iiJiL.JRl ha Vb atelj LJUBLJA (C. C. U poate) Liat Uhaja vsaki t 3 imnc« L FH L 6.50 ve6. — Pos i t iirokostl I kolon*-^^ Lio olc*. zahval«, poslani, vdOiifc Otflaai na prvi strani L 2 STARE SEGE edeljka. Naročrnina: za 1 mesec L 1—> celo leto L 75.—, v inesemctvo mesečno ^e 30 it — O glasnica za i mm prost era rgovske in obrtne oglase L 1.—, za oemrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. M* Trat«. » torek. 11 aktsbralML^J EDINOST Poiamema fiterOka 30 cent. Letnik Lil Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon i 1-57. Dopisi naj se petiljajo izključne uredništvu, oglasi, reklamacije in deaar pa upravniStvu. Rekopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne »Edinost* Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Giosue Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327. i Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Kadar pridem v tuj kraj, me tie zanima v prvi vrsti tisto, kar imajo dotični ljudje ali dotična pokrajina skupnega z ljudmi in pokrajino, iz katere sem sam doma. Moje oko in moje uho se v prvi vrsti ustavi na posebnostih, ki nimajo z ostalimi pokrajinami in ljudstvi nič skupnega. In če me kdo vpraša, ko se vrnem: «Kako je tam?» bom odgovoril: «Take so hiše, taka je noža, taka je govorica, take so šege in navade.» Pri tem bom našteval vse tiste značilne po-| sebnosti, ki so svojstvene za do-ffčno ljudstvo ali deželo. Kadar bom mislil na dotično ljudstvo, bom v mislih izločil vse, kar jo navadnega, misli bodo obstale le na nenavadnih rečeh. In tem več nenavadnih reči ko obdaja eno ljudstvo, bolj živ, bolj značilen *e njegov o-braz, lažje si ga je zapomniti in tudi — rajše ga imamo, ker vzbuja več zanimanja. Brez dvoma so imele nekdaj vse ljudske skupine, ki so živele v posebnih skupnih razmerah, (tu prihajajo v poštev gospodarske, narodne in etnografske razmere, stiki s sosedi), svoj poseben obraz. Tako smo ločili in deloma še ločimo Sici-lijanca od Sarda, Furlana od Pijemonteža Korošca od Kranjca in še tu pri nas imamo več skupin, ki so so v marsičem zelo ločile med seboj, recimo Vipavca od Kraševca itd. Civilizacija in kultura sta te razlike počasi vsaj na zuraj u-ravnali, tako se danes po noši ljudje že malo več ločimo med seboj, tudi naše hiše so si že podobne kot lira liri; le narečja so ostala in pa nekatere šege in navade. O teh šegah bi rad par besed spregovoril. Civilizacija in kultura gresta svojo pot, marsikaj dobrega sta prinesli, a tudi to in ono slabo, proti njima se ni mogoče boriti; prišel bo čas, ko si bo na zunaj svet čisto podoben, značilne vnanje poteze posameznih ljudskih skupin boli o docela izginile. To pa je vnanjost; razne nove pridobitve so in bodo spreminjale obrazi zemlje, temu se pa odpomoči ne da. Na nečem tirugem mi je, na duševnih znakih vsakega ljudstva. O jeziku tu ne govorim; v mislih imam tiste šege in navade, ki smo jih rabili o raznih prilikah, posebno naše kmečko ljudstvo, ki so pa danes polagoma že izginile. Prav je, če je danes kje kak kos narodne noše, da je ne vržete proč, in če se kje nahaja kaka izrezljana lepo «pomala-na» skrinja, da je ne zavržete; to sol umetnine domače obrti, ki so lep spomin na starodavne dni in imajo tudi svojo vrednost. V mislih pa imam tiste šege, ki so jih naši dedje skozi stoletja tako zvesto varovali in ki se jih današnja doba že sramuje, tako kot se mladi ljudje sramujejo, če gre njih teta v staromodnem krilu k maši. To sramovanje ni na mestu. To je naš narodni duševni o-braz, ki se je razvil, rastel in se spreminjal skozi tisočletja, a izginil ni, ker se ga nihče ni sramoval. Le poglejmo vse od vezenin na belih predpasnikih in belih ruticah kmečkih deklet do altarčka v kotu. od pisanih velikonočnih piruhov in drugih velikonočnih navad, do božiča in kolede, od lepih pesmi, ki so se prebujale s hrepenenjem ob jasnih jesenskih večerih, do bajk, ki so jih pravili, ko so luščili koruzo, obrezovali repo in opravljali še razna druga kmečka dela, pri katerih delajo samo roke, beseda pa se prosto plete med ljudmi. In pa, kresovi in ženitovanjske navade, kje so? Ne priganjam vas, da obnovite in ohranite vraže, ki so same na sebi dovolj ukoreninjene med inami. Proč z njimi! Ohrani pa se lahko, kar je lepega, dobrega in koristnega, kar je za naš duševni Obraz značilnega. To pa zato, da ne bomo prazni, ko izgubimo še te zadnje znake. Vedimo, da nas bodo tisti, ki bodo prišli med nas, sodili In ljubili po tistih lepih posebnostih našega duševnega obraza, ki jih drugje niso videli, ne pa po vnanjh znakih naše pome-ščanjenosti. P. B. zasedanje ministrskega sveta Perofile en. Mussol nija o notranjem položaju Državni nameščenci - Posojil« podiotiem si ltelcft RIM, 17. Danes se je pričelo novo, oktober s ko zasedanje ministrskega sveta, ki bo, kakor predvidevajo v političnih krogih, zelo važno in bo obsegalo vsaj tri seje. . Ministrski svet se je sestal ob 10. predpoldne v viminalski palači. Seji je predsedoval on, Mussolini, ki je kot minister za notranje zadeve podal izčrpno poročilo o notranjem- položaju. NaglaŠal je, da je od prvih dni avgusta, ko se je vršilo zadnje zasedanje ministrskega sveta, pa do danes potekalo življenje v državi popolnoma mirno. U-smrtitev Sacca in Vanzettija pomanjkanje, ki ga občutijo nekateri sloji prebivalstva, pomanjkanje, ki spremlja v vseh državah sveta finančno obnovitev, atentat proti dvema voditeljema fašizma v Ravenni in umor italijanskega podkonzula grofa Nardinija niso dali povoda za več ali manj umestne manifestacije. «Nacija,» je dejal on. Mussolini, «je še enkrat izpričala svojo zrelost, zadržujoč svoje zgražanje in svojo bolest.« Načelnik vlade je omenil, da sta bili v zadnjem času rešeni važni vprašanji najemnin v mestih in na deželi. Da ne bi premnogi državni in cerkveni prazniki prekinili za preveč časa delovanje naroda, je on. Mussolini sklenil, da se bo praznovanje pete obletnice pohoda na Rim vršilo v nedeljo, 30. oktobra, praznovanje zmage pa naslednjo nedeljo, 6. novembra. Po 6. novembra je do novih odredb prepovedana sleherna ceremonija, manifestacija, proslava itd. Finančni minister on. Volpi je podal na seji podrobno poročilo o gospodarskem in finančnem položaju države ter o položaju državne bilance. Ministrski svet je poročilo odobril, nakar je razpravljal o aktivnih Prostata desetletnice in upokojenih državnih nameščencih. V zmislu ukaza od 7. maja 1927., ki predvideva postopno odpravo dravinjskih doki ad, je ministrski svet določil, da se osobju 5., 6. in 7. činovne-ga razreda odvzamejo draginj -ske doklade; isto velja tudi za državne uslužbence nižjih čl-novnih razredov, ki nimajo skrbeti za družino. Onim državnim, nameščencem, ki dobivajo enotno plačo, v kateri je všteta tudi draginjska doklada, se plača zniža za 30 lir mesečno. Znižajo se končno tudi dra-glnjske doklade navadnih državnih upokojencev; direktnim upokojencem se pokojnina zniža za mesečnih 50 lir. Z izvedbo teh ukrepov se bo državna bilanc ar razbremenila za približno 200 milijonov lir od skupne svote 8 milijard lir stroškov, ki jih država ima s plačami in pokojninami državnih nameščencev. Finančni minister je predložil nato v odobritev načrt za u-krep, ki naj olajša podeljevanje posojil industrijskim in trgovinskim podjetjem na Reki. Vlada je v to svrho odmerila že leta 1925 svoto 25 milijonov lir. RIM, 17. Po poročilu predsednika vlade in notranjega ministra o notranjem političnem položaju in po poročilu finančnega ministra o gospodarsko-finančnem položaju ter o znižanju uradniških plač je odobril ministrski svet 17 osnutkov zakonov in odredb, ki jih je predložilo finančno ministrstvo, dva osnutka, ki ju je predložilo ministrsko predsedništvo in 9 o-snutkov zakonov in odredb, k-jih je predložilo ministrstvo za zunanje zadeve. Ob 13.45 je bila seja zaključena. Jutri ob 10. uri dopoldne se bo vršila druga seja ministrskega sveta v tekočem zasedanju. fiflkanskemv glasilu bo odgo- TOil eFoglio d'Ordinia j Msševiške nvolacl|e u kongres RIM, 17. Jutri ali pojutriš- j fzviSevalnega edbora v Leningrada njem izide «Foglio d'Ordini», u- LENINGRAD, 17. Včeraj se je vr- radno glasilo fašistovske stran- šila v Leningradu ob navzočnosti ke. V tej napovedani številki