Glas zaveznikov
Leto II • St. 364
©rimači jslu dnevnik A. 1. S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 26. avgusta 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellico 18 - Telefon št 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45- V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Societii per la Pubblicith in Italia, Trst, ul. Silvio Felllco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke I* 4 'zaostale L.8). Rokopisov ne vračamo.
Pred posebnimi zasedanji
zunanjih ministrov?
Za premostitev mrtve točke
Romunija in Madžarska
PARIZ PROSLAVIL
drugo obletnico osvoboditve
London, 26. avgusta ' Pariz je včeraj svečano proslavil drugo obletnico osvoboditve. Priredili so plese na prostem, zlasti na trgu pred mestno palačo, kjer so Mešali do treh zjutraj.
Proslavi, ki ji Je predsedoval Bi-flaultu, sta prisostvovala tudi sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov in ameriški zunanji minister Byrnes.
Pred mestno palačo, ki je bila Mtrašena z rdečimi tkaninami In troboj kami, se je zbralo na deset tisoče oseb. Množica je najbolj navdušeno ploskala generalu Fran-{oisu Loclercu, poveljniku francoske divizije, ki je osvobodila Pariz.
Bidault je odlikoval nekaj odporniških voditeljev, med njimi tudi Louisa Saillanta, voditfelja narodnega odporniškega sveta in sedanjega glavnega tajnika svetovne federacije sindikatov.
Svečanost so zaključili z veliko Vojaško parado.	'
SVEČAN POKOP ameriških letalcev
Beograd, 26. avgusta Jugoslovanska poročevalna kgencija «Tanjug» je vfieraj *večer naznanila, da bodo da-•ies po odredbi maršala Tita odkopali ostanke letalcev antenskega letala, ki so ga sestrelili 19. avgusta pri Bledu. Trupla bodo z letalom prepeljali v Beograd, kjer jih bodo z vojaškimi častmi pokopali Ha ameriškem vojaškem pokopališču.
Pogreb preminulih letalcev * vojaškim častmi je ena izmed zahtev, ki jih je stavil ameriški poslanik v Beogradu kichard Patterson jugoslovanski vladi.
MTKO' flJCZYKA VABIJO V LEVIČARSKI BLOK
Varšava, 26. avgusta «Reuterjev» dopisnik na Poljskem Javlja med drugim, da bodo P°8a-Janja, ki so jih nedavno začeli med Poljsko kmetsko ter socialistično in komunistično delavsko stranko za Vstop kmetske stranke v volilni blok, verjetno trajala več tednov.
Opazovalci v VarSavl so mnenja, da bivši ministrski predsednik in sedanji voditelj kmetske stranke Stanislav Mikolajczyk zdaj ne bo zavrnil prejšnjega sklepa, da ob dr2i stranko izven bloka levičarskih strank
dogajanja so obnovili, ko so na-Padl delavske stranke na kmetsko ^fanko dosegli nov vrhunec nabosti.
PARIZ, 26. avgusta — Med delegati na pariški 'mirovni konferenci vlada mnenje, da bo v kratkem prišlo do razgovorov štirih zunanjih ministrov o ureditivi mednarodnega položaja. Zdi se, da bi bil Stalin, naklonjen tej zamisli, za katero so se ogreli tudi Britanci in Američani. Bevin, ki je imel v petek dopoldne v Parizu sestanek z delegati britanskega Imperija, na katerem je poročal o zadnjem mednarodnem razvoju, je delegatom obljubil, da bo Byrnesu, Molotovu in Bidaultu obrazložil prednosti tega postopka. Zasedanja štirih zunanjih ministrov bi bila istočasno s sejami konferenčnih odborov. Naloga zasedanj pa ne bi bila le pospešitev mirovnih pogajanj, marveč bi na njih zunanjih ministri skušali z nevarne mrtve točke, na kateri se je ustavil, premakniti ves mednarodni položaj.
V zvezi z počasnim napredkom na mirovni konferenci je značilna izjava norveškega zunanjega ministra Langeja, ki je ob vrnitivi iz Pariza v Oslo novinarjem izjavil, da bo pariška mirovna konferenca trajala do novembra, čeprav so sicer možnosti, da bi delegacije prišle do zaključkov pred tem časom. Neugodno se je o delu pariške konference izrazil tudi kanadski ministrski predsednik Mackenzie King, ki je včeraj iz Pariza odpotoval v London, kjer se bo jutri vkrcal na «Queen Mary», da se vrne domov, kamor so ga poklicali zaradi nujnih vladnih poslov. Dejal je, da je mnenja, da se je svet naveličal neskončnih postopnih odločanj pariške konference, čeprav so odlašanja koristna, ker dajejo državnikom *čas, da se sestanejo in posvetujejo o prihodnji konferenci. Izjavil je, da konferenca lahko, traja še dva tedna, dva meseca ali pa tudi vec.
V soboto sta zasedala odbora za preučevanje mirovnih pogodb z Madžarsko In Romunijo. Dve glavni osebi pariške konference sta bili ta dan odsotni. Britanski zunanji minister Bevin je odpotoval v London na posvet z vlado, v Avstralijo pa se vrača z napredkom konference zadovoljni dr. Evatt. Bevin je Imel pred odhodom enourni razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom; vrnil se bo sre-
di tedna.
Vpliv dr. Evatta pa z njegovim odhodom ni izginil. Občutili so ga zlasti v odboru za Romunijo, kjer je Avstralija predložila popravek, ki poudarja »človeške pravice*, ki naj jih upoštevajo v pogodbi.
Avstralski popravek predlaga, naj vnesejo v uvod mirovno pogodbe z Romunijo izraze. kakor »načela miru, pravičnosti in pravice,« in «jamčiti vsem osebam človeške pravice in osnovne svoboščine neglede na raso, spol, jezik ali vero.»
Na zasedanju je prišlo do kratkega spora zaradi vprašanja manjšin V Južni Afriki. Ko je avstralski od. poslanec W. R. Hodgson predložil popravek o ((človeških pravicah* ter navedel Južno Afriko kot državo, kjer so dosegli rasno harmonijo, je prof. Petrovski za Ukrajino ugovarjal, da «so v tej državi manjšine zlasti pa indijska, zatirane*. W. Permintem je v imenu Južne Afrike odvrnil, da sodba o 'em ni mo-goča, dokler o tem. vprašanju ne bo-
NOVA INDIJSKA
ZAČASNA VLADA
0
Atentat na novega ministra
NOVI DELHI, 26. avgusta. — Uradno poročilo iz Novih Oelhov prav', da je angleški kralj Jurij sprejel odstop «za-časne indijske* m uradno imenoval novo vlado, kateri predseduje predsednik kongresne stranke Pandit Nehru. V novi vladi je poleg njega enajst ministrov; dva muslimanska ministra bodo imenovali kesneje. Listnic še niso porazdelili. Nova Mlada bo prisegla 2. septembra.
Ob priliki imenovanja nove
- priliki imenovanja nove zadano vlade je po radiu £ov°ril ^dijaki pokralj lord Wawell. T°pio je pozval muslimansko zve-naj ponovno preudari sklep, s ‘feterlm je odklonila sodelovanje >v, začasni vladi. Vlado bi lah-? Preosnovali, če bi se musliman-j S zveza odločila, da v njej sode-„ to se pravi, če bi prišla do
^klJučka,
da bo
p<}sto-brltanske
se pravi,
v ...trva, da se ji ni bati, v kakršnem koli najvažnejšem .^Sanju v manjšini. Podkralj je JBvii, (ja osebno pazi, da bodo Nažnejša ministrstva razdeljena j &vfeno in da l^p nova vlada v °’a pcrl upravljanju države naj-jo svobodo. Izjavil je, da želi, da Se člmprej sestala ustavodajna krnica. Muslimanski zvezi je za-e ovil, da bodo spoštovali
vlu.jnPle<lvlden z !zJavo sklh 71'81!« za izdelavo pokrajin-1 U8t&v
mladeniča** zre6cr sta dva «a indijske “1,-,lla noyefa B.,8r Safata Ahm^T v,ade s,ra
jo vračal	*ana’ k°,S,e
. . bPrehoda. Napadal-
jo Ih pobegnila, žrtev, ki sta stii' en,krat *abodla, sta pu-,i"a v nezavesti. Ahmeda Kani*"? *"eje Popeljali v bolhi „.,°V,N“Padcni je musliman, PB -a" n,,lslimanske v,- Svoječasno •Soki komisa *
je
v
zve-bil indijski Južni Afri-
ki. Po zadnjih poročilih iz Simle je izven nevarnosti.
Izvršni odbor, muslimanske zveze z» bengalsko pokrajino je v soboto zvečer odobril proglas, v katerem izjavlja, »da bi sestava začasne vlade z udeležbo Kongresa in brez muslimanske zveze med indijskimi muslimani lahko povzročila veliko nejevoljo*. Proglas poziva muslimane, naj ohranijo mir in počakajo na smernice izvršnega odbora zveze.
V Starih Delhih Je pr;Si0 y no61 od petka na soboto do- neredov. Ena 03eba je bila ubita, ranjenih pa jih je bilo 30. Uvedli so policijsko uro in za tri dni prepovedali javno shajanje na ulicah.
O neredih v Kalkuti bodo čimprej Izvedli preiskavo. Med tamošnjiml neredi je izgubilo življenje več kot 2.000 oseb. Bengalska vlada bo Izvedla varnostne ukrepe za četrtek, ko se konča muslimanski praznik Ramadan, če bi se pokazali znaki neredov. Po uradnem poročilu se je položaj v Kalkuti v zadnjih 48 urah Izboljšal. V tem času se v mestu ni pripetil nlkak resnejši Incident. Kraje, kjer so bili neredi, je včeraj obiskal indijski podkralj lord Wawell. Pri neredih v Allahabadu je bilo ubitih 5 oseb. Znova so uvedli policijsko uro. Vzdušje je še vedno napeto.
do septembra razpravljali Združeni narodi, kjer bo to vprašanje sproženo.
