracije na Balkanu Francoski mladinci na mladinski progi Beograd, 28, (Tanjug) — V Jugoslavijo je prispela skupina 68 francoskih mladincev, ki bodo delali na progi Samac-Sarajevo. Beograd, 28. (Tanjug) — Včeraj je. prispela v Beograd delegacija vlade LR Bolgarije pod vodstvom predsednika ministrskega sveta Georgija Dimitrova. V delegacij, so tudi zunanji minister Kimon Geor-gijev, predsednik vrhovnega go spodarskega sveta Bolgarije Dobrj TOrpešev, zunanji minister Anton Jugov, finančni minister Ivan Stefanov in minister za kmetijstvo Georgij Trajkov. V Beogradu so delegaciji priredili svečan sprejem. Na postaj; so jo pričakovali člani vlade in ministrski predsednik maršal Tito ter ogromna množ’ca. Ob svojem prihodu je predsedmk Dimitrov naslovil na narode Jugoslavije pozdrav, v katerem je med drugim izjavil: Za vedno je minila težka preteklost, ko so sovražniki delili in stav-Ijaii naše narode drugega proti drugemu v interesu svojih zavojevalnih namenov. Meja med našima dvema državama nas danes ne loči več, ampak združuje. Bratje z obeh strani meje so si drug drugemu nudili roko večnega prijateljstva in nihče nas ne bo mogel nikoli več razdvojiti in streti. Naši narodi poznajo svojo skupno zgodovinsko usodo ter bodo ramo ob rami korakali skupno po poti zavarovanja svoje svobode in blagostanja. Ze danes sodelujejo pri zagotovitvi miru v tem delu sveta ter pri vzpostavljanju trajnega miru, demokratičnega miru med vsemi velikimi in malimi narodi sveta. Naša skupna naloga je, da zastavimo vse sile, da bi spremenili balkanski polotok iz soda smodnika, ki ga je nekdaj predstavljal, v zdravo oporo in činitelj miru ter demokracije. Prispeli smo v Beogrdd, da se sestanemo z voditeljem nove Jugoslavije maršalom Titom ter z drugimi voditelji FLRJ, globoko premnogo pripomoglorhzzIVshdluromf pričani, da bo to srečanje zelo ditvi večnega bratstva med našimi slovanskimi narodi. Sinoči je maršal Tito priredil sprejem na čast delegacije. Navzo- Jovinskih pogajanjih ZSSR In Anglijo '0 >11» '2' 28- -— «Tass» poroča, da so ‘ ,7*8teIko sovjetska trgovinska r* pV iv* ■■Kla- rič*' vr0f: %0v- ,Ja Prekinjena iz dveh raz-ker ni Ve;ika Britanija jasnih obveznosti glede do- n»' 59 hJ1'4 ®ovMski zvezi železniške- 1 ,w. materiala in drugih 0t/ :h proizvodov, ter je s ^ Sovjetski zvezi, da >e®b08t 9 Stran‘ Prevzela kako ob-••dkiojjj 1 Ker je Velika Britanija ^ite a lizanje obrestne mere na ^ila **. ‘e^a 1941 in razdelitev \ dolgov na 15 let. Ve- ’ an‘Ja je ponudila podalj-* ■aci& samo za 25% kreditov %be ,j\nc!la Poroča tudi, da sta % ž,. C -Gaci]i sporazumeli glede i Je vkl 1)1 1)1111 nižJa °d one, tetini ka Brltan!-)a Pečala v ,iT1 nižJa Od uradne cene ^kem žitnem trgu. Indiga bo predložila Indonezijsko vprašanje OZN Batavija, 28. — Listi iz Sidneja javljajo, da je petero vodilnih avstralskih cerkvenih predstavnikov obsodilo sedanjo akcijo holandske vlade proti Indoneziji. V svoji iz javi ugotavljajo, da so Nizozemci sklenili pričeti vojno proti domačinom v Indoneziji ravno v trenutku pogajanj. Ta akcija je vredna stroge obsodbe. Ako ne bosta obe stranki v sporu dosegle sporazuma, bo treba izposlovati potom OZN gospodarske sankcije proti napadalcu. Pokrajinski odbor Zveze mehanikov v Melbournu je sklenil, da re bodo člani Zveze mehanikov po prvem avgustu več izvrševali popravil holandskih ladij, ki se bodo ustavljale v melbournskem pristanišču. Iz Ottavve poročajo, da je vodi- ^ttierika finančno krepi italijansko i h ff 1 rePUblikanski list «New I konservativni gospodarstvenik Epi-, Tribune» (v pariški \carmo Corbino trudil, da bi ohranil jfeiMg ce,°ti potrjuje naše iz- svojo listnico ministrstva državnega 9,Sde Političnega pomena'zaklada pred komunističnimi na- 1 ^tit !taliianskega sporazuma o !ri«la .^M^^itkega vojnega mali Podlogi sporazu- Vecchio so Združene države izročile Italiji za ilS Jt; n°w dolarjev vojnega mate-bi! dejansko vreden isi, « IH' riev- Sporazum vklju-yi v So bmeriških letal, ki so ilje ^čiji. Kakor poroča «New . 4 ti^j a Tribunen, je Italija do-ki°^° k?* ameritkih čistilcev min, j ^ te/i^l!0nov in v acilcev ter (fih i lc opreme. Mnogo lega •ce ‘ irehPrCn>C’ Posel>no P(' vla' in sama Amerika prav it Hn ° ^dkor Italija, piše «Netv t ribunen. Toda bili so •of(c kino le za ameriške interese 11'C ^ fis. k^i1eno alco se s tem......... f( it pre sedanja nekomu-i) 'J,i(lkn n‘Socialistična vlada To 1) a ^znal ameriški pred- \ni an>erlr‘Ch Ta,i' Poroia ome' u.;,.&0 uri. list- *Izročena opre- Ua,i°m09'ia k ohranitvi na ,C' ki ie prijateljsko raz-or sproti ZDAn. I( rt' kijuat>i sa>na izjava F- Taj-be is,n/ dovolj jasna, ugotavlja dryn. ontenjenega lista, da %aen°n‘ci Primer, ko Američani Ji J^srf Odprejo s takšno pro-se .