sovjetske vlade, Članov izvrševal- bo prinesel med drugim važen nega odbora komunistične stranke članek o rimskem vprašanju, in raznih drugih predstavnikov Članek bo tvoril obenem odgo- proslava 10. obletnice boljševike vor na članka, ki ju je pred revolucije. Proslava se je vršiiu v . . , UVnto paiači prejšnje dume. Proslave so kratkim prineslo glasilo svete £ ude£žij. Jtu«na ^^^^ ZTIŽ Ministrski svet je nadalje | rih 0bicajev. Doba poslednjih 10. sprejel na znanje poročilo mi- jet je doba revolucije, katere glav- nistra za narodno zdravje, ki je ni cilj je bil, konsolidacija gospo- ponovno izrazil potrebo, da se darske in politične moči Rusije izroči kopališča oblastnim sa- kot sovjetske države inouprava^Za V^jaCUo banjo Govorni J pa se zanima velika francoska delavcem v bodočih letih družba, ki ga namerava vzeti v gkrčeni OSemurni delavniki na »a v> Alr/vlilr/v 10 f l M I -r»____U«. nrfn^innlh Kralj in kraljica pri odkritju spomenika padlim vojakom SANTA CROCE OB ARNUl, 17. Včeraj se je tukaj vršila slav-nost odkritja novega spomenika padlim vojakom. Ceremonija je zadobila poseben pomen in svečanostno lice radi prisotnosti Nj. Vel. kralja in prometnega ministra Ciana. Občinstvo je kralja ob prihodu burno pozdravljalo, vzklikujoč savojski hiši. VIAREGrGIO, 17. Ob prisotnosti Nj. Vel. kraljice Helene in Nj. kr. vis. princezinje Gkxvan-ne se je včeraj otvorila v Forte dei Marmi kapelica, posvečena spominu padlih vojakov. Italijanski poslanik pri jugoslovanskem zmsanfem ministra MILAN, 17. Današnji «Corriere della sera» prinaša naslednjo vest iz Beograda: Italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero je prosil včeraj dopoldne za avdijenco pri zunanjem ministru Marinkoviču. Ta mu jo je, neglede na to, da je bil praznik, dovolil in ga je sprejel okrog poldneva. Iz gotovih ozirov se da soditi, da se je tudi ta poset nanašal na protiitalijansko pisanje jugoslovenskega časopisja in da je poslanik general Bodrero opo-zorii ministra na posledice, ki bi jih lahko povzročila ta kampanja glede odnošajev -med Italijo in Jugoslavijo. Izgleda, da so vzeli beograjski uradni krogi in jugoslovenski minister Marinković to na znanje ter da je italijanskemu poslaniku zasigurano, da se bo, kolikor bo mogoče, delovalo na to, da bo jugoslavenski tisk spremenil svoje protiitalijansko stališče. Borba proti raku MILAN, 17. Včeraj se je vršil otvoritveni sestanek prvega nacionalnega zborovanja Italijanske lige za boj proti raku. Zborovanje se vrši pod pokroviteljstvom Nj. vel. kraljico. Helene in načelnika vlade on. Mussolinija. Požar. MILAN, 17. Pri Chiaravalle je sinoči izbruhni! velik požar, ki je upepelil obsežno gospodarsko poslopje in povzročil nad pol milijona lir škode. Arseitlnski zunanji minister odpotoval Iz Italije RIM, 17. Argentinski zunanji minister Gal ar do je s svojo družino zaključil potovanje po Italiji s trodnevnim bivanjem v Genovi. Ob odhodu iz Italije je poslal ministrskemu predsedniku on. Mussol ini j u brzojavko, v kateri se zahvaljuje za dokaze prijateljstva in bratstva med obema narodoma. On. Mussolini je na brzojavko odgovoril izražujoč vero v neomajno prijateljstvo med Italijo in Argentinijo. MarSallPlisudski pride v Rim? BERLIN, 17. Listu «Lokal-Anzeiger» poročajo iz Varšave, da odpotuje maršal Pilsudski koncem oktobra ali v prvih dneh novembra v Rim, kjer se namerava sestati s papežem in načelnikom vlade on. Mussolini jem. List dodaja k svojemu poročilu, da še ni znano, ali bo obisk pri načelniku italijanske vlade ali izključno privatnega ali političnega značaja. Truplo umorjenega podkonzula v Parizu grofa Nardinija bo pokopano v Rimu RIM, 17. Jutri ob 17.20 bo pripeljano na postajo Termini v Rimu truplo italijanskega podkonzula v Parizu grofa Nardinija, ki je bil, kakor znano, umorjen dne 12. septembra v Parizu. Ob 10.30 bodo prepeljani zemski ostanki grofa Nardinija na državne stroške na rimsko pokopališče, kjer bo pokopano v družinski grobnici. Učiteljske plače in pokojnina ne bodo znižane RIM, 17. Pred kratkim je bilo napovedano, da se bo pričelo v državni upravi štediti in da bodo proračuni posameznih ministrstev skrčeni. Kakor doznava agencija «In-formatore della Stampa», se z ozirom na to štednjo, ki se bo izvajala tudi pri ministrstvu za prosveto. ne bodo znižale u-čiteljske plače in pokojnine. —----, — o—----; . ... sKrceni osemuuu - --- zakup in ga V nekoliko letih sede,mUrne. V Rusiji bo zgrajenih .------- ---------^ i za 5Q miUjonov ljudskih domov, za 15 milijonov rublje v pa novih šol. Končno je izjavil, da so- popolnoma preosnovati. Gftanle bolgirskih kimitaiev preprečen napad na skladišče streliva v Jugoslaviji vražnikom sovjetske vlado ne bodo izdane nikake amnestije. Ponesrečen poskus prekooceanskoga poleta OLD ORCHARD, 17. Davi je hotela ameriška letalka gospa Grayson nastopiti svoj že dalj Časa pripravljani polet iz Amerike na skandinavski polotok. Po polurnem poletu pa se je letalka spet povrnila na letališče, ker se ji je zdelo, da letalo radi nepravilne razmestitve tovora ni bilo v ravnovesju. Letalka je izjavila, da odleti še tekom današnjega dne in to takoj, čim bodo preuredili razmestitev tovora. Nemški letalec Horst Mer z na poletij preko oceana? BAIA Dl VIGO (Španija), 17. Včeraj ob 18. uri je pristal v tukajšnjem pristanišču hidro-plan z letalcem Horst Merzom, ki je Nemec. Včeraj zjutraj je Host Merz odletel iz Amsterdama ter namerava še tekom današnjega dne pričeti prekooceanski polet. Če bo vreme u-godno, bo izvršil polet v eni sami etapi. Rakovskl je zapustil Pariz PARIZ, 17. Včeraj zjutraj ob 6. uri se je bivši sovjetski poslanik Rakovski z avtomobilom odpeljal iz Pariza v smeri proti Berlinu. Ni znano, ali se namerava dalj časa ustaviti v Berlinu ali pa bo potoval naravnost v Moskvo. Francoski listi so posvetili humoristične vinjete v slovo poslaniku, ki mu je bilo toliko na tem, da ostane v Parizu. Francoska nota o carinskih tarif ih izročena ameriški vladi WASHINGTON, 17. Poslednja francoska nota, ki se nanaša na carinske tarife, je biia sinoči vpredana vladi Združenih držav. Izvleček iz te note, ki ga priobčujejo listi, je napravil na javnost najboljši vtis. Verjetno je, da bo vsa zadeva v naj krajšem času predložena izvedencem. Preteklo bo pa bržkono precej časa, da bo izdelan načrt pogodbe. Velik del pogajanj se bo vršil naravnost med ameriškim državnim tajnikom Kel-loggom in francoskim poslanikom, ki se bosta o tarif ih še tekom tega tedna vse potrebno dogovorila. BEOGARD, 17. Danes ponoči okrog- 2. ure so se tri osebe, oborožene s puškami in bombami, približale skladišču topniškega streliva in smodnišnici v Kra- Kucuva v *ii li bi ATENE, 17. Grške oblasti so PgVgUnlK MfllMflteflO PTlStfll V nOSKvI podvzele energične mere, da MOSKVA, 16. Poveljnik Mad-preprečijoi nameravane vpade j daleIla je' pristal danes ob makedonskih komitašev na gr- K5 45 Sprejeli so ga italijanski ško ozemlje, ki jih je hotel or- _oslanik cerrutti, člani posla-ganizirati znani agitator Ko- ništVai \n zastopniki aeronav-tičev. I tičnih organizacij. Costes in Le Brix v lUo de Janeiru LONDON, 16. Iz Rio de Ja-streliva m smodnisnici v jvra- 1 . r^tP^ in Le ljevici pri Zaječaru Straža jih ™ra je pravočasno opazila ter jih je s Natala Imela sta pozvala, naj se ustavijo Na ta 1 Janeira. Proti pozrr straže so neznanci odgo- ^^ došla vest, da je vorili z ognjem iz pu k ter tez- ^ceru p j «Nunges- ko ranili stražo Na Uce mesta ^r^°ColJi>> pristati v Carabelli. so prihiteli ostah stražniki, H Vzroki prisilnega pristanka še da zlikovci so že pobegnili pro- vzroji pji & ti bolgarski meji. Odrejeno je ^o^E JANEIRO, 17. Danes bilo vse potrebno za njihovo za- m£15 t pri9tala v tukaj- sledovanje. Rezultati tega za- ^ pristanišču francoska sledovanja do sedaj še niso zna- s ^ £ Le Bri ki sta ni Po vseh znakih so bili na,- prestolnico Ar- padalci makedonski komitaži. Buen£ Aires. Prebi- Maulhln fin nnnlaua valstvo je priredilo obema le-nevinia m poplav« J talcema veličasten sprejem. Si- ▼ Albaniji in Hercegovini no£i sta pristala v luki Cara- TIRANA, 17. Včeraj popoldne je divjala nad Tirano huda nevihta, tekom katere je udarila strela v minaret mošeje Tabak. Stolp se je zrušil in predli