Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. RtČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redakcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 51. Celje, petek 27. junija 1930. Leto XII. ČRNEJ IVAN: Zgodovina deške meščan- ske šole v Celju (Ob šestdesetletnici njene ustanovitve) Ä) Do leta 1919. V Celju sta obstoiala do leta 1870. prvi in drugi razred c. kr. nižje realke. Ko pa so pričeli malodane povsod leta 1868. reformirati tedanje šolstvo, je celjski občinski svet v seji dne 14. av- gusta 1868. sklenil prositi štajerski de- želni odbor, da ustanovi v Celju de- želno meščansko šolo, nižja realka se pa naj ukine. Štajerski deželni odbor je nato v seji dne 30. septembra 1868. dovolil ustanovitev šole na temelju or- ganskega štatuta, veljavnega za 5ta- jerske deželne meščanske Sole. Dne 16. septembra 1870. je bila sklenjena posebna pogodba med ob- činskim zastopom mesta in Staierskim deželnim odborom, ki določuje usta- novitev in vzdrževsnje deželne meščan- ske sole v Celju. Sola je bila slovesno otvorjena 6. novembra 1870., reden pouk pa se je pričel naslednji dan. UČence in ves šolski inventar bivše realke je prevzela nanovo ustanovljena sola in tako je bilo mogoče, da so bili takoj otvorjeni vsi trije razredi me- ščanske sole. Sola ni imela nikoli svojejra last- nega posiopja. V šolskem letu 1870-71. je bila nameSčena v prostorih bivšega minoritskega samosiana, sedaj Prešer- nova ulica 5tev. 10. Ker so pa te pro- store rabili za pisarne drž. pravdnišlva in okrožnega sodišča, se je s šolskim letom 1871.-72. preselila v »Staro gro- fijo«, kjer se je nahajala do konca ju- nija 1914. Takrat je bilo dograieno novo poslopje mestne osnovne sole v GregorČičevi ulici St. 9. Ob pričetku svetovne vojne so pa to poslopje jeli uporabljati za rezervno bolniSnico, ki se je vedno bolj in bolj širila ter u- tesnevala meŠČansko Solo. S 1. no- vembrom 1915. je morala sola zapu- stiti to moderno šolsko zgradbo ter je bila zasilno nameščena v prosiorih Spodnjega Lanovža v Benjamina lpavca ulici St. 16, ki nikakor niso odgovb-r- jali šolskim namenom. Šele 8. av^usta 1918. se je sola zopet vrnila v poslopje prej imenovane osnovne sole, ki so ga doslej uporabljali za vojaško bolniüS- nico, in sicer je dobila drugo nadstropje v uporabo. Tukai je ostala samo do konca so), leta 1918-19. Organizacija Sole se ie izvršUa na osnovi posebnega »Organske^a Štaiuta za štajerske deželne meščanske Sole«, odobrenega v 20. seji štajerskega de- želnega zbora dne 30. sepiembra 1868. U'ni jezik je bil ves čas nemški. S šolskim letom 1871.-72. je bila uve- dena slovenščina tedensko po dve uri za učence slovenske narodnosti ob~ vezno, za ostale pa neobvezno. Prvi dve leti je imela Sola začasni učni na- črt, katerega so sestaviü ravnatelji Sta- jerskih dežetnih meščanskih Sol. Nato so stalno uvedli ta učni načrt. V šol. letu 1900.-01. so predpisali začasno nov revidiran učni načrt, ki je bil z naslednjim šolskim letom definitivno uveden in po katerem so poučevali do leta 1919. Učenci so imeli ves čas po- seben disciplinski red. Sola je izdajala, slično srednjim Šolani, vsako leto letna poročila do !eta 1914. Med svetovno vojno so pa ta poročila zaradi štednje nehali izdajati. Zavod je imel vea čas 3 razrede. Število vpisanih učencev je razvidno iz naslednje statistike : Šolsko leto 1870-71: 73 učencev, 1871-72: 80 učencev, 1872-73: 93, 1873 74: 115, 1874-75: 128, 1875-76: 131,1876-77:137,1877-78:142,1878 79: 142,1879-80:145,1880-81:135,1881-82- 130, 1882 83: 127, 1883-84: 126, 1884-85: 129, 1885-86: 123, 1886-87: 129, 1887-88: 123, 1888-89: 111, 1889-90: 118, 1890-91: 101, 1891-92: 117,1892-93:103,1893 94:116,1894- 95: 111,1895-96:102,1896 97:107.1897-98: 115, 1898-99: 108, 1899 1900: 119. 1900-01: 132. 1901-02: 137, 1902-03: 132. 190304: 119. 1904 05: 120, 1905 06: 133. 1906-07: 127. 1907 08: 122, 190809: 159, 1909-10: 145, 1910-11: 158, 1911-12: 135, 1913-14: 105,1914-15:100.191516: 101.1916-17: 128. 1917-18: 122, 1918-19 (1. seme- ster): 119. ! Učno osobje in sluzitelji. A) Ravnatelji : 1) Dirmhiri Evlogij (1870-1884). 2) Sponda Kare! (1884- 1899). 3) Paul Anton (1899-1914V 4) Holzl JnsiD (1914-1916). 5) Eberhardt Karcl (1916-1919). B) Redni sttokovni učitelji: 1) Pre- dika Jakob (1870 1874). 2) Dedelc Vin- cenc (1870 1880). 3) Tisch Avgust (1870-1898). 4) Novak Martin (1874- 1904). 5) Sahner Josip (1875-1881). 6) Viktor vitez Zeller von Zellhain (1881-1886). 7) Novak Franc Josip (1889-1905). 8) Simmler Ivan (1898- 1902). 9) Freyberger Karel (1899-1908). 10) Baumgartl Leon (1902 1919). 11) Aistrich Avgust (1904-1910). 12) Lsk tisch Ozvald (1905 1908). 13) Lechner Karel(1908 19I4I. 14) Hölzl Jotip (1908- 1914). 15) Strndl Franc (1910-1919). 16) Sabukoscheg Ludovik (1916-1919). C) Med svetovno voino dodeljeni učitelji: l) Jansky Artur, z osnovne Sole, v Sol. letu 1915-16 za petje. 2) Klier Gvido, z osnovne sole, v Solsk. letih 1915-16-1918-19. 3) Mauthner Herman, z dekl. meščanske Sole, v šol. letih 1915-16-1917-18. 4) Paul Anton, ravnatelj v p., za šol. leto 1918 19. Č) Veroučitelji, ki so bili obenem nemSki pridigarji : 1) Turin Jakob (1870-1876). 2) Slander Anton (1876- 1877). 3) HribovSek Karel (1877-1883). 4) Majcen Ferdinand (1883-1885). 5) Irgl Franc (1885-1887). 6) Matek M. Dr. (1887 1889). 7) RanČ/gaj Anton (1889 1890). 8) Atteneder Josip (1890- 1897). 9) PotovSek Josip (l8°-7-1900). 10) Dr. Hohnjec Josip (1900-1906). 