V odboru za Madžarsko je Češkoslovaška predložila popravke k uvodu. Vanj naj b. vključili del, ki bo govoril o udeležbi Madžarske pri pripravljanju vojne in o razdelitvi Češkoslovaške. Velika Britanija, Združene države in Jugoslavija pa so Češkoslovaški nasvetovale, naj ne vztraja na teh predlogih.
Zvečer se je sestal gospodarski odbor za Italijo. Takoj v začetku so razpravljali o umestnosti, ali naj bi začeli razpravljati o členu pogodbe, ki se nanaša na vojno odškodnino. Avstralija je predlagala preložitev, dokler odbor ne zbere vseh zahtev po vojni odškodnimi in dokler člani ne bodo seznanili z vsemi popravki. Nato so razpravljali o tem, ali naj bi imenovali pou dodbor, ki bi preučil vprašanje vojne odškodnine. Zasedanje so nato preložili na ponedeljek, s čimer je soglašal tudi Višinski. Predhodno so določili še zadnji rok za predložitev zahtev po vojni odškod. nini; zahteve morajo biti predložene najkesneje v četrtek. V ponedeljek bodo razpravljali o členu 64 načrta mirovno pogodbe.
Diplomatski dopisnik agencije «Reuter» javlja, da zahteva Abesi-nija od Italije za vsakega mrtvega, ki je postal žrtev italijanskega napada, 100 šterlingov. Po dobljenih podatkih znaša število mrtvih 60.000.
Albanski m in's trski predsednik Enver Hodža je podal na tiskovni konferenci v Parizu izjavo, s katero je zahteval, da bi Abesinlja imela pravicp, da kot članica pariške konference sopodpiše m/rovno pogodbo z Italijo. Odklonil je tudi grške zahteve po južni Albaniji. Za-nikal je, da bi Albanija napove da. la v°Jno Grčiji ali da bi predstavljala za Grčijo grožnjo. Grške zahteve je označil kot zahteve »histeričnih fašistov in imperialistov*. Izjavil je, da je južna Albanija albanska m da bo ostala albanska kljub Tsaldarisovim zahtevam.
Posebni dopisnik agencija «An-sa» javlja, da preučuje italijanska delegao ja štiri načrte statuta svobodnega tržaškega ozemlja ter zbira pripombe v skladu s stališčem italijanske vlade o tem vprašanju.
«Reuterjev» diplomatski dopisnik piše. da Je včeraj minul črtrti teden pariške konference. Pred konferenco so stala velika vprašanja; vprašati se moramo, ali so se za njih rešitev poslužill najboljših ljudi in najboljših metod. Evropa željno pričakuje miru, zastopniki 21 držav pa ne razpravljajo o miru, marveč o mirovnih pogojih z bivšimi nemškimi sateliti. Zadnji štirje tedni niso pokazali, da je mir mogoče doseči postopoma. Dopisnik zagovarja nato evropski pomen Donave ter pravi, da pomeni branit, evropsko načelo Donave braniti tudi evropsko načelo morskih ožin. Obe vprašanji sta tesno povezani. Sta splošnega evropskega interesa. Dopisnik se vprašuje, kakšen smi-se' imajo razprave o podrobnost h, ko po drugi strani spregledujejo najširša vprašanja evropske reorga. nizacije. Konferenca ne bo dobro uspela, če pri razpravah o podrobnostih ne bodo imeli pred seboj Ev-ope kot celote. Dosedanje delo kaže, da se večina mož, ki so odgovorni za pariške sklepe, ne zaveda te splošne odgovornosti. Nekateri izmed njih so izvzeti, niso pa mogli svojega mnenja uveljaviti nad drugimi, izmed katerih se jih mnogo ravna po navodilih, ki jih prejemajo.
Titoi/i odgovori
angin - ameriškim novinarjem
Beograd, 26. avgusta Beograjska radijska postaja poroča z Bleda: Danes (v soboto) je dal maršal Tito na vprašanja anglo-ameriških časnikarjev v zvezi s kršitvami jugoslovanskega ozemlja po ameriških letalih naslednje odgovore:
VpraSanje: «AIi mislite, da so kršitve jugoslovanskega ozemlja namerne, in če so namerne, kakSen je njihov smotert»
Odgovor:	«Neprestane kršitve
jugoslovanskega ozemlja od začetka vojne dalje kljub vsem protestom najprej Jugoslovanskih vojaških oblasti, pozneje pa protestom in notam jugoslovanske vlade zavezniškim vladam, jasno dokazujejo, da so bili preleti namerni. Trdno prepričani, da imajo preleti zavezniških letal, vojaških bombnikov in lovcev raznih tipov in celo letečih trdnjav nad našim ozemljem v prvi vrsti namen, po eni strani pokazati vojaško moč, in ustrahovati naše rodoljubno prebivalstvo, pa drugi strani pa hkrati hrabriti protinarodne elemente v Jugoslaviji. Poleg tega hočejo ne le z bojnimi, marveč tudi z vojaškimi prevoznimi letali opazovati tista področja, kjer so nastanjene naše vojaške edinlce, ki imajo zasedeno področje «B», ter ostalg. mejne predele. Sistematični preleti zavezniških prevoznih in civilnih letal preko našega ozemlja poleg tega nikakor niso'slučajni ali posledica slabega vramena, pač pa so namerni in pomenijo svojevoljno ravnanje zavezniških letalcev, ki ne spoštujejo suverenosti naše države ter hrez dovoljenja preletavajo naše ozemlje, da bi si, kakor sami pravijo, skrajšali pot.*
Vprašanje: *All se bodo primeri, do kakrSnih je priSlo 9. in 19. avgusta, Se ponovili, če bi ameriška letala brez dovoljenja preletavala jugoslovansko ozemlje!»
Odgovor: «Ne. Takoj po drugem primeru-, ki se je končal z nesrečo, za katero mi nismo bili odgovorni, so bila dana jasna navodila, naj ne streljajo na prevozna letala, ki bi morebiti kršila naše ozemlje s tem, da bi ga preletala. brez dovoljenja ali višje sile; tem letalom naj se da znamenje, da pristanejo. Ce ne bi odgovorila, je treba zabeležiti njihovo številko In ugotoviti, čigava so, vlada pa bo v tem primeru storila primerne korake,*
VpraSanje: cNa kakSen način bi bilo mogoče doseči sporazum med Združenimi državami in Jugoslavijo, da bi ameriška letala, ki bi zgreSila smer sli bi bila v sili, lahko dobila pomoči*
Odgovor: «To se da lahko doseči. Doseči tembolj, ker smo v prejšnji vojni zavezniškim letalcem pokazali, da smo tudi za ceno žrtev pripravljeni pomagati letalcem, ki so v sili. Mislim, da bi to lahko uredili na ta načim, da bi letela, ki so Izgubila smer ali ki bi se znašla v težavenem položaju, dala znak za pomoč ali znak, s katerim bi pojasnila, da so izgubila smer. Bodite prepričani, da bodo naši vojaki in civilni organi storili vse, da jim pomagajo.*
VpraSanje: eKakšsn je mednaroden znak za pristajanje in katere države ga uporabiljajot» Odgovor: »Ne vem točno, mislim pa, da dajo ta znak z manevriranjem s krili.*
VpraSanje: cJavno ste izjairili, da ste bili oči video dogodka dne 9 avgusta. Ah lahko zvemo vaSe mnenje o tem dogodku f» Odgovor: »Dogodek sem opazoval iz razdalje treh kilometrov. Mojo pozornost je vzbudil hrup letalskih motorjev. Najprej sem opazil naše lovsko letalo, ki je krožilo okoli prevoznega. letala, takoj nato pa sam slišal kratek rafal, kateremu je sladil uglušujoč udarec, kot če nekaj s silp udari ob zemljo. Takoj sam ukazal, naj mi o dogodku poročajo. Po dveh urah sem dobil poročilo, da je nad Ljubljano ameriško letalo; ko so se dvignili lovol in mu dali znak naj pristane, s-> je obrnilo proti Jugovzhodu, bilo pa je primorano spremeniti smer ter je naglo odplulo preti avstrijski meji, ne dn bi sc odzvalo znaku za pristanek, ki sta ga dala naša lovca. Naš lovec se je močno približal ameriškemu letalu in letalecu z roko dal znak, naj pristane, toda ameriško letalo spet ni ubogalo.
«To so resnična dejstva. Obžalovanja vredno je, da so zadevo v inozemstvu poslvarili in Jugoslavijo prikazali kot resnega krivca, ki hoče motita odnošaje med zavezniki. Jugoslavija pa ni napravila ničesar dfugega, kot da je zahtevala spoštovanje svoje suver— nosti, pri čemer je bila dozdaj več kot potrpežljiva.*
Jugoslat/ija naj bi zadostila zahtevani Združenih držav
Pattersonovo brzojavno poročilo
VVASHINGTON, 26. avgusta — V soboto ob 9.15 uri je potekel rok ultimata, ki so ga Združene države izročile Jugoslaviji. IVashingtonski urodni kroogi še vedno odklanjajo izjavo, ali so jugoslovanske oblasti'^ izpustitvijo sestreljenih letalcev zadostile zahtevam ultimata.
Zunanji minister Byrnes je imel — kot poroča »BBC* — v Parizu razgovor s pilotoma letala, ki so ga 9. avgusta prisilili k pristanku. Pilota sta v soboto dopoldne z letalom prispela v Pariz, kjer so ju takoj odpeljali na ameriško veleposlaništvo.