streho mošeje, v kateri se je nahajalo 30 vojakov. Izpod razvalin je bilo izkopanih 12 ranjencev, j Rane nekate; ih so smrtno nevarne. MOSTAR, 17. Včeraj popoldne je divjala nad mestom in okolico strahovita nevihta. Naliv je bil tako silen, da so vsi potoki prestopili bregove in poplavili vso okolico. Iz neke kmetske hiše, kamor je vdrla voda z veliko naglico, je odnesla otroka z zibelko vred. Neurje je povzročilo precejšnjo gmotno škodo. Pogajanja vstašev v Meksiku MEKSIKO, 16. General Artur Bern al, načelnik meksikanske-, ga glavnega stana, je objavil poročilo, da zasleduje vladna konjenica vstaške čete generala Gomeza, ki so pobegle v gorovje Huatusco v pokrajini Vera Cruz. vellas, ker radi teme nista hotela. nadaljevati poleta. Izredno zasedanje bolgarskega sobranja SOFIJA, 16. Včeraj je bolgarski ministrski predsednik Ljapčev otvoril izredno zasedanje bolgarskega sobranja. Na včerajšnji seji je sobranje odobrilo dnevni red za sejo, ki so bo vršila v torek. Na tej seji bodo bolgarski poslanci razpravljali o merah, ki so bile pod-vzete z ozirom na delovanje makedonskih komitašev, posebno pa o izjemnem stanju v Petriću in Čustendilu. Drobne vesti Nastas Petrovič, jugoslovenski poslanec in član radikalne stranke, je bil včeraj izključen iz radikalskega poslanskega kluba. Prisilen pristanek nekega hidro-plana blizu Sardinije NEAPELJ, 17. Danes zjutraj je bil pripeljan v neapeljsko-pristanišče neki francoski hi-droplan, ki je bil včeraj popoldne radi silne nevihte primoran pristati sredi morja v bližini Sardinije. V neapeljsko pristanišče ga je pripeljal nemški parnik «Ramses», ki je potem nadaljeval svojo pot. Ker je za-dobil hidroplan le lahke poškodbe, namerava njegov pilot poročnik Pariš takoj nadaljevati svoj polet proti Beyruthu. lEIss Elder in kapetan Halde-man potujeta v Pariz HORTA, 17. Nocoj sta odpotovala na portugalskem pami-ku «Lama» letalka miss Elder in kapetan Haldeman, ki so ju v Horti sprejeli z velikim sijajem in navdušenjem. Ustavila se bosta v Lisboni, od tam pa bosta potovala naravnost v Pariz. Pismo iz Poliske Varšava, 14. oktobra 1927. V varšavski javnosti se še vedno mnogo razpravlja o zadnjih incidentih na poljsko-li- . tovski meji ter o aretacijah v I Litvi in Vilni. Vendar pa se je i prvotno razburjenje poleglo, ; ker je napeto razpoloženje jaV-1 nosti našlo duška na velikih manifestacijskili zborovanjih. Veliko pozornost je vzbudila vest varšavskega lista «l\urjer Czerwanog», ki često neuradno tolmači namere poljskega zunanjega ministrstva, da se je maršal Pilsudski odločil, da osebno prouči vilensko vprašanje ter da se bo potrudil,, da se to vprašanje, ki že več let kali odnošaje med Poljsko in Litvo, čimprej reši. V notranje-političijem življenju je edini značilnejši dogodek odgovor ministrskega predsednika predsedniku zbornice Ra-taj u na njegovo pismo o odredbah glede tiska. Kakor znano, je maršal Pilsudski nedavno sporočil zakonodajnim oblastim, da smatra odlok o tisku za veljavnega, ker ga zbornica ni še razveljavila. Glasom u-stave ima Pilsudski prav, kajti l zakon, ki ga odobri zbornica, r ti. •EDINOST* V Trstu, dna 18. oktobra 1927. stopi v veljavo le tedaj, ko je bil objavljen v uradnem listu, kar se pa z zakonom o tisku ni že zgodilo. G. Rata j je pa odvrni! na ta odgovor ministrskega predsednika, da se mora odlok z ustavnega stališča smatrati kot ukinjen. Vodilni činitelji v zbornici se sklicujejo na odlok, ki pravi, da izgubijo izredne odločitve predsednika republike vsako veljavnost, ako niso bile pravočasno predložene zakonodajnim oblastim, ali pa če niso bile od njih odobrene. (Kakor znano, je bil odlok o tisku izdan kot izredna naredba, ki jo je podpisal predsednik republike na podlagi polnomočne vladne oblasti, ki mu je bila podeljena v avgustu lanskega leta.) Toda kljub vsemu temu vztraja Pilsudski na svojem stališču in v svoji novi izjavi naglasa* da smatra spor z zbornico še kot neporavnan. O sklicanju zakonodajnih o-blasti se V javnosti jako malo govori, čeprav je gotovo, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. Po ustavi morajo zakonodajne oblasti biti sklicane do konca meseca oktobra, kar pa se ne pomeni, da se morajo sestati. Lani se je n. pr, zbornica sestala šele prve dni novembra. Na. tem zasedanju bo vlada predvsem skušala izno-slovati odobritev državnega proračuna, in to čimprej. Čeprav ni še točno znano, kdaj se bosta zbornica in senat sestala k rednemu jesenskemu zasedanju, se je te dni že pojavila v javnosti prva vest o volitvah. Ker je ta vest prišla iz vrst vladne skupine, ji je treba posvetiti posebno pozornost. Po najnovejših vesteh namerava vlada 30. novembra razpustiti zbornico in senat. Njuna zakonodajna doba bo podaljšana samo za 8 dni, veljavnost poslanskih in senatorskih manda- tov bo prenehala z 22. novembra, kar pa v praksi ne pomeni mnogo. Glasom zakonitih na-redb se morajo nove volitve razpisati tekom 3 mesecev, t. j. najdalje do 29. februarja 1928.; zato je verjetno, da bo volilni termin določen na 25. februarja. Popolnoma nepričakovano, kakor strela z jasnega neba, je dospela iz Lodža v Varšavo vest, da so se v nedeljo vršile tam občinske volitve. V voiilni borbi je prodrla socijalno-demo-kratska stranka, ki je dobila polovico vseh mandatov, ki jih je 70. Za: komuniste je bilo oddanih 37.000 glasov, a njihova kandidatna listina je bila raz-i veljavljena. Desnica, ki je do sedaj imela večino, je izgubila vse glavne pozicije. Najhujši poraz so pa doživeli kandidati vladne listine, ki so računali na velik uspeh. Izid lodžskih volitev bo morda neposredno pokazal svoj vpliv tudi tedaj, ko se bo definitivno odločevalo o terminu novih volitev v zbornico. Politične beležke Boljševiška amnestija povodom desetletnice revolucije ▼ Rv&iJL Povodom proslave desetletnice ruske revolucije bo sovjetska vlada najbrž proglasila amnistijo, za katero vlada v moskovski javnosti veliko zanimanje. Sodeč po izjavah, ki so jih podali nekateri u-gledni sovjetski činitelji, bodo te amnestije deležni predvsem zločinci, ki so zakrivili nekrvave zločine, tako na pr. tatovi, goljufi, pre-šestniki i. t. d. Verjetno je, da bodo izpuščeni iz zapora vsi oni. ki so zagrešili težje zločine, a so jih izvršili pod pritiskom težkih življen-skih razmer. Značilno pri vsej stvari je dejstvo, da bodo amnestije deležni samo jetniki iz delavskih in kmetskih slojev, ostalim pa boljševiška amnestija ne bo prinesla nikakih olajšav. DNEVNE VESTI Itoi prefekt ov ukrep c starnaBjiS Tržaški prefekt kom. Foruacia-ri je izdal včeraj nov odlok o stanovanjih, ki nalaga hišnim gospodarjem in njihovim upraviteljem nove obveze glede praznih stanovanj. Ugotovilo se je namreč, da se špekulacija s stanovanji nadaljuje, posebno pa se v ta namen skrivajo številna stanovanja, tako da je veliko družin takorekoč brez strehe prav radi takih špekulacij s stanovanji in z njimi združenega stanovanjskega verižništva. Prefektov odlok, ki bo objavljen danes, navaja v utemeljitvi podrobno pravkar omenjene pojave ter nagla'a, da je vprašanje stanovanj se vedno težko in zamotano posebno radi stalnega dotoka prebivalcev, medtem ko skriva* nje praznih in opremljenih stanovanj stremi za tem, da se navijajo najemnine in s tem moti mirnost prebivalstva in javni red. Radi tega se nalaga hišnim gospodarjem in upraviteljem solidarno dolžnost, da morajo v teku 10 dni po objavi prefektove odredbe naznaniti občinskemu uradu stanovanja z o-premo ali brez nje, ki niso v najemu ali so postala v teku vsakega meseca prazna. Pri tem je treba navesti število prostorov in višino mesečne ali tromesečne najemni-nine, ki Jo je plačeval dosedanji najemnik ali ki se za stanovanje sedaj zahteva. V prvih desetih dnevih vaškega meseca morajo hišni gospodarji istotako naznaniti ona stanovanja, ki so postala prazna. Kdor se na bo ravnal po novi odredbi, bo naznanjen pristojnemu sodišču in lahko dobi zapor do treh mesecev in globo do 2000 lir.. Razdelitev vojne mornarice S 1. novembra t. 1. bodo sile kr. vojne mornarice razdeljene takole: Oklopnica «Cavour», admiralska ladja, sedež glavnega poveljništva vojne mornarice in poveljništva prve eskadre. Bojno divizijo prve eskadre bodo tvorile oklopniee: «Doria>> (admiralska