11) Dr. Slavic Matiia (1906-1911). 12) Dr. Jehart Anton (1911-1914). 13. Lukman Franc (od 1914. dalje). D) Pomožne učne moči: 1) Zinauer Anton, mestni organist, poučeval v Sol letih 1870-71. do 1882-83. petje. 2) Majer Jurij, mestni kapelnik, poučeval v šol. letu 1884-85. petje. 3) Schöff Franc, mestni organist, poučeval petje od leta 1885. do I. 1892. 4) Mohorčič Ivan, vpokojen c. kr. admiralski kaplan, poučeval italijanSčino kot neobvezni predmet v Sol. letih 1873-74. do 1882- 1883. 5) Waldhans Franc, učitelj na okoliSki Soli, poučeval petje v Solskih letih 1882 93.-1898 99. 6) Neuman Alojz, vpokojen srednjeSolski profesor, nadomestoval v Sol. letu 1901 02. obo- Ielega strok. učitelja Iv. Simmlerja. 7) Kresirk Matej, vpokojen učitelj. pou- čeval slovenSčino v Sol. letih 1903-04, 1905-06, 1906-07, 1908-09. 8) Zmere- schegg Franc, nadučitelj v Štorah, po- učeval slovenSčino v Sol, letih 1909-10, 1910-11, 9) Iglar Mihael, nadučitelj, poučeval slovenSčino v Sol. letih 1911- 1912 do 1913-14. E) Služitelji: 1) Schescherko Rihard (1870-1871). 2) Antloga Ivan (1871- 1890). 3) Mihelič Andrej (1891-1925.) I (Konec prih.) DOMAČE WEIYI (I Slovansko sokolsko prvenstvo. V ¦ torek so bile v Beogradu zaključene 1 tekme češkoslovaških, poljskih in jngoslovenskih Sokolov za slovansko prvenstvo. Naslov slovanskega prva- ka si je priboril Löffler Emanuel (COS) 90.35%, drugi je Primožič Jože (SK.I) 95.03 (jugoslovenski prvak), tretji Gajdoš Jan (COS) 93.75, četrti Effcnbergcr Jožef (COS) 92.93, peti Rybar Julij (COS) 91.05, äesti Tinte- ra Jindfich (COS) 90.93, sedmi Šup- | čik Bedrich (COS) 87.10, osini Maly Anton (COS) 80.93, deveti Stukelj Le- on (SKJ) 80.73, deseti Tykal Ladislav (COS) 84.93, Naslov prvakinje slo- vanskega sokolstva si je priborila sestra Lorencova Marija (COS) z 88.93 odstotki. Tudi drugo in tretje mesto so zasedle čehoslovaške soko- lice, in sicer sestri Dekanova Vlasta s 83.39 in .TaruSkova Vlasta z 82.04 odstotki.. Sledijo Jugoslovenki Ko- vačeva Vera (Celje) in Križmaničeva Marija (Celje), Poljakinja Gavalkie- wiczeva Štefanija, Jugoslovenka Martinkova Tereza, Križmaničeva Milka (Celje), Lojkova Milka (Celje), Nunkovičeva Marija ter Poljakinja Glabowna Haljina in Adarnczykow- na Jadviga. d Podban dr. Pirkmajer honorarni profesor ljubljanske univerze. Svet juridičnc sakultete v Ljubljani je iz- volil g. dr. Otrnarja Pirkmajerja; po- mofnika bana dravske banovine, za honorarnega profesorja upravnega prava za materije banske uprave in državljanstvo. G. podban bo začel s predavanji po možnosti že v zim- skern soniestru. (l NadŠkof dr. Jeglič se preselil v Gornji grad? V skofovski palači v Gornjem gradu se vrše priprave za stalno bivanje ljubljanskega nad- škofa dr. A. B. Jegliča. Njegovo sta- novanje sedaj adaptirajo. Delo mora biti gotö'vo do avgusta, ko se name- rava nadškof stalno naseliti v Gor- njem fixadu. (1 Stolni prošt dr. Matek f. V pon- delje'k 23. t. in. popoldne je umrl v Mariborn stolni prošt g. dr. Martin Matek, splošno znana in priljublje- na osebnost. Pokojnik je bil rojen 15. novembra 1800. v Gornjem gradu. Poleg znanstvenega dela se je mno- go udejstvoval tudi na zadružnem polju. Bodi mu ohranjen blag spo- min! (1 Inženjerski diplomski izpit iz Šumarstva je položil v Zagrebu z od- ličnim uspehom g. Vladimir Karba, sin poštnega kontrolorja v p. v Ma- riboru. Cestitaino! d Razgledni stolp na Boca je bil v nedeljo 22. t. m. dopoldne slovesno otvorjen. Slavnosti se je udeležilo I veli'ko število domačega prebival- | stva in gostov iz drugih krajev. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 80 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XXXV. Doma je najbolje. Bodisi da se je izvršil obrat v Pe- pici vsled dogodkov gospe Kondeli- kove, vsled njenega trpljenja, stra- hu in skrbi, bodisi da so delovale tu- di druge okoliSčine — sklep je bil trden. Nakomor ne pojde. Ostane do- ma.. Naj se meni o tern, kdor hoče. Koga pa to briga! V trenutku ko je svoj sklep proglasila, ni niti pomisli- la, kako se bo izgovarja.la, kako po- jasnjevala, zakaj ni bilo nič z nje- nim potovanjem. Komu pa naj po- jasnjuje? Nikomur ni bila odgovor- na. Premalo časa je stanovala na Vinogradih, da bi si tarn pridobila kakega znanja. Mlade gospe ne hre- penijo po tern. Skraja so boječe, ker niso izkušene in ne bi rade pokazale svojih slabih strani. Sosedstvo, bese- dičenje, postajanje z drugimi in kle- petanje se začne z rastočimi iz'kus- njami po razrešitvi gotovih kuhinj- skih ugank, po nekaterih prepirih s , soprogom, po premenitvi treh ali pe- t-ih dekel, po prvein porodu. Potem se žele more o čem govoriti, zakaj po- tem tudi gospa ve, da se ji je pripe- tilo nekaj, kar se ni prieptilo še ni- komur na svetu. Naj bo že kakor ho- če. * Razen tega sc je Pepici zdelo, ka- kor bi bila na Vinogradih na popol- noma drugem, novem svetu. Skrat- ka, to ni bila njena Praga. Vedno se ji je zdelo, da je pravi dom ona stara, znana Ječna ulica, v kateri je zrastla in katere podoba in življenje je bilo do nedavno spo- jeno s celim njenim življenjem. Tarn je poznala vse ljudi, čeprav so se menjavali, sclili, stari umirali, novi prihajali. Navadne, stare postave so se ji vtisnile v mladosti v mehek, do- stopen spomin, da jib ni mogla po- zabiti, novih se je polagoma priva- dila. Najbližje sosede je poznala po iinenu precej daleč po desni strani cesto in nasproti po levi, ostanek vsaj na pogled. Tudi vse deske in napise je znala na pamet, skratka — Ječna ulica je bila njena Praga in Vinogradi so ji bili sedaj dom samo zato, ker je bil tarn z njo Vejvara. Niti vedela ni za vse to, samo včasih se ji je razjasnilo v glavi, kak raz- loček je med obema krajema, v ka- terih ji je potekalo dosedanje življe- nje. In tak trenoiek jo je obžel tudi takrat, ko je naglo sklenila, da osta- ne doma, pri Vejvari. V tern hipu ji je šinilo v glavo kakor blisk vse to opazovanje. Pomislila je pri tern, da se je koinaj ugnezdila v novi hiši lam gori, z nenavajenim razgledom v Nuselsko dolino, in sedaj bi mo- rala iti zopet nekam drugam, v ne- znan kraj, med tuje ljudi, bogve ka- ko malomarne ali navsezadnje roba- te, in tarn naj preživi ves teden v strahu in v neskončnem pričakova- nju nedelje, ko jo pride soprog ob- iskat. Takrat, ko se je pripravljala ni pomislila na to. Toda materine zgodbe so postavile naenkrat prod njo sliko takega samotnega. življe- nja, kakor bi se pred njo odgrnila zavesa. Ne, nikamor ne pojde. Ostane do- ma. Kovčeg in drugo pusti za sedaj pri starih, jutri pripelje hišnik vse na Vinograde, Pepica vzame vse ven, da v škrinjo — in ostane pri sta- rem. Skoi'o vesela je bila^ ko je na to pomislila. Pepici je bilo da ties v n jenem sr- cu sploh tako toplo in veselo, ko je bila zopet v tern znanem in dragem rodbinskem krogu. Ko gospe Konde- likove ni bilo še tu, je parkrat ob- iskala z Vejvaro očeta — vselej je vel nanjo nekak hlad iz vseh kotov. Manjkala je tu sicer samo ena oseba, duša hiše, mamica, toda ravno v tern je to tičalo. Manjkala je glavna ose- ba, duša hiše, rodbine, domačega življenja, njeno milo, veselo obličje, njeno tekanje po vseh sobah, vse te njene male skrbi za blagostanje in udobnost ostalih. Pri enem takem obisku se je zdelo Pepici — sama ni vedela, kako ji je to prišlo na misel — da bi bilo vedno tako, ako bi od- šla mamica tja med oblake, ako bi postal oče vdovec, in tedaj se ni mo- gla Pepica ubraniti silne ginjenosti. Šla je v zadnjo sobo in ko je zaprla za seboj vrata, je zavalovila vsled velike žalosti vsa njena notranjost in ji je ušel jok. Kakor v naglici je tarn jokala, hitro iztoCila potoček solz in je imela precej dela, predno jc izmila v kuhinji z mrzlo vodo njih sledove. In glej! Danes se je mamica vrnila in v celem stanovanju se je vsled njene prisotnosti vse naglo raz- jasnilo, zopet so se smehljali iz vsa- kega kota našemljeni, Cudno zgrb- Ijcni in vendar tako prijazni obrazi domačih duhov. V tern trenotku je Strati ?, »Nova Doba« 27. VI. 1930. Štev. 51. d Umrl je v torek 24. t. in. v Lt. Pavlu pri Preboldu ugledni in pri- Ijubljeni mesar in gostilničar gosp. Franc Vedenik v 80. letu starosti. Bodi mu ohranjen blag spomin, spo- štovani l'odbini naše iskreno sožalje! d Trije istoCasni požari v Savinj- ski dolini. V nedeljo 22. t. m. okrog pol 7. zvečer je udarila strela v go- spodarsko poslopje poscstnika Mihe Baloha v Založah pri Polzeli. Ogenj se je naglo razširil in vpepelil go- spodarsko poslopje s hmeljsko su- šilnico, stanovanjsko hišo in svinja- ke. Skoro ob istem Času je udarila strela v gospodarsko poslopje po- sestnika Vasleta v Zakli pri Gomil- skem. Poslopje je pogorelo do tal. tretja strela je vpepelila gospodar- sko posiopje poscstnika Pšakarja v Podvi'bu pri Braslovčah. d Nove cigarete. Uprava državnih monopolov je dala te dni v Beogra- du v promet novo vrsto cigaret z imenom »Vrbas«. Te cigarete bodo prišle v juliju in avgustu v promet tudi v ostalib krajib države. Škat- lica z 10 komadi novih cigaret bo stala 4 Din. V prometu so tudi že cigarete »Drina« v škatlicah po 20 komadov. d Novi bankovci po 10 Din. Tiskai- na Narodne banke v Beogradu je te dni izdelala prve bankovce po 10 di- narjev (serija 2009). Novi bankovci imajo obliko dosedanjib bankovcev in pridejo v promet v začetku julija. d Ko se začno krvne cevi poapnje- vati. deluje uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice na redno izpraz- nenje Crevesa in zmanjša viso'k na- val krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnib pojavib različne vrste »Franc Jožefove« vo- de, ker odpravi zastajanje v želodč- nem črevesnem kanalu in leno pre- bavljanje tor omili dražljivost živ- cev. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskib trgovinab. d Dunajska vremenska napovecl za soboto 28. jnnija: Vzbodne in južne Alpe: Najbrž brez bistvenib spre- memb sedanjega vremena, lokalne nevibte. Sevcrne Alpe: Najbrž saino lahke, kratke spremembe vremena, nagnjenje k nevibtam. Iz Celja in okolice Prihodnja številka »Nove Dobe« izide zaradi praznikov v torek 1. ju- lija popoldne. c Zastave na Vidov dan. Mestno načelstvo naproša vse hišne lastnike v Celju, da okrasijo na Vidov dan 28. t. m. hiše z državnimi zastavami. c Trgovine na Vidov dan. (Raz- glas.) Na osnovi čl. 33. naredbe o od- piranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski ba- novini od radla Din 29, iz fine^a gradla Din 55. Vclika izbira vsrli ostalili vrst perila in ti- soč drugih predmetov odlične kvalitvle po naj- nizji ccni. Nakup neprisiljen. Veletrgovina in industrija perila I R. Stermecki, Celje I ve dravske banovine od 16. V. 1930, št. 5/2 odrejam, da morajo biti na Vidov dan, due 28. junija 1930 trgov- ske in obrtne obratovalnice v mestu Celju zaprte od 8. do 10. dopoldne. Prekrške bom kaznoval po čl. 43. cit. naredbe. — Mestno naCelstvo Celje, due 24. junija 1930. Mcstni načcl- ni'k: Dr. Goričan