Jugoslovanski veleposlanik v Združenih državah, ki se mudi na mirovni konferenci v Parizu, je izjavil dopisniku agencije »Associated Press*, da so turškega častnika, ki je bil z ameriškimi letalci v sestreljenem letalu, pridržali zaradi tega, ker «ijjegovi polet ni bil slučajen.*
Ameriški vojni minister Robert E. Patterson je imel v Lowelu v državi Masschussets govor, v katerem je omenil potrebo po obvezni vojaški službi v Združenih državah (dejal je, da so se Združene države naučile, »da v moderni vojni ni dovoljeno čakati, da vojna izbruhne in šele nato mobilizirati in izuriti vojsko*), nato pa je govoril o incidentu z Jugoslavijo in izrazil nad tem, kar se je zgodilo, globoko ogorčenje. V zvezi z ultimatom je dejal, da je zunanji minister stavil pravične in umestne zahteve ter da je prepričan, da ves ameriški narod odobrava ameriške ukrepe proti jugoslovanski vladi.
Ameriško zunanje ministrstvo je prejelo iz Beograda naslednje brzojavno poročilo, ki ga je poslal veleposlanik Richard K. Patterson:	_
22. avgusta ob 9. uri dopoldne.
Danes me je v spremstvu polkovnikov Partridgea, Strattona in Fra-leighta na prijateljski način sprejel Tito. Predmet razgovora, ki je trajal dve uri, je bil protest zaradi letal ter druga vprašanja. Kar se tiče letal, sem prečital noto a-nveriškega zunanjega ministrstva z dne 21. avgusta, Tito je odgovoril, da so posadko in potnike prvega letala danes izpustili ter so že na poti proti Trstu, dodal Je, da posadke drugega letala še niso našli. Letalo se je vžgalo v zraku; obstaja dvom, da bi dve osebi odskočili s padalom. Preiskovalni oddelki so Še vedno na delu; našo zahtevo, da bi poslali z njmi naše zastopnike, šo sprejeli. Tito je nadalje obljubil, da nam bo izročil ostanke letal ter dovolil občevanje z more-bitnmi preživelimi.
«Tito je podgl osebno poročilo o prisilnem pristanku prvega letala; kar se tiče drugega letala, je obljubil pisreno poročilo IV. armade. Izjavil je, da incidenti niso posledica posebnega naloga ter pojasnil. da niso povračilo za Jugoslovane, ki jih je ubila ameriška obmejna obhodnica. Prelet meje Je pomenil kršitev jugoslovanske suverenosti; jugoslovanski lovci so ravnali v obsegu rednih obmejnh obramnih nalog. Večkrat je posvaril zaradi ponavljajočih se nedovoljenih, polet-ov nad jugoslovanskim ozemljem. Izpodbijal je podatke a-merlškega zunanjega ministrstva v pogledu nedovoljenih poletov, ki baje ne vsebujejo pogostih nenačrtni letov vojaških letal iz zavezniških področij v bližini Morganove črte.
Ukrajinska oktožka Grčije pred Varnostnim si/ctom ZIV
Tsaldaris: A'banci uporabljajo pri napadih na grško ozemlje orožje sovjetskega izvora
NEW YORK, 26. avgusta. — Ukrajinska vlada je ■fioslala Združenim narodom brzojavko, s katero poziva Varnostni spet, da zavzame stališče do grškega položaja. Ukrajinski zunanji minister Manuilski je v soboto zvečer na pariški konferenci izjavil, da je v imenu vlade poslal Varnostnemu svetu pismo, v katerem obtožuje grško vlado, da težko ograža mir na Balkanu. Kot je znano, je Manuilski v četrtek napadel grško zunanjo politiko in sistem grških volitev. Varnostni svet se bo sestal v sredo. Po predvidenem dnevnem redu se bodo ta dan omejili na preučitev poročila odbora za sprejem novih članov. Ker je prišla ukrajinska zahteva v določenem roku, bo Varnostni svet o njej razpravljal tudi v sredo.__
Voditelj grške delegacije na pari,'-ki konferenci ministrski predsednik Tsaldaris jc gornje poro čilo sprejel z velikim mirom. Izjavil jo: «Vedno ista stara zgodba. Vzhodni blok sovraži Grčijo; to je spet nov dokaz tega.zadržanja- Zdi se mi, da je treba ukrajinski korak tolmačit v glavnem kot. sovjetsko potezo proti Veliki tirltaiUjt.*
*'
Tsaldaris je nadalje izjavil, da nikakor ne more razumeti besed Manuilskcga o vojnem stanju med Grčijo in Albanijo. Dejal je, da je Albanija leta 191,0 Grčiji napovedala vojno, da pa doslej Se ni bilo nt-kakega koraka, ki bi končal to vojno stanje. Izjavil je, da v zadnjem času ni bilo nikakih omembe vrednih obmejnih inciden-tov; odločno je odklonil ukrajinske trditve, da so grSki elementi baje napadli Albance na albanskem ozemlju.
Tsaldaris Je dejal: «Prcd nedavnim so Albanci naiMulli majhno obmejno postojanko Koikous, v kateri je bilo sest gi '.kih vojakov. Ko smo postojanko znova zavzeli in vzpostavili red, smo ugotovili, da je bilo orožje in razstrelivo, ki so ga pustili Albanci, sovjetskega izvora. Tudi izstrelki, ki so Jih uporabljali albanski strelci, so bili sovjetske izdelave. Doslej tega nismo hoteli omenia, v io<la zaradi ukrajinskih trditev ^ni slini, da ne moremo mirno mimo tega.*
vlzjavo, da prisotnost britanskih sil v Grčiji onemogoča samostojen referendum, je Tsaldaris označil kot popolnoma neutemeljeno. Izjavil je: «Britanske čete se na noben nnčin ne bodo vmešavale v grSko notranjo politiko. Dokaz na to je dejstvo, da se je EAM po zadnjih
AMERIŠKI ODPOKLICI
Ni SOVJETSKO ZŠHTEVO
Washington, 26. avgusta Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da so na zahtevo sovjetske vlade odpoklicali ameriške mornariške atašeje iz pristanišč Arhangelsk in Vladivostok,
poročilih grSIcega tiska zdaj odločil, da je udeleži referenduma, ki ga je prej mislil bojkotirati.»
Tajnik albanskega odposlanstva na pariSki konferenci je komentiral ukrajinski korak pri Varnostnem svetu in izjavil, da Je res, da grSke oborožene tolpe vsake 4 ali 5 dni napodajo albanske obmejne postojanke in da so pobile nznatno število albanskih vojakov» ter pokradle živino.
«Reuter» poroča, da je poročevalec britanskega zunanjega ministrstva, ki se mudi v Parizu, izjavil, da ukrajinska akcija sgotovo ne bo pripomogla k izboljšanju vzdušja na mirovni konferenci».
Pristavil je, da je težko komentirati položaj, da pa je dobro znano, da albanske tolpe od časa do časa vdirajo na grško ozemlje. Izjavil je, da misli, da Je ukrajinska akcija odgovor na namero Združenih držav, da pred Varnostnim svetom obtožijo Jugoslavijo.
Ameriško zunanje ministrstvo je v soboto objavilo, da bodo ameriški člani zavezniške misije, ki se trenotno mudi v Grčiji, kjer nadzoruje revizijo votivnih imenikov, na zahtevo grške vlade ostali v Grčiji in prisostvovali grškemu plebiscitu, ki bo 1. septembra odločal o vprašanju monarhije. Izjava pravi, da bi po možnosti lahko poslali k sedanjemu številu ameriških opazovalcev le malo število nadaljnjih opazovalcev. Misija ne bo sestavila Franclji, Turčiji* Grčiji, Romun:
ji in Jugoslaviji, ki so podpisnice montreuške pogodbe z 20 julija
Tito je dejal, da je takšnih poletov že na tisoče in, predstavljajo določeno Izzivanje Jugoslovanske suverenosti ter namen, da bi z zavezniško silo zastraševali Jugoslavijo. Vsekakor je obžaloval Izgubo človeških življenj ter izdal ukaz, naj v nobenem primeru ne streljajo na kakršno koli tuje letalo. Maršal je Izjavil, da se incidenti': ne bodo ponovili ter da bo Jugoslavija vedno sprejela primerno število letal, ki bi bTa zaradi nepovoljnih atmosferskih prilik, ali če bi Izgubila smer, odnosno zaradi poškodb prh mora na spremeniti smer. Svetoval je primerne signale v sličnih pri. merih. V odgovor na našo Izjavo, da je drugo letalo v trenotku zatrjevanega poziva k pristanku sporočilo, da je nad Celovcem, je maršal Izjavil, da je Incidentu na jugoslovanskem ozemlju prisostvovalo 1000 oseb. Letalo ni bilo le nekaj kilometrov znotraj jugoslovanskega ozemlja, marveč 50 km v njem.
«Tito je poudaril, da zelo obžaluje to, kar »e je zgodilo; oblju-. bil je, da bo to pismeno potrdil.* Obljubil je tudi, da bo odgovoril na druge točke našega protesta. Ob zadnjem razgovoru je izjavil, da je pripravljen pristati na zahteve naše note.*
Drugo Pattersonovo poročilo brez datuma pravi: »Z dvema jugoslovanskima častnikoma, ki sta imela nalog, da nam pomagata, smo v gorah severozahodno od Bleda ves dan iskali razbitine 19. avgusta strmoglavljenega letala ter trupla. Po dveurni vožnji z avtomobilom in štiriurni. pešhoji smo našli razbite in ožgane dele letala na nekem pogozdenem griču. Kmetje so nas vodili v vas Koprivnik, kjer so na pokopališču v bližini cerkve pokopali ostanke trupel. Omenjena vas je uro hoda od kraja nesreče. Ostanke trupel so zbrali 20. avgusta; še isti dan j: h je pokopala jugoslovanska vojaška obhodnica.