° strulo v italijanski vla-e lanskega septembra y 9,1es dalje stane ***ema številka ,n,I,rskega dnevnika" padi, so mu ZDA prodale prvo ogromno zalogo ameriških vojnih preostankov; za 160 milijonov dolarjev, so mu izročili blaga, ki je bilo vredno 565 milijonov dolarjev. Čeprav je bilo jasno, da ZDA dajejo takšno jmdporo samo možem, kakor je bil Corbino, je bil ta konservativni minister primoran zapustiti vlado. Danes so v Italiji na oblasti novi ljudje, toda iste politične orientacije, kakor je Corbino, piše «New York Hcrald Tribunen. Američani sq do danes prejmstili Italiji vojni material, ki je ameriške davkoplačevalce stal 85» milijonov dolarjev, za ZZS.15Z.522 dolarjev. XIII. DVA DOBRA SOSEDA Dva naroda kakor sta slovenski in furlanski tu na Goriškem ob Soči in Idriji, skozi stoletja v dobrem sosedstvu, pametna mejaša, pridna kmetovalca, tako podobne miselnosti, živahnega temperamenta, dobrosrčnega značaja, ko sta si vedno v dobrih in hudih letih med seboj pomagala, ta dva naroda ne bosta iskala obmejnih sporov zaradi dveh treb hiš, dveh treh naselij, za par njiv ali «čampov» (furlanski «čamp» — 3360 m2) ah dveh treh ljudi in si ne bosta skalila večnega prijateljstva, če slovenskim kmetom v Brdih ostane njihov mali življenjski prostor nedotakljiv v pravičnih mejah lastnih občin. Vsakemu »i bosta dala svoje. ZAKLJUČKI Glavni zaključki, izvUčki, predlogi iz naših razprav, podani v telj kanadske socialdemokratske stranke Calchvell izjavil, da nizozemske vojaške operacije v Indoneziji zadevajo ves svet, da predstavlja položaj na Javi nevarnost za ves Daljni vzhod In zahteva, naj kanadska vlada predloži vso zadevo Varnostnemu svetu. V Kairu pričakujejo odposlanca indonezijske republikanske vlade, ki bo pri arabski ligi prosil za materialno pomoč Indoneziji. Mnogi egiptski časopisi zahtevajo preki-njenje diplomatskih odnosov med arabskimi (n mohamedanskimi državami ter N’zoztmsko. Tudi v Teheranu so bile številne manifestacije za Indonezijo. Morda so ti dogodki dovedli nizozemsko vlado do spremembe njenega stališča. Tako poročajo 'z Haaga, da je verjetno ,da se bodo spet obnovili odnosi med nizozemsko in indonezijsko republikansko vlado. Danes je v gospodarskem in socialnem Svetu OZN protestiral predstavnik Indije protj uporabi sile proti indonezijskemu ljudstvu in izjavil, da je indijska vlada sklenila predložiti indonez jsko vprašanje predi OZN. Angleška vlada je zaradi tega v zadregi in se opravičuje, da sta že ona in ameriška vlada predlagali v tem sporu svoje posredovanje. Republikansko vojno poročilo pravi, da so republikanske čete prišle do predmestij Bandocnga, k'er se vršijo srditi boji. Pri tem se je podalo 763 domačinov, ki so se bojevali v vladnih vrstah. Republikansko topništvo je potopilo neko n'zczemsko vojno ladjo. Republ-kanci so zopet zavzeli kraj Singo-sari in Tjinahi. Razprava pred Vrhovnim sodiščem v L ubljani Javni tožilec Ljudske republike Slovenije je predal Vrhovnemu sodišču LRS obtožnico zaradi zločinstev po čl. 2., čl. 3., točki 4.. 8., 9. in 10. ter čl. 11. zakona o kazniv h dejanjih dejanjih zoper ljudstvo in državo, ki so jih zagrešili: Črtomir Nagode, gradbeni inženir, rojen 6. aprila 1903 v Metliki; Ljubo Sire. pravnik/rojen 10. aprila 1920. v Kranju; Leon Kavčnik, univ. prof-, rojen 28. febr. 1897. v Ljubljani; Boris Furlan, univ. prof., rojen 10. nov. 1894, v Trstu; Zoran Hribar, prot, rojen 1. marca 1889. v Celju; Angela Vode, učiteljica, rojena 5. januarja 1892. v Ljubljani; Metod Kumelj, učitelj, rojen 26. julija 1900. v Ljubljani; Pavla Hočevar, učiteljica, rojena 27. junija 1889, na Dunaju; Svatopluk Zupan, pravnik, rojen 26. spet. 1919 v Ljubljani; Bogdan Stare, geodet, rojen 9. sept. 1907. v Ljubljani; Metod Pirc, kapetan bojnega bro-da v pok., rojen 13. junija 1896 v Kranju; Vid Lajevjc, uradnik, rojen 2. aprila 1913, v St. Vidu pri Lukovici ; Franjo Sire, absol. trg. akad., rojen 27. nov. 1891 v Kranju; Elizabeta Hribar, akad. kiparka, rojena 21. aprila 1913. v Ljubljani. Razprava bo v torek, 29. t. m. ob 8. zjutraj v veliki razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Ljubljani. či so bili član-; vlade, člani diplomatskega zbora v Beogradu ih predstavniki raznih ljudskih organizacij. Bolgarski tisk posveča veliko pozornost obisku v Beogradu. L st «Jzgrev» piše med drugim, da bolgarski narod ne bo nikol pozabil poguma in odločnega prizadevanja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu za stvar bolgarske republike. Srečanj« v Beogradu, pravi list, je poroštvo svetlejše bodočnosti vseh južn:n Slovanov, hkrati pa tudi trden element miru, svobode in demokracije na Balkanu. «Zemledelsko zname» piše, da bosta Bolgarija in Jugoslavija člen, ki bo spajal vse balkanske demokratične sile za stvar, miru, nac’o-naln-e neodvisnosti in popolnega sodelovanja med balkanskimi narodi. Danes je predsednik preridija Ljudske skupščine dr. Ivan R'bar izročil odlikovanja članom bolgar ske delegacije. Dimitrov je bil odlikovan z redom narodne osvoboditve ter z redom bratstva in enotnosti I. reda. Ministri Kimon Geor-gijev, Anton Jugov, Georgij Trajkov, Ivan Stefanov in Dobri Ter-pešev z redom zaslug za narod I. reda. Odlikovanja so bila podeljena tudi številnim drugim bolgarskim vojaškim in političnim osebnostim. Ob tej priliki je dr. Ribar poudaril, da so odlikovanja namenjena v prvi vrsti bolgarskemu narodu in njegovi mladi ljudski re-publ*ki in da se izročajo osebno bolgarskim ministrom, ker so ti pravi predstavniki bolgarskega ljudstva in stari borci za bratstvo in enotnost slovanskih narodov. Georgij Dim’trov se je zahva’il in med drugim dejal, da bo Bolgarija sodelovala z vsemi svojimi silami z Jugoslavijo in z vsem; drugimi demokratičnim; narodi pod vodstvom velike Sovjetske zveze za ohranitev miru. Brutalen nastop v Pulju dveh zavezniških voja&ov Pulj, 28. — V soboto okrog pol ene ponoči sta se dve oseb; v zavezniški uniformi ustavili pred sedežem mestnega odbora SIAU In zahtevali od tovarišev, ki so bili v