ladja), «I3ui-lior, «Pante» in «Giulio Cesare». Druga divizija (-rušilci) bo sestavljena iz bojnih ladij «Quarto> (admiralska ladja), «Tigre»- (načelnik III. f lotil je), V. skvadrilje obstoječe iz ladij «Borea», «Zeffiro», «Espero», «Ostro», «Sirtori», *«Or-sini», «Acerbi» in «Stocco» (slednje >tiri začasno); iz IV. skvadrilje, ki jo tvorijo ladje «Nembo», «Aqui-lone», «Eolo» in začasno «Nembo», «Borea». «Turbine», «Schiappini»; iz IV. flotilje, ki ji načeljuje izvid-na ladja «Pantera»: VII. skvadrilje, obstoječe iz ladij «Ricasoli», «Sella», «Nicotera» in «Crispi»; iz VIII. skvadrilje, obstoječo iz ladij «Sauro», «Battisti», «Manin» in «Nullo». Divizijo podmornikov tvorijo: «Paeinotti» (admiralska ladja), I. skvadrilja, obstoječa iz ladij «.Mocenigo» (načelnik flotilje), «Micca», «Barbarlgo» in «Galvani»; I. skvadrilja podmornikov, obstoječa iz enot «-Marcello», «Provana», <*Torricelli», je v ta namen, da bi se na mestu, kjer jo je imel zviti, ne zmečkala, napolnil s kolofonijem, jo zamašil na obeh koncih ter jo segreval nad ognjem. Nenadoma je cev is neznanega vzroka počila in raztopljeni kclo-fonij je plju&knil na Cherina. Čeprav so mu navzočni tovariši takoj priskočili na pomoč, je nesrečni mladenič zadobil hude opekline po obrazu, prsih, rokah in nogah. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se siromak sedaj bori s smrtjo. Kako st je teia* ohladil jezo. 38-letni težak Silvij UdoviŠič, stanujoč v Skednju št. 792, se je v nedeljo popoldne sporekel v neki tamošnji gostilni z nekim prijateljem. Ni znano, zakaj sta se sprla, a dejstvo je, da se je Udovišič hudo razgrel in ko je njegova jeza prikipela do vrhunca, ji je dal duška s tem, da je z vso silo brcnil v — steklena vrata, tako da so se razletela. Pri tem sei je vročekrvni možakar precej hudo pore-zal po desni nogi. Moral se je zateči v onestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Zopet zHkovski naskok na bla-« Bajno V tretje gre rado, pravi neki ljudski rek, katerega resničnost so svedrovci, ki se tekom par dni izvršili z .uspehom dva naskoka na razne blagajne, predpreteklo noč ponovno potrdili. To pot so vzeli na muho blagajno trgovca s slanino Karla Petracco, ki ima svojo prodajalno v ulici Lazzaretto vec-chio. Ob neznani uri so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v prodajalno, kjer so se takoj lotili blagajne. Razparali so jo na levem boku in si tako napravili pot do plena, ki pa ni bil baš bogat; našli so le borih 400 lir, pač skromno plačilo za tako naporno in nevarno -«delo». Kljub temu pa so bili zlikovci menda zadovoljni, kajti blaga, ki ga je bilo v prodajalni obilo, se niso dotaknili. O tatvini so bili včeraj zjutraj obveščeni policijski organi na ko-misarijatu v ulici Sanita, ki so takoj pričeli tozadevne poizvedbe. Razne nezgode. V hipu, ko mati ni pazila nanj, se je 2-letni Giordano Buttinar, stanujoč v ul. XX Settembre št. 5, v nedeljo popoldne skobacal v kuhinji na stolico, s katere pa je kmalu potem padel tako nesrečno7 da si je zlomil desno nogo v stegnu. Mati j© prenesla malega ponesrečenca v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. —■ Da bi se izognil neki ženski, ki mu je nenadoiua prišla na pot, je 21-letni Neron Pollak, stanujoč v ulici Gatteri št. 28, v nedeljo popoldne, ko je privozil s kolesom iz ulice Commerciale na trg Ober-dan, zavil v tako ostrem kotu, da je padel in si pri tem zlomil desno nogo v gležnju. Nesrečni kolesar je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, nato je bil na lastno željo prepuščen domaČi oskrbi. _Mnogo bolj neroden in nepreviden je bil neki mlad kolesar, ki se je predsinočnjim zaletel v ulici Tiziano Vecellio v 3-letno Amalijo Gregorič, ki se je igrala pred hišo št. 4, kjer stanuje. Dekletce jo je razmeroma pocerii izkupilo, kajti zadobilo je* samo par majhnih ran na levi nogi. Dobilo je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je prenesla mati. — Ko je v nedeljo zvečer šel po ulici S. Marco 2G-letni težak Hek-tor Marmelich, stanujoč v ulici Molino a vento št. 61, se ni pravočasno umaknil nekemu javnemu avtomobilu, ki ga je — čeprav je šofer naglo ustavil — dregnil od strani in ga podli. Pri padcu sc je mladenič hudo pobil po glavi ter se opraskal po nogah. Dobil jo potrebno pomoč na rešilni postajf; kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom. _ Včeraj okoli 13. ure je tramvaj proge št. 10, ki je vozil proti Sv. Andrej'u, zadel v bližini ribjega trga na nabrežju Nazario Sauro ob ročni voziček, naložen z malto, katerega je peljal 41-letni podajač Ivan Carletti, stanujoč v ulici Ve-spucci št. C. Radi sunka se je voziček prevrnil in Carletti je padel vznak ter se pri tem hudo udaril -v'križ. Moral se je zateči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik povedal, da ne bo hudega in da bo ozdravil v 6—7 dneh. DAROVI Ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. Henrika Simoniča, daruje g. Ivan Pikifi L 10 Sol. društvu. Srčna hvala! Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Stovo. V soboto 15. t. m. je odšel iz Gorice g. režiser Košuta Just, kateri je preko dve leti z vso vnemo in požrtvovalnostjo režira], igral organiziral in se trudil za najmanjše podrobnosti pri dramskem društvu v Gorici. Bivši član Ljudskega odra v Trstu. Član mariborskega gledišča ter eden izmed najboljših in najvernejših učencev M. SkrbinŠe-ka se je po odhodu g. Bratilža odzval klicu dramskega društva v Gorici ter vlil novega ognja v goriške diletante. S sodelovanjem g. Avgusta Kozmana in kasneje g. Terčiča je začrtal nove smeri ljudskemu gledališču v »Trgovskem domu« v Gorici. Kdor ve, s kakimi težavami se imajo boriti redna gledišča, kaj pa šele diletantsko gledišče, ve, kolika svota potrpežljivosti,, vztrajnosti, prigovarjanja, dni in mesecev negotovosti je moralo biti vloženo v one uspehe, ki jih je doživelo ljudsko gledišče v Gorici zadnja leta. •Množicam našega ljudstva, ki so vrele k nedeljskim zimskim predstavam ljudskega gledišča, so občudovale njegovo ustvarjanje v «Hlapcu Jerneju« «Vragu» in Številnih drugih igrah. Ta stik z ljudstvom ter njegov vedno veseli živahni temperament sta mu pridobila legijon prijateljev in prijateljic v vseh slojih. Za vse neštete večere preživljene v vajah z vrlimi požrtvovalnimi soigralci, za njegovo delo pri ljudskem gledišču ter pri neštevilnih ljudskih podeželskih igrah pri raznih društvih, za vse stremljenje, ki ni gledalo varnega osebnega položaja v bodočnosti, naj mu gre iskrena hvala vseh nas. V novem kraju in razmerah naj ga spremlja naša želja po nadaljnili uspehih. Cena vinu v severnem kotu Vipavske doline Zgornja Vipavska dolina, to je trsr Vipava in njena okolica — je imela letos še dovolj dobro vinsko ietžno. £e več bi bilo vina, če bi ne bila suša pritisnila. Zato je pa vino letos tudi precej bolj močno od drugih let. To občutijo tudi Vipavci, posebno ob nedeljah, ko ga prenašajo sem in tja. Kupčije z vinom sicer ni velike, vendar pa gre cena navadnemu, srednje-vrstnemu vinu od L 1.90 do L, 2 liter. Devetintrldeeeti cenik jjeslvin v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgov, zbornici pod predsedstvom kom. g. Antona Orzana priobčuje 3S. cenik Najpotrebnejših jestvin v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 15. oktobra 1927. dalje. Cene so te-le: riž navaden od L U2 do 145, riž boljše vrste 145-148, rumena koruzna moka (brez vreče) 90-92, navadne testenine (vštevši zaboj) 250-255, sladkor v kristalih 130-633, semensko olje 580-585, domača slanina 790-800 ameriška slanina 695-705, do-jmača mast t=50-660. ameriška mast690-700. navadna kolonijalna kava 1925-1950, polenovka 430-440, ječmen št. 10 155-158, fižol druge vrste- 165-168, fižol prve vrste 190-200, krompir 45-50. V teh cenah ni všteta užitnina. € ki upi upravnega odbora goriške pokrajine s seje od 13. okt. 1927. A) Zadeve, ki so se odobrile brez- pcQcjnc: Ustje: Proračun 1927. Čepovan: Dogovor z Antonom Mrakom. Planina: Prispevek za novo zastavo karabinerski postaji. bt. Vid: Sprememba užituine. gempas: Povišek davka na pse. Vojščica, Dol-Otlica, Kožbana: Davek na živino. Št. Vid: Znižanje davka na živino. Kulturne vesti Georgij Garin MlhajlovskL Georgij Garin Mihajlovski je v Pragi živeči ruski pisatelj, ki je sin znanega mnogo čitanega ruskega pripovednika Nikolaja Miha j lovskega. Ta je izdal v samozaložbi nov roman pod naslovom «Dva solncan, v katerem na satiričen način slika življenje peterbur-ške družbe na predvečer revolucije. Kot moto romana mu služi izrek Slovaškega: «Vsaka revolucija se prvo izvrši v dušah, nato šele v resnici.