Našli smo poveljnika te obhod-nice, ki nam je izjavil, da sta dve trupli zgoreli v padalu v notranjosti letala. Ti dve in ostanki drugih trupel vzbujajo domneve, da je pet ali šest mrtvih. Nesoglasje s Titovo izjavo, ki nam Jo Je podal včeraj jn nocoj, in po kateri posadke so mso našli, je treba morda pripisati pomanjkljivemu poslovanju osebja.
»Obvestili bomo Tita o naših razkritjih In zahtevali častno stražo jugoslovanskega letalstva ter — če bo ameriško zunanje ministrstvo odobrilo — pokop na ameriškem pokopališču v Beogradu z vsemi vojaškimi častmi s strani Jugoslavije.
»Prišli smo do zaključka, da nihče ni ostal pri življenju. Letalo je bilo popolnoma uničeno.
«Jutr; bomo obiskali turškega potnika, ki so ga prepeljali v bolnišnico.
«Fraleight ln pomočnik vojaškega atašeja Stratton se bosta vrnila na Bled, da zaključita našo preiskavo; v ponedeljek se bom z letalom vrnil v Beograd, da prepeljem trupla.
Patterson, 23. avgusta o polnoči: «Besedilo pisma, ki mi ga je poslal Tito in ki so mi ga izročili nocoj
Urejevanie Dardanel
LONDON, 26. avgusta — V Ankari so objavil turški odgovor Sovjetski zvezi glede nadzorstva nad Dardanelami. Odgovor, ki so ga časopisi objavili brez komentarja, pravi, da so sovjetski predlogi o soudeležbi pri obrambi Dardanel nezdružljivi s turško suverenostjo in bi naleteli na zelo resne ugovore v mednarodnem svetu. Nota pripominja, da je najboljše jamstvo za varnost Sovjetske zveze v Ornem morju v prijateljskih odnošajih z močno Turčijo, ne pa v iskanju privilegiranega položaja v ožinah.
Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Ache-son je izročil vršilcu dolžnosti sovjetskega veleposlanika v VVashingtonu Fedorju Orehovu noto Združenih držav, v kateri pojasnjuje stališče Združenih držav o vprašanju Dardanel.
Prepise note so poslali Angliji.
nikakega uradnega poročila, marveč bo svojim vladam neposredno poročala o načinu poteka plebiscita. Misija, v kateri so zastopniki Britanije in Amerike, je 19. avgusta izdala poročilo o reviziji votivnih imenikov. Misija ugotavlja, da so re--izljo v redu zaključili iu da novi imeniki odgovarjajo smotru,
1936.
Ameriška vlada pravi, da je pazljivo preučila zadnjo sovjetsko noto. Zdi se, da se stališči obeh držav v glavnem, čeprav ne popolnoma strinjata glede m katerih predlogov. Vlada Združenih držav misli,
da vprašanje ožin zadeva tudi njo in ne samo črnomorskih držav. Zaradi tega ne more sprejeti sovjet, skega stališča, da morajo biti nečroomorske države Izključene.
Britanska vlada je predala sovjetskemu odpravniku poslov v Londonu noto o Dardanelah. Kakor vlada Združenih držav, tako tudi vlada Velike Britanije odklanja stališče sovjetske note, da bi ralo nadzorovanje Dardanel bili pridržano črnomorskim silam. Isto tako britanska nota odklanja sovjetsko zahtevo po skupni sovjet-slto-turškl obrambi Dardanel ter poudarja, da bi vsako revizijo montreuške pogodbe morali Izvršiti na mednardni konferenci.
ob 20 uri (po Greenvvichu) kot odgovor na noto ameriškega zunanjega ministrstva z dne 21. t. m. Pismo samo potrjuje osebne izjave iz našega včerajšnjega razgovo* ra: »Ekscelenca! Z ozirom na naš včerajšnji razgovor nam je čast sporočiti Vam sledeče:
«Kar se tiče stvarnega položaja, nimam noti št. 9860 Jugoslovanskega zunanjega ministrstva z dne 20. avgusta ničesar dodati; samo, da nadaljnje informacije ne potrjujejo prvotnih, po katerih sta dva člana posadke baje odskočila s padalom. Zdaj je videti, da so priče člane posadke zamenjale z dvema posodama bencina, ovitimi v rjuhe. Preiskave so še vedno v teku.
«Trenotno o tem, kar se je dogodilo, ni mogoče Izdati dokončnega in podrobnega poročila; poleg tega ob tej priliki ne morem ponovno podčrtati izjave, ki jih vsebuje omenjena nota ministrstva, ki je natančno opisala okoliščine, ki so dovedle do obžalovanja vrednega dogodka, v zvezi z izjavami ob priliki našega včerajšnjega razgovora moram, predvsem podčrtati, da Izjava, da je bilo letalo v trenotku, ko so ga prisilili k pristanku samo eno ali dve milji nad jugoslovanskim ozemljem ni točna. Letalo Je bilo od najbllžnje obmejne postojanke oddaljeno 50 km. Nadalje moram ponovno podčrtati, da so jugoslovanski lovci najmanj četrt ure poziva)! letalo k pristanku. Na» dalje so skušali pokazati pot, ki je vodila na samo 3 milje oddaljeno letališče, a letalo je ukaz, naj pristane odločno odklonilo. Pravta. ko ne odgovarja stvarnosti, da jugoslovanski lovci niso opozorili letala, nti ni korektno trditi, da Je bilo letalo prisiljeno spremeniti pot zaradi vremenskih neprilik. Znano je. da je bil v kraju, kjer se Je pripetil incident, popolnoma jasen dan in da je bil dober razgled.
«Kar se tiče oseb, ki so bile na letalu, ki so ga 9. avgusta prisilili k pristanku. Je jugoslovanska vlada po zakjučku preiskave, 21. avgusta ukinila vsakršno omejitev kre-tanja omenjenih oseb. Za časa 'n v interesu preiskave same je bil ameriški konzul Hohenthal o tem obveščen in se Je 22. avgusta ob 7.30 za stvar pozanimal. Jasno je, da te osebe Jugoslavijo lahko zapustijo. kadar žele. Vaša vlada nadalje vsak trenotek lahko razpolaga z ostanki letala.
»Kar se tiče osebja letala, ki je treščilo na tla 19. avgusta nismo, kot smo že omenili, našli nikogar. Jugoslovanska vlada bo rade volje dovolila predstavnikom vaše vlade, da stopijo v stik s testlmi, ki so morda ostali pri življenju. Vaš vdani J B. Tito - 23. avgusta*.
Brzojavke, ki jih Je prejel vele-poslank Patterson, kažejo, da je jugoslovanska vlada izpolnila zah. teve, ki jih je predložila ameriška vlada.
Kot Je bilo izjavljeno v noti z dne 21. avgusta, bo o tem svoje stališče zavzela ameriška vlada na podlagi dobljenih dokazov in naporov, ki j'Jh je izvršila jugoslovanska vlada, da popravi storjeno krivico. Vse vesti, med njimi tudi! tl*e. ki so jih prinesli preživeli, pri naoadu z dne 9. avgusta in ki jih bodo predali neposredno zunanjenemu ml-n‘stru in senatorju Connilvju v Parizu, v Washington še niso prispele.
Kar se tiče zadržanja ameriške vlade, ne bodo izdali nobenega nadaljnjega poročila, dokler ne bodo prejeli in preučili omenjenih vesti.
Ameriško zunanje m nlstrstvo je z objavo zgoraj navedenih dokumentov sporočilo, da so ameriško noto, ki Je vsebovala ultimat jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu v Beogradu predati pretekli četrtek ob 9 uri 15 minut. Na ta način je 48 urni rok potekel v soboto dopoldne ob 915. Ministrstvo je' nadalje sporočilo, da do ponedeljka o tej stvari ne bodo storili nobenega drugega koraka.
AMERIŠKI PROTEST
London, 26. avgusta Ameriški vojaški guverner v Berlinu general Iieating je protestiral proti sovjetski zaplembi nem-mo-1 šklh časopisov. Ti časopisi, ki Izhajajo na ameriškem sektorju v Berlinu, so prinesli govor, v katerem je predsednik socialdemokratov napadal nemške komuniste. General Keating je tudi predložiš, da bi berlinsko radijsko postajo, ki je zdaj pod sovjetskim nadzorstvom, postavili pod skupno nadzorstvo
TISK KUMKMTRfl
jugoslovansko-ameriški spor
WASHINGTON, 26. avgusta — Ameriško in angleško časopisje še vedno zelo živahno razpravlja o sporu med Združenimi državami in Jugoslavijo, o ameriškem ultimatumu Jugoslaviji in o predložitvi spora Varnostnemu svetu. Vest, da so jugoslovanski oblasti izpustile ameriške letalce, so v Wa-shingtonu pozdravili kot diplomatsko zmago nove in pozitivnejše ameriške politike do Sovjetske zveze in tistih držav, ki so pod njenim vplivom. Ameriški uspeh imajo v nekaterih krogih bolj za diplomatsko zmago nad Sovjetsko zvezo kot nad Jugoslavijo, ker menijo, da je Jugoslavija ravnala po sovjetskih navodilih.
Ameriški časniki močno poudarjajo incident ter pišejo, kako je na pariški konferenci Molotov pokazal jugoslovanskega ministrskega podpredsednika Kardelja, ko mu je na javnem zasedanju »žugal s prstom tik pred nosom*.
«Washington Post»
Casfffk «Washington Post» razpravlja v uvodniku o možnosti, da bodo zadevo predložili Varnostnemu svetu in da bi v tem primeru sovjetski zastopnik postavil svoj veto. Članek pravi:
«Posledica tega bi v najslabšem primeru mogla biti vojna, a v najboljšem razdobje oboroženega premirja, živčne priprave in zavezniških blokov.
Ko so to spoznali, so Tito in njegovi sovjetski svetovalci začeli popuščati, ker še ne žele poloma Združenih narodov, saj so Združeni narodi še vedno zelo koristni Sovjetski zvezi, če ne zaradi drugega, vsaj kot sredstvo, ki se ga poslužujejo za svojo agitacijo, in propa-gando».