prostorih, naj odprejo. Ker niso tovariši vedeli, s kom imajo opraviti, niso odprli. Nato je eden od vojakov s samokresom ustrelil. Dva mimoidoča sta se približala, ko sta slišala strel. Vojak, ki je držal samokres, ga je naperi! proti njima in dejal: «Imam še dva naboja.» Zahteval je nato od njiju, naj pomagata odpreti. Ko sta ona dva to odklon’la, je vojak • z javil, da pripada FSS in zahteval cd njiju. naj se legit mirata. Ker se pa omenjena dva nisla zmenila za to, ju je pustil oditi. Tudi oba zavezniška vojaka sta se oddaljila, a sta se kmalu vrnila v družbi šestih agentov civilne policije. Zahtevali so, naj jim odpreio. Ko so vstopili, je častnik FSS oklofutal nekega tovariša, -.ato je skupno z drugimi začel brskati po predalih in omarah. Ob tej priliki so raztrgali neki hrvaški list. Končno je prišel še neki zavezniški oTcir, da si zadevo «ogleda». Preiskava in brutalno ravnanje dveh zaveznišk'h vojakov sta povzročila med ljudstvom veliko ogorčenje. Scoccimarro poudarja poirebo iesnega sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom »Hočemo, da se tržaškemu ljudstvu zajamči demokratična svoboda, da se zastavi pot fašizmu in zafamči m’rno sožitje med Italijani in Slovani" Pineta di Belvedere, 28. — Včeraj se je na tisoče oseb iz vseh krajev Furlanije udeležilo «praznika ljudske enotnosti* ob morski obali nasproti Barbane. Praznik je organizirala furlanska sekcija KPI. Ob tej priliki je govoril poslanec Scoc cimarro, ki je poudaril, da bodo ljudske sile z enotnostjo vseh demokratov dosegle zmago v sedanji opoziciji, ki ima namen zrušiti sedanjo črno vlado v čim krajšem času. Govoril je nato o politiki De Gasperija in o dvojni igri demokristjanov, ki obstoja v tem, da med volitvami mnogo obljubljajo, ko so pa na oblasti, ne držijo besede dane ljudstvu. Govoril je nato o italijanski zunanji politiki in med drugim dejal, da mora ta politika podpreti sile miru v svetu. Ne sme biti nobenih blokov, pač pa enako prijateljstvo z vsemi. Glede ameriškega načrta o organizaciji Evrope je Scoccimarro ponovno poudaril stališče KPI, ki ne nasprotuje temu načrtu v načelu, pač pa le v primeru, da bi kršil gospodarsko in politično neodvisnost države. O vprašanju mirovne pogodbe je govornik izjavil, da ne sme biti kompromis, do katerega je prišlo, vir sporov, pač pa mora tvoriti most med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom, ki naj omogoči skupno obnovo in sodelovanje. «Mi vemo — je dejal Scoccimarro — da ima Jugoslavija višjo obliko demokracije in smo zato, da se s to državo sklenejo taki sporazumi, ki bodo v obojno korist. Hočemo, da se tržaškemu ljudstvu zajamči demokratična svoboda, da se za- stavi pot fašizmu in zajamči mirno sožitje med Italijani in Slovani». Govornik je nato govoril o vprašanju furlanske avtonomije, za katero so komunisti volili spričo posebnega položaja te pokrajine, kjer skupno živijo Italijani in Slovani. Sovjetski kredit Albaniji Moskva, 28. — Tass poroča, da sta se generalsim Stalin in albanski ministrski predsednik Enver Hodža v Moskvi razgovarjala o kulturn’h in gospodarskih st;k:h med obema državama. Razgovori so potekali v prisrčnem ih prijateljskem duhu. Sovjetska vlada je dovolila Albaniji kredit za nabavljanje naprav za lahko industrijo in za poljedelske stroje. Debat? v francoski zbonvci ni razčistila spornih vprašanj Pariz, 28. — V francoskem parlamentu je bilo glasovanje o zunanji politiki vlade zaključeno s 415 glasovi v korist vlade proti 6. Vendar francoski tisk soglasno poudarja neznaten interes, ki ga je ta važna debata vzbudila med poslanci. «Humanite» navaja posamezne dogodke zadnjih dni in pravi, da so tekom debate nekateri poslanci napadali voditelje Sovjetske zveze. In kljub temu — tako nadaljuje list — se nekateri fanatični antikemu-nisti čudijo, če predstavniki Sovjetske zveze kažejo do Francije neke pomisleke oziroma se čudijo, ako zahtevajo sovjeti jamstva za ohranitev narodne neodvisnesti onih držav, ki so potrebne gospodarske pomoči. V istem listu piše Herve, da zadnja debata o zunanji politi- Grški partizani napredujejo Jugoslovanska vlada odklanja dovoljenie prelsko-valni komisiji za vston na imoslnvansko ozemlje SANGAJ. - Kitajski listi poročajo da je včeraj prišlo do spopada med civilno policijo in vojaškimi orožniki. Osem oseb je bilo ubitih, enajst pa težko ranjenih. Približno polovica agentov civilne policije je stopila v stavko. Stavkajoči so napadli orožniške postaje. Mednarodni kongres filmskih nameščencev Praga, 28. (CTK) — V Marijanskih Lažnih se je začel mednarodni kongres nameščencev pri proizvajanju filmov. Udeležene so sledeče države: Velika Britanija, Franclja, Belgija, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, španska republika, Švica in Avstrija. Med pozdravnimi brzojavkami je bila tud’ brzojavka znanega igralca Charle-ja Chaplina. -JI C. možnostih dotočit mirovne pogodbe, so sledeči: 1. Pri državni razmejitvi v Brdih naj bodo kot osnova in merilo občinske Icatastrske meje v celoti ali vsaj v smiselnem obsegu, upoštevajoč gospodarsko -prometne prilike in krajevne potrebe. Z. Državna meja v kat. občinah Gor. Cerovo in Dol Cerovo naj zajame vsa njihova spodnja naselja Jazbine. Trebež in ostala ter jrripadajoči del v ravnini na Pre-valju. 3. Državna meja v kat. občini Vi polže naj zajame poleg vosi tudi njene njive in travnike na Prcvalju, ki so življenjski obs'oj njenega kmetskega prebivalstva. 