« In ta revolucija v duhu, ki je bila tudi v Rusiji predhodnica prave revolucije, je opisana v tem romanu. Zapiski Antona čehova* V moskovski državni akademiji za umetnostno zgodovino so izšli zapiski Antona Cehova. Najvažnejši zapiski, ki jih je Cehov stalno vodil, so bili priobčeni v posameznih odlomkih že leta 1914. Danes so ti zapiski izšli v celoti. Zanimivi so radi tega, ker puščajo vpogled v podrobno književno snovanje tega velikega pisatelja. Cehov je zapisoval vse. Razna čudna družinska imena, komične razgovore, zgodbice, aforizme, snovi za novele in opise raznih oeeb. Buka literature v italijanščini. V založbi «Sanzonio» v Milanu je izdlo v prevodu delo Leonida An* Bovec: Odpust gozdnega čuvaj« Franca Mlekuža in nakazilo dosmrtne pokojnine. Vrtojba: Prispevek za spe "aenild italijanskemu mornarju. škrbina: Povišek davka na živino za eno četrt. Kojsko, Kobjaglava: Davek na vozila in služinčad. Lože, Vipava, Ooče: Pravilnik za poljedelsko policijo. GofaČe: Pravilnik za uživanje občinskega imetja. Tolmin: Brezplačni odstop zemljišča za Balillski dom. Crniče: Prispevek za obleke Ba-lilli. Vogerako: Obrtni in prodajalni davek za 1. 1927. PodkraJ: Prispevek driavnemu udruženju pohabljencev in invalidov (goriški odsek). Pokrajinska uprava: Proračun za leto 1928. B) Zadeve, ki so se odobrile le deloma ali z gotovimi pridržki: Renče: Obrtni in trgovinski davek za leti 1925 in 1927 in za tekoče leto. Kožbana: Poprava nepravilno določenega in izterjanega davka na družino v letih 1924, 1925 in 1926. C) Zadeve, ki so se odbile: črniče: Rekurs Marije StaniC zoper družinski davek. NESREČE IN NEZGODE Smola pridnega ognjegasca Ko je gasil v soboto popoldne pri nekem požaru v Ločniku, kamor, je morala na pomoč goriška gasilna straža, je tako nesrečno padel neki Anton Klanšič, star 35 let, stanujoč v ulici Scuola Agraria št. 2, da ga je moral Zeleni križ prepeljati v mestno bolnišnico. Zlomil si je levo roko v zapestju. Tudi ta Je padel Tudi ta je fadel, oziroma se je spodtakni! in se močno potolkH po nogah. Zgodilo se je to na Prevalu pod Sv. Goro. Ce je bil romar, ki je šel delati pokoro za svoje grehe na božjo pot, se mu je želja izpolnila. Da ni bil padec malenkosten, znači že to, da ga je moral Zeleni križ pripeljati iz kraja nesreče na dom, kjer bo mora! ostati v postelji, dokler ne bo ozdravel. Imenuje se Jožef Claroni, 24 let star, stanujoč v ulici Oberdan št. 5. U rezal se je v stegno Piše se G. Alt in je star 12 let in stanuje na št. 12 v ul. Goldoni. Ko je doma rezal z nožem les, palco, bog si ga vedi. kaj vse — je zgrešil smer in zadri nož v svoje 1 lastno stegno. Tekla je kri in prišel je Zeleni križ, ki je dečka prepeljal v bolnico. Napil se ga je novega in je prav po starodavno padel Kaj se hoče, novo je letos močno. Bilo je veliko solnca in je sladko ter vleče ga piti. Kdo bi se ne napil rebule, briške rebule, Če bi le imel priliko za to. In Leopold Tronkar, ki je star 35 let in stanuje v ul. Strasig št. 48, je že moral imeti priliko, ker se ga je v nedeljo zvečer v Podgori pošteno nale-zel. Ko je glava težka ni več ravnotežja. In je padel Tronkar, ker je hodil jako neravno. Potolkel ^e je po nosu in obrazu. Prihitel je Zel. križ in ga odpeljal v bolnico. VIPAVA Vipavski poteštat je razglasil, da se tradicijonalni sejem, ki se vrši v Vipavi na dan sv. Simona, let / prenese na dan pozneje. Torej mesto 28. t. m. se bo vršil sejem 29. t. m. IDRIJA Avtomobilski promet Od 15. t. m. je spremenjen urnik! koriiere. ki vozi zjutraj iz Idrije v Sv. Lucijo. K ori j era odhaja *edaj namreč iz Idrije oh U.30 in ne več ob 1.30 ter prihaja v Sv. Lucijo tako da ima zvezo z brzovlakom, ki vozi tam mimo ob 8.55. drojeva «Pasji valček)>, ki so ga prevedli Neamova, Felyne in Ca-stetli. Dalje so izšle sledeče knjige: V založbi «Mondadori» v Milanu Maksima Gorkega -Ponarejen denar« v prevodu Castellija, V založbi «La Nuova Italia» je iz^la Turgenijeva drama «Tuji krha v prevodu Grabnerja iz Benetk. Sem in tja po Srbiju V založbi Cvijanoviča v Beigra-du je izšla axigleška knjiga, ki bi se glasila po naše «Sem in tja po Srbiji». Spisala jo je neka Lena Jovičič, hči nekega Srba in neke Škotinje. Knjiga obsega razne zbrane članke in potopisne črtice. Zelo spretno pelje pisateljica skozi del srbske zgodovine, seznani ga z nekaterimi pomembnejšimi šegami in navadami tega ljudstva, odpre mu najznamenitejše samostane v deželi, pokaže mu življenj« glavnega mesta in napravi ž njim slednjič izlet v Hercegovino, na črnogorske skale, k jadranskemu morju in celo na blejsko jezero. Vi lepo opremljeni knjigi srečamo vse polno posnetkov fotografij opisanih pokrajin. Knjiga je zanimiv^ in vsega priporočila vredna. ParUka ruska revija. V Parizu izdajajo ruski pisatelji emigranti posebno revijo, ki sq imenuje «Sovremennyja zapiski*, V zadnji Številki prinaša ta revij* prispevke od Budina, Mereškov* skesr& «Mesija». Pisatelj stnameni- V Trstu, dne 18. oktobra 1927. (EDINOST* m. tih zgodovinskih romanov iz bizantinskega, Italijanskega in ruskega življenja se je v svojem novem delu lotil stare egiptovske zgodovine. Pisatelj je znan po jasnosti in plastičnosti opisovanja. Njegova velika umetnost je bila v tem, da je znal prestaviti čitatelja v tuje idejne svetove. To se mu pri tem-delu ni posrečilo. V osebah, ki jih opisuje, si mislimo prej Ruse nego Egipčane. Kljub temu pa bo imel roman velik uspeh. Od Ivana Sme-lova prinaša revija tretje nadaljevanje ^Ljubezenske zgodbe®. Tudi ta zgodba pusti človeka precej mrzlega. Se slabša je novela «Mitije-va 1 ju bežen», ki jo priobčuje Ivan Bunin, kateri je pred dvema letoma toliko obetal. Evgenij Cirikov prinaša povest «Vodolej», v katerem opisuje svoje srečanje s Tolstojem. Teh štirinajst tiskanih strani bi se človek najraje na pamet naučil, tako lep je vsak stavek, tako krasna slednja beseda. Nova zbirka novel. «Proti toku» se imenuje nova rbirka novel, ki jih je spisal ruski pisatelj Fatčev in jih je izdala leni ngradska založba «Priboj». Dve noveli te zbirke, namreč «Poplava» in "Proti toku» s'aob enem pred-študiji za veliki roman Fatčeva «Debaele», kateri je vzbudil med ruskimi literarnimi kritiki veliko zanimanje. V tem romanu se je z velko silo prebudilo hrepenenje po novem človeku v ruski proletarski literaturi. Ta novi človek je v romanu poosebljen v komunističnem vodji Levinsonu. V omenjenih dveh novelah pa nastopa ta človek v osebi boljševika Neretina, ki se postavi po robu celemu polku u-pornih protirevolucijonarjev. Novele dokazujejo, da jih je spisal mlad nadarjen pisatelj, katerega volja presega njegove moči. Ferdo Seidl, Moderna izobrazba. Slika o potih in ciljih napredka. — Tiskovna zadruga v Ljubljani 1927. Zbirka Pota in cilji XIX. zv. Str. 80. Broš. Din IG.—, mehko vezan Din 20.—. «Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala kot 19. zvezek svoje zbirke «Pota in cilji« razpravo Ferdo Seidla «Moderna izobrazbam. Poljudno in lepo sestavljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Odlični prirodopisec je zopet pokazal, kako mojstrski, ume popularizirati prirodne vede. To, kar najdeš drugod v debelih knjigah, je podano v Seidlovem spisu na 72 straneh, vendar pa je v njem vse, kar bi moral vedeti sleherni izobraženec, hkrati pa tudi vzpodbuja k proučevanju večjih spisov. Pisec vidi v Uobrazbi osnovni in poglavitni preblem človeške družbe. Vedno vetji napredek — to je smoter vsega družabnega in kulturnega razvoja. Po dolgem tavanju in iskanju je človeški um odkril v prirodo-znanstvu najzanesljivejši vir spoznanja. Pisec seznanja čitatelja z razvojem znanstvenega svetovnega nazora, ki je dosegel višek v dognanju, da sta snov in sila enotna in da je vsa priroda s človekom vred i>odrejena vseobčemu razvoju. S tega vidika presoja tudi izobrazbo, ki naj vzgaja um, umetniška čustva in socialnost. Tedenski gospodarski pregled 17. 