»Baltimore Sun»
«Baltlmore Sun» piše: .Ako ho ameriško-jugoslovanski spor prišel pred Varnostni svet Združenih narodov, bo sedela na zatožni klopi bolj Sovjetska zveza kot Jugoslavija. Jugoslavija namreč ni nič drugega kot satelitska država, ki prejema od Sovjetske zveze navodila tako v notranji kot v zunanji politiku,.
«New York Sun«
Severnoameriški častnik «New York Sun* piše: ((Severnoameriški ultimat je izrazil to, kar so mnogi Američani pričakovali in želeli slišati. Jugoslavija in ostali svet na] vesta, da ameriška javnost trdno poajpira zunanjega ministra Byr-nesa».
«New York Herald Tribune»
List «New York Herald Tribune* piše o razvoju spora naslednje: »Zahtevali simo takojšnjo izročitev letalcev in takojšnjo prijavo zadeve Združenih narodom. Ta zahteva je umestna, upravičena ter je popolnoma v skladu z načeli mednarodnega reda, k. so jih vsi podpisali. Ce bi to vprašanje predložili Združenim narodom, je očividno, da bi se Jasno pokazalo, s kakšno iskrenostjo bi izvedli omenjena načela. Združene narode bi postavili pred odločilno ln dokončno preizkušnjo, ki bi imela svoj odmev na pariški konferenci in bi vplivala na ves ustroj pri graditvi mirti in mednarodnih odnošajev.
»Dolge in vedno ostrejše polemike, ki so bile značilne za dosedanja zasedanja, povečanje ostrosti napadov proti zahodu v sovjetskem tisku in propagandi in neosnovane obtožbe imperialistične napadalnosti, ki jih je vseboval nedavni pariški govor Molotova in govor maršala Tita, kakor tudi stalni težki pritisk sovjetskega sistema na zahodne meje nu Poljskem, v Nemčiji, Istri,
I na Dardanele in skrajni Vzhod,
] vse to je pustilo to vprašanje v vedno večji negotovosti.
Ravno to vprašanje je skušal rešiti minister Bymes s svojim odločnim zadržanjem v pogledu Poljske in Dardanel, ki mu je sledil ultimat Jugoslaviji*.
»Richmond Nc\vs Leader«
List ((Richmond Nevvs Leaher* piše takole: ((Amerika ne želi vojne z nobeno državo in v nobenem kraju sveta ter ob nobenem času, ampak se bo bojeva la samo za svojo varnost. Zeli pa vedeti — in to kmalu — če more zgraditi temelje svoje bodoče varnosti na Združenih narodih, ali v omejenem krogu atlantskih držav. O takojšnjem izbruhu vojne ali, o ohranitvi miru ne bodo odločali v gornjem Jadranu, ampak se bo odločilo, če bomo Imeli dva sveta ali enega samega*.
( Manchester Guardian«
((Manchester Guardian« v uvedn'-ku ostro kritizira »napadalnost* maršala Tita. Pravi pa, da bi bilo mogoče z dobro voljo kaj hitro doseči pametno rešitev spora med Jugoslavijo in Združenimi državam'. Časnik dodaja k tej ugotovitvi naslednje: «Zaradi napadalnosti, ki jo kaže maršal Tito do do zahodnih zaveznikov, ki gotovo nimajo n ka-kih slabih namenov do njegove domovine, pa je težko verjeti, da bi on ter tisti, v katerih komunističnem dialektu govori, resn'čno želeli prijateljstvo Zahoda. Tudi če bi res kdo tehnično kršil določila, ki urejajo letalski promet — kar pa ni jasno — so te kršitve takšne narave, da bi jih mogle pr jatelj-ske države rešiti na miren način, ne da bi se pri tem posluževale nizkotnih gangstrskih metod*.
»Yorkshire Post»
Pod naslovom «Cesa se boji Sovjetska zveza* piše «Yorkshire Post*: «Ceprav dozdaj jugoslovan-sko-ameriškega spora še niso rešili, je videti, da se Je maršal Tito zavedel blaznosti zasledovanja izzivalne politike do Združenih držav. Obljubil je preprečiti, da b'. se ponovili incidenti, ki so izzvali noto Združenih držav in da bo dal zadoščenje. Morda je pametno meniti, da fo bili surovi Izrazi beograjske radijske postaje namenjeni v glavnem le notranji rabi.
Manj verjetno je, da bi da-lekosežnejšc nasprotje, ki ga je povzročil Incident, lahko hitro rešili, ker so mnogi dobri opazovalci mnenja, da jugoslovanska vlada nikdar ne bi upala ubrati tako nevarne poti brez tihega ali izrečnega privoljenja Sovjetske zveze. Incident je videti toliko bolj grozeč, čo si ga zamislimo v obširnejši sliki nedavnih sovjetskih političnih manifestacij.*
sovm GCSMlli
v nemški industriji
Ugotovitve londonskega “Observerja„
LONDON, 26. avgusta. — Posebni dopisnik lista «Obser-ver» pite iz Berlina, da so si Sovjeti prisvojili več kot 200 naj-važnejših industrijskih trvrdk na področju Nemčije, ki so ga zasedli ter so jih proglasili za sovjetsko državno imovino.
Pri objavi te novice pravi dopisnik
tudi, da «so Sovjeti brez uradnega obvestila - tudi tisk ni omen i tega-v zadnjih štirih tednih napravili od. ločilne karake za trajno aneksijo njihovega zasedbenega področjem.
Industrije, ki so jih Sovjeti vključili v nedavno ustanovljeno «korporacijo sovjetske industrije», obsegajo objekte l. G. Farben na Saškem z znamenito tvornico Lenau, opPčne objetkte Zeiss v Jeni, Kruppove tovarne v Magdeburgu, skoraj vso kemično industrijo sovjetskega področja, vse ielezarne, jeklatne in tovar. ne cementa, rudnike lignita in pe-pelike ter najvažnejše tovarne cigaret, usnja, tekstilij in glasbenih instrumentov.
Na ta način so 300 400 tisoči nemških delavcev postlali sovjetski državni nameščenci. Z razlaščanjem še vedno nadaljujejo.
Ko so na Saškem preteklo pomlad po referendumu odločili o raz. lastitvi tvornic„ ki so pripadale na cističnim vojnim zločincem in in dustrijcem, ki so finansirali oboroževanje ter ko so na vsem sovjetskem zasedbenem področju z u-pravninti ukrepi to izvedli, se je izkazalo. da nameravajo razlaščene tvrdke razdeliti v dve skupini: skupino A, ki obsega tvrdke, katere naj bi pdržavili in jih upravljajo nemške javne družbe, in skupino B, ki obsega tvrdke, ki morajo o-stati zasebna lastnina.
Sovjetske zasedbevte oblasti — piše dopisnik — so zdaj objavile, da so ustanovile tretjo skupino «C», k’ obsega industrije, ki naj postanejo
Nove cene
Živila, brivci in openski tramvaj
Komisija za določanje cen sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava potrdila naslednje cene: jajca v prahu: dobava ZVU, na živilsko nakaznico 250 lir za kg;
pivo Dreher: (pri točilni mizi) 48 lir za liter;
kondenzirano mleko: na živilsko nskaznico škatla 385 gr 70 Ur;
hrenovke: dobava ZVU na živilsko nakaznico škatla 681 gr 120 lir;
sladkor v sipi: z živilsko nakaznico 314 lir za kg;
izlili pelo mleko: dobava ZVU z živilsko nakaznico škatla 21.50 Ur;
olivno olje: na živilsko nakaznico 260 lir za liter.
brivci: striženje las: I. skupina 40. II. skup. 35, III. skup. 30 Ur; britje: 25, 20, 17 Ur; striženje brade; 40, 30, 25 lir; postrežba na (lom: povišek 100%. Navedene cene za brivce stopijo v veljavo takoj;
nočna tarifa za openski tramvaj (posebne vožnje po 22 uri); 25 Ur navadna vozovnica za enkratno vožnjo; 14 Ur znižana voznina za abonente in vojaške osebe zavezniških sil.
PREHRANA
Razdeljevanje tobaka. V tekočem tednu od 25- do 31. avgusta bodo potrošniki dobili po 10 cigaret «Macedonta», 10 cigaret «Na-zionali* in 10 cigaret »Popolari*. Razen tega si potrošniki lahko kupijo po 20 cigaret »Fib*. Prodaja š'-.carskih cigaret »Geod Lučk* in «Capitol» ni omejena.
IZPITI ZA CARINIKE
Višje carinsko ravnateljstvo v Trstu sporoča, da bedo na omenjenem ravnateljstvu v kratkem usposobljenosti izpiti za izvrševanje carinskih poslov. Vsi, ki žele napraviti izpite, naj se glede podrobnosti obrnejo na tajništvo ravnateljstva v ulici Cavour št. 6.
PRED POROTNIM SODIŠČEM
Razprava proti mladoletnikom
Ena oprostitev in tri obsodbe
Porotno sodišče pod predsedstvom dr. De Franca je danes popoldne izreklo obsodbo proti trem mladeničem obtoženim oboroženih ropov. Sodišče je upoštevalo olajšave, ki jih predvideva zakon, in ukazalo takojšnjo izpustitev Stragape-da, ostale pa obsodilo na sledeče kazni: Geronazza na 4 leta, Ruttignona na 6 let in Tosolinija na 9 let zapora.
Na dopoldanski razpravi
so
zaslišali nekatere priče, ki pa niso izpovedale nič novega. Nato je govoril javni tožilec odvetnik Gru-bissa. Dejal je, da so taka kriminalna dejanja mladih fantov naravna posledica povojne dobe in da mora pravica pobijati take zločinske težnje z zgledi, ki naj pokažejo trdnost njenih ustanov in ki naj hi bili vsem v svarilo.
