102. številka.
Trst, v petek 4. maja 1900.
Tečaj XXV
„Zdlnost"
ihtjt enkmt na dan. raz uri	nedelj in praznikov, ob ♦>. uri rvečer.
\arof ni iia znaCn :
Za celo leto........-4 kron
z& pol leta........ .	1* -
za četrt leta................6 _
za en mesec................- kroni
N'aroćmno je plačevati naurej. Na na-ročbe brez priložene naročnin* me uprava r« ozira.	_
Po tol-akarnah v Trstu se prodajejo po--amezne številke po fi stotink i3 nvcv; izven Trna pa po S stotink i4 nvč.)
Telefon Str. H70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V e4Uoatl j« moč
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema uprnvniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carin ti a Štv. 12. tJpravništvo, in sprejemanje iuseratov v ulici Alolin piccolo štv. II. nadstr.
Izdajatelj ic odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija 'lista „Edinost" v Tru.
Kdo je pravi prijatelj?!
Kadar-koli hočejo naši nasprotniki — in to hočejo seveda vedno — sumničiti namene narodnih voditeljev, in od vračati ljudstvo od njih, govori ljudstvu vedno, kako da je mi gonimo le v ]>olitiko, kako da pa ne mislimo na njega resnične vsakdanje potrebe in kolika škoda da prihaja ljudstvu od tega večnega poli ti kovanj a. Ergo : tisti slovenski prvaki niso pravi prijatelji ljudstva! Tako postavljajo slovensko narodno stvar in nje voditelje v senco. S tem naj bi bila dosežena jedna ]k>lovica sovražnega namena. Takoj v zvezi s tem vrše drugo polovico namena, ki je ta, da kažejo sebe v lepi luči — pravih prijateljev ljudstva. Drugi v temi, oni na lepi luči, ni vrag potem, da bi ljudstvo ne vrelo na njihovo stran ! !
To dvojno delo - - črnenja drugih in
stvu oni, ki mu je res prijatelj ? ! Poglejmo le, s kakimi čini kažejo nasprotniki svoje prijateljstvo do ljudstva! Le s tem, da mu tedaj, kadar ga potrebujejo, vržejo kakov Judežev groš ali pa kakov poboljšek v ka-koršnji-koli obliki, ki pa je le za hip in je brez trajne koristi in je brez vsa-eega pomena za njegovo materijalno polo-ženje. Kedaj je bilo še pomagano komu, ako je za časa volitev dobil od kakega »gospoda« 1, 2 ali tudi 5 gld., ali kakov drugi po-l>oljšek ? ! Ne, ne, s takimi goldinarji in takimi poboljški je ljudstvo še na škodi, ker se — kvari !! Kdor je res prijatelj ljudstvu, kdor je ima res rad, kdor mu hoče res in trajno pomagati, ta ga ne osrečuje z Jude-ževimi groši in neznatnimi poboljški ob gotovih slučajih, ampak gleda, da mu trajno koristi s tem, da je s poukom in gospo-
marveč ga uči tako, da je izključeno a priori, da bi kmet umel ta pouk. Kako vse drugače djelamo mi, ki baje le zavajamo ljudstvo v politiko in mu škodujemo ! Mi ne dajemo ljudem goldinarjev, ker jih nimamo, mi ne dajemo ljudstvu tistih »dobrot« od slučaja do slučaja, ki so le pesek v oči; ali mi učimo ljudstvo v njega jeziku in smo mu ob vsem svojem siromaštvu ustvarili že marsikako organizacijo. Del. pod p. društva so naše delo, hranilnica in posojilnica je naše delo, kmetijska družba s podružnicami je naše delo, zavarovalnice za govejo živino, razne gospodarske zadruge po okolici so naše delo. Nočemo reči, da je Bog ve kaj, kar smo storili dosedaj, ali začetek je gospodarski organizaciji, na kakoršnjo misli oni, ki je res prijatelj ljudstvu. Mi mislimo na tako organizacijo, ki naj bo ljudstvu sredstvo v samopomoč;, naši nasprotniki niso nikdar mislili na to!! S tem pa smo tudi dokazali, kdo da je pravi resnični prijatelj ljudstvu : mi, ali — oni drugi, ki nas sumni-
darsko organizacijo usposoblja za
hvalisanja sebe — vrše' vedno, ob vsaki pri-	veliki gospodarski in konkurenčni boj, da liki in tako drzno, da je očevidno, kako oni	gre ljudstvu na roko, da more samo braniti špekulirajo na nevednost in nerazsodnost	svojo gospodarsko ekzistenco. Začasne pod-ljudstva. Premalo bi rekli, ako bi rekli, da	pore — tudi če so dane z dobrim namenom cijo in črnijo! Dejstva in dela govore in nagovore, ampak reči moramo, da dejstva, vsak-	— ostajajo vedno le palijativna sredstva, ka-j šemu ljudstvu bo le na korist, ako bo umelo danja izkustva in dogodki slehernega hipa in	terih učinek ne sega preko tega hipa, ki niso i ta govor! za vsakim oglom kriče, kako ima naše ljud-	še nikdar rešila ljudstva iz gospodarske mi-stvo ljutih nasprotnikov proti sebi : <>ni pa	zerije. Le oni, ki povzdiga ljudstvo duševno, govore sladko našemu ljudstvu ob vsaki pri-	ki je uči zbirati svoje moči in se organizo-liki — kako je imajo »radi«, kako	vati, le oni, ki uči ljudstvo, kako mora tudi s o m u 1 e o n i* j e d i n i pravi p r i j a-	ono samo sodelovati na svojem reševanju in telji!! Seveda so vsikdar tudi s konkluzijo preporojevanju — je resnični prijatelj pri rokah: naše ljudstvo naj zapusti one, ki	ljudstva?!
mu niso prijatelji in naj se obrne k njim, ki	A ^ vpiagamos ke(laj m uaši „asprot- česar sledi, da tudi zastopstvo naroda češkega
Politični pregled.
TRST, 4. maja 1900.
K položaju. Še vedno v znamenju negotovosti. Cel<5 vesti, ki prihajajo o razpoloženju v češkem taboru, si nasprotujejo, iz
Iz deželnih zborov. Deželni zbor Moravski je včeraj odobril deželni proračun. V debati, ki se je vnela o tem predmetu, sta posl. Silenv in Začek govorila v prilog miru med obema narodoma na podlagi jednakopravnosti. Naglašala sta, koliko škode izvira za vse iz boja med obema narodoma. Posl. Fux je zatrjeval, da si tudi Nemci želijo miru ter da zahtevajo le, da se jim za bodočnost zagotovi narodna eksistenca.
V	deželnem zboru Tirolskem so istega dne dovolili več podpor za gradnjo in po-pr. vijanje cest, uravnave rek in za železnice, to pa pod pogojem, da tudi država in interesenti prispevajo v to svrho.