s. r. c Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja članstvo, dL* ostanejo trgo- vine na Vidov dan 28. t. m. zaprte sa- mo med službo božjo. — Načelstvo. c Sprejem češkoslovaškega Sokol- stva v Celju. Včeraj se je peljalo skozi Celje v Beograd ? posebnib vla- kov s češkoslovašikm Sokolstvom. Ob 11.45 je prispel na lepo okrašeni kolodvor prvi vlak z uslužbenci - So- koli tovarne Bat'a z lastno godbo, ki je ves čas postanka svirala. Usluž- benci tovarne so razdelili med ob- činstvo balonCke z napisom »Bat'a«. Med navdusenim vzklikanjem števil- nega občinstva se je vlak odpeljal prod Zidanem mostu. Ob pol 14. je prispel drugi vlak z 1200 češkoslova- škimi Sokoli v presledkih po pol ure pa še pet vlakov. Večina vlakov je imela s seboj godbo. Občinstvo je go- ste živahno pozdravljalo. Sokolom so bile ])ri vsakem vlaku razdeljene na ledu oblajene steklenice s kislo vodo iz Hogaške Slatine, ki sta jib daro- vali zdraviliška uprava in ecljska mestna občina. Popoldne so pozdra- vili goste gg. prof. Mravljak in prof. | Mastnak v imenu celjske sokolske župe in gg. mag. Posavec in nadsvet- nik Šubic v imenu mestne občine celjske. V tretjem vlaku se je vozil tudi podstarosta COS štepanek, ki je v Celju za par minut izstopil in se prisrčno l'azgovarjal s Celjani. c Odhod celjskih Sokolov v Beo- grad. V sredo 25. t. m. ob 11.11 do- poldne se je odpeljalo 145 članov in članic celjskega Sokola v Beograd. Ko- lodvor je bil krasno okrašen in v za- stavah za sprejem češkoslovaških So- kolov, ki so potovali včeraj skozi Ce- lje. Železniška uprava je dala celjskim Sokolom na razpolago pet lepih vago- nov. Ko je vlak zapuSčal postajo, je občinstvo na peronu živahno pozdrav- Ijalo odhajajoče goste. Na postajah do Zidanega mosta so vstopili še drugi člani celjske sokolske župe. V Zida- nem mostu so priklopili vagone celj- skih Sokolov k vagonom Sokolov ljub- Ijanske župe in sestavili poseben vlak, s katerim so prispeli Sokoli včeraj zjutraj v Beograd. V sredo ob 19. so se pripeljali v Celje 5e Sokoli iz Sa- vinjske doline, ki so se odpeljali z osebnim vlakom skupno z maribor- skimi Sokoli do Zidanega mosta. Tarn so vstopili z drugo skupino ljubljan- skih Sokolov v posebni vlak, ki jih je popeljal v Beograd c Lužiško srbskl Sokoli In Soko Hce, 35 po številu, so se peljali v sre- do 25. t. m. z brzovlakom skozi Celje na vsesokolski zlet. Zbrano občinstvo je bratke Sokole prisrčno pozdravljalo. c Glasbena Matlca v Celju zaklju- čuje redni pouk svoje sole, po dovr- šenih javnih nastopih gojencev, ki so se vršili meseca maja, že z razdelitvijo letnili šolskih izpričeval v soboto 28. t. m. Vpisovanje gojencev za vse in- strumente in predrnete se pa vrši dne 1. septembra v ravnateljski pisarni na Slomškovem trgu št. 10/I-, kamor se lahko adresirajo tudi pismene prijave gojencev. ZAHTEVAjTE oranžado w B7il%l W Kaionado POVSOD! <¦ Avtobus Celje—Logarska dolina je začel voziti danes, v petek 27. ju- uija. Iz Celja odhaja ob 10.15 in pri- liaja v Mozirje ob 17.40 in v Logar- sko dolino ob 19.45; iz Logarske do- line odbaja ob 4.55 zjutraj in pribaja v Mozirje ob 6.52 in v Celje ob 8.25. Avtobus vozi vsak dan do preklica. Ccne: iz Celja na Ljubno 35 Din, v Solčavo 50 Din, v Logarsko dolino 55 Din, iz Mozirja na Ljubno 14 Din, v Solčavo 27 Din, v Logarsko dolino 32 Din. c Avtobusna proga Celje—Rimske toplice se bo otvorila v soboto 28. t. rn. Avtobus bo vozil iz Celja enkrat diievno. Odbajal bo iz Celja ob 12.45, prihajal v Rimske toplice 13.40; iz Kimskib toplic se bo vračal 10 minut kasneje, t. j. 13.50 in prihajal v Celje ob 14.45. Tako bo nekako ta avtobus nadomeščal svoječasni šolski vluk popoldne iz Celja in prvi popoldan- ski osebni viak iz Ljubljane. Ta zve- za je nalašč tako prikrojena z ozi- l'oni na obe kopališči v Laškem in Rimskih toplicali. Proti Rimskim toplicam ima dobrnski avtobus s la- kojšnjim prestopom zvezo v Laško oziroma Rimske toplice. c Avtobus Celje—Bramlje }>o v ne- j deljo 29. junija k blngoslovljenju mo- torne brizgalne v Dramljah vozil opoldne izpred kolodvora v Celju ob 12.25 skozi do Drainelj in se bo iz Dramelj vračal kakor ob sredah in sobotah nazaj. Zvečer pa bo isti av- tobus izpred kolodvora v Celju ob 19. odliajal nazaj v Dramlje po obi- čajni j)oti po goste in bo odbajal iz Dramelj med 21. in 22. Gostje, ki že- lijo zveeer v Dramlje, se torej labko poslužijo posebnega večernega voza. c Fuzija Zadružne zveze v Celju in Zveze slovenskih zadrug v Ljublja- ni. V torek 24. t. m. dopoldne se je vršil v Celjskem domu redni obCni zbor Zadružne zveze v Celju, ki ga je vodil podi)redsednik Zveze g. dr. Jos. Zdolšek. Na občnem zboru je bilo za- stopanih nad dve tretjini včlanjenih zadrug. Po otvoritvi so bile poslane udanostna bizojavka Nj. Vel. kralju tor pozdravni brzojavki predsedniku vlade in ministru za knietijstvo. Zvezni tajnik g. J. Smodiš je izčrpno pcročal o delovanju Zveze v pretek- Icin letu. Občni zbor je soglasno odo- bril vsa poročila in računski zaklju- ček ter podelil načelstvu in nadzor- stvu absolutoi'ij. Na ]iredlog poil- predsednika g. dr. Zdolška je koncno občni zbor iz stvarnih gospodairskih i'azlogov sklenil združitev Zadruzne zveze v Celju z Zvezo slovenskib po- ! sojilnic v Ljubljani. c Preselitev celj&ke Zadružne sve- ze v Ljubljano. Zadružna zveza v (^e- lju se pi-eseli danes 27. t. in. iz Žalca v Ljubljano k Zvezi slovenskih za- drug, Pražakova ulica II. Na to pre- selitev opozarjamo vse prizadete za- druge, ki naj naslavljajo odslej vse dopise na näslov: Zveza slovenskih zadi-ug v Ljubljani; to naj store zla- sti tudi zaradi tega, ker se nahaja v Ljubljani no-ka druga zadruga z iino- liom Zadruzna zveza. I Krasne store, preginjala, zavese, ročno in strojno delo izvršuje M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. c De5ka uieščanska sola v Celju • konča šolsko leto dne 28. junija s sol- I sko proslavo, h kateri je vabljeno tu- di občinstvo. PriCetek ob 10. dopol- dne. Vpisovanje v vse razrede bo v ( pondeljek 30. junija od 8. do 12. do- poldne. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šol- j sko leto. S seboj naj prinesejo izkaz o solskem uai)r<'dku in krstni list. j c Mestna dekliška osnovna sola v ': Celju priredi ob sklepu šolskega le- j ta v soboto 28. in nedeljo 29. t. m. ' razstavo ročnil» del in risb. Otvo- j l'itev razstave bo na Vidov dan ob 9. dopoldne v učilnici 5. razred a v I. nadstropju. Opozarjamo ponovno na to razstavo. c Razstava deške meščanske sole. Državna deška mešranska sola ob- haja letos 00-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je priredila svojo de- veto, jubilejno razstavo, ki je zelo uspela. Lani je razstavila sola na ljubljanskem velesejmu, predlan- skim pa v Mariboru. Letošnja raz- stava je pokazala šolo mnogostran- skega dela, izvirnega, lastnega ustvarjanja in individualnega raz- maha do umetniške višine in mojstr- ske spretnosti. Poleg utrudljivega in mučnega gledanja na predmete se rise, slika in modelira tudi brez gle- danja na predrnet, zgolj po čustvu. Tako se goji figuralno risanje od niž- je do višje stopnje vse leto v različ- nih samostojnih kombinacijab. Kom- ftozicije o celjski »Kalvariji«, o ve- ' selem sportu, o delu itd. so zares umetniške. Nič manj se ne dojmijo obiskovalca izdelki iz modeliranja. V posebni sobi so reliefi v mavcu od navadnega portreta po naravi do raznih figuralnih kompozicij. Tu so smešne male figure, fantastical zma- ji, velike Madone in IK- m visok se- jalec, težak in Hcrkul v boju z le- vom. Posebnost za Celje so geopla- stični izdelki v 40 sekcijah bližje in daljše celjske okolice. Na šoli izde- lujejo tudi oglate in okrogle posode iz gline. Zelo uspeli so lepo okrašeni veliki izdelki lončarskega kolovrata. V posebni sobi so razstavljeni mizar- ski izdelki od najpriprostejšega iz- d'elka do kompliciranega tkalnega stroja in stiskalnice. Razstava je po- kazala, kaj se more ustvariti v soli s trdno voljo in snioti'onim delon». c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljaiii za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in claljši oko- lici, da uraduje referent zbornice v torek 1. julija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica st. 8., pritličje ievo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se zglase pri njem v določenem času. Učenec ki je z dobrim uspchoni dovršil 2 razreda meščanske sole, se SDrejme v manufakturno in modno trgovino Franc Kolbezen, Celje. (Iz okolice Celja imajo prednost). c Tombola krajevnega odbora Udru^enja- vojnih invalidov v Celju bo obsegala naslednje glavne dobit- ke: šivalni stroj, moSko kolo, spal- no sobo, 2000 kg premoga, potni toa- letui kovčeg in umivalni servis. Vrh te?a bo še okrog 700 raznih lepih do- bit'; ov \ »kuprii vrednosti 20.000 Din. Za to prireditev je vsako leto mnogo zanimanja. Tombolske karte se do- hijt) v vseh leljskih trafikah in pri raznašalcih v bližnji okolici po 'A Din komaii. Tombola bo (5. julija na Deč- kovem trgu, v slučaju slabega vre- mena pa l?>. julija. Dobitki so raz- stavljeni v izložbi tvrdke Jowek na Glavnem ir«»-u. c K smrtni avtomobilski nesreči, ki se je dogodila dne 19. junija na cesti med St. Jurjem in Grobelnim, smo prejeli od tvorničarja gosp. Fr. Lentiča iz Zagreba pojasnilo, da ni Sofer že v Zagi'ebu ugotovil. da osi na sprednjih kolesih niso trdne in da niso avto prepeljali z drugim av- tom v Celje, marveč da se je avto sam vrnil v Zagreb. c Fonovna pritožba. Prejeli smo naslednji dopis: Pred nekaj tedni smo brali v Vašem listu pritožbo zoper nesnago, ki jo nosi Voglajna s seboj v Savinjo. Očividno ta pritožba ni nikjer zalegla, bodisi da oblasti listov ne čitajo, .bodisi da ne morejo nič ukre- niti, da se pride temu nedostatku v okom. Dan za dnem se vali po Vo- glajni ista umazana, po katranu in vsem mogočem smrdeča voda, polna olja in drugih tovarniških odpadkov v Savinjo, okužuje vodo in zrak, po- sebno sedaj v tej vročini, ko je Sa- vinja padla že zelo nizko pod normalo, da tudi ona ne more odplavljati na- brane nesnage v svoja globsja korita. Vsaka kopelj od izliva Voglajne naprej je tudi v Savinji onemogočena; sosed- nji LaSčani nas pozivajo, da bodimo Celjani obzirni napram njim in naj ne spravljamo nesnage v Savinjo. Mi se pritožujemo, a oblasti so za naše pritožbe gluhe. Bomo res morali naprositi '$?. ministra za socijalno poli- tiko in narodno zdravje, da spravi v red neposlušne povzročitelje teh ne- znosnih rammer? Morda pa se bo vendar naSel mož, ki bo imel korajžo piepovedati našim tovarniSkim pod- podjetjem odvajanje odpadkov preko javnih voda na Skodo prebivalstva in jim dopovedati, da je poleg njihovih podjetij §e tudi »nekaj« drugih državo vzdržujočih elementov v našem okolišu, I ki, imajo vsi enake pravice do življenja in zdravja in niso i/.ročeni na milost ali nemilost tern gospodujočim slojem. Naj bo to zadnji opomin in naj se smatra kot obča pritožba