4. Državna meja v kat. občini Medana naj se iz svojega proti-prirodnega, tehnično nemogočega in neznosnega položaja med koto lil in 172 pomakne v svojo naravno, zemljepisno in gospodarsko lego na Prevaljski ravnini, tako da cela naselja Plešivo, Ceglo, Gradič ostanejo integralni drl svoje iste občine, brez katerih vas Medana nima gospodarskega in svojega lastnega obstoja. 5. Državna meja pod Medano naj izloči gospodarsko prometne nesmisle tako, da ostane vse spodnje južno cestno omrežje Plešivo — Cemajno (Novali) — Mačjelovo — Palud — Gradič — Vi polž e o jugoslovanskem teritoriju, zato pa naj se zvezna cesta: reka Idrija — Rutarje, Prevalje — Gorica odcepi pod Atene, 28- — Jugoslovanska vlar da je zavrnila prošnjo preiskovalne komisije v Solunu, da bi raziskovala dogodke na jugoslovanskem ozemlju. Beograjska «Borba» piše O tem, da bi se jugoslovanska vlada, ako b: ta predlog sprejela, odpovedala državnih suverenosti in načelom, na katerih je zgrajena OZN. «Borba» nadaljuje, da politiko ki jo je vodila Anglija in monarho-fašistična Grčija, nadaljujejo danes še bolj cinično ZDA. Vsa p«re'skava v Grčiji, tako zaključuje «Borba». služi sedanji grški vladi samo v to, da izrablja OZN za svoje izzivalne akcije proti svojim sosedom. Laburistični poslanec Norman Dgdds je grškemu odpravniku po- Plcšivem na staro pot mimo Nova/, mimo Rusca (Russiz) proti Sv. Marku na Prcvalju. 6. Meja med naseljem Brbana (Pojana) in Rutarji do potoka Reke naj bo istovetna z občinsko mejo Dolenje — Dobrovo. 7. Državna meja nad Dolenjami naj poteka ob potoku Krnica tako, da slovenska naselja Neblo, Boršt, Cisto, Hruševlje, Hlevnik ostanejo usa v jugoslovanskem ozemlju s svojimi njivami, polji in vinogradi do potoka Krnice. 8. Kat. občina Mirnik in gornja naselja Skrljevo, Raztočno, Breg naj se priključijo svojemu severnemu delu (Golo brdo), ki je že na jugoslovanski strani in naj se združijo s kat. občino Kožbano, kakor je to bilo v vseh časih. Popravi: kraj «Caatclani» - Pri Skočarjevih, ne Pri Skočirjevih. St. Lovrenc v Brdih je latinsko S. Lavranti de Nebula. slov v Londonu v imenu demokratske lige v Grčiji izročil protest prsti zadnjim usmrtitvam v Grčiji. Grški tisk sporoča, da je vlada v zadnjem času razpravljala v prvi vrsti o tem, kako bo nadaljevala borbo proti partizanom in kako bo uvedla «nove mere» proti komunistični strank, m EAM-u. Nekateri ministri, zlasti Zervas, tako p.še list «Katimerin.» umatrajo, da je za zadušitev partizanskega gibanja potrebno organizirati «pro-stovoljce», k; naj bi bili organizirani po vzorcu partizanov. V vseh pokrajinah Grčije se nadaljujejo prodiranja demokratične vojske, ki je zasedla številne kraje. Vladu; časopisi pišejo, da se močne sile partizanov usmerjajo proti Greveni. Demokratična vojska je zasedla malo mesto Tavronda in preprečila vladni vojski, da bi dobila ojačanja. Demokratična vojska je zasedla tudi kraje Anatalikoa in Tolomea ter druge vas; v tej pokrajini. Glavno delovanje partizanov se razširja vedn^ bolj v pokrajini Ru-tneliji, kjer so osvobodili nad deset vasi. Isto tako so partizanske edi-nice osvobodile več vasi v pokrajini Trihonide. Ostri spopadi so se vršili v pokrajini Nardica, LMoko-rakln, in Cater.ne v Macedoniji. Demokratična vojska je deloma uničila železnico v Trakiji. Partizani so zasedli tudi več vasi na Kreti- Na cesti Lamija-Domokos so partizani zajeli kanron, na katerem sta bila dva angleška vojaka. Oddelek 300 partizanov pa je napadel vasi Olimpija in Galatija v pokrajini KCzani. Delegacija grške mladinske organizacije na praškem festivalu (EPON) Je izdala poziv na svetovno mladino, s katerim protestira proti fašističnemu terorju v Grčiji ki ni razčistila spornih vprašanj; kakor si je želelo javno mnenje, čeprav so se komunistični pcs'anci trudili, da bi dosegli to razčiščenje. Levičarskc-socialistični «Franc Ti-reur» Izjavlja da dnevni red, ki ga je vlada izglasovala, ni razpršil nezadovoljstva, ki vlada med francoskimi množicami zaradi vladne zunanje politike. Izglasovani dnevni red bi imel mnogo več odmeva in sile, ako bi imela sedanja %lada za seboj predstavnike republikanskih slojev. «ParIsien libre* ugotavlja, da BIdaultov govor ne vsebuje nobenega odgovora na skrb in nerazpo-loženje Francozov, povzročeno zaradi ameriških načrtov za obnovo Nemčije. Močna eksplozija v Bresta Brest, 28. (AFP) — V pristanišču v Brestu je eksplodirala ladja liberty «Ocean», ki je bila naložena z vžigalnimi snovmi. Na ladji je najprej nastal požar, ki se je razširil na bližnja skladišča. Nastala je nato eksplozija, ki je stresla vse mesto. Zračni pritisk je poškodoval bližnje mesto, zaloge bencina in razna druga bližnja skladišča. Skoda v mestu je vel;ka. Pri eksploziji je bilo 8 mrtvih. De Gaullov govor v Rennesu Pariz, 28. — De Gaulle je imel vččraj v Rčnnesu govor, v katerem je hudo napadel komuniste, češ da so agentj Sovjetske zveze. Pričakujejo močno komunistično reakcijo na ta govor. Značilno je, da De Gaulle ni v svojem govoru kritiziral ne vlade ne Ramad:era. Volivni proglas madžarskih delavskih strank Budimpešta, 28. — Madžarske delavske stranke so izdale skupen proglas, v katerem naglašajo po-treb$ po ustanovitvi delavske skupnosti. V proglasu je nadalje rečeno, da je biio potrebno razpustiti parlament, ki je bil nesposoben rešiti težkoče madžarske demokracije. Nove volitve morajo konsolidirati madžarsko demokraci.o in j; zagotoviti še nadaljnji razmah ter ugled v svetu. Obe delavski stranki bosta napeli vse sile za zboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Mladinska razstava v Pragi Praga, 28. (Tass) — V Pragi so odprli razstavo, ki z dokumenti, fotografijam’, slikami in drugim1 različnimi predmeti kaže življenje in boibo demokratične mladine vsega sveta za svobodo in neodvisnost njihovih držav, borbo za mir, napredek in boljšo bodočnost. Razstava prikazuje delo Svetovno zveze demokratične mladine, zgodovino njenega postanka, njeno silo in vpliv v svetu. Ta organizacija združuj« nad 50 milijonov mladih ljudi, ki pripadajo 54 državam. 