V	deželnem zboru G a 1 i š k e m so nadaljevali razpravo o proračunu. Posl. Gorski je povdarjal, da treba preosnovati upravo občin ter je zavračal trditev, da bi v konservativni poljski stranki vladal pristranski duh. Posl. Hnbeš je obdolževal ljudsko stranko, da neti v narodu umetno agitacijo ter da ga ščuje proti konservativcem. Demokrat Romanov ič je izjavil, da je narod tako nezadovoljen zlasti zato, ker mu vladajoča ve-
1 čina ne privošča potrebne izobrazbe. Kar se godi zdaj, da bi se popravilo stare grehe, je prišlo prepozno in je premalo. Zavračal je tudi trditev, da so poljski demokrati zavezniki ! socijalistov.
so mu pravi prijatelj.'Jako slepe vedno, ^ . ^ ^^ voljo> w izohražeVali ni še izreklo zadnje besede. Položenje — kjer se le nudi ugodna prilika. Saj ni posebno ^ ,ju(istvo?! Ali go mu iz lastue volje kakor ^ namreč odsvita po novinah — me-dolgo temu, ko smo doživeli, da so nekje v ^^ le ]ednQ šul0j pri kateri bi jih ne nj„je kalejdoskopično. Tu čujemo, da hočejo naši okolici celo visoka g os p o u a azi- ^^ ^^ politi5ni nameni?! Za vsako Čehi podreti vse mostove za seboj in sami, stirali takemu drzno-h.navskemu črnenju ^ _ ^ ^^ g. ne morej0 oni obetati ni-, zanašajoči se na svoje sile, zapričeti boj ; tam in sumničenju družili in hvalisanju sebe. , kake strankarske koristi _ raora naše ljud- pa čujemo zopet, da so dobili nadvladje oni Oni, naši nasprotniki, da bi bili torej gtvQ bfti dolgotrajne borbe ! Vsaka narodna življi, ki svare pred prenagljenimi koraki.
pravi prijatelji našega slovenskega ljudstva!	__narodna v tem jtomenu, da služi res Večina novinstva ubira ostre strune in za-
Tu se moramo že vprašati: kako hoče po- ^ izobraževanju naroda — je otrok borbe in hteva cel6, naj minister Rezek odstopi, ker magati ljudstvu oni, ki mu je res prijatelj? ! gjje Jako je v Istri, tako je v tržaški okolici, sedaj mora biti uverjen tudi on, da Čehi ne In s tem v zvezi bodi nadaljnje vprašanje:	p0]ju g0l9tVa ne storč torej gospoda iz pojdejo več na konferenco in je le-ta defi-
kedaj in v eem se italijanski prvaki kažejo iastne vojje „igf na polju gospodarske orga- nitivno pokopana. Načelnik češkega kluba, prijatelje našega ljudstva in kedaj stopajo ni7acjje pa ^ nekaj manje. Povejte nam, dr. Engel, pa svari v svojih »Hlasv od Bla-žnjim v prijazno dotiko?!	mestna gospoda tržaška ustvarili le jedno niku« in opozarja na posledice obstrukcije,
Postojmo malo pri tem zadnjem vpra- samo organizacijo, ki bi imela namen pov- zlasti pa na to, da v slučaju obstrukcije bi vaDju! Mi vidimo naše nasprotnike v pri- speševati gospodarske koristi našega okoli- morali obstruirati vse in bi se morale nehati jaznem občevanju z našim ljudstvom le o čanskega ljudstva?! Pokažite jo! Povejte vse prošnje za podpore, kajti ako je obstruk-posebnih prilikah. Le tedaj, kadar hočejo nam ustanove, ki jih je ustvarila do sedaj cija, mora biti resna in je ne smejo tirat« le naše ljudstvo zlorabljati v politične in de- laška kmetijska družba z vsemi tisočaki, ki poslanci, ampak tudi narod
monstracijske namene, somu »dobri prija- jih dobiva na subvencijah?! Kako krasna	O konservativnem plemstvu je soditi, da
telji« in je imajo tako »radi«. Da pa se mu prilika bi jim bila tu, ako bi bili resnični sicer ne bo sodelovalo na obstrukciji — na ne bližajo nikdar v resnični dobrohotnosti in prijatelji ljudstva!! Niti toliko samozataje-j kaj takega itak ni bilo misliti nikdar ob zna-Ijubezni, to je kaj laliko dokazati z odgovo- vanja ne pozna ta »dobrotljivost« »Agrarie«, nih tradicijah teh gospodov — ali nasproti r.>m na gornje vprašanje: kako pomaga ljud- da bi govorila s kmetom v njegovem jeziku, vladi zavzimlje najstrožje opozicijsko stališče.
Tržaške vesti-
Tržaški mestni svet bo imel jutri opo-ludne svečano sejo za izvolitev župana in zaprisego svetovalcev.
Pripomniti bi bilo še, da je dvakrat izvoljeni bivši župan Donipieri optiral za I. razred. Odločil se je tako, ker ga je ta razred izvolil, da-si je bil že izvoljen, kar je moral smatrati za posebno počeščenje.
Kako postopajo z nami! Iz sv. Križa nam pišejo: Enemu naših »cikorijašev«, in prav tistemu, ki je na shodu polit, društva »Edinost« o času volitev zakričal med predavanjem: »Kaj iščete ravno zdaj ob času volitev tukaj ?« — se je pripetil te dni lep slučaj, ki naj služi v izgled. (Mimogrede povedano, so na shodu dotični ka postavili preko — praga.) — K stvari. Jaz sem dotičniku pred volitvijo vse razjasnil, za kaj prav za prav gre, rekel sem mu : Glejte, tukaj naš magistrat plačuje mastno gg. učitelje in učiteljice, da učijo Vaše otroke slovensko čitati, pisati, govoriti itd., a kadar kaj potrebujete od njih, pa nočejo z vami slovensko govoriti. To bi pač morali Italijani priznati : kar smo ga učili, to zna in ne moremo druzega za-
P O O L I 8 T K K.
Na pošti.
Zofka Kveder.
Razmišljeno je razgrnila zadnjo okrožnico poštne direkcije in skušala zanimati se za razne vesti o ustanovljenju novih postaj, in imenovanjih novih poštarjev. — Ali — črke so ji plesale pred očmi, čitala je po dva-trikrat eno in isto stvar, a še ni vedela, kaj čita. Jezno je slednjič zganila okrožnico, vzela polo pismenega papirja, strmela nekaj časa s široko odprtimi očmi na papir, potem pa jela pisati:
»Draga Ana!
Dolgo ti že nisem pisala, kaj ne ? — Kak poldrug mesec je trajala ta pavza v najinem dopisovanju. — No, res nekaj posebnega za-me, ki nisem mogla preživeti ni pet dni, da ti ne bi pisala, da ne bi izlila vse svoje nezadovoljnosti v pisma na-ie.
Se-li spominjaš, kako je bilo moje zadnje pismo? — Mislim, da je bilo za
par nijans svetlejše i u veselejše, nego ostala. Pred Božičem je bilo; za to morda se je ona sentimentalnost ume-šala mej vrte, katere mi Ti očitaš v odgovoru.
Da, Božič je bil kriv ! Ali ne, lagati nočem! Bila sem zaljubljena, zato sem pisala tako ! —
Ne čudi se, prosim, niti ne nabiraj usten v smeh ! Smešno je pač res! Moj Bog, jaz štirindvajsetletna resna in hladna Elza Hodnik, pa zaljubljena! — No, pa res je! —
Tisti »on« je sin bogatega trgovca v tukajšnji vasi. Inteligenten, velik, rjav! — Da bi ti opisala njegove oči, lase, usta, brke — tega menda ne zahtevaš! To so malenkosti! — V kratkem : ugajal mi je! Govori nekako rezko, ostro, rad karikuje Jjudi in svet; ne laska se (vsaj meni se ni) in vse njegovo vedenje je okorno, a samosvestno, če tudi ne naduto.
Ne vem, kako je prišlo, da sera se
zaljubila vanj. Hodil je večkrat na pošto, pogovaijal se z menoj o politiki in literaturi, včasih tudi o socijalizmu in zabavljal proti vsemu, proti čemer zabavljam jaz. Morda je bilo vse to prera-čunjeno, morda — ali tedaj nisem dvomila o njem. Ne spominjam se, kaj je dejal ono jutro — vem samo, da sem mu slonela nekoč na prsih in da mi je poljubljal usta in obraz, da mi je kri gorela pod kožo.