javnosti. Prt- } hodnja pritožba bo našla direktno pot ! na ministra za socijalno politiko in narodno zdravje» ki bo znal dati pov- Stev. 51. »Nova Doba« 27. VI. 1930. Stran 3. |ŽViČER *a juimakanje HP Z3UTBA3 za izkuhavanjc j ; terp^nfWpvQmilo pa je pranJQ gotovo / darka svojemu ukrepu zoper brezbriž nost napram naši publiki. ( Še o škandalu z Voglajno. Iz vrst celjskih ribičev je bila vložena 25. t. m. prijava pri celjski policiji glede okuženja Voglajne z odpadki iz Westnove tovarne v (iaberju. Prija- va navaja, da prebivalci v Zavodni vsled strahovitega smradu, ki se širi iz Voglajne, v tej vročini ne more jo spati pri odprtih oknih. Posestnid ge. Mariji Umekovi v Zavodni je v desetih clneh poginilo 9 kokoši, ki so pile vodo iz Voglajne. V vodi so našli zopet večjo množino mrtvih rib, od katerih je poslalo Hibarsko društvo dve na kemieni institut ljubljanske univerze. Pranje v Voglajni je v tell | razmerah docela izkljuöeno. Prcd- stojništvo mcstne policije v Celju je naproseno za pomoč. VCerajSnja j »Deutsche Zeitung« opozarja mest- ni magistral na mlako pred mostom čez Sušnico, v kateri se je nabralo I mnogo nesnage. V redu pa bi bilo, ee bi ta list opozoril upravno oblast tudi še na Voglajno, v katero spušča tovarna Westen snovi, ki - ogrožajo zdravje in življenje ljudi in živali. Danes ponoči so prebivalci Zavodne xopet zapirali okna, tako neznosen vsmrad je se! od Voglajne. c StarŠem šolskih otrok na znanje! Upraviteljstvi obeh celjskih mestnih osnovnih šol sporočata, da se vpiso- vanje novincev in novink za prve razrede sedaj ob sklepu Solskega leta ne bo vršilo, ker je mnogo ten solo- j obveznih začetnikov vsled bolezni (oslovski kašelj) zavoljo izpremembe zraka na deželi in v razruh zdra- viliščih. Vršilo pa se bo to šolsko vpi- sovanje novincev in novink šele po počitnicah t. j. pred začetkom novega šolskega leta 1930/31, na dan 1. sep- tembra 1930. StarSi se opozarjajo že vnaprej, da smejo po novem drž. za- konu o narodnih šolah vstopiti v prve razrede le oni otroci, ki bodo do konca koledarskega leta t. j. do 31. dec. 1930. dopolnili sedem let. ZaČetkom teh ve- iikih počitnic pa se vrši zopet ob'caino popisovanje šoloobveznih otrok od hiSe do hiše do hi§e. c Ciril-Metodovl kresovl. Star in lep slovenski običai je, da na pred- večer godii slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigamo kresove širom Sloveriije. Družba sv. Cirila in Metoda po/Jva vse svoje podružnice, da ne opuste te lepe na- vade. Naj zopft zažare po slovenskih gričih in planinah slovenski Ciril-Me- todovi kresovi kot vidni oznanjevalci naše nacijonalne zavesti in na§e žive in vroče ljubezni do zasužnjenih bratov in sester na severu in jugu. Ker pa so v letih med vojno in celo v po- vojni dobi v nmogih slovenskih trgih in občinah Ciril-Metodove podružnice zaspale, je baš sedaj prilika, da se obude k novemti življenju in v znak oživljenja zažgo kresove širom domo vine. Povodom kresa naj bi se po vsej Sloveniji priredile zbirke za Dm- Žbo sv. Cirila in Mtrtoda, da bo njeno idealno in blagoslovljeno delo tem boljše uspevalo. Celjske Ciril-Metodove podružnice bodo tudi letos Žgale po starem običaju kres na Starem gradu in priredile skronmo zbirko. Narodno čuteči Slovenci in Jugosloveni, ne od- recite nam podpore in prispevajte če §e tako mal dar \z čiste slovenske duše in srca, da bomo občutili vsi mogočno skupno voljo za obrambo nas>«a živlia doma in na tujem ! V imenu celjskih CM podružnic: Ivan Prekoršek. c Strelska družJna v Celju ima v pondeliek 30. t. m. ob pol 9. zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom : 1. poročilo o dosedanjem de- lovanju, 2. volitev, 3. slučajnosti. Vse Člane in one, ki se zanimajo za strel- sko družino in hofejo pristopiti kot člani, vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Na občnem zboru se bo tudi razpravljalo o otvoritvi strelskih vaj. c Slovensko lovsko društvo, po- družnlca Celje sklicuje za petek 4. julija ob V2I9. v gostilniSke prostore hotela „Balkan" izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1) Poročilo odbora, 2) volitev v smislu novih pra- vil, 3) slučajnosti. Ker se bodo torej vršile volitve na podlagi novih, že 0- dobrenih pravil, pričakuje odbor pol- noStevilne udeležbe ne samo iz Celja, marveč iz celega niegovega področia. c Krajevna skupina Celje drušva drž. upokojeircev in upokojenk vabi svoje člane, da se udeleže polnošte- vilno sestanka, ki se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 9. dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma. Sklepalo se bo o nadaljnem obstoju krajevne skupine in o uporabi društvene gmotne posesti. c Nevaren tat prijet. Te dni je bil aretiran v Mariboru zaradi prepo- vedanega povratka 51 letni brezposelni trgovski pomočnik Franjo Otorepec iz Hudinje pri Celiu. Mariborska policija je ugotovila, da je izvršil Otorepec pri mariborskem zdravniku dr. Lutmanu v bolr.ir.i neko tatvino. V tem je pri- spela v Maribor tiralica celjske policije, ki zasleduje Otorepca zaradi suma tatvine, izvrSene te dni v mestni osnovni Soli na škodo učitelja g. Srabotnika in zaradi tatvine pri g. Veluščku v celjski bolnici. Pri Otorepcu so naSli nekatere stvari, ki so bile ukradene g. Veluščku. Otorepec je star znanec celjske policiie in se rad bavi s tatvinami v bolnicah in šolah. c Tatvina v hotelu. Danes ponoči je izginilouradniku >Putnika« g. Antonu Kooriva iz Dubrovnika, ko je spal s 4 drugimi moškimi v hotelu »Zvezdi« na Glavnem trgu, izpod zglavja iz listnice 300 Din. Policija je takoj pre- iskala one Stiri mo!5kp. a brez uspeha. c Tatvine v šoli. Učitelju g. Gvido- nu Srabotniku je nekdo ukradel 22. t. in. mod 12. in 14. iz 5. razreda me- stne osnovne sole 220 Din vreden let- ni površnik. ,— Upravitelj mestne deške osnovne sole g. .1. Bizjak je za- sačil 23. t. m. ob 16. v drugem nad- stropju šolskega poslopja 10-letnega Danijela P., ki je hotel s kljuCem od- ]>reti vrata šolske sobe. Fant je zbe- žal, a so ga učenei kmalu dohiteli. IzroCili so ga policiji, ki ga je izroči- !a materi. Na fantovein donui so na- šli dve mladinski knjižici, ki jih je ukradel v Soli. Priznal je tudi, da je prod dnevi ukradel iz sole neki uči- toljici 20 Din. c Vi ne vests, kaj je dobro, ako Se niste poskusili oraužade ali liniona- de znamke »Vero«, katero vsakdo hvali. Zahtevajte »Vero« po vseh lo- kalih! Je naravna, osvežujoCa in zdravju prikladna pijača. (Fabrika- cija Bezalin d. d. — Vlado Batič & Co., Celjc, Benjamina Ipavca ulica 3.) 421 ' c1 ProJi solnenim žarkoni, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jih clobite najceneje pri tvrdki Anton LeCnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 c Malinovec, oranžada in citrona- da so najbolj priporočljive osvežu- joče pijače. V prvovrstni kvaliteti jih dobite v trgovini Anton Fazarinc, Celje. 383 c Nočno lekarniško službo inia od sobote 28. t. m. do vštetega petka 4. julija lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo iina od nedelje 29. t, m. do vštete sobote 5. julija TI. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. Po svetu s JVajvečji čevelj na svetn. V Oberstdorfu v Nemčiji je zgotovil čevljarski mojster smučarski čevelj, ki je dolg 320 cm in težak 5 in pol nemških centov. Sešit je s 45 m dol- go vrvjo za hribolazce, 18 pol krav- jih kož usnja je v tem največjem obuvalu. Učitelj Zdolšek na zadnji poti. V pondeljek 23. t. m. popoldne je pripeljal avto iz Mozirja krasno kovi- nasto krsto s truplom smrtno pone- srečenega celiskega učitelja g. Antona Zdolška. Mladina okoliSke osnovne Sole je pričakala smrtne ostanke svo- I jega ljubljenega vzgojitelja na Glaziji. Krsto so položili na pogrebni voz in jo prepeljali v mesto sprevodu skozi v okoliško osnovno §olo. Krsto so Doložili na mrtvaSki oder v vestibulu. V torek dopoldne so prihajali gtevilni prijatelji in znanci kropit nepoxabnega pokojnika. Do pol 5. popoldne se je zbralo pred Solskim poslopiem poleg šolske mladine izredno mnogo občinstva iz Celja in tudi iz drugih krajev. Po cerkvenem obredu se je poslovil na šolskem pragu od pokojnika z globoko občutenimi besedami Solski upravitelj g. Voglar. Ginljiv ie bil trenutek, ko je zapel mladinski zbor okoliške Sole v učilnici v pritličju žalostinko »Po- mlad' vse se veseli.« Nato se je raz- vil po Dolgem poliu skozi Gaberie na okoüSko pokopaliSče približno kilo- meter dolg sprevod. Za äolsko mla- dino je korakal oddelek voiakov (po- kojnik je bil rezervni kapetan), za njimi predstavniki oblasti, uradov in korporacij, člani Savinjske podružnice SPD, podn.i2nice Slovenskega lovskega dru^tva, Ribarskega druStva in drugi stevilni prijaielji in znanci pokojnika. Za krsto so stooali sorodniki, zastop- n'ki vojaSkih oblasti. pokojnikov raz- red in drugi oddelek vojaStva. Odprti grob na okoliSkem poko- paliSču so okitili Solski otroci znotraj popolnoma s smrekovimi vejicami in svežim cvetjem, za zglavje pa so po- ložili venec iz planink in sleča. Na pokoDaliSču se je zbralo ogromno Stevilo občinstva. Osem podčastnikov ip tvorito ob grobu častno stražo. Med cerkvenim obredom je oddalo vojaStvo častno salvo. Nato se je po- slovil od pokoinika eden njegovih ufencev z ginljivimi besedami. V srce so tudi segli krasni nagovori pokoj- nikovega tovariSa in rojaka učitelja g. Gobca, g. dr. Milka Hra^ovca kot zastoDnika SPD, g. prof. Mravljaka kot zastopnika SIov. lovskega društva in Solskega upravitelja g. Gosaka s Te- harja kot zastopnika celjskega učitelj- skega druSva. G prof. Mravljak je ob koncu svo jega govora spustil na krsto smrekovo vejico, ki mu jo je pokojnik poklonil pred dvema mesecema na lovu. Po njegovem govoru je oddala dolga vrsta lovcev v kroju častno salvo in rog je zatrobil v zadnje slovo. Po govoru g. Gosaka je Celjsko pevsko društvo zspelo nagrobnico »Blagor mu«. Ob koncu so pokojnikovi učenci zasuli grob s sveiim cvetjem in ze- lenjem. Ob 6. uri popoldne so se za- čele množice razhajati. I Plemenitemupokojnikubomoohra- nili lepo misel in trajen spomin. Kino ¦ ¦¦. <• t ¦ ¦?¦"., Mestni kino Celje. PeteK 27., sobo- la 28. in uedelja 29. junija: Baron Franjo Trenk«. Zgodovinski velefihn iz časa cesarice Marije Terezije v 7 dej. V glavnih ulogah Svetislav Pe- trovic in Lil Dagover. — Pondeljek 30. junija in torek 1. julija: »Neože- njen soprog«. Sijajna veseloigra. V glavnih ulogah Igo Sym, Dina Gral- la in Albert Paulig. KINA-VINO z želczom , Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslahele in rekonvalescente. Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TOHČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Slab! zobie kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odatraiiite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporitbo zobčaste Chlorodont-ščetke, kor ista čisti zobo tudi na njih atranicah ter od- stranjuje ostanko jodi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont- paste, ki stanc Din. 8"—. Chlorodont ščetka za otroko, za dame (mehko ščeline), za gospode (trdo šCoiinc). Pristno samo v originalnem inodro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so povsod. — PoSljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodote brczplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatoro" Oddelok Chlorodont, Maribor. g- Dnevno sveže prvovrstno čajno maslo ä Din 44*— kg trapistovski, polemendolski in švicarski sir, salamo in raznovrstne konzerve nudi najceneje Stran 4. »Nova Doba« 27. VI. 1930. 5toy. 51. KOI.ESAR] I - POZOR! j Prispeli so najnovejši modeli kolcs znamke „Waffenrad" in „Puch" ! i Naivočja izbira, najnižje cene, mz^m ' ¦ tudi proti plačilu na obroke. j .J?l|j|I ¦ Parna vulkanizacija in protek- «f^v* ' __ tiranje. Zaloga »Semperit« I'p^^Si ¦ Največja reparadlska avtopnevmatik. |/^K ¦ delavnica, velika zaloga •J^Ütöky* j sestavnih delov. GlavnO ZÖStopslvo: Jx •' * _ A. NEGER, CELJE, Gosposka ul. 32 S5SSS i Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 10-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čeških sip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobcnc podružaicc Vinbo HuhoPEC, obi. honces.niBstnJ tesarski mojstep na im pri Celju izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za hiše, vile, tovarne in cerkvc, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct™W°T Otroški voziček malo rabljen, poniklan, na peresa, se ugodno proda. Vpraša se pri J. Deršek, vila »Kairo« (nad parkom). Mocnejši ucenec ki ima veselje do milarske stroke, če inogoče z meščansko-šolsko izobrazbo, se išče. Ponudniki iz celjske okolice imajo prednost. Ponudbe poslati na naslov : Celjska milarna d. z o. z., Celje. Iščem srednjeveliko I©B© prazno, s posebnim vhodora, v pritličju ali 1. nadstropju. I. Turin, Celje, PreSernova ul. 10/ll. Kranjshe hlobase sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoČa KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica Stev. 4. Aniiseptično preparirana PRiMEROJ ¦ G u m a ¦ )e zdravejša in najzanesljivejša. Zahtevajte jo izreono povsod- ure doze očala obeske ustnlke prstane verlžice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, fuvellr, öpflk CELJE, Glavttt trg 4. Sladkorno j bolezen (Diabetes) izdravite lahko in hitro z RA - DENSKO ZDRAVILNO V0D0. Navodila za pis no zdravitev doma iobite na zahtevo od Zdravilišča Slatina Radenci. . Stanovanjska posredoualnica ^OMSl PreŠernova ultra 6 /^BHHffli* nudi lepe sobe po različnih cenah. Po- ^««-^—*~^ sreduje tudi stanovanja, sobe in lo- kale po različnih cenah. Zaboje več sto. s prostornino 400—500 dm3, kupim. Ciril Vajt, Celje. 3 4 Wmk potrehšGine v veliki izbiri ima stalno v zalogi Kramar & Mislej. 10 2 PrikrojevaBec siguren in popolnoma zmožen prikro- jevanja vseh vrst moških in fantovskih oblačil, se takoj sprejme. Ponudbe, v katerih je navesti točno dosedanje službovanje, na R. Stermecki, Celie. Za uglaševanje klavirjev in p i a n i n se priporoča I, Turot», CeSje, staro otr. sodišče Rezan hrastov les suh, raznih dimenzij, za mizarska in stavbarska dela, se ugodno proda. SkladiSče : Celje, Benjamina Ipavca 3. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se odda takoj. Naslov v uoravi lista. USf ANOVUtNA LETA 1881. Celjsha posojilnica I v Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hrtfnilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie yiajugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje tocrio. — Izvršujo vse denarne posle, knpnje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- xemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUiNICI: MAR1BOR loifANi Alekssndrova cesta St. 11. (v lastni hiss) Samo na ve&ifcoS fl H B% Savno na veiiko! pravi švicarski v škatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše CELJE, KRALJA PETRA C« 252 veletrgovina kolonijalnega in Speccrijskega blaga TjVL&tma, pražapirm kave IWlin za dišave TliMin«%««il^Ai^^iL mjmI Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, dn imam v JPrCPilCajIC SGI svoji ^ v CELJU, KB^JAPETRA c. 37, O^^^r last no meaart jo, preKaievalnico in ^^^^ gostilin&o prt „leleinu" jWW|jraWHKaK z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Spccijaliteta blaga zajamčena. Prodaja- /^BfflBRn] y blaga na drobno in debclo. Zh obilen obisk se priporoča QZf^l^ Josäp GorenjaK. iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi pložče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm I Lesliovsek, Celje knjigarrva in veletirgowina s p9pirjem9 piftalnicni in risalnimi predmeti. Zastopstvo FN motornih koles! Na zaiogi modeii 1930. Glevno zastopsivo za dravsko banovino za avto, motopje ict Koles». Tudi na obroke. R. PKKDAM - avtodelavnica - Celje INajnovejfte pridlobitve na polju kolesarske tehnike I ! ¦¦¦¦¦I.....HBIIiaHIIIIBBIIIIIIIIIliiiaguiH.....mi Opel kolesA z balonsko pnevmatiko Trpežno za naporne vožnje - Odporno! Kupcem dovoljena poskusna vožnja! Zaloga in zastopstvo tovarne Opel Tj^ß n f* ] L+> mehanik, CEfc JE, ß%39m MM.KJß%^ß Pre§eiEiova ulica 1© 1 Kmetsha posojilnica za celjsbo oholico u Celju | —^—smaamasnET——^^sb registrovana ladrnga z omejeno zavezo —^»^—¦^BBgB"aagg^g!! ( Pisarna v Presernowi ulici S I Hrantlne vloge oöresituje po 6 8 čisiiH, brez rentnega davtea. i______________________ _____________^m^—^ _________________________________________ 2 a j i' ^ s Sob 2 i I«"" SI Ö. 2 j Ürejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Celju.