IZPITI V JESENSKEM ROKU
Tržaško Jolsko nadzorništvo, prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave, javlja;
sprejemni razredni, zrelostni in zaključni izpiti v jesenskem roku na državnih srednjih, klasičnih, realnih, tehničnih šolah in učiteljiščih se bodo začeli 23. septembra in 2. oktobra na sorodnih in javnih zavodih. •
Maturitetni In sposobnostni izpiti (jesenski rok) ce bedo začeli na vseh teh zavodih dne 10. oktobra ob 8.30 s pismeno nalogo.
Seja pokrajinskega sveta
Na petkovi seji pokrajinskega sveta so razpravljali o pismu, ki ga je podpolkovnik Smuts poslal svetu, o hrani za jetične v boln'šni. ci sv. Magdalene, o ravnanju z jetniki, o enotnih pogrebih in o peki kruha.
JUL KRAJINA
sovjetska državna last. Ta seznam vsebuje vse največje in najvažnejše tvornice področja
Nemške ravnatelje teh tvrdk so odpustili in nadomestili s sovjetskimi ravnatelji in upravniki, ki so v zadnjih dveh tednih v velikem številu prispeli na področje. Bivšim nemškim voditeljem so dejali, naj ostanejo na dosedanjih mestih, da bodo dajali potrebne nasvete in pojasnilat
Nekaterim nemškim tehnikom in voditeljem, ki so jim podrejeni, so dali naslov nnemški poveljniki» in so jim nakazali višjo plačo in dali večje discipl nske pravice pri ravnanju z delavci.
Poročajo — nadaljuje dopisnik — da bodo celotno proizvodnjo 1'h industrij kakor tudi 70% ali 80% proizvodnje ostalih industrij poslali v Sovjetsko zvezo. Teh dobav ne bodo jemali kot dobave ostalih industrij na račun reparacij, v kolikor ne izvirajo iz nemške proizvodnje ampak iz softjetsjce.
Dopisnik zaključuje:	«Nemški
komunisti se boje, Ca bodo ti ukre pi minirali njihov politični položaj na področju. Imajo to tudi za potrdilo sovjetskega nezadovoljstva glede naporov nemških komunistov in očiten znak sovjetskega nezaupanja do nemškega prebivalstva na splošno.
Naloga ostalih zaveznikov je preučiti, v kakšni meri je stalno sovjetsko prodiranje v Nemčijo mogoče spraviti v sklad s potsdamskim
sporazumom».
Ladjedelnice ociobriie
posojilo delavcem
Trst, 26. avgusta Ravnateljstvo združenih jadranskih ladjedelnic C. R. D. A. javlja, da je na prošnjo delavskega odbora za koordinacijo med delavnicami ladjedelnic s splošnim sporazumom Ailočil da bo delavcem z družinami na njihovo zahtevo dovolilo predujem 3000 lir, katerega bodo delavci vračali vsakih 15 dni z odbitki po 100 lir. Delavcem brez družine, Izključenj so vajene', u-čenci ter ženske pod 20 leti, bodo, vedno na zahtevo zainteresirancev, odobrili posojilo v znesku, ki ga bodo določili, ko bo znano skupno šte. vilo prosilcev.
Preiskava
o najdbi orožja v Tržiču
Trst, 26. avgusta
Po preiskavi o odkritju orožja v Tržiču je ((Public Relations Offl-ces* 13. zbora v soboto popoldne izdal naslednje poročilo:
((Policija Julijske krajine je dne 15. avgusta okrog 10 30 ure na podlagi prejetih ovadb izvedla preiskavo v hiši št. 114 v ulice Ottobre v Tržiču. Našla je 2800 okvirjev z 9 mm nabolj za orožje majhnega kalibra, Zaslišali so lastnika hiše, zelo -bolnega Sgubbija in pozneje so aretirali njegovega sina Lulgija.
((Naslednjega dne — 16. avgusta — ob 17.36 uri se je pred hišo zbralo okrog 200 demonstrantov, ki so skušali nasilno vdreti v hiše. Trdili so, da je v hiši skritega še več orožja. Policija je množico hitro razpršila, vendar pa je bila potrebna izvedba neke aretacije. Policija je hišo ponovno preiskala, pa ni našla nadaljnjega orožja ali mun'-cije. Ko je rrnožica skušala vdreti v hišo, jo je znatno poškodovala.
((Trdili so, da so orožje pustili tam novozelandski vojaki, nadalje, da so zahtevali odstranitev in da so leta 1945 prosili nekega zavezniškega častnika, naj ga odstrani. Preiskava se nadaljuje*.
VVILLTAM SAROYAN
IZ KLETI SO ODNESLI 19 OVČJIH KOZ
V" petek je gospodinja Ida 'appi, stanujoča v ulici Palestrina, zaposlena pri g. Francesku Rebe-'M v ulici Canova A. 16, prijavila letečemu oddelku policije tatvino 19 neizdelanih ovčjih kož v skupni vrednosti 200 tisoč lir. Kože so ukradli neznani zlikovci* v škodo gospoda Rebeza.
Rebez je odsoten iz Trsta približno 2 tedna in je dal pred odhodom Zappijevi nalog, naj mu varuje hišo. Včeraj zjutraj j« vratarica poslopja Katarina Zavagno obvestila gospodinjo, da je načia v kleti pri č...*jenju enega izmed zabojev gospoda Rebeza odprtnega, Zappijeva je nato ugotovila, da so neznanci s ponarejenimi ključi ponoči vdrli v klet in nemoteno sdngsli kožuhovino.
Eksplozija bombe v Barkovljah
Policija javlja, da je v soboto zjutraj ob 3.45 uri v Barkovljah eksplodirala precej močna bomba, k; so jo neznanci položili v bližino okna kleti Antonina Giarizza v u-lici Cerretto 1. Eksplozija je porušila del zida in strla številne vipe. Skoda znaša okrog 150.000 lir. Žrtev ni bilo. Na kraju eksplozije so našli 6 m dplgo prižigalno vrvico in nekaj drobcev bombe. Zasilno so morali podpreti del zidu, ker je bila nevarnost, da bi se zrušil.
Ko je govoril o* ropih, je javni tožilec spoznal Geronazza, Tosolinija in Buttignona za krive ropa v škodo Genovefe Bergamasco, Tosolinija in Buttignona za krive ropa v hiši Petra Loda in vse obtožence skupno s Stragapedo za krive kraje kovčega, ki je dovedla do njihove aretacije. Javni tožilec je zaključil svoj govor v zahtevo, naj sodišče obsodi Tosolinija, Buttlgnc-r.a, Geronazza in Straapedo na 15, 10. 8 in 1 in pol leta zapora.
Nato Je govoril odvetni^ Guido Zennaro. Priznal je, da tičijo vzroki, ki so privedli mladeniče na slabi pot, v družbi, v kateri so žrastli( v njihovi vzgoji in predvsem v vojni. Izjavil pa je, da je treba to vzroke upoštevati kot Olajšave in pripomnil, da je zakonik prestrog, posebno če ga primerjamo z zakoniki drugih držav.
Podal je pregled dejstev in dokazov, ki so jih predložile obtežilne priče in potem, ko je opomnil sodnike, da je cd njih odvisna bodočnost štirih mladih obtožencev, zaključil svoj govor z zahtevo, naj jih oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov.
Sedišče je po skoraj dvournem posvetovanju odredilo takojšnjo izpustitev Antona Stragapeda in obsodilo Maria Geronazza na štiri leta, Carmela Buttignona na 6 let in B-snita Tosollnja na 9 let zapora.
Predsednik sodišča: De Franco; javni tožilec; Grubissa.
GORICA
Področni ukaz 8t. 100
Preklic odredbe št. 59
Ker so v skladu z odredbami Zavezniške vojaške uprave opr. št. 13 C/AMG/COM/56 posvetovalni svet za avtomobilski klub v Gorici nadomstili s komisijo za Izdajanje dovoljenj za vožnje z motornimi vozili, je guverner goriškega področja major C. M. P. James E. Long izdal področni ukaz št. 100. s katerim je
1)	preklicana odredba št. 59 in
2)	razpuščen posvetovalni svet za avtomobilski kljub v Gorici.
Odredba ima veljavnost od dne 1. julija 1946.
SMRTNA NESREČA
V soboto zvečer okrog 22 ure je r.a Opčinah v ulici Nazlonale neki avtomobil povozil 32 letnega telefonista Petra Stanija, ki so ga z rešilnim avtomobilom nemudoma prepeljali v bolnišnico, toda nesrečnik je me ! prevozom izdihnil.
PULJ
ZANIMIVOSTI
Po poročilih angleškega tiska mislijo, da bo angleška vlada odpravila smrtno kazen v Združenem kraljevsivu, in sicer za poizkusno dobo petih let od začetka januarja 1949.
• * *
V Severnem morju so potopili 4.500 ton nemških strupenih plinov, ki jih je tja prepeljala ameriška ladja tipa iLibertv,).
* T.
Največja ladja na svetu «Queen Elizabeth» bo odšla na svejo prvo povojno' vožnjo kot potniški parnik v mesecu oktobru. Dne 16. oktobra bo zapustila Southampton in bo odplula proti New Yorku.
VOJAŠKE VAJE
V	tekočem tednu do 31. avgusta bedo vojaške vaje.
V	dneh 27., 30. in 31. avgusta od 8.30 do 9.15 ure, od 14 do 15.40 ure In od 20.30 do 24 ure bodo na področju pristanišča Veruda, vzhodno od Mcnte Verudella, vaje v metanju ročnih bomb in spuščanju svetlobnih raket.
DVE RAZPRAVI PRED ZAVEZNIŠKIM SODIŠČEM
Pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Pulju je bila v petek razprava proti Antoniu Lavriju, Santi-,ju Buslettu in Gregoriju Bulichu, aretiranim, ko so na-neke® kamionu vozili v smeri področja B znatno količino pod slamo skritega o-rožja. Obtoženci so trdili, da niso vedeli za orjtžje in da so mislili, da vozijo sladkor in podobno. Sodišče je spoznalo za krive vse obtožence in jih obsodilo; Lavrija na štiri leta ter ostala dva vsakega na tri leta zapora.
Na Istem zasedanju je sodišče razpravljalo o primeru Carmela Puglisija, obtoženega kršitve splošnega ukaza št 1, člena IV, odst. 5 zaradi nezakonite posesti orožja in streliva. PuglTsi je priznal, da Je Mo orožje njegovo. Razpravo so preložili.
POMOČ, DRUŽINAM , ŽRTEV EKSPLOZIJE
V	sporazumu z Zavezniško vojaško upravo je predsedništvo o-trc-žjs • sklenilo ustanoviti urad za sprejemanje prošenj, ki jih bodo vložile družine žrtev in ranjenci eksplozije v Vergaroli. Odbor bo poskrbel za pomoč prosilcem. Prošnje je treba vložiti do 3- septembra na posebnih obrazcih, ki jih irdaja omenjeni urad s sedežem, pri pred-sedništvu okrožja.
Brez dovolilnic
Policija je v petek ustavila 25 letno Rozo Diello in 27 letno Roni ano Bozzola, obe lz Benetk, ker nista imeli pravilnih potnih dovoljenj.
OROPANI TRGOVEC
Upravičeno skrb povzročajo vedno čečče se ponavljajoči oboroženi ropi v goriški pokrajini. Kronika preteklega tedna je zabeležila ponoven primer, in sicer sta dva zakrinkana in oborožena neznanca na mostu pri Idrišci napadla trgovca Walterja Ballija iz okolice Ferrare in ga oropala vsega imetja, ki ga je imel pri- sebi. Battlja so oškodovali za 50 tisoč lir v gotovini in za osebne dokumente.
Nadaljnja obnovitvena dela
v goriški pokrajini
Zavezniška vojaška uprava je pri načrtu za obnovitvena dela v Gorici in v ostalih krajih goriške pokrajine odobrila nove načrte za znatno vsoto, medtem ko preučuje ostale načrte. Med deli, ki jih je Zavezniška vojaška uprava odobrila, ima posebno važen pomeD načrt za obnovo cerkve Sv. Justa.
Dne 8. aprila 1945 je bcmfoa pri letalskem tiapadu zadela poslopje, ki leži v bližini glavne postaje na trgu Roosevelt. Bomba je bila namenjena na železniške naprave, ki so v bližini, toda zadela je omenjeno cerkev. Pri ponovni zgraditvi cerkve se bodo mogli poslužiti samo majhnega dela pokončnih zidov ter zidov v bližini zvonika. Pri obnovi bodo zaenkrat opustili vse dekoracijske ornamente, ki pa jih bodo lahko pozneje dodali. Za to delo so predvideli izdatke v znesku 14 milijonov lir.
Med načrti, ki so jih zdaj odobrili, lahko navedemo delo za popravilo klopi v drevoredih in mestnih parkih, kot n. pr. v občinskem parku, v javnem vrtu, v spominskem parku in ostalih, in sicer za skupki znesek 157.000 lir. Poleg tega bodo obnovili električno napravo za razsvetljavo goriškega gradu, in sicer za razsvetljavo trdnjave Venete.
Predvidevajo napeljavo dveh novih podzemskih kablov, ki bosta
VPRAŠANJ č BREZPOSELNOST!
NA GORIŠKčM PODROČJU
Vprašanje brezposelnosti je vedno težilo narodno gospodurstvo in povzročilo, da so milijoni oseb obudožali. Kakšen je položaj na našem področju? Odgovor je naslednji: Videm 50.000 brezposelnih; Trst 22.000; Gorica 5339. Podatki, ki se nanašajo na geriško pokrajino, so z dne 20. avgusta t. 1. V številu brezposelnih v Goriol je 3297 moških, 1771 žensk in 321 vajencevpod 18 leti.
V pogledu različnih delavskih
zvezala z glavno centralo. Stroški za to napeljavo bodo znašali 200 tisoč lir. Odobrili so tudi delo za namestitev železnih mrež v sednij-sklh zaporih v ulici Barzelinl. Namestili bodo mreže na vsa okna, ki so na dvorišču in mejijo na palačo finančne uprave. Za to delo so odobrili pol milijona Ur.
V kratkem bodo začeli z obnovo goriške cestne razsvetljave na krajih, ki so bili poškodovani med vojno, in sicer v bližini solkanske postaje in v drugih predelih mestnega središča in v predmestju. To delo bo stalo približno 600.000 Ii~.
ŠPORT
razredov je največje število brezposelnih med težaki. Izmed 752 brezposelnih te skupine je okoli 400 moških. Tem v statist ki brezposelnosti slede kovinarji jn nameščenci; prvi, ker so jih odpustili iz Tržiških ladjedelnic in drugi, ker so ostali brez službe zaradi zmanjšanega dela tovarn. Za vse te skupine se bodo težave zmanjšale z obnovitvenimi deli, ki jih je odobrila ZVU.
Za ostale skupine vprašanje brezposelnosti ni resna. Le pri zidarjih je opaziti pomanjkanje delavstva. Da odstranijo krizo gradbenih mojstrov, so odobrili trimesečne tečaje s praktičnim, prak-tltno-tfeorfctlčriiffi (ti fSffNfflHffl poukom. Odobrila jih je Zavezniška vojaška uprava, ki bo tudi v znatni meri prevzela na svoje rame denarno vprašanje..
Kakor je razvidno, vprašanje brezposelnosti trenotno ni kritično, zlasti, ker je mnogo civilistov zaposlenih pri oboroženih silah 88. divizije. Dodamo pa lahko še dejstvo, da je približno polovica v seznam brezposelnih vpisanih delavcev kmetov, ki iščejo delo le za nekaj mesecev, tedaj ko ni poljskih del.
od Battijeve, naj mu da do 23. avgusta točen odgovor glode poroke. Ze v prejšnjih dnevih ji je v urad ponovno telefoniral in Battijevo je na telefonu vedno nadomestila katera izmed kolegic, ki je dejala, da je Federika odsotna.
Tako je v petek ob 12.30 uri čakal pred uradom; bilo pa je zaman. Nato je čel v gostilno Mo-lar, kjer je kot po navadi kosil in se je končno ob 15. url odločil, da bo od&el k Battijevi na stanovanje. Pol ure pozneje je 7 strelov Iz revolverja zaključilo to moreče stanje med Battijevo in Fratnikom.
Videti Je, da je Fratnik imel namen poročiti Battijevo in da si je
v zadnjem času na novo opremil stanovanje v ulici Baiamonti 16. Iz nekega pisma, ki ga je pisal svojemu stricu, pa je razvidno, da si je vzel iivljenje, ker ga je «ona» zavrnila in ga prosi, naj oskrbi žrtvi svečan pogreb, za katerega naj potroši, če je potrebno tudi 160.000 lir.
PREHRANA
Dodatna predbeležba za brezposelne. Sepral opozarja vse Imetnike dodatnih živilskih nakaznic za brezposelne, da so odrezki za pred-beležbo označeni z «Ia» ln «VIf» za trgovine z živili in z <VIIg» za mlekarne.
Epilog ljubezenske drame
1'ogreb Federike Battijeve -Tratnikovo pismo stricu, v katerem prosi za svečan pogreb svoje žrtve
Goriško prebivalstvo je včeraj pri pogrebnih svečanosti nesrečne Federike Battijeve pokazalo vso svojo žalost in bolest. Pogrebu, ki se je razvil izpred mladenkinega doma, so prisostvovale Federikine kolegice, ki so nosile velike šopke cvetlic in občinski uradniki z dr. Specherinijem in dr. Velvijem na čelu.
Kot je znano je Fratnik zahteval
EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI
Oslo, 26. avgusta
Tretji dan lahkoatletskega tekmovanja za evropsko prvenstvo v Oslu so bile razen številnih predtekmovanj tudi finalne tekme V metu diska, ter tekih na 400 in 200 metrov. Zmagali so;
met diska:	Consolini (Italija
53123 m;
tek 400 m: Storskrubb (Finska) 52 sek. 2/10;
tek 200 m; Carakolcs (ZSSR) 21 sek. 6/10.
Končni izidi tekmovanja v deseteroboju so naslednji: 1- Olmvang (Norveška) 6987 točk; 2. Kuzne-tov (ZSSR) 6930 točk.
V zadnjem dnetfu evropskih lahkoatletskih prvenstev se je Švedska sijajno Izkazala ter zasedla prvo mesto.
Rezultati zadnjega dneva:
Met kopja moški: 1) Atterveal (Švedska) 68.74 m.; 2) Nikkane« (Finska) 67.50; 3) Rautavara (Finska) 66.40;
tek 3000 m z zaprekami: 1) Pu-Jazon (Francija) 901”/4; 2) Elssa-ter (Švedska);
štafeta 4x100 m ženske: 1) Niz°' zemska 47”/8; 2) Francija 48”/5: 3) Sovjetska zveza;
štafeta 4 x 400 m moški: 1) Francija 3’14”/4; 2) Anglija; 3) Švedska!
skok s palico:	1) Lindeberg
(Švedska) 4,17 m; 2) Osolin (S°" vjetska zveza) 4,10 m;
štafeta 4x100 moški: 1) Švedska 41”/5; 2) Francija 42”; 3) Češkoslovaška.
hoja 10 km: 1) Nikaelsson (Švedska) 46’05’’/2; 2) Schwab (Švica).