Ha, ha! Kaj ne, vrlo interesantno bi bilo videti me v taki pozituri!
In jaz sem ga poljubovala in ljubila ga, da se čudim sama, odkod je bil ves ta ogenj, odkod so bila vsa ta čuvstva.
Hodil je na pošto, prisegal mi ljubezen in pošiljal mi biljete, zatrjujoče mi večno zvestobo.
Večna zvestoba ? — ha ha! Ali veš, kako dolgo je trajala ta aepremin-Ijiva zvestoba! O smejaj se zmenoj tej kratki »večnosti!«
Štirinajst dni, to je vendar čas!
Pol meseca! 14X^4 ur, moj Bog, ni-li to dolgo! ?
Šel je v bližnji trg in tamkaj se je prelevil. — Pisal mi je jako milo, jako duhovito pismo (o priliki je pokažem)
v res finih frazah ; dokazal je svojo nedolžnost in v pretresljivih vzklikih prosil me odpuščanja — za to, ker se je zaročil brez moje vednosti ! —
No, čitala si menda že v kakem romanu, kak vtisek napravljajo na človeka take novice. Posebno pomilovati me ni treba ; jokala se nisem, niti divjala ne. Odgovorila sem mu prav tako, kakor si je želel; želela sem mu vse dobro in čestitala mu na zaroki. Kaj hočeš, igrati je treba 3vojo ulogo, kakor zahteva komedija ! Oni dan je sicer par rekoman-diranih pisem šlo namesto v Trst na Dunaj, popacala sera par zapisnikov, zmotila se pri znamkah za par grošev, no, večje nesreče ni bilo ! — (Pride še.)

h le vati od njega. Sedaj pa čujte, kaj se je temu nagemu možu zgodilo!
On ima sina, ki je moral iti letos na vojaški nabor. Pred nal>orom je naš magistrat doposlal poziv v italijanskem jeziku, v katerem je opozarjal, da se oni, katere veže dolžnost, morajo zglasiti v določenem času, nko ne, zapadejo kazni. Dotični fant je le slišal praviti o tem, ker italijanski citati ne zna, kamo-li, da bi umel, kar je zapisano. I'me pač kako laško besedo, n. pr. kruli = j »a ne, voda = ac<jua, take besede, ki rabijo sleherni dan, morda vseh skupaj dvajset. — In res je šel določenega dne, da se zglasi na slavnem magistratu. Seveda je govoril slovenski (kakor je znal in kakor so ga oni v hoii učili). Ne vem, ali ga je dotični uradnik nmel ali ne: bržkone pa ga je umel. Dokaz
telj, da ga neposredna primera z Beethovnom ne uničuje. Njegova umetniška osebnost je tako tipično originalna, da je bljižina velikana ne obsenča. »Prodana nevesta c Smetane je bila uprizorjena prvikrat v »Narodnem Divadiu« v Pragi 30. maja 1866., a še le pred malo leti prikazali so jo na odru dunajske opere. Danes ni nemškega gledališča, da bi je ne imel na svojem repertoarju. Ono dolžno spoštovanje, ki so je odrekali živečemu učitelju, je odkritosrčno in brezmejno posvečeno še le njegovemu spominu.
»Ouvertura« te opere, katero je milanski orkester odigral sinoči z redkim sijajem, je mogočna v skupnosti in genijalna v formi. Tehniške težkoče te »ouverture« nudijo orkestru drzno nalogo, posebno loki so v ved-
Nasle smrti je umrl včeraj 64-letni av-stro-ogerski konzul v Sulini gosp. Valentin Demšar, ki je nedavno prišel v Trst, da bi si poiskal pomoči pri zdravniku. Pokojnik je bil odlikovan z raznimi inozemskimi redi ter vitez Fran-Josipovega reda.
Umrljivost v Trstu. Od 22. do 28. aprila t. 1. je umrlo 46 moških in 50 ženskih, skupaj 96 oseb, proti 74 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo starih 19 oseb do 1 leta, 13 do 5 let, 8 do 20 let, 6 do 30 let, 8 do 40 let, 21 do 60 let, 19 do 80 let in 2 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 24.7 od tisoč. Smrt je prov-zročila sušiea v 12 slučajih, bolezni v sopilih v 23, enteritis v 1 slučaju.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 5. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Cordaiuoli št. 2, pohištvo: v ulici Nuova 14 in v uliei Rossetti 15, pohištvo, glasovir, knjige, kadi za kopanje, scavniki in deževni plašči; v Skednju št. 78, šivalni stroj ; na Prošeku št. 220, pohištvo; na Greti štev. 145, pohištvo; v ulici Chiozza 27, pohištvo.
Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 15.0, ob 2. uri popoludne 17-2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.3 — Danes plima ob —*— predp. in ob 2.54 zvečer; oseka ob 6.50 predp. in ob 7.0 popoludne.
Pozor! V »Edinosti« od 11. aprila je
zbor dne 20. maja.
Za zastavo pevskega društva »Kolo«
nem boju z šestnajstinkami. Občinstvo, elektri-temii je, da mu je dal listek, na katerem je zirano, prodrlo je na zvršetku v dolg in fre-bilo zapisano, da ni prišel v pravo pisarno, i netičen aplavz učitelju in orkestru. Osoda ampak da mora iti drugam, kjer imajo do- pa, to je propad, kateremu je všel Smetana, tične vojaške stvari v rokah. Fantje pomigal Čeh, zadela je Franchettija, Italijana. Nje-z glavo na neke besede, ki mu jih je spre- gova »Nella forresta nera« ostala je uničena govoril uradnik. Potem pa je odšel domov, vsled prevelike bljižine Bethovna. Ostali inisle, da je odpravil. — Prišedši domov, pa ! komadi so več ali manje ugajali ie izvedel, da ni še odpravil, kar je bilo po-	Nocoj je drugi in zadnji koncert z
trebno. Za nekaj dni pa mu je prišel listek, novim programom. Med točkami je tudi ki mu nareka 4S ur zapora zaradi tega, ker Dvorak-ovo delo. — Zakaj smo to pisali? se ni zglasil na magistratu. Na to je šel naš Kaj nas briga milanski orkester in kaj »Te-oče cikorijaš s sinom v Trst in jim je do- atro Comunale«. Napisali smo to v prvo I k> vedo val, da fant ne zna laški, naj ga radi Smetane. Nekateri naši sodeželani so šli oproste! — Ani pomagalo; rekli so mu, da v gledališče s prikritim veseljem, da se ta je moral zahtevati tolmača, da oni že imajo točka ponesreči. Postavili so jo tudi takoj za tukaj tacih, ki umejo slovenski, če je Bethovnom. Godilo se jim je kakor proroku bilo naznanilo, da bo občni zbor »Tržaške potreba: ker pa je fant migal z glavo, so Bileamu, ki je prišel, da bi klel, a je moral j posojilnice in hranilnice« dne 13. maja. Opo-menili, da zna laški.	blagoslovljati. Drugič pa zato, ker je izpod- zarjamo torej na današnje obnovljeno vabilo,
Zdaj pa te vprašam, uboga slovenska para, kito <*no onemu kodicilu, katerega je ustano- \z katerega je zazvidno, da bo rečeni občni ki si na dan volitve v dežju nesel svoj glas vil vo<lja konservativne stranke in sedaj na Prosek: ali te ni prijela sveta jeza, ko proslavljani profesor Vierthaler, koje bil še
si cul, kako so postopali s tvojim sinom, tvojo mestni svetovalec. Ta prvak vladne in kon- je daroval N. N. 2 K. Srčna hvala! lastno krvjo, koje šel tja — plačevat davek | servativne stranke, sedaj od irredentovske Veselica v Koeoln na korist otroškemu v krvi ? 1 Če si ti komu v Trstu kaj dolžan mladine proslavljani c. kr. profesor, je bil vrtcu, ki ga snujejo istotam, se je odložila na — naj si bo dotienik najhuši Lah — in če predlagat namreč dodatek k pogodbi gleda- željo Lonjereev, ki bodo v nedeljo otvarjali si mu prinesel kaj na račun, prizadeval si lišča »Comunale«, da naj se vstop v to sre- 8Voj »narodni dom«.