40 vročine v Franciji Pariz, 28, (AFP) — Danes popoldne je v Parizu toplomer kazal 39 stopinj ,n 8/10. To je za Pariz najvišja toplota od leta 1873 dalje. Najvišjo toploto pa so zabeležil; v Toursu, kjer kaže toplomer 40 stopinj in 8/10 v senc'. Ta vročina traja že približno teden dni. Obnova v Šibeniku Šibenik, 28. (Tanjug) — V šlbe-niškem pristan.šču so v teku važna dela. Obnavljajo se pomoli, tako da bodo lahko prstajaii tudi preooceanski parniki. Gradijo tudi skladišča za rude, jz katerih bodo naravnost nakladali parn ke. Tudi v mestu so v teku obnovitvena dela, tako na primer tovarna aluminija v Ložovcu, kjer gradijo in ob navijajo tudi delavske bige. 0 politični doslednosti Ne glede na dejstvo, da vprašanje razširitve conskega in občinskega sveta ni postavila Slovansko-italijanska antifašistična unija, skuša «Gior-nale di Trieste», (ki se ni niti z dvema besedama dotaknil 25. julija 191j3.) — po svoji stari praksi vprašanje conskega in občinskega sveta postaviti na glavo in prepričati ljudi, da je — tako postavljeno — v resnici najbolje postavljeno. In v tem se z «Giornale di Trieste» slučajno strinjamo tudi mi, s pripombo vendar, da je tako stališče koristno conskemu in občinskemu svetu; dalje, tistemu ozkemu krogu privilegirancev, ki so imeli do sedaj vso javno upravo v zakupu in imajo še danes od nje največje koristi; predvsem pa je na glavo postavljeno vprašanje conskega in občinskega sveta, prikladno, da sluzi a bo še vedno: Smrt fašizmu 1 Ogarev- toplo zahvaljuje Prejeli 8mo pismo Tržačane, ki dela z mladinsko brigado ha progi Saraac-Sarajevo. V njem piš* svojemu prijatelju: Dragi Marietto! Skoda, ker te ni tu, da bi videl na lastne oči Istra praznuie padec fašizma Padec fažizma je vsa Istra praznovala s povečano aktivnostjo v delu pr; obnovi in na polju. Zidarji, ki so zaposleni pri gradnji novili h;š, so ta dan z odločnejšimi kretnjami orne taval! na novo zgrajene zidove. Vsako žlico malte je sprem' jala misel na vse prestano gorje, na nova in trdna pes! op ja, na novo življenje. Včerajšnji kolon, današnji lastnik pa je kljub vročini julijskega sonca vzel kopačo in edšel v vinograd, da zrahlja trdo skorjo, ki je nastala po zadnji nevihti. Zvečer pa se je zbralo istrsko ljudstvo na dvoriščih in dvoranah Ljlidskih domov, da 's ‘ kratkim! zborovanji in govori zaključi dan, ko je padec fašizma oznanjal prVe uspehe in zarjo bližajoče se svobode. V Kopru je ljudstvo napolnilo veliko dvorano Ljudskega doma, da F/ZKULTURA Kolesarska dirka Nina Udoviča Lepa športna gesta Ketteja In Stefilonga S., ki zaradi Kuretove bolezni nista odločilno posegla v borbo, ki bi dala pokrajinskega kolesarskega pnaka Nedeljska kolesarska dirka Nina Udoviča Je prinesla nemajhno presenečenje v imenih zmagovalca, ki ata dva, in sicer Česen Alojzij m Tremul Ivan. Kljub temu da favoriti Ketta. Kuret m Stefilongo S. nif« odločilno posegli v borbo, je dirka tako s tehnične kot z antagonistične strani doživela velik uspeh, za kar gr« vsa zasluga odličnim tekmovalcem in vodstvu dirke. Izredno lepo športno gesto pa ata pokazala Kette in Stefilongo S., k; zaradi slabega zdravstvenega stanja Kureta Karla nista odločilno posegla v borbo. Kuret pa se Je s svoje strani zopet pokazal prave ge. športnika, da se Je kljub bolezni napotil na dolgo in težko pot. Moralni zmagovalec dirke pa Je Pekija-rič, ki Je nekaj kilometrov pred ciljem in s 500 m naskoka zgrešil pot. Tehnični rezultati so: 1. in 2. Česen Alojzij (Sv. Ivan) in Tremul Ivan (Tržaška kolesarska zveza), ki sta prevozila 127 km v času 3 ure 54' s povprečno hitrostjo 33 km na uro; 3) Stefilongo B. (Olimpia) 4'30" za zmagovalcema; 4. Jugovič Nello (Opčine); 5. Sosič Emil (Opčine); 6. Cella Bruno (Kvarner); 7. Milkovič Marjan (TKZ); 8. Sosič Rudolf (Opčine); 9. Tomažič Pino (TKZ); 10. Sosič Ernest (Opčine) itd. Pokal Nina Udoviča si Je priborilo športno društvo Opčine. Rudar-Torpedo 2:1 Na Reki sta se za pokrajinsko nogometno prvenstvo srečali enajsterici Rudarja iz. Rase in reškega Torpeda. Obe enajsterici sta nastopili v svojih najboljših poetavah. Tekma Je bila tipično prvenstvena, v kateri sta obe enajstorici dali nja je vladalo za tekmo med Colom in Tovarno strojev B, ki sta najresnejša tekmeca za osvojitev prvenstva. Tekma e« je po obojestranski lepi igri, v rahli premoči Tovarne strojev B, k! je pa ni znala izrabiti, končala neodločeno. Rezultati: Col-Tovarna strojev B 0:0; Greta-Tiskarji 3:1; Skorklja-Acegat 0:0. vse svoje znanje in borbenost. Zmagal je Rudar, ki Je imel svoj najboljši del v napadalni peterici s Privratom I. na čelu. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu. Gole so zabili Privrat II. in Peršič za Rudarja ln Bartollacini za Torpedo. Rudar: Rusi, Blažina, Privrat lil., Blašič, Sučimer, Gianbastian, 2ele. Peršič, Privrat l„ Privrat II., Faraguna. Torpedo: Rena, Pertot, Bernarda, Orel, Sircler, Macorin, Ulrič, Štepca, BartoLaccini, Host, Blažič, Nogometni turnir »Vatovec Zvesti* V nedeljo so bile odigrane S tekme nogometnega turnirja za pokal »Vatovec Zvesti*. Največ zanima- Košarka ra pokrajinsko prvenstvo V košarki za pokrajinsko prvenstvo s« bijejo vedno bolj ogorčene borbe. V borbo za prvo mesto, ki sta jo do sedaj vodila Čermelj in Tomažič K., Je posegel tudi Col, ki je v prvenstvu elabo starta!, se pa cd tekme do tekme popravlja ter zbira dragocene točke za konč ni plasman. V nedeljo je na igrišču Delavske športne zveze po krasni in tehnično dovršeni igri odpravi! reški Kvarner z visokim rezultatom 51:18. V predtekmi je pe-torica Tomažiča K. premagala Tovarno strojev z rezultatom 37:27, Čermelj pa je v Izoli premagal domačine z rezultatom 36:29. Šport mladinskega festivala v Pragi V nedeljo je bila v Pragi svečana otvoritev mladinskega festivala, ki ji je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Po otvoritvi so se pričele športne tekme v nogometu in plavanju. Kot prvi par nogometnega turnirja sta se srečali enajstorici Rdeče zvezde (Beograd) in Bohemie (Praga), ki se Je pred kratkim nepremagana vrnila s turneje po Švedski in Norveški. Tekma 6e je končala neodločeno 2:2 (1:1). V plavanju pa eo bili doseženi sledeči rezu’tati: 100 m prosto: 1. Kovar (CSR) v času 1.1.6; 2. Milo Slavič (Jugosl.) v času 1.1.8. 400 m prosto: 1. Bahunek (CSR) v času 5.8.5; 2. Vidovič (Jugcslov.). too m prsno: 1. Komadel (CSR) v času 2.50.3; 2. Barbieri (Jugosl.) v času 2.53.6. Presenečajo izredno slabi časi jugoslovanskih plavalcev, posebno Miloslaviča (100 m 0.59.2) in Vidoviča (400 m 5.2.2.). Kratke vesti Nov svetovni rekord v štafeti ixlS00 m. Tekači švedskega športnega društva »Gelfe F* eo postavili nov svetovni rekord v štafeti 4x1500 m s časom 15 34”7. Star rekord Je bil 15’38"6. Svetovno kolesarsko prvenstvo v Parizu se Je pričelo z dirkališčnimi dirkami. Nov svetovni prvak v skupini diletantov je postal Anglež Harris, v skupini profesionalcev pa je postal svetovni prvak Belgijec Scherens. V kratkem bodo otrOc!, ki so v hotelu «Or;on» na tako zaželen'h počitnicah, zapustili to očarujoče letovišče ter napravili pro6tor drugi Skupini malih razpCsajenčkov. Ker v Trstu nekateri krCgi na veliko govorijo in pišejo o teh naših kolonijah, k; j-m naravno niso prav nič po volji, navajamo nekaj primerov iz življenja naših malčkov. Zjutraj od 7.45 do 8. ure dobijo zajtrk, ki sestoji iz mlečne kave. mezge (marmelade) in kruha; ob 10. ur; malico s kruhom in mezgo, od 12- do 13. ure kosilo; testenine ali zelenjadno juho, meso, ribe in prikuho, ali sadje s siruporm Ob 15. url malica s kruhom in čokolado. od 18.30 do 19-30 večerja kot op5'dan Dva ali trikrat na teden pa dobijo še sladkanje. Za razvedrilo je preskrbljeno z ;zlet; in kopanjem v morju. Otroci so s hrano in oskrbo zelo zadovoljni, le to jim ni prav, da bodo vse te lepote in dobrote uživali samo tri tedne. rekujejo potrebe delavcev. Svojim predstavnikom je delavstvo izreklo zaupnico in jim naročilo, da nadaljujejo borbo z vso odločnostjo ih doslednostjo. Tudj ravnateljstvo ACEGAT-a še vedno ni ugodilo delavstvu in zavlačuje izplačilo zahtevanega predujma. Zato Je včeraj tudi osebje ACEGAT-a od 10. dc 12. ure stavkalo. Tramvaji so stal’. Draginja stalno narašča in pritiska na delovno ljudstvo, ki se mora vedno bolj omejevati pri nakupovanju vsakdanjih življenjskih potrebščin. Lakota in beda se širita in zajemata vedno š’ršs sloje prebivalstva. Kupna moč najširših slojev je vedno šibkejša. Zaradi splošnega gospodarskega stanja, katerega najznač.lnejši potezi sta draginja in špekulacija, je razredno zavedno delavstvo prisiljeno voditi vedno odločnejšo torbo za svoje pravice, čeprav poskušajo nazadnjaške sile s političnimi mahinacijam- preprečiti njih uresničitev. Strnjenost vsega delavstva je porok, da bodo vse spletke nenasitnih delodajalcev propadle. Torek, 29. julija Marta. Svetomir Sor.ce vzhaja ob 543. zsii ob 20.35. Ddžina dneva Jutri 30- julij Maksim, Droboj Spominski dnevi 1946. je pričelo v Parizu zasedanje mirovne konference 21 držav. Izgubljeni denar lahko najdemo, nikdar pa izgubljenega časi. Preskrba Oddaja, odrezkov. V teku današnjega dne morajo trgovci oddati prehranjevalnemu uradu odrezke za mast. Uradno določeni trgovci pa morajo predati odrezke dodatnih nakaznic za bolnike, noseče žene, dojilje in krvodajalce. Enotni sindikati Mestni odbor. Člani tega odbora imajo danes ob 18.30 sejo v ulici Imbriani. Posvetovalni odbor industrijskih uradnikov ima danes sejo ob 18. Kovinarji. Danes ob 18. uri se zberejo zaupniki livarn velike, srednje in male industrije. Mesarji. Jutri ob 18. uri bo važen sestanek vseh članov sindikata mesarjev in nastavljencev skladišč, ki delijo meso. Važni problemi. Tkanine in tekstilni izdelki NOVE CENE ZA KLAVNO ŽIVINO KOPER 26. julija Narodno slavje v Čepovanu Množične organizacije, fizkultur-no in prosvetno društvo ter obnovitvena zadruga priredijo 3. avgusta v Cepcrvanu veliko narodno slavje z bogatim sporedom. Cepovan, ki je videl srdite borbe in ki je bil sedež IX. partizanskega korpusa, vabi na