PRI PEKI KRUHA NI NEREDNOSTI
Zdravstvena služba v Gorici sporoča:
Na tiskovni konferenci goriškega upravnika majorja Longa dne 30. julija so omenili pritožbe glede peke kruha, č;š da je premalo pečei) in preveč vladen. Organi zdravstvenega urada za prehrano so kot navadno vzeli številne vzorce kruha v raznih pekarnah. Pri analizi n« kemijsko-mikrograwskem oddelku pokrajinskega laboratorija niso na vzorcih ugotovili nobenih ne-rednosti. Vendar bodo od ča3a do časa nadzorstveni pregled ponavljali.
NADZORSTVO
NAD RAZDELJEVANJ^ DRV
S področnim ukazom, ki je stopil v veljavo 21. t. m., je zavezniška vojaška uprava ustanovila nadzorstveni urad za drva, ki ima nalogo urejevatj in nadzorovati preskrbo in razdeljevanje drv na go-riškem področju.
Predsednik trgovske zbornice za goričko področje bo izvrševal naloge poverjene nadzorstvenemu u-radu za drva.
RADIO TRST II
411 m - 731 ko

Ponedeljek, 3(1. avgusta
17.30 Geraldov orkester; 18 klavirske skladbe; 18.15 radijska un>-vii-za: Diamant, grafit, saje; 18.30 pester koncertni spored; 19 predavanje: Spor o svobodi tiska; 19.1* literarna ura; 19.45 vokalni koncert sopranistko Ondine Ota; 20 čas - poročila; 21.15 Ital. vesti; 26.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje: Znamenite osebnosti; 21 zaključek; 23-10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst I. val 263,2 m.
Torek, 27. avgusta
7 jutranja glasba; 7.25 koledar! 7.30 slov. vesti; 7.45 ital. vesti; 1' operna glasba; 12.30 vaški kvintet! 12.45 čas - slov. vesti; 13 ital. vesti! 13.15 plesna glasba; 14 pregled vesti - čltanje sporeda; 14.05 predavanje:	Iz življenja v Združenih
državah; 14-15 zaključek.
Glavni urednk: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S-
ENGLESK0-SRPSK1REČNIK
s izgovorom (latinica) s® preko 10.000 reči. Cena 30^ lira. Narudžbe putem £e* kovnog računa 1-8355 L3' zarič Milko - Roma
ČLOVEŠKA KOMEDIJA
»Saj n-e delam toliko ln povrhu vsega je jutri nedelja.* Vzel je žličko, da bi pričel jesti; ustavil ;e je.. Pogledal je mater, ki je nekaj delala pri štedilniku in dejal: »Mama.*
«Kaj je, Homer?* je vprašala gospa Macauleyjeva, ne da hi se obrnila.
«Včeraj, ko sem prišel Iz urada, ti nisem nič povedal, kaj se je zgodilo. Nisem mogel govoriti. Kar naenkrat ml je prišlo na jok. Sama veš, da ne jokam in sram bi ine bilo, če bi. Včeraj zvečer pa sem in ne veni, ali me Je b'lo sram ali ne. Mj|Iim pa, da me m bilo. Po končani službi sem šel s kolesom še malo po mestu in vozil sem se tudi mimo hiše, kjer je bilo še zvečer, preden sem tja prinesel brzojavko, vse veselo in praznično. Saj tako veš, kakšna brzojavka je b'la.
Zdaj pa je bilo vse temno in zapuščeno. Sočustvoval sem s temi ljudmi in na jok m', je prišlo.
Mislil sem, da odrasli ne jokajo, pa sem videl, da se šele takrat prične.* Za. trenotek je umolknil, nato pa je z veliko nižjim glasom spet pričel; »Skoraj vse, kar opazimo ln kar vidimo, je žalostno.* Počakal je, da bi spregovorila mati, a je bila preveč zaposlena s kuho. «Zakaj je tako?* je vprašal.
«Na to boš že sam prišel*, j-e odvrnila mati. «Nihče tl tega ne more povedati.*
«In zakaj sem pričel včeraj zvečer jokati, ko sem prišel domov?* }| Homer spet vprašal »Nikoli se še nisem tako počutil, kot včeraj-Ne razumem zakaj. In ko sem prenehal jokati, zakaj nisem mogel govoriti?*
Gospa Macauleyjeva je medtem odšla na verando in od tam mu je odgovorila; govorila je tako jasno in razločno, da je vsako besedo natančno razumel: «Iz sočutja sl jokal. Ne mogoče iz- sočutja do te ali one osebe, ne. zarad! vsega,
k: nima sočutja, ni človek. Zato zaradi-dobri jokajo. Dokler človek tudi samo dobri jokajo. Dokler človek ne joka zaradi težav sveta, je manj vreden, kot zemlja, ki jo tlači s svojimi nogami.* Gospa Macauleyjeva je spet prišla z verande in ss lotila nekega novega posla. «Vedno bo žalost na svetu. S tem pa še ni rečeno, da je treba obupati. Dobri skušajo vedno spraviti zlo s sveta. Se mnogo bi se dalo o vsem tem povedati. Povedati pa ti hočem za konec samo še to, da si jokal zato, ker si začel o vseh teh stvareh premišljati in se jih zavedaš.*
27. poglavje
VSE VELIČASTNE NAPAKE • Ulix Macauley in njegov najboljši prijatelj Lionžl Cabot sta vstopila v Macauleyjevo kuhinjo. O tem, da sta bila velika prijatelja, ni bilo nikakega dvoma, čeprav je^ bil Llon-el šest let starejši od Ulixa.
«Qospa Me.cauley», Je pričel Lio-nel, «prišel sem vprašat, ali sme Ulix z menoj, v knjižnico. Nesti moram neko knjigo za mojo sestro Llliar.o nazaj.*
«Dobro, dovolim, Lionel, toda... kako, da nisi z ostaTml dečki, z Guštinom, Alfom in drugimi?*
«So me...», je pričel Lionel in ee
je v zadregi ustavil. Potem pa se je le ojunačil: «Spcdili so me, ve dr. o, kadar naredim kako napako ali ga kaj polomim, me spode. Za najmanjšo napako, za vsako malenkost se razburijo. Včasi niti sam ne vem, kakšno napako sem naredil. To bi rad vedel, pa mi nihče ne pove. Ulix je edini, ki potegne z mano. Edini tovariš je, kar Jih imam.*
Lionel je poprosil še za kozarec vode, nato pa se je obrnil k Uli-xu:	«Zdaj bi pa lahko šla v
knjižr.ico; gospod Macauley.»
Prijatelja sta odšla lz sobe.
Tako sta spet estala v kuhinji sama Homer in njegova mati. Nekaj časa sta se pogovarjala, nato pa Je Homer vstal in je hotel oditi. Ko ga je mati videla, da šepa, ga je vprašala:
«Kaj si si naredil na nogi?*
«Nič», je odvrnil Hcr.ier. «Padcl jem*. Ne da bi se obrnil in jo pogledal, je nadaljeval: «Veš, najboljša in najčudovitejša mati si, kar jih poznam. Tako, zdaj pa grem v urad. Ah, da mama, skoraj bi pozabil. Gospod Grogan, naš stari telegrafist mi je naročil, naj se tl v njegovem imenu zahvalim.*
Homer je odšel iz kuhinje. Mati
ga je še videla, kako je s kolesom zavil okoli vogala v smeri proti brzojavnemu uradu.
28. poglavje V KNJIŽNICI
Ul!x in Lior.el sta šla proti knjižnici.
Ko sta končno le prišla tja, sta v velikem poslopju začutila morečo tišino. Vse je bilo tiho. in mirno, stene, tla, vse, prav vse. v dvorani je- bilo nekaj starejših ljudi, k; so čltali časnike. Bili 80 to dobri stari mestni filozofi. Bilo je tudi nekaj deklic in dečkov iz srednje šole, /ki so P° knjigah iskali različne stvari, toda vsi so bil! tihi. Tako sta se ozirala okoli po veliki knjižnični dvorani in občudovala velikanske skladovnice knjig, ki so bile razmeščene po
policah.
Končno ju je stara knjižničarka gospa Galagher opazila in je prišla bliže:
»Kaj iščeš tu?» je vprašala tiho Lionela.
«Knj'.ge», je zašepetal Lional, ki tudi ni hotel motiti veličastne tišine.
«Kakšne knjige iščeš?* je vprašala knjižničarka.
«Vse», je zatrdil Lionel.
»Vre?* se je začudila lcrj'8nljar-
ka. »Kaj pa govoriš? Ne mereš s izposoditi več kot štiri knjige naenkrat.*
»Saj si nočem nobene Uposo-dlti*, je spet rekel Lionel.
«Pa kaj potem, za vraga, splo#
hočeš?*
«Samo gledati hočem, Ali je pte
povedano?*
«Ne, ni, ni nikakega zakona, k* bi to prepovedoval. Kdo pa J® to?» je pokazala na Ulijia.
«To je Ulix», je odvrnil Lione'-«Ne zna Citati.#
«In ti znaš*, je vprašala knjižn' čarka Lionela.	.
«Ne», j-e odvrnil Lionel. »Pa tu on ne zna in zato sva prijatelj9' EdiAa oseba je, ki jo poznam, ^ ne zna čitati.*	,
»Saj včasi je boljše, če ne ar,e čitati. Jaz že čitam Še3t deset 1® ln Se zdaj ne vem, kakšno Pr° nost Imam. Zdaj pa me pustit9' da grem, vidva pa se lahko P° mili volji nagledata knjig.*
Oba prijatelja sta se oddalji ir. pričela ogledovati knjige.
«Poglej, Ulix, poglej onole tm* zeleno. AH ni lepa, kot sveža tr9 va. In kaj vse mora pisati v te knjigah tukaj. Poglej, Ulix. In ov tam. Vidiš? Zdi. se ml, da 9 ne bcin nikoli naučil čitati-(Nadalievanie prihodnjič)
/