bo, da ti ustreže, pojde iskat človeka, ki bo diš5e umetnosti nikdar ne dovoli drugim,: Pevski zbor »Zvezda* pri sv. Ivanu znal govoriti s teboj ! — Ko pa plačuješ razen italijanskim umetnikom. A kaj 6e je priredi v nedeljo — če bo lepo vreme — krvni davek, nočejo govoriti s teboj v tvojem j zgodilo sinoči ? Deli Bethovna (Nemca) in ,'z]et na Konkonelj (k Ferlngom). jeziku, katerega te je mati učila in katerega Smetane (Čeha) bili sta navdušeno sprejeti, a | Kedlli občni zbor, »Delavskega nodp. si se učil tudi v šoli! Ali ne vidiš, ubogi ° delu Franchettija (Italijana) so milostno — društva« bo prih. nedeljo dne 6 maja 1900. ob zaslepljenec, kako — »radi« te imajo!	molčali. Tako počasi, a stalno tudi slovanski	uri pop. v dvorani Mali v ulica Torrente
Morda se cikorijašu sedaj odpro oči, da j duh Prodira tudi najfcrŠe 8tene'	i št- 16- L nadstropje. 1. Nagovor predsednika;
bo v bodoče drugače postopal na volitvah, j 35 naših sodišč*. Včeraj sta bila na tuk. . 2. Društvena kronika, poroča tajnik ; 3. Po-Ako že noče glasovati za našo stranko, kije deželnem sodišču obsojena 23-letni kurjač ročilo denarničarjevo o računu za leto 1899. edina prava, pa naj bi vsaj molčal in ostal Herman Sebac iz Zadra zaradi tatvine v 13 in pDročilo pregledovalcev računov; 4. Prošnje doma ! Če že noče storiti dobrega, pa vsaj raeseeev težke ječe in 15-letni Ivan Vidali, za izredne podpore; 5. Posamični predlogi; slabega naj ne dela.	mizar iz Pirana, ker se je zoperstavljal re- 6. Volitev predsednika, 22 pravih in 6 na-
ivotv.nio	. rr» j • ,darju ter se umešaval v službene posle, v 6 \ mestnih odbornikov, v smislu 19 in 24
izzivanja, Irisejo nam: le dni sem bil J	1	,
v gostilni št. 5 na trgu Barriera. Z menoj je	težke Je«e-	| Pravil (Pravico voliti imajo oni, kateri so pre-
bila tudi moja žena. Pogovarjala sva se seveda ! S stopil ie je padel včeraj 6-letni Marij i koračili 18. leto, voljen sme bit, le polnoleten slovenski. Nekemu civilno oblečenemu go- Kaiinič v ulici Seminario št. 2. ter se ne-sjmkIu, sedečemu pri drugi mizi, pa ni uga- varno [»oškodoval na več mestih. Poslali so jala najina slovenska govorica. Kar naenkrat P° zdravnika z rešilne postaje, ki je dečku je priskočil k najini mizi in jel zmerjati, podelil jKitrebno pomoč.
čemu govorimo ta jezik, da tu se ne sme Noso si je zlomila včeraj predpoludne govoriti ščavo itd. Jaz sem predrzneža seveda "5-letna Eliz* Mulon iz Gorice. Ko je šla zavrnil, kakor je bilo potrebno in odšel. Na- v cerkev sv. Antona novega, se ji je spo-slednjega dne pa sem izvedel, kdo je bil ta drsnilo na stopnicah, ki so bile mokre vsled
svoje zahteve, so \endar nekoliko čitali pravila. A ko smo prišli do $ 35., se je vnela huda ura in ona nezakonita volitev je bila uničena. Volilo se je drugo nadzorstvo, pa zopet tako, da še sedaj ne vemo, kdo je bil voljen. Marsikaj bi se dalo pisati, jaz pa pravim le toliko, da tako postopanje bi moglo škoditi dobri stvari.
X Naglica na naših poštah. Iz Kanala nam pišejo: Da boste vedeli, kako skrbno in naglo opravljajo posle na naših poštah, Vam priobčujem nastopni slučaj. Iz priloženega poštno-prejemnega lista morete posneti, da je bila dne 13. aprila, na veliki petek, na pošti v Kanalu oddana košarica, namenjena v Robac v Istri. Iz priložene za-lepke pa morete posneti, da je košarica došla na svoje mesto še le tri dni po Veliki noči, to je 18. aprila, torej na 6. dan.
Nočemo tožiti nikogar in tudi napadati nočemo, ali opozoriti moramo slavno poštno direkcijo na ta način poslovanje, kajti je slučajev, ko lahko nastanejo strankam velike škode vsled zamud.
Vesti iz Kranjske.
*	Umrl je prošli ponedeljek v Litiji obče priljubljeni c. kr. živinozdravnik gosp. T. Šeber.
*	Požar. Dne 29. aprila popoludne so pogoreli hlevi črnelske grajščine v Dobu s krmo, konjsko opravo in perilom. Zgorelo je tudi 6 telic in en osel. Skoda znaša nad 5000 kron. Posestnik Pelikan je bil zavarovan le za 4200 kron. Pravijo, da je neprevidnost nekega hlapca zakrivila ogenj.
*	S I a n a je v novomeški okolici prošli petek uničila nade, ki so jih vinogradniki
! stavili na prihodnjo trgatev. Komaj polovica oČes bo poganjala.
*	Ffankfurterioa — simbol južne železnice. »Slov. Narod« poroča: Sekundarni vlak St. Peter-Ljubljana je imel dne 1. t. m. svoj stroj odičen s frank-furtarsko zastavo. To je na slovenskih tleh očito izzivanje.
ud); 7. Volitev 3 pregledalcev računov za leto 1900. v smislu £ 22 pravil; 8. Volitev dveh uduv razsodišča.
Opazke.
Ker nam je dvorana na razpolago le do fi ure, želeti bi bilo, da pridejo vsi členi točno ob doleČeni uri.
Predlogi se morajo odboru javiti 8 dni
gospod, ki se je vedel tako robato in izzi- dežja, ter je pala. Na rešilni |>ostaji so ji j P™** občnim zborom
valno. Bil je Vittorio Mationi, uradnik na	podelili prvo pomoč, potem pa so jo spravili
mestnem računišču. Torej celo omikani ljudje,	v mestno bolnišnico.
javni funkcijonarji se vedejo tako, česa nam	Najdeno. Branjevka Ana Jerše je včeraj
je potem pričakovati od — drugih ?! De-	opoludne našla na lesnem trgu košarico, v
nimo, da sem tudi jaz take krvi kakor je	kateri je bilo več zlatih in srebrnih predme-
on, da bi začel reagirati na način, kakor je	tov ter gotovine za 93 kron. Košarico je go-
izzival on, da bi tudi jaz na debel hlod za-	tovo nekdo pozabil o nakupovanju svojih
mahnil z debelo sekiro, to bi bilo potem kri-	potreb. Poštena žena je košarico z vsebino
čanja po listih o surovosti Slovencev! Ali	vred izročila policijskemu ravnateljstvu,
čas bi bil enkrat, da bi vsaj olikani ljudje]	V potoku SO našli 59-letnega kmeto-
nehali dajati take izglede!	valca Antonija Bandija iz Doline. Ko seje
Nekdo.	predvčeraj vračal domov, je padel v jarek ter
Slavlje slovanskega genija t »Teatro	se težko ranil na levem stegnu. Ni si mogel
Comunale«. Orkester iz gledališča »Alla	pomagati ter je ležal v potoku od 10. ure zve-
scala di Milano« je priredil sinoči v tukajšnjem gledališču »Comunale« svoj prvi koncert; Omeniti moramo dvoje dejstev. Prvo, da je orkester iz gledališča »Alla scala* prvi
čer do 7. ure zjutraj, dokler ga niso našli in mu pomagali ljudje, ki so šli po cesti. Moža so spravili v tuk. bolnišnico.