10. 1927. Na žitnem trgu ni prišlo tekom paošlega tedna do važnih sprememb. Oscilacije cen so bile v Italiji sicer precejšnje, obseg prometa se pa drži še vedno slejkoprej nizko. Tudi ocenjevanja stanja svetovne žitne letine, ki dajejo žitni trgovini gotovo orijentacijo in vplivajo tako na cene, so za sedaj še neizpremenjena kot pred par tedni. Celokupna svetovna letina pšenice bo letos za 100.000 do 150.000 vagonov večja kot lani. Evropa pridela toliko kot lani, če pridela Rusija okoli 20 milijonov stotov manj, pridela pa ostala Evropa ravno toliko več. Argentinija ima ravno tako ugodno leto kot lani, medtem ko bo v Avstraliji pobrala suša 15 milijonov stotov. Zato bo pa Severna Amerika pridelala dosti več kot lani. To so naravno vse samo cenitve, ker se nikdar ne more napraviti natančnih računov že radi tega, ker se v posameznih deželah ne vrši žetev istodobno, ampak kot je znano, se porazdeli v različnih delih zemlje na vse mesece v letu. Če se je pri nas želo že julija, se v Kanadi dokončuje žetev šele sedaj, r Argentini j i je žito še v klasju in v Avstraliji še majhno zeleno. Dokler pa ni pridelek popolnoma pod streho, je razvoj rastlinstva vedno odvisen od vremenskih prilik. Tako se lahko spominjamo, da se je pred nekaj meseci radi neugodnega vremena prerokoval naravnost katastrofalno slab izpad letine v Kanadi. Ker je bilo pa v poznejših mesecih vreme nad vse ugodno, se je letina izkazala nasprotno tako dobra, da se more imenovati rekord. Izgleda pa, da so te cenitve vedno nekaj pretirane v eni smeri — ali preveč optimistične ali preveč pesimistične, kajti samo tako jih more uf»rabiti špekulacija v svoje svrhe. Pozneje se vMno rado izkaže, da je resnica bolj v sredi. Na ameriških trgih so cene precej stabilne, kar dopušča sklep, da se je tam dobra letina že eskomptirala, v srednji Evropi prevladuje še vedno mirna tendenca, konsum se vzdržuje večjih nabav in blago, nahajajoče se v šibkih rokah, pritiska na cene, medtem ko so se cene pri nas v zadnjem tednu na splošno precej izboljšale, ne pa da bi se pri tem trgovina kaj oživila. Domača pšenica je pora stla za okoli 3 lire in tudi inozemska se je zadnje dni nekaj bolj iskala. Krušna moka ima še vedno slab konsum, cene v Trstu nespremenjene — 155—165 lir, o-trobi so cenejši, posebno za poznejše pošiljatve. Koruza stane romunska 155 sh cif oziroma 82 lir v vrečah franko Trst. O-ves ogrski je podražal na dol. 4.40 in je le malo več konku-renten. Romunski se trguje v vrečah po okoli 100 lir ocarinjen Trst. Iz Španije prihajajo poročila, da je vinska letina uspela tam dobro nad vse pričakovanje. Da bi se Stttilo vinogradništvo pred prevelikim padcem cen, je vlada določila minimalno prodajno ceno za grozdje in sicer 10 španskih cent. za kg (o-koli 32 na&ih cent.). Pri nas izgleda, da se bodo ustalile cene za novo belo vino na 160—200 lir, za teran pa okoli 300 lir. Prošli teden je oživelo povpraševanje po vojnoodškod-ninskih obveznicah, katere so porastle za skoro dve liri na 72 lir, danes so končale na 71.85. Tako notirajo sedaj višje kot 3% odstotna renta, kar je dobro znamenje, da išče kapital manj Spekulativnih, solidnih investicij. Petrolej mm Bolgarskem. V selu Donji Kaderci pri Kazan-liku na Bolgarskem je neki kmet izkopal pred kakimi tremi leti na svojem dvorišču vodnjak. Voda je bila sprva čista, a sčasoma je po^ stala nerabna, ker se je na njeni površini pojavila neka temna, mastna tekočina. Prišla je zima in seljak se je hotel prepričati, ali se je voda v vodnjaku iz čistila. Ker je voda na vrhu zmrznila, je zanetil na ledu ogenj, da bi ga raztopil. Tedaj je mahoma buknil v vodnjaku velik ogenj, ki je gorel tudi ko se je bil led že popolnoma raztopil in je ugasnil šele tedaj, ko je izginila z vode ona temna, mastna tekočina. Ker se je pozneje ta tekočina zopet pojavila v vodnjaku, je kmet javil stvar obtastvom in čez nekaj časa je trgovinsko ministrstvo odposlalo na lice mesta inženirje, da bi ugotovili, kaj pravzaprav vsebuje voda v čudnem vodnjaku. Pri kemičnih poizkusih so inženirji ugotovili, da izvira v vodnjaku neko mineralno olje vsebujoče razen bencina in drugih snovi tudi mnogo petroleja. Ker je neverjetno, da je v tamošnji okolici pod zemljo mnogo takega olja, bodo v kratkem začeli iskati nor pa je ostro dišeč in strupen plin. Oboje pa naj bo sedaj naenkrat v raztopini kuhinjske soli. Res je sicer, da bi bil ta prosti natrij pozitivno, prosti klor pa negativno naelektren. Toda v tisti dobi so smatrali elektriko za nekako fizikalno svojstvo, ka- kor tudi toploto ali magnetizem, ki ga telo lahko nosi ali tudi ne, ne da bi se radi tega spremenila kemijska svojstva telesa. Danes je naše naziranje docela drugačno. Vsa raznoterost kemijskih elementov izvira le iz števila elektrenin, ki so združene v atomskem sestavu, in iz načina, kako so porazvrščeni elektroni okoli atomskega jedra, zgrajenega iz pozitivnih protonov in negativnih elektronov. Za nas, ki smo vajeni, si razlagati vsa kemijska svojstva po e-lektriških silah, je docela umlji-va razlika med naelektrenimi, ali kakor mi danes tudi lahko rečemo, električnimi natrijevimi atomi ali kakor jih tudi imenujemo «ioni» in navadnimi natrijevimi atomi. Tedaj pa je nauk o ionih vsekakor. presenetil vse. In vendarle je peljala pot od prve razlage znanega pojava e-lektroiize naravnost do ideje o elektriški disocijaciji. Čista voda je eden naj slabših prevodnikov elektrike. Ako pa raztopimo v njej kako kislino, osnovo ali sol, postane dober provodnik. Toda dočim se pri prevajanju elektrike skozi kovine le-te nič ne izpremene, se raztopljene snovi po električnem toku razkrajajo. Pri raztopini kuhinjske soli bi tako nastal ob negativni elektrodi natrij, ob pozitivni pa klor. Za razlago tega pojava je že 1. 1805. izdelal Ch. Grothuss posebno teorijo. V vsaki molekuli kuhinjske množini, pozitivna bi bila vezana na natrijeve atome, negativna na klorove. Ako postavimo v raztopino te soli dve kovinski ploščiči, ki sta združeni s poloma te elektriške baterije, se molekule raztopljene soli tako zaobrnejo, da gleda pozitivni natrijev konec proti negativni e-lektrodi, negativni klorov konec pa proti pozitivni elektrodi. Nato bi se molekule razdružile, t|da prosti natrijevi, odnosno klorovi atomi bi nastali le ob elektrodah, kajti drugod bi se natrijevi prosti atomi takoj združili s sosednjimi klorovimi atomi v nove molekule natrijevega klorida. Te bi se zopet zavrtele, dokler ne bi kazal pozitivni konec proti negativni, negativni konec pa proti poaitivni elektrodi in igra bi pričela z nova. Molekule bi po vrsti izmenjale svoje atome. Pri tem pa bi bili atomi vsaj trenutno prosti. L. 1857. pa je R. Clausius dokazal, da Grothussova teorija ne odgovarja pojavom. Kajti ako bi šele električni tok razkrojil molekule v ione, bi morala biti neka minimalna sila, ki bi v to zadostovala. Take meje navzdol pa ni mogel ugotoviti. Radi tega morajo biti molekule že prej raz-krojene ali kakor pravimo danes disociirane v ione. Do enakega zaključka so pri-šli tudi Hittorf, Kohlrausch in Helmholtz. Zlasti zadnji je trdil, da so v raztopini vse molekule razkrojene in da morejo kmi prosto plavati po vodi. Toda te hipoteze so služile le za razlago elektriške provodnosti raztopin. Arrhenius je še-le iz te hipoteze ustvaril splošno veljavno teorijo, ker je z njeno pomočjo razlagal tudi druge pojave kakor difuzijo, ormozo, zvišanje vrelišča, odnosno znižanje tr-dišča pri solnih raztopinah. Po Arrheniusovi teoriji imajo nekatere sicer neprovodne tekočine, v prvi vrsti voda, svojstvo, da disociirajo v njih raztopljene snovi in da postanejo tako dobri provodniki elektrike. Toda ne vse molekule ne bi bile disociirane, temveč le določeno število in ravno to število bi bilo značilno za elektrolizo, kajti le disociirane molekule bi prenašale elektriko po raztopini. Razmerje med številom disoci-iranih molekul in številom vseh molekul ni konstantno, temveč narašča s pojemajočo koncentracijo; v zelo razredčenih raztopinah so vse molekule disociirane. Po novejši obliki, kakršno j^ zadobila teorija o elektriški disociaciji v zadnjih letih po zaslugi W. Sutherlanda, N. Bjer-ruma in P. Hertza, posebno pa S. R. Milnerja in Inanandre Chaudre Ghosha iz vzrokov, ki jih ne morem tukaj obrazložiti, je razlaga dokaj drugačna. V takozvanih močnih elektrolitih, pri katerih je gori omenjeno razmerje razmeroma visoko, kakor n. pr. pri solni, žvepleni, soliterni kislini in kalijevem ali natrijevem lugu, so ne glede na koncentracijo vse molekule disociirane. Toda kljub temu ne bi bili vsi ioni prosti. Niso sicer kemijsko vezani drug na drugega, pač pa po elektro-statističnih silah. Pozitivni ioni bi ovirali negativnim prosto gibanje in obratno. Po starejši teoriji je bilo še več ali manj ionov kemijsko spojenih v molekule, po novejši teoriji pa bi bili sicer komijsko prosti, pač pa po elektriškem privlaku vezani v takozvane elektriške dvojice (dublete). Kemijsko aktivni bi bili le docela prosti ioni. Radi tega razlikujejo sedaj med aktivnimi ioni in disociiranimi molekulami sploh. V slabih elektrolitih, h katerim spadajo n. pr. organske kisline in baze, .