to ljudsko prireditev vse, ki želijo prebiti v gorskem zelenju dan razvedrila. Posebno pa vabimo borce, ki so branili to našo zemljo v hribih nad Čepov a n om, da obudijo spomine na junaške dni ;n obnovijo stike s prebivalstvom, s katerim so delili težke ure. Vztrajen obiskovalec Givllni Dollcaj vdrl Šestkrat v privatno stanovan e Sn kradel Včeraj dopoldne je bila na sodišču razprava proti 32 letnemu civilnemu policaju Hermanu Pella-schieru iz Tržiča. Omenjeni policaj »i je napravil ponarejen ključ, s katerim je vdrl v štirih mesecih kar šestkrat v stanovanje Misigoj Amalije. Vsega skupaj je odnesel 80 tisoč lir in več kosov obleke v vrednosti 15 tisoč lir. Sodišče je spoznalo policista Pel-laschiera za krivega, in ga obsodilo na 2 leti zapora, na globo 3000 lir in povrnitev stroškov in škode Amaliji Misigoj v znesku 102 tisoč lir. Čeprav je bila krivda obtoženca očitna m se je i2 razprave jasno videlo, kakšne vrste človek je, vendar je inšpektor Grieco iz Tržiča kot priča trdil, da je Pel-lasehier zelo pošten človek. Tudi branitelj edvetnik Turola Je bil menda tega mnenja, ker je zahteval oprostitev tatu. Roparski napad v Bošketo V petek zvečer je šel 28 letni MotlicA Gino iz ul. Madonnina 37 s svojo nevesto Marijo Petronio na sprehod v Bošket. Ko se je že stemnilo, sta prišla na «Rotondo», kjer sta Ju napadla dva neznanca. Eden izmed njiju je imel avtomatičen samokres, ki ga je nameril Motilci na prsa. Napadalca sta ga pre- iskala in ker ni imel druge vred nosti pri sebi kakor uro Doksa, sta mu jo vzela in potem naglo izginila. Motlica ima 10 tisoč lir škode. Bojevita žena V nedeljo zvečer okrg 23. ure sta se spričkalA 46 letni slikar Ercole Zmi in žena Anita. V prepiru se je Anita tako razburila, da je zgrabila velik kuhinjski nož in z njim večkrat zabodla svojega moža. Ženi ima več ran na levem delu prsi. Z rešilnim vozom so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek ln se bo moral zdraviti 2 meseca. Policija je bojevito ženo aretirala in spravila v zapore. Tatovi v gostilni V nedeljo ponoči so vdrli neznani tatovi v gostilno Friuli v ul. Ca-nova št. 26, katere lastnik je 51-letni Nello Castagnini. Tatovi so vlomili vrata in odnesli iz gostilne eno žensko kolo, par čevljev, obleko. nekaj cigaret in živil. Casta-nini je utrpel 65 tisoč lir škode. Strelivo so našli Ncčni čuvaj pri tvrdki Zelko je našel pri skladišču štev. 69, kjer popravljajo nabrežje VTI. zaboj, \ katerem sta bila 102 naboja za protiletalski top 20 mm. Zelko je obvestil policijo, ki je takoj prevzela cmenjeni zaboj in ga izročila pobiralcem min. Tobak S6 j6 podražil Ker so pred dnev; podražili V Italiji vse tšbačne iadelke. so jih od včeraj v enaki meri podražili tudi v coni A Nove cene za tobak so: Dalma-zia 110 lir zavoj od 20 gr; spunta-ture 3000 lir kg; Comune II. 44 lir zav. Cigare: Cavour 18.000, Min- ghettl 12 000; Virginia 6.400; Toskani 5.000; Avana 6.000 za 1 kg. Cigarete stanejo odslej: Serra-glio 11.000 lir za kg; Macedonia 6.500; Naaionali 5.500: Alfa 3.500; Fib 6.500; Captaln, Liberty, Jonny n Capitol 10.000; Good-Luck in Standard po 11000; in ostale cigarete v istem sorazmerju. Papirčki stanejo odslej po l4 lir brez lepila in pp 15 lir z lepilom. Urad za cene sporoča, da se je sporažurne! z navedenimi prodajalci na debelo glede cen za tkanine m tekstilnih izdelkov: Baruch, Ca-merino. Cravos, Galinotto-Radice, Gemelli, Hering, ITEM, Magazzini Brunner, Mocher, Motka, Pastori, Tamaro, Tičzzi, VIdimari. Pri navedenih prodajalcih na debelo je na razpolago razprodajal-dem perilo, nogavice, moško in žensko blago po cen:, kakor so se sporazumeli prodajalci r.a debelo in pokrajinski urad za cene. Vol;................- Voli................. Voli Voli ••«•••■ Voli •••••*- Voli............... Junčki , . Telice..............- Junčki............. Telice............... Junčki..............- Telica............. Krave................ Krave................ Krave . . ... Krave . . . . . Krave . . • • • Kli a ve ■•••«- Teleta............. Teleta . . • • • Teleta . . . . • Ovce *n koze . • Ovce in koze . • Ovce in koze • • Jančki in kozlički Jančki in kozi čki Jančki in kozlički Prašiči............ Prašiči............ Prašiči 65 62 59 j 56 i 53 i za K žive t* I.a I.b Il-a II.b III.a ffl.b I.a II-a III.a I.b n-b III-b la I.b 1-et D Nove poštne pristojbine Zgodba o beguncu, ki se je hotel vrniti domov Pred nekaj meseci je prišel iz Sušaka v Trst 37 letni Renato Rupnik. Ni mu bilo sile izseliti se. ker je imel delo i*n ga tudi nihče ni preganjal. Prišel pa je verjetno pod vplivom propagande in je pripeljal s seboj ženo in dva mladoletna otroka. Italijanska organizacija Postbellica ga je, kakor druge begunce, spravila v begunsko taborišče pri Mantovi. Tam razmere niso bile ravno cvetoče, tako da mu je žena zbolela in sta začela hirati tudi oba otroka. Pred kratkim je dobil od svoje matere, ki živi na Reki. pismo, v katerem ga vabi, naj se vrne, ker bo ona skrbela zanj in za družino. Uprava begunskega taborišča v Mantovi je po navadi izplačala vsakemu internirancu in vsakemu članu družine po 13 tisoč lir nagrade, ako »1 je dobil delo kje v Italiji ln zapustil taborišče. Rupnik, ki Je potreboval denar za povratek, je šel na ravnateljstvo in izjavil, da je dobil delo v Vidmu, nakar so mu res izplačali 53 tisoč lir. Ko je Rupnik prejel denar, se je takoj odpravil z družino v Trst, kjer je skušal dobiti dovoljenje za prekod preko Morganove črte. Pri krajevnih ljudskih oblasteh so mu obljubili, da bo dobil dovoljenje v nekaj dneh. Naslednji dan je šel tudi na nComitato Fiumano*, kjer je obrazložil svoj položaj in svojo odločitev, da se vrne domov. Gospodje pri omenjenem odboru (Co-mitato Fiumano) pa so Rupnika takoj zatežili policiji zaradi zlorabljanja denarja «Postbelliche». Policija j« Rupnika v resnici aretirala ln bo prišel pred sodišče. Ženo in otroke pa so poslali domov na Reko. ZVU je določila nove poštne pristojbine za cono A. Pismo za vsakih 15 gramov 10 lir; državne in privatne dopisnice 8 lir; iste s plačanim odgovorom 16 lir; rokopisi za prvih 20 gramov 12 lir, za '-sakih nadaljnjih 50 gramov 3 lire; razglednice s podpisom in 5 besedami 5 lir; trgovski računi 8 lir; sporočila rojstev, smrti, porok in podobno 4 lire. Tiskovine za vsakih 50 gramov 3 lire; trgovski vzorci za prvih 100 gramov 6 lir. Dodatna pristojbina za avionske pošiljke za vsakih 5 gramov 6 lir; priporočena pisma, dodatek 20 Ur; ekspres 25 Ur. Brzojavke, navadne v pokrajini za vsako besedo 5 lir, za ostale pokrajine 8 lir; nujne brzojavke v pokrajini 10 lir, za druge pokrajine 16 lir. Zelo nujne brzojavke 16 in 25 lir za besedo. Nočne brzojavke, ki obsegajo najmanj 30 besed, 2 in 3 Ure za besedo. Taksa za skrajšane brzojavne naslove za trimesečje znaša 260 Ur, polletna 1200 Ur, letna 2000 lir. H-a Il.b III- IV-I. n. m- i. n- m- i. n- m- i. u- m- se Lj !‘ešai 78 . 73 v& »P S.nodkup« Stvo *>ks Ge ktel :od-‘rebi “tga 1rcdsi gor« °«k>- 96 fra« cene povišajo za ir* ne veljajo za klavno ‘•‘_"treu na najbližjem žlvinl^h zakrili j, klavnici. Meso Pri®1^1"1f)g Jo } ^ j plača po kval.teti od oi l!r za kg. Te cene veu»J avgusta dalje. Vrnitev otrok s počitniških kolonij V četrtek. 31. t. m- bed« otroci iz sledečih pcčhni^^ nij: Portorož ob 10. nr* P1- ^, St. Peter m Petrovo brdo o Vremensko P° ,ročil0 z dne 28. L m toplota 25-34.2, Zračni tlak srednja 30-8; LOpio.;*. o--- - 0; 15 km na uro; nebo „4g. razgibano; toplota morja Rojstva, smrti in P°r°^ Dne 27. in 28. julija rodilo v Trstu 10 otrok u®: bil« Dl-ietnd. TtclUll lilo- . ni Peter Baisero. 49-letm - , Castro. 76-letnj Ivan ” 6fža' tov | Da fcsk je v t&vo Sv. bsty Ob poroki Sonje F^'^ed A perta Zega je nabrala ^ Ljudski dom pri bv. - # 500 lir za socialno skri»- tov,M^&c.ua|p> jaško matico v Earkovlja^. v. ^ vali ’ j Za vojne sirote w jrfjJM riškem okraju: Bati®*1 ^ Gl^ nrn 1i« n v-m i errii srt 5‘. cm ur, v-r-i uiftvj jv i Ivanka 1O0. Terpin Mat.l ^ $ 250 lir, Černigoj Marija^-^ ^-,0 Živec Anton 200. Vegri* n*pa IVftBUa , čnld« r. I šterf fa Stanko 50. Nanut, I 'Titan:k Just 50. Bric Brajnik Frančiška 50, °»t«i dolf 100. NN 50, NN pauljS.jfri/ pan Marija 45. Družina Martelanc Olga 60, Makuc Rafaela 250, - gK0] Vir? ilU ka 250. Makuc Elvira Karolina. 200. Zorzut __v j^r'0 Skopin Fani 70, Kumar ^m Krajnik Ana 200. Or®! ^f.j. k1h •ti e*a. Furlan Fani 200. Boškin Faganel in Jež 100. B Dc Hc 150, ulot Pavla 200. JUV1 Čiška 500. Simčič Leopold® z kt tina Lidija 66. odbor Afl^up*3 'h, na četrt 1000 lir. Vsem - I /«( krena hvala! h Radijski s«»»fe w: v torek, 29. j«W* TRST II j. 11.30. Operetna >b=a Anglija. ***& s % » N Mladinski odsek ES sklicuje v sredo, 20. t. m. ob 20. uri v ul. Monfort zborovanje mladincev, članov sindikata prehran«. Dnevni red: 1. Pridobitev splošnih pravic delavske in kmetske mladine. 2. Pridobitve odseka. 3. Volitev delegatov. Prosvetni krožek »V. Smuč* vabi nocoj na običajni članski sestanek s predavanjem v Vieolo O-i.pedale Militate 2. Pridite vsi! Izlet na Mangart (2678 ni) Tržaško planinsko društvo priredi v nedeljo. 3. avgusta, planinski izlet na Mangart. Traaaki odbor za festival v Pragi sporoča delegatom IV. skupine, ki bo pote vala v Prago v noči bd 7. na 8. avgust, da se javijo najkasneje do 2. avgusta na sedežu odbora (Trg Ponteroisso 6-II.) predvsem zaradi denarja, ki ga bo imel vsak za sebe. dobna Anglija. r.a glasba. 12.45, poročila.. 13.00. ■ Ritmična glasba. IS.*®- ba. 14.15. Gospodarske starih narodih. 14-28' ,««6»- , ■ reda. 17.30. Plesna Vaškiž Slovenska književne«*-' dinSH}j 5o«f je na vasi. 19.00 Mladi ^ 19.30. Slavni valčki. -■ nperOt ,-časa in poročila 20 „i-,sbetl?n‘u (pr*n piesn® iP in Marjan L^vs*^ bpi ,>»(, Ljubljane). 22.00. s gjt, skladatelji. 22 45. 23.15. Napoved časa 23.30. Polnočna glasba- pC ^Ulj »0* FENICE. 16.30: »LAPf.^aP*8 ENICK. 1P.3U: —A Jz Margareta Lockw°od' aon in Patricija B jg j5 } J1** FlLODRAMMATlCD. -fcu - lij0 pride \z sence*, Do f ^ Brian Aherne »Ta^iii^ifc ALABARDA. ^J^ail^M** amazonke* z w|Hrr°stsn‘lIsr',9tK IMPERO. 16.00: eSart,jverF. > ca». Stan Laurel ln ", (^ % PoPg tega pustinjah OsrednJ« Kiet- "j ^ MASSIMO. 16.00: Odg. urednik DUsAU ^ Tr> Tisk Stabilimento Otvoritev čistilnice «Aquila» V četrtek, 81. t. m. ob 10.30 bo uradna otvoritev čistilnic« mineralnih olj «Aquila». Novinarji bodo lahko obiskali čistilnico že dan poprej ob 10.30. Zbirališče zanje j« v ul. Dante 5, v palači Banca C«m-mercia> Itallana, kjer Jim bo dal inž. Gulcciardi vsa potrebna pojasnila. Nato se bodo skupaj odpeljali v čistilnic^ na o»led Presvet, društvo ,»DRAGA* ja ORLEKA proslavlja 17. AVGUSTA t. 1. svojo 40. obletnico Spored bomo objavili pravočasno. Vabimo vse ljubitelje izletov v to »Draga*, znano vsem po imenu «<5<®