V bolnišnico so spravili po naredbi
italijanski orke ter sveta in drugič, da je	sodne oblasti 22-letnega Artura Petrinija, ker
gledališče »Comunale« kraj, v katerem se boje	se je pokazalo, da je bolan na umu ter je v
nastopati skoraj vsi skladatelji, kakor tudi	bolezni oj»etovano grozil raznim osebam in
]»evci umetniki, radi često uničujoče in odlo-	na sodišču krivo izpovedal. Posredoval je za-
čujoče kritike tržaškega občinstva. O izidu tega prvega koncerta piše današnji »Pic-
vod ga. Trevesa.
Samomor ali nezgoda ? Pri Miramaru
colo« : »Gledališče je bilo natlačeno odličnega so potegnili iz morja truplo 52-letnega stolarja občinstva. Koj, koje vodja Toscanini stopil j Antona Fischerja iz ulice Chiozza št. 11.
na svoje mesto, priredili so mu sijajno ova-eijo. Prva točka je bila Beethovnova »Pastorale«. Popis kompozicije opuščamo; omenjamo Ie utis na ol>činstvo. Ta je bil globok tako, da je občinstvo neprestano slavilo učitelja in orkester, ki je v resnici umetniški. I >ruga točka, in to takoj za tem svetovnim delom Beethovnovem, je bila Smetane »ouvertura« iz »Prodane neveste«. Smetana je tak sklada-
Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Ni znano, da-li je Fischer ponesrečil ali pa skočil v morje. Poslednje bi ne bilo nemogoče, ker je bil zadnji čas brez zaslužka.
Na rešilni postaji so včeraj podelili prvo pomoč: 27-letnemu zidarju Josipu Kljunu iz Kjadina št. 186 in 38-letnemu mizarju Angelu Visintini iz ulice Molino a veato št. 60. Oba sta se poškodovala na delu.
Volilno pravico imajo oni, ki so opravili svoje dolžnosti v smislu £ 12. društvenih pravil. Volitev se bode vršila tako-le: V soboto dne 5. maja zvečer od 7l/2 do 10. ure in v nedeljo dne 5. maja od 8 ure zjutraj do 1. popoludne v društvenih prostorih in popoludne od 3. ure do zaključka občnega zbora, v dvorani »Mallv«.
Komisija bo sprejemala listke udov. Vsaki ud, kateri hoče voliti, mora komisji pokazati svojo knjižico. Voli se osebno in po pooblaščencih.
Vesti iz Štajerske.
— Imenovanje. Pravni vežbenik na crk. okrožnem sodišče v Celju, g. Ivan Sket je imenovan avkultantom.
— Nezgoda na južni železnici. Dne 2. tm. ob 0. uri zjutraj sta v Hrastniku dva tovarna vlaka trčila drug ob drugega. Sekundarni vlak iz Ljubljane je privozil ravno v istem hipu na kolodvor in patili vozovi tovarnega vlaka so ga nekoliko poškodovali, ne da bi se bila potnikom zgodila kaka nesreča.
Pange rmana Hansa Kordona, urednika »Marburgerice«, ki se je hotel z begom rešiti ječe, v katero je bil obsojen zaradi psovanja kat. vere, so aretirali v Mo-nakovem ter ga i ročili okrožnemu sodišču v Bolzanu. Po tirolskih kolodvorih so nemški nacijonalci prirejali Kordonu, ki je slovenske matere sin, burne ovacije. Heil!
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Tomaja nam pišejo: Dne 22. m. m. se je vršil občni zbor naše posojilnice in hranilnice. Načelstvo se je potrdilo prejšnje brez vsakega prigovora. Ko pa je prišla na vrsto volitev nadzorstva, so neki ne udje predlagali, da v nadzorstvu morajo biti le možje iz tomajske vasi. To je provzroeilo veliko nezadovoljnost, ki je še posebno narasla, ko so isti neudje napisali 5 imen in so bili dotični ki tudi takoj proglašeni kakor členi nedzorništva. In mej temi 5 so 3, ki niti volilne pravice nimajo. Vsled tega je navstalo vrvenje po dvorani, vse je bilo ogorčeno in nevoljno radi take neprevidnosti.
Ob točki »razni predlogi« so želeli nekateri, naj bi se prečitala in pojasnila pravila, ali temu se ni hotelo ustreči, češ, da naj vsakdo sam doma čita pravila. Ko pa so udje povdarjali, da se volitev nadzorništva ni vršila po pravilih in niso hoteli odstopiti od
Vesti iz Koroške.
Nesreče o streljanju. V celovški bolnišnici so bili te dni vsega 4 fantje iz raznih krajev Koroške, ki so ponesrečili o streljanju.
Za pogorelce v Sta rje v as i je daroval cesar 4000 kron.
Mestni zbor v Celovcu je dovolil nemškemu »Studentenheimuc v Ptuju 50 kron podpore ter je ta sklep opravičil s »težkim bojem, katerega imajo Nemci na južnem Štajerskem«. To pa že reši te stajerske posili-Nemce! »Mir« opaža dobro, da bi mestni svet celovški bil pač storil bolje, če bi se rajši malo bolj brigal za zanemarjeno čelovško mladino, ki se brez vsake vzgoje in vsakega nadzorstva klati po ulicah.
Občinske volitve v Celovcu so se vršile tudi v II. razredu prav klaverno. Od 802 volilcev [se jih je udeležilo volitve le 125. Ivoljeni so: Kleinberger, Schoglitsch, Hauser dr. \Verner in Kropfitsch. — V I. razredu pa je pršlo volit od 415 volilcev le 99. I voljeni so: dr. Metnitz, Hoschnar in Lochs. Nam seveda najbolj ugajajo pristni Germani Schoglitsch, Roschler in Kropfitsch. Heil Germania !
N o v o m a š n i k i. V Celovcu posvetijo letos 6 novomašnikov Slovencev.
Razne vesti.
Ruski slikar Ivan Kostantinovič Ajvasov-skij umrl. Kakor poročajo iz Petrograda, je dne 2. t. m. umrl na svojem posestvu slavni ruski slikar Ivan Ajvasovskij v 83. letu svoje dobe. Pokojnik je posebno zaslovel po svojih slikah, ki kažejo pomorske prizore.
V slikanju morskih valov je bil nepre-kosljiv. Njego»e najboljše slike so : Soloni vzhod na črnem morju. Kaos, Vesoljni potop, Turki bombardirajo Feodosijo, Vihar na Azov-skem m«»rju. Bil je učenec Taumeurjev in Sanerveidov. Prepotoval je skoro vso zemljo. Več let je bival na Italijanskem. Od 1. 1H47 je bil dvorni slikar in profesor v Feodosiji.
Požar v porodniški kliniki v Bupimpešti.
Včeraj popoludne je nastal v porodniški kliniki vseučilišča v Budimpešti požar, ki je uničil desno kiilo poslopja. Več stotnij peš-polka št. 3S.t ki so baš, ko je nastal ogenj, šle tam mimo, je obstopilo poslopje ter s pomočjo gasilcev omejilo požar. Bolnice so spravili v levo krilo zgradbe. Nesreče ni bilo nobene.
jem defenzivnem značaju jamči za mir. Omenjeni lifet zaključuje svoj članek z željo, naj bi cesarski mladenič, čegar polnoletnost obhajajo, docela izpolnil nade visokih roditeljev in upe svojega naroda.
BELIGRAD 3. (K. B.) Poslanik v Be-rolinu, Bogičević, je dobil o priliki slavnosti povodom proglašenja polnoletnosti nemškega prestolonaslednika posebno pooblastilo, da zastopa kralja Aleksandra in izroči lastnoročno pismo, s katerim kralj podeljuje prestolonasledniku veliki križec reda belega orla.
VOLOSKO 4. (K. B.) Prestolonaslednik romunski se je danes jutro odpeljal k slav-nostim v Berolin.
BEROLIN 4. (K. B.) Vreme je krasno. Prestolnica je odičena. Skoro na vseh poslopjih vihrajo avstrijske in ogerske zastave. Vesele množice se valijo po glavnih ulicah ter si ogledujejo olepšavo, zlasti na Parižkem trgu in v ulicah, po katerih se pripelje cestar. Pred umetniškim domom v ulici Belle-vue so |w>sebno krasne dekoracije okrog skupine, ki predstavlja, kako umetnosti izražajo
Angleži t Israelfou teinu.
LONDON 4. (K. B.) »Dailj- Telegraph« javlja dne 2. t. m. iz Bloemfonteina, da je polkovnik Broad\vood dospel z eno brigado konjenikov v Israelfontein, 28 milj od Ta-banechu proti severu.
Angleži t Brandfortu.
LONDON 4. (K. B.) »Reuter« javlja iz Brandforta: Angleži so si osvojili Brand-forfc. Boerci so bili presenečeni ter so se umaknili v največi naglici.
udanost cesarju Franu Josipu. Doprsna po-
Kuga V Port-Saidu. Zaradi slučajev kuge,	doha cesarjeva je velikanska. Potsdammski
ki so se pojavili v Port-Saidu, in zaradi ka-	trg Je okragen z zastavami. Nešteto občinstvo
rantene, ki je zapovedana vsled tega, opusti	pričakuje tukaj prihod nesarja.
avstrijski Llovd do daljše odredbe pristajanje	FRANKOBROD NA ODRI 4. (K. B.)
svojih parnikov v tej Inki.	Cesar Fran Josip je prispel semkaj malo pred
Za potnike na Romunsko. Romunski minister za notranje stvari je izdal naredbo, gla-
8. uro. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Cesar je prišel iz salonskega voza ter
som katere ni nikomur dovoljeno prekoračiti j p^^n p0^astno vojaško četo in poslanika
romunske meje, ako nima rednega potnega p, Szogyenvja, ter se čez deset minut odpe-
na 24 ur, so
lista. Certifikati, glaseči se ustavljeni.
Statistika o knjigah Matice Hrvatske«.
»Matica Hrvatska* ima 12.000 členov. Letos
ljal dalje.
BEROLIN 4. (K. B.) Cesar Fran Josip je točno po vsporedu prisj>el o najlepšem
vremenu ob 10. uri predpoludne semkaj ter
je »Matica« odposlala v narod 126.000 knjig. ^ je podal v sprem8fcvll oesarja Viljelma v
Za same zaboje je izdala okolo »>00 gld. Teža gra(] Občinstvo ga je radostno pozdravljalo, odposlanih knjig znaša 43.(>0O kilogramov ali	,
<S<M> starih centov, s katerimi bi se napolnilo 8 do 9 velikih vagonov. Za 13 letošnjih knjig so uporabili 2.65O.000 pol: ako pa prištejemo
Vojna v Jušni Afriki.
še »izvješ«;e«, je »Matica« letos natisnila skoro 3 milijone pol papirja. < 'e bi te pole razprostrli po železniški progi, bi bil |K»krit ves prostor od Zagreba do Prage. Ta statistika služi pač v |K>nos ne le »Matici«, ampak tudi narodu, ki konsumira toliko duševne hrane v enem samem letu.'
Slikar Mihael Munkacsy je umrl te dni v neki blaznici pri Bonu, v starosti 56 let. Najslavnejše slike Liel>ove — kajti Munkaesv se je pisal le po rojstnem kraju Munkacs na Ogerskem — so: Kristus pred Pilatom, križanje Krista in Kristus na križu. V Mun-
koiijska kug«.
LONDON 4. (K. B.) »Dailv Telegraph« javlja včeraj iz Ladvsmitha, da konjska kuga še vedno razsaja ter uničuje konje angležke konjenice.
Boerei v IViudsortonu.
LONDON 3. (K. B.) »Dailv Express« javlja iz Kimberleva : Ker so Boerci zasedli \Vindsorton. se je oddelek angležke konjenice podal v Barklywest.
Ubegi i boerski ujetniki.
LONDON 3. (K. B.) Glasom vesti v »Dailv News« iz JLourenzo-Marqneza je pri-
Književnost in umetnost
Nove knjige. Prejeli smo na ogled sledeče knjige :
Dragoti n Kette: »Poezije«. V Ljubljani 1900. Založil L. Schwentner. Tiskala > Narodna tiskarna« XIII -j- 150 strani. S sliko pesnikovo in avtogramom. Cena po pošti 3.20 K, vezan izvod 4.60 K. Dohodek te izdaje je zapustil pokojni pesnik na smrtni postelji slov. dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju. Že to daje vzroka dovolj, da Slovenci segajo pridno po tej zares krasni knjigi, krasni gledč oblike, še l>olj pa glede vsebine. Pristni narodni duh nam veje iz teh ; svežih poezij. Zlasti Kettejevi soneti so ne-j prekosljivi. Uvod in životopis pesnika je spisal g. Anton Aškerc. To je jedrnata, resna študija, kakor jo zamore podati le pero pes-nika-kritika Aškerca. Knjigo prav toplo priporočamo vsem izobražencem.
Ivan Cankar: »Jakob Ruda«. Drama v treh dejanjih. Ljubljana 1900. Založil L. Schwentner. Str. 102. Cena 1.20 K, po pošti 1.30 K. To dramatično delo smo že ocenili v našem listu ter je prav toplo priporočamo.
Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Ljubljana 1900. L. Selnventner. O tej knjižici piše g. E. Gangl v »Ljubljanskem Zvonu« med ostalim : »V »Pisanicah« veje tista topla in cvetoča pomlad, ki odeva mladost, in kateri se bodo na stežaj odpirala srca slovenske mladine.« Mi popolnoma soglašamo s to sodbo. Tako priprosto, tako poljudno peti in tako globoko čutiti, kakor vidimo to v »Pisanicah«, zna samo Zupančič. Nijedna slovenska hiša, kjer imajo otroke, bi ne smela biti brez te zlate mladinske knjige.
Za posojila se je oglasilo se je med letom 454 strank in se je 286 prošnjam ugodilo.
Stanje posojil je znašalo dne 31. dec. 1898. gld. 581.372-22. Tekom leta 1899. posodilo se je gld. 185.804-41, vrnilo pa gld. 87.451*05 in so se posojila povišala za gld. 98.353-36. Zadružniki dolgujejo tedaj vsega 679.725-58.
Hranilnih vlog se je I. 1899. vložilo gl. 353.931-37 % izplačalo pa gld. 283.686 85. Povišala so se torej hranila za gl. 70.244*521/2, oziroma z naloženimi obrestmi gl. 44.752*36, za gld. 114.996-88 % Stanje dne 31. dec.
1898	gld. 545.62108. Stanje dne 31. dec.
1899	gld. 660.617-961/2.
Čistega dobička je bilo gol d. 8570*10. Prenos ostalega dobička iz 1. 1898. gld. 101*36, vsega gld. 8671*46, kateri se po predlogu nadzorstva razdeli kakor 6°/0 de-ležnina zadružnikom, 5°/0 postavna tantijema ravnateljstvu, nagrada ravnateljstvu, v rezervni zalog (4100 gl.), na novi račun (125.01 gl.) in v narodne svrhe (565 gl.).
Borzni davek pada. Prvega četrtletja t. 1. so dohodki iz-borznega davka znatno nazadovali v primeri z lanskim letom. Dočim so isti minolega leta znašali 643.611 kron, znašajo letos le 309.202 kron. torej za več nego 50°/0 manje od lani. Iz tega je sklepati, kako nazaduje borzni promet. To je posledica zmedenega političnega položaja, deloma pa so krivi na tem tudi razni štrajki.
Prodaje kolonialnega blaga.
(Brez carine).
Zalosra v javnih skladiščili	3. Maja 1900.
Kava............15496 metr. stotoY
Poper........................1611	„
£koijice (cimet)..............1127	„ „
Piment ........................1197	„
Južno sadje . .".......13*250	„ „
Olje..........................3694*2	„
Vino (italijansko).......21204	,
i ^ . o • , ,■ n ■	• i -	plul tjekai neki francoski parnik z 12 Boerci
kacvju s<» izguitili Ogri enega najzaslužnejših '	.	.
umetnikov	na krovu, ki so ušli iz tabora pri Simons-
__i townu ter se hočejo podati v Pretorijo.
Zapleiijevanje konj. LONDON 3. (K. B.) »Times
<HMMM>. kron. 15.0<>0 kron in 12.000 kron so glavni dobitki srečkanja »Invaliden-dank«, kateri zneski se z 20 °/0 odbitkom izplačajo v g o t o v i n i. Naše cenjene čitatelje Ojw»zarjamo, da se bo vršilo I. srečkanje nepreklicano dne 19. maja 1900.
Brzojavna poročila.
Iz deželnega zbora Goriškega.
GORICA 4. {K. B.) Deželni zbor
J*
javljajo
iz Bloemfonteina z dne 1. t. m.: Angleži za-plenjajo sedaj vse konje. To naredbo je izvrševati lažje nego razoroževanje Boercev ; razven tega pa je tudi usj»ešnejša. Neznatni uspehi Boereev pri Tabaneeltii.
LONDON 3. (K. B.) »Morning Post« javlja iz Tabanecha dne 29. aprila : Ko se je general Dickson umikal, so padli vozovi z živili in z vodo sovražniku v roke. Boerci so
danes sprejel resolucijo, ki !>oziva vlado, da h,ldo streljali na zadnjo stražo. Ob umikanju je čim prej pričeti gradnjo lokalne železnice Je bil general Hamilton v veliki nevarnosti
<Torica-Ajdovščina ter mostov pri Villese in čez Sočo pri Gorici.
O smrti slikarja Munkaesyja.
DUNAJ 4 (K. B.} Cesar je izrazil oger-skim umetniškim društvom v brzojavki, katero je poslal ministru za uk in bogočastje, pl. Vlassiesn, svoje globoko sožalje na skoro nenadomestni zgubi, ki je s smrtjo Munka-csvjevo zadela ogersko umetnost.
Sprejem delegacij.
DUNAJ 3. iPriv.) Fremdenblatt« piše, da V!-prejme cesar delegacije v nedeljo 13. t. m. v budinskem gradu, in sicer ob 12. uri avstrijsko in ob 1. uri p«>p. ogersko.
Slavnosti v Berolinu.
DUNAJ 3. (K. B.) Cesar se je točno ob 6. uri in 40 minut odpeljal s f>osebnim vlakom čez Silezijo v Berolin. Cesarja spremljata minister za vnanje stvari grofGo-luchowski in šef glavnega štaba F. Z. M. baron Beck. Občinstvo, zbrano na severnem kolodvoru, je cesarja navdušeno jmzdrav-ljalo.
DUNAJ 3. (K. B.) »\Viener Abend-j>ost« omenja velikanskih priprav za sprejem cesarja Frana Josipa v Berolinu, ter piše: S čuti veselega ponosa spremljajo narodi habsburške monarhije svojega vladarja na potovanju, ki pomenja ne le izraz spoštovanja nasproti vzvišeni osebi cesarjevi, ampak tudi manifestacijo trozveri v prilog, ki v svo-
Isti je združil svoje čete ter se previdno umaknil v Tabanechu, dočim so angležki topničarji in pešci zadrževali sovražnika. Boerei se pripravljajo na dolg odpor. LONDON 3. (K. B.) »Dailv Mail«
javlja iz Lourenzo-Manjueza. da je boerska vlada odločena za kolikor možno dolgotrajen odpor. V okraju Sybenburg delajo utrdbe. Nekaj časa že delajo železnico iz Komatipoorta proti severu : isto menda zvežejo s Svbenbur-gom, da, če bo treba, lahko razderejo nizozemsko progo.
Boe rs k o uradno poročilo o bitkah zadnjih dni.
LONDON 3. (K. B.) >Reuter« javlja iz Pretorije dne 1. t. m.: Uradno vojno j»oro-čilo priobčuje: Združeni Boerci so dne 28. aprila pri Tabanechu ujeli 9 Angležev ter zaplenili 10 konj. Dne 30. aprila se je pokazal majhen oddelek angležke konjenice pri Brandfortu. Boerci so ga napali od dveh strani ter prisilili, da se je umaknil. Boerci so ujeli 11 Angležev; na boerski strani sta bila le dva vojaka lahko ranjena. Glasom druge vesti sta imeli poveljstvi iz \Vacker-strooma in Ermela prestati bitko pri Brandfortu. Po hudem l>oju so Boerci ujeli 11 Angležev. Angležev je padlo 19, ;ned njimi stotnik Liddv. Boercev je le nekaj ranjenih. Včeraj so Angleži pri Fourtenstreamu zopet silno bombardirali Boerce.
Trgovina in promet.
Denarni trg.
Na dunajskem javnem trgu se je, ker je potrebam vsled ultima sedaj ustreženo, položaj nekoliko zboljšal ter so znašali bančni akcepti prve vrste 4% °/o* ^ Berolinu je privatni diskont še ostal na višini 44/g °/0. Gi-binje na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske hanke je bilo glede %log iu zapadlosti omenjeno.
Zvišanje cen papirju.
Ogerski izdelovalci papirja so sklenili, da z ozirom na visoko ceno surovin zopet zvišajo cene vsakovrstnemu papirju.
Obrestna mera na Danskem.
Kakor poročajo z Kodanja, je narodna banka danska od dae 1. maja zvišala menični dikont in obrestno mero za lombarde na 6 oziroma 61/« °/0.
Posojilnica in hranilnica v Podgradu.
Je imela lani, kakor izhaja iz doposlanega nam poročila za 5. upravno leto, denarnega prometa 286714*89 kron. Novih zadružnikov ji je leta 1899. pristopilo 29; vseh deležev koncem leta je bilo 460 v znesku 9200.- — kron. Hranilnih knjižic ima zavod 111 za 142110*85 kron. Dobička je izkazano 1106*13 kron. Kakor vidimo, se je ta zavod v kratki dobi svojega delovanja lepo razvil.
Setve t gornji Italiji.
Pšenica ozimina. uspeva povsod v gornji Italiji prav lepo, dasi je precej zaostala v rasti vsled dolgotrajne zime. Na Benečanskem | je pšenica nekoliko trpela vsled deževja. Se-! janje koruze se je precej zavleklo, a se vrši sedaj ob ugodnih vremenskih razmerah.
»Goriška ljudska posojilnica* nam je do|>oslaIa naslednje poročilo: V šestnajstem upravnem letu je bilo prometa gld. 1,418.636*86, torej več nego v letu 1898. za gld. 171.191 10.
Pristopilo je v letu 1899. novih dru-štvenikov 358, izstopilo pa 127. Vsled tega je naraslo število društvenikov ua 1402, kateri imajo 6026 deležev v znesku gol d. 60.260*—.
Trgovinske veati.
Budimpešta 4. Pšenica za maj K. 7*77 do 7*78 Pšenica za oktober K. 7.95 do 7.96 Rž za maj K. 7*— do 7 01 Rž za oktober K. 6*15 do 6*17. Koruza za maj K. 5*61 do 5*62. Koruza za juli K. 5.71 do 5.72 Oves za maj K. 5.03 do 5.04 Oves za oktober K. 5*32 do 5*34.
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno Prodaja: 10*000 met. stot Vreme: jasno.
Hamburg 4. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.75, za september 38*95 za december 39*25 za mare 40*— Denar.
Havre 4. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 44.75, za september 50 k. frankov 46.—.
Velika zaloga
soliflnep pohištva in tapcarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu ftiovanui lisi. 5. (liiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo
Trg San
Proti kašlju,
Erloboln. tiripavosti, npaianjfl glasu, Rataru iti,
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkatljicah v Prendinijevi lekarni v Tretu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
SV pohištva vsake vrste
Ataandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bo^nt izbor t tapetnrijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik ?rntis in franko c	vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se ua brod ali železnico brez du bi se mm to kaj zaraiunao.
Prihod in odhod vlakov.
Jažna železnica.
Odh od iz Trsta :
6.20 pdp. omn Nabrežina, Cervinjan, Benetke
8.—	„ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
8.25 „ „	Nabrežina, Videm, Benetke, Rim
9 — „ omn.	Nabrežina, Videm, Benetke. Verona
9.55	_ post-	Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 2.45 pop. omn	Kormin, zveza Cervinjan, Benetke 4.50 „ „	Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 5.33 l „	Benetke (via Červinjan in via Videm)
Rim (via Bixij) naravnost.
6.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zvč.	brzovl. Kormin
815 „	„ Dunaj, zveza s Pešim, Reko
8.45 „	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45 „	„ do Miirzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
6.56	pdp. me?. Miirzuschlaga, Beljaka itd. 7 33 „ „ iz Italije, Kormin a, Nabrežine 8.45 „ brzovl. iz Kormina
9.28 „	n Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 „	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via t ervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 „	brzovl. iz Italije preko Kormina
9.—	n „ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp.	(samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. An <1 reja
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 .. brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp.	Divača
9.35 „	Pulj, Rovinj
11.15 „	Hrpelje, Ljubljana, Dunaj
6.15 zvč.	Pulj, "Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9.50 „	brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj
9.25 „	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Ena najvećih zavarovalnic v Bero-linu i »če proti dobri plači mladega
uradnika
zmožnega slovenskega in nemškega iezika.
r>	o	j
Ponndbe pod »Berolin« na upravo »Edinosti.«
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Za)o«ra pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemnice. žimnie in peresnic. ogledal in železnih blagajn, po eeuali, da se ni bati konkurence.
Cenllniki zastonj in franko
Šivalnih stroje? tovarniška zaloga
Ivana Jas-a
v Ljubljani
IT Dunajska cesta itv. 13.
priporoča svoje pripoznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebe.
c8
09
Samo 1 krono za 3 srečkanja. | Zadnji mesec
»i loist UD 1 15.000 1 * m L
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z neomjonim pvroštvom.
VABILO
VIII. REDNI 0BCNI ZBOR
Tržaške posojilnice in hranilnice
registrovano zadruge z omejenim poroštvom, kateri bo
v nedeljo dne 20. maja t. 1. ob lO. uri predp.
y prostorih posojilnice (..Slovanska Čitalnica)
v ulici S. Francesco št. 2. I. nadstr.
DNEVNI RED:
1.	ljetno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Kazni predlogi*).
o. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. K obilni udežbi vabi
NaČelništvo. TRST. dne 27. aprila 1900.
v denarju z 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank' po 1 krono
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.

Komsumno društvo
v I^onjeni
odpre v nedeljo <>. t. m. svojo gostilnico v svojem novem poslopju. O tej priliki bo veselica domače godbe iz Sv. Marije Magdalene s petjem pevskega društva Zastava«. Temu bo sledila svobodna zabava. Početek ob 4. uri popoludne. Konsumno društvo bo točilo izborna i
domača vina.
Na najvišje povelje Njegovega c. in tr. ?postoi. Veličanstva.
XXXIII c. kr. drž. loterija
za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija
ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsesra !♦;.:> 14 dobitkov v jrotovini v skupnem znesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša v g-otovini:
200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 7. junija liHM).
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke se doliivajo pri oddelku za državne loterije lia Dunaju. 1. Hiemergani* 7., v loterijskih kolekturah, v inhakarnah, j.ri davčnih, |x»*tuih. lirzojavnih in železniških uradih, v meujal-nii-ah itd. ; igralni načrti prati* za knjx-e srečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. ioterijska direkcija
oddelek za državne loterije.
„EDINOST"
se razven že v vseh znanih tobakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Martiri št. 12.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
<"aj .. Tisočer«! cvet** <Milleliori>,
t isti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodeu. kakor proti slabemu pre-bavijanju in hemoroidanr — .leden omot za ozdravljenje stane 50 nvč- ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER ..Ai dne Muri
T udi za 55 nvč. v markah dopošlje se frauko.
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandi & Co., Mercurio Trie stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann.

Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce.
Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina uoče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
Cena l/, škatljica kron 1*40. '/» *kat-ljice 70 atot. Priaten je le se traven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
e. kr. avitr. ogeraki, kralj. rumMkl hi knežje bolgarski dvomi zalagata!].
Okrotai lakanuur, Kornettlmrj pri Dunaju.
u
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
#| iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi k
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gid., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine ohijša in hiadi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložeito varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Leta B. Fraper-ja c. in to. flvornep zalaptelja „pri črnem orle'-
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve miče.	\
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstn v Lekarnah: <f. Luelani. E. Leiteiibui
*) $ 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru I staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej I sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pre t tre3, ali Če se morajo izročiti posebnemu odseku. alT j nadzorstvu, ali pa naČelništvu, da se o njih poroča1 na bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem
! postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. ^——————————
xxxxxxxxxxxxxxxx
Zaloga olja in drv
I je na prodaj. Zalogaje na do-I brem kraju mesta in ima mnogo odjemalcev. Lastnika pove upravništvo tega lista.
xxxxxxxxxxxxxxxx
i ■
!! Važno za vsakega !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 j krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sklro-Remontoir. s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena).
1 krasna igla za za vratnike za gospode iz ainer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-
jantom.
1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj sevalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih	2*95. (Sama žepna ura iz
niklja Anker-Remoutoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku b dnij radovoljno nazaj
E. Holzer
z&lagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki yratis in franko.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa st. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in ; dalmatinsko črm> vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnili mrdesov in ušij- vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-lenjadi in evetljicah.
Navodilo za rabo ..Aj^rlcohl"" pošilja franko
Tovari mila F. FeMerl & C,o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.