žveplovodik ali a-monijak, je stvar bolj komplicirana. Molekule teh snovi ne bi bile vse enake. Sestavljene bi bile sicer vse iz istih prvin in enakega števila atomov, toda ti atomi bi bili različno porazvr-ščeni. Imeli bi, kakor pravijo (Dalje na IV. strani) DRUŽABNIK za nov izum se išče. Potreben majhen kapital. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1425 PRISTNI čebelni vosek plačuje J. Pavle< tič, Št. Peter pri Gorici št. 101, po naj' višjih cenah. HIŠA, z velikimi poslopji, starodavna prometna dobička nosna, po vojni na novo sezidana v bližini mesta Gorice ter en četrt ure odaljeno od žel. postaje, z gostilno, žganjarno in prostori za mesarsko obrt ter z vsem spadajočim inventarjem, zemljišči, gozdom m z vsem posestvom se radi družinskih razmer tukaj da v najem, eventualno tudi proda. Prednost imajo le resne in če je mogoče mesarski obrti zmožne osebe. Ponudbe pod «HiJa» na tržaško uprav niš t v o. 1431 IŠČE SE v najem, pozneje za zakup hiša na kakem prometnem kraju, trgu ali mestu, v kateri se nahaja dobroidoča pekarna ali trgovina ali pa gostilna, ter da ima še zraven kako drugo obrt. Ponrd-be pod *Pekarna» na tržaško upravni-ilvo. 1433 G. CULOT, Trst, via delle Torri 2. Bogata izbera volne, svile, bombaža, tkanin in knjig za vezenje. »372 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko Siavec, via G;ulia 29. 1162 in droge živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-diini v Boionji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno. 1124 IBHII»II«I I« Zavarovalna družba m Ftiitt &RL1THCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk b pre-1326 MLADENIČA, zmožnega mesarske obrt: vajenega tudi poljedelskega dela, sprejme mesar na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1436 IDEAL — Opčine. Kdor "noče še enkrat videti velezanimiv, zgodovinski iman iz leta 1500 »Beatrice Cenci»,- z dobroznano igralko Marijo Jacobini, naj pribiti danes ali jutri v Kino Ideal na Opčine. Predstave od 17.30 naprej. (1437) PEKARNA Drufovka v Rojanu sprejme e nekoliko izvežbanega vajenca. (1438 ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme. Ma£ne tvorbe ob gornji meji stalosfere, ki so se ponoči svetlikale in ki so jih opazovali skozi dolga desetletja. Bile so tako visoko, da so odsevale solnčno svetlobo, ko je bila pod njimi že polna tema. Znanost je kmalu pojasnila izvor teh čudnih, nikoli prej opazovanih oblakov. Ugotovila je, da so ostanek dima in prahu ali, kakor so pozneje domnevali, vodne pare in vodikovega plina, ki c-a je pognala v te silne višine znana vulkanska katastrofa] na sundjskem otoku Krakatavu leta 1885. To, da so se pojavljali ti oblaki tako dolgo časa skoraj vedno v isti višini, da niso prodrli preko nje, čeprav so romali široko raztegnjeni okoli vse zemlje, to je podpiralo Wegenerja v mnenju, da jih neka drugače sestavljena atmosferična plast ne pusti višje. Prav tako odločilni za domnevanje takšne meje med stratosfero in neko višjo plastjo pa so bili tudi zanimivi a-kustični pojavi ob priliki raznih velikih eksplozij in pa zlasti med svetovno vojno, tako za časa, ko so Nemci oblegali An-tverpen in med verdunsko ofenzivo. Takrat so opazovali, da je bilo slišati odmev razpokov v daljavi 150 do 300 km od kraja, kjer so se razpoki zgodili. V normalnih prilikah preseže ta razdalja malokdaj 100 km. In se nekaj zanimivega: Med pasom, kjer so se zvočni valovi razširjali neposredno nad površino zemlje, in tistimi velikim razdaljami izredne slišnosti niso slišali nobenega odmeva! To je bilo približno tako, kakor če hi v Trstu sprožili baterijo topov in bi slišali pok v Gorici, v Tržiču, ki je med Trstom in Gorico ne. Te~T čudnega pojava si niso znali razlagati drugače nego tako, da se je razširilo zvočno valovanje od izvora proti liebesom, v višini 70 do 80 km je val zadel ob plast, ki je ni mogei prodreti in se je ob nji skrivil ter odbil zopet na zemljo. Ta plast mora obstojati tudi zaradi tega, ker se v njenih višinah vžiga jo na zemljo padajoči meteori. V «praznem prostoru», ki bi naj bil po starejših teorijah, nad višino 70 do 80 km. bi se ne trenjali ob nobeno oviro in bi torej tudi ne zagoreli. Vse to je pripomoglo, da so dognali eksistenco tretje plasti nad stratosfero. Ker jo sestavlja pretežno vodikov plin, so jo imenovali «vodikovo sfero«. V nji se dogajajo najštevilnejši pojavi severneera in sicer oni v obliki bolj ali manj nremih žarkov; novejše raziskave pod zelo ugodnimi opazovalnimi pogoji so dognale tudi to, da izhaja iz te plasti ob večernem in jutranjem zoru rahel, modrikast soj, ki bi ne bil nič drugega nego odsev solnč-nih žarkov od plinov v tem pasu. Najvišja meja tega pojava bi bila pri 214 km nad zemeljsko površino. Tam bi bila torej tudi meja vodikove sfere. Toda ozračja s tem še ni konec. Vzplamenevanje meteori-tov so dognali v višini do skoraj 300 km, polarni (severni) sij v ločni obliki se prikazuje včasih v višini od 400 do 500 km. Nad vodikovo sfero mora biti še četrta ozračna plast! Iz česa je sestavljena? Tega ne vemo natanko. Spektroskopična opazovanja polarnega sija in sicer že tistega v vodikovi sferi so dala Znanstvenikom ipovod ža domnevo, da< eksistira tudi v zemeljski atmosferi silno lahek plin, koroni j, isti ki tvori baje tudi takozvano «korono» okoli solnea. V najnovejšem času obstoj takšnega plina, tako na zemlji kakor na solncu, odločno zanikujejo. :Na vsak način pa stoji trdno, da zemeljskega ozračja do višine 500 km še ni konec. Kaj potem? Teoretično bi morala ležati zadnja meja atmosfere tam, kjer zemeljska težnost ni več sposobna, da bi pridržala pline v svojem območju. Od tam dalje bi se razprostiral prazni prostor. Toda znanost je dokazala, da o absolutno praznem prostoru, vsaj v notranjem delu našega planetnega sistema, ni govora. Zdi •^e, da se vrši med solncem in planeti neprestana izmenjava plinov in neskončno drobnih delcev trde snovi. S planetov letaio ti plini in ti delci proti ;olncu od tiste meje, kjer jih težnost posameznih planetov ne more več pridržati; od soln-ca jih poganja proti planetom svetlobni tlak. Torej smo še zelo daleč od «praznih» daljav med solncem in njegovimi ure-mičnicami. II koncu naj še omenimo, da so smatrali nekateri učenjaki tudi lakoi&vauo azoci:axajAO svetlobo* tm plast zemaljske atmosfere in sicer za najskrajnejšo. Vendar jo drugi pripisujejo območju solnčne atmosfere in ne zemeljske. RAZNE ZANIMIVOSTI Izginil in se zopet pojavil Otok F al con je pred nedavnim časom izginil v morje. Otok Falcon spada k fiškemu otočju v Polineziji v Tihem oceanu. Nenadoma se je pa ta otok zopet pojavil nad morsko površino in njegov ognjenih bljuje. Pra/ ntt se ni iJObol|iaL V Genovi je Andrej Pedrali, znan žepni tat, odsedel svojo petletno zaporno kazen. Ko so ga te dneve izpustili iz zapora, in je po pexih dolgih letih zopet stopal prost po genovskih ulicah, je uporabil priliko in ukradel bogatemu Brazi-ljancu listnico s štiridesetimi tisočaki v lirah. Toda to pot ni imel sreče. Ali se mu je bila roka v ječi polenila, ali je pris-el popolnoma iz vaje, se ne ve, toliko je gotovo, da ga je nekaj trenutkov nato že zagrabila krepka pest javnega agenta in je moral zopet tja, odkoder so ga bili pravkar izpustili. Tekma za prvenstvo