Kaj moram   že umreti?
(V spomin Dragotinu Ketteju.)
Kaj moram tprej že umreti,                  Kaj moram torej že umretij
ko p6mlad cvdte po doldh?                   ko v srcu mi cvete pomlad? —
Ljub6 z neba mi solnce seva,               Tu polno mi nadej, obetov
priroda v cvetje se odeva —                in poezije mladih cvčtov,
povsod je radost, petje, smeh!              ki ni se še razvil njih sad! —
Kaj moram torej že umreti,                  Kaj moram torej še umreti,
ko sladka pesem se glasi?                    ko zbuja žitje se povsod?
V dobravi slavec milo kroži,                 In pesem zadnja se oglaša,
ah, ko da po življenju toži,                   srce otožno moje vpraša:
ta pesem danes mi zveni . . .               ,,Zakaj že zdaj na zadnji pot?"
Bogomila  .