V Buenos Aires-u, glavnem mestu Argentinije, se bije že precej časa hud boj med Kubancem Ca-poblanco in Rusom Aljehinom. — Doslej sta igrala enajst iger. Oba imata po dve točki, kajti štejejo se le one igre, ki so dobljene in ne one, ki so se končale negotovo. Teh slednjih je pa bilo sedem. — Kdor prej dobi šest iger, zmaga. Konec tekme se pričakuje komaj v novembru. Prodal ženo V mestu Sciacca (pokrajina Gir-genti, Sicilija) je oblast zaprla brivca Štefana Sabelo, ki je bil naznanil sodniji nekega Ruso radi nevarne pretnie. Sodnija se je bavila s to ovadbo in pri tem odkrila, da se je Sabello pred dvema letoma poročil z Ano Magiovi, da jo je pa odstopil radi slabih finančnih rao-mea* svojemu prijatelju Russu, s katerim je sklenil pismeno pogodbo. Sabella mu je dal po pogodbi ženo, Russo bi mu pa moral dati hkrati dva tisoč lir. Toda Russo se ni držal pogodbe, marveč je hotel plačati kupnino v o-brokih. ^Sabe-llo je skušal doseči popolno plačilo s tem, da je pretepal svojo ženo, radi česar se je Russo jezil in grozil Sabelli z o-rožjem. Sabelli je šel in naznanil sodniji Russa radi grožnje in tako je prišla vsa ta nečedna kupčija na dan. Aleksander Blok. Aleksander Blok je znani ruski pesnik revolucije, ki je pred kakimi šestimi leti umrl. Ne dolgo od tega so izšla v leningradski založbi «Akademija» pisma, ki jih je pisal svojim sorodnikom. V teh pismih se ponovno dotika aktualnega vprašanja «Rusija in Evropa». Blok je zelo hrepenel po inozemstvu, da fri pozabil rusko politiko, rusko nezmožnost in se iztrgal iz ruske mlakuže, ter bi postal človek. Ko pa je potoval v inozemstvo, je bil zelo razočaran. Pisal ie: »Evropsko življenje je ravno tako o-gabno kakor rusko. Edina dežela, v kateri je sploh mogoče živeti, je končno vendarle Rusija.» Od vseh evropskih dežel, ki jih je prepotoval, mu je ugajala Nemčija najbolj. Kmalu na to pa se je izra*il: «Od Rusije si obetam samo vsakovrstne svinjarije, drugega nič!» Zadnja številka poljskega literarnega lista «Wiadomo3ci Litera-ckie» objavlja o Aleksandru Bloku daljši Članek izpod peresa Sergija Kulakovskega, v katerem poudarja člankar razmerje tega velikega ruskega pesnika do Poljske. Gibraltarski predor. Španski topničarski podpolkovnik Jevenois se bavi v svoji zadnji knjigi «E1 tunel submarino del Es-trecho de Gibraltar® s predorom, ki naj bi vezal Gibraltar z afriško obalo. Ce so Amerikanci sagradili pod reko Hudsonom pri New Yor-ku šest predorov, če so že načrti izdelani za predor med Francijo in Anglijo pod Rokavskim kanalom, je tudi predor pod morsko ožino pri Gibraltarju mogoč. Dolg M bil kakih 30 km. Ta predor bi pospešil tudi mednarodni promet. Vožnja iz Madrida v Kairo bi se skrajšala za štiri dni. Ko bi bil zgrajen še predor pod Rokavskim kanalom, bi imela Anglija neposrednjo zvezo s svojimi kolonijami v južni Afriki. Po računu pisatelja bi se gradil ta predor pet let in bi znašali stroški 300 milijonov pezet. Kako hiti svetloba T Svetloba napravi v eni sekundi pot, dolgo 300.000 km. Doslej se je tako učilo in tako tudi računalo. Amerikanskemu učenjaku Michel-sonu se je pa zdelo to Število le preveč zaokroženo. Zato se bavi že od 1. 19£4. sem s tem, da točno in natančno zmeri hitrost svetlobe oziroma luči. Pri svojih poskusih je uporabljal Foucaultovo reflek-s4;sko metodo s pomočjo vrteC«ga te rraada. Poskusi so se vrfttli na vrhi! *:ore iViison I« *o se uporabij&lo trto od tu d® gore Antonio (7C km) te do gore Jacinlo (1«1 lan). Mieheteoa je ugotovil, da aimla ki tresk svetlobe v «ni idnmrtt £99.796 km. Vstala je ln |e Ua plesat. 2ena nekega delavca v Anzinu (Pas de Calais na Francoskem) je prišla pozno ponoči s plesišča domov, kjer jo je čakal mož že nekaj ur. Nastal je radi tega med zakonskima prepir. Kakor se pri tem rado dogaja, se je iz tega besednega prepira vnel pretep. Med pretepom je pa delavec zagrabil svojo ženo in jo vrgel skozi okno s prvega nadstropja. In žena je lepo vstala, si pretipala kosti, če so še cele, in se vrnila na plesišče, mož je pa doma zaman čakal, kdaj pridejo ponj orožniki. Ljubosumna sestra. Brivec Oreste Bali in v Rimu se je zaročil z Bertoceo. Njena mlajša sestra je tudi gojila nade, postati žena brivčeva, zato jo je zaroka grozno vznemirila. Oba, svojo sestro kakor tudi svojega bodočega svaka je večkrat ogrožala. Zato so se vsi bali njenega nastopa pri poroki. Na dan poroke je dal brivec po agentih nadzorovati hišo, da bi svakinja ne napravila kakega Škandala. Kmalu po odhodu svatov v cekev je izstopila iz hiše stara sključena ženska ki se je komaj in komaj' premikala. Ko je pa prišla za vogal- v drugo ulico in je agenti niso niogii več videti, jo je pobrisala v cerkev in preklela sestro pred oltarjem. Našemila se je bila v staro žensko in tako se ji je posrečilo ubežati čuječemu očesu agentov. Ljubosumno sestro so seveda zaprli. Nabiratelj ur. Amerikanski milijonar Pierpont Morgan nabira ure. Njegova zbirka je menda največja taka zbirka ne samo v Zedinjenih državah, ampak tudi na svetu. Sodaj se mu je posrečilo kupiti od nekoga Ber-linčana njegovo zbirko, za katere je odštel kupnino v znesku pei in dvajset milijonov lir. Sredstvo zeper vse bolečine. V Rigi ob Bal tu je prodajal kramar Janis Pelaga med drugo drobnarijo tudi Čudodelna sredstva, ki pomagajo posebno v ljubezni. To je vedela tudi šestnajstletna deklica, k: se je bila zaljubila v mladeniča, toda brez vsakega uspeha, ker ta je m maral. Vse svoje prihranke je nesrečno zaljubljeno dekle spravilo skupaj, šla k Čudodelnemu trgovcu in si nabavila prašek in ga dala mladeniču, da ga je zaužil. Uspeh tega praška je bil nepričakovan, mladenič je dobil ščipanje po trebuhu, dekle zaušnico od mladeniča, trgovec pa šest mesecev zapora. Dragoceno mrtvo morje. Amerikanci so izračunali, da je vrednost Mrtvega morja v Palestini dvakrat tako velika kakor *uaša vse amerikansko nacijonai-no premoženje, in to niso mogoče fantazije, marveč so posledki u-radnih, na znanstvenih podlagah, temelječih raziskovanj. Mrtvo morje je prebogato z najrazličnejšimi solmi. Kuhinjske soli je v Mrtvem morju za 11.900 milijonov ton. Največjo vrednost pa tvorijo velikanske količine magnezijskega klorida, ki ga je 22 milijard ton. Nekaj manj je bromskih soli in kalijevega klorida. Ako bi se iz tega proizvajal kalij, bi ga bilo toliko, -ta bi mu takoj padla cena na svetovnem trgu za celih petdeset odstotkov. Ne bo dolgo in ob Mrtvem morju bodo vzrastle velikanske kemične tovarne, kajti pravkar omenjene soli so v dobi kemije važnejš-e in dragocenejše od zlatih žil. Bližina Mrtvega morja postane potemtakem važno industrijsko središče vsega sveta, kajti tam okrog se bo v doglednem času nahajalo največ kemičnih tovarn, ki bodo pocenile r prvi vrsti umetna gnojila. Od stopnje do stopnle. Gene Tunney, ki je pred dvema tednoma premagal v boksanju prejšnjega svetovnega mojstra Dempsey-ja, je postal kar črez noč slaven mož. Slaven in pa bogat. Te dneve so se obrnili do njega a-merikanski novinarji z raznimi vprašanji. Izjavil jim je sledeče: «Boksal se bom do pet in tridesetega leta in se bom umaknil z boji-iča, preden me bo kdo premagal. Nato si bom izbral poklic, ki se bo ujemal z mojimi prihranki in z mojim premoženjem.» Kak pokjic bo to, ni hotel izpovedati. Vkljub temu se je kmalu zvedelo, da je njegova najprisrčnejša želja pc stati ali poslanik ali pa finančni minister. NOVI URNIK triaiko - openskega tramvaja Novi urnik bo veljal od 1. oktobra 1927. do 31. maja 1928. Odhodi iz Trsta, trg G. Oberdan: 6.20 7.00 7.16 7.32 7.48 8.04 8.20 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.48 12.04 12.20 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14.36 15.00 15.24 15.48 16.12 16.36 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12 20.36 21.00* 21.24 21.48* 22.12 22.36* 23.00 23.48 0.30. Odhodi z Opčin: 5.45 6.12 6.36 7.08 7.24 7.40 7.56 8.12 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.40 11.50 12.12 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14,36 15.00 15.24 15.48 16.12 16.36 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12* 20.36 21.00* 21.24 21.48* 22.12 23.00 23.48. Ravnateljstvo si pridržuje pravico odrediti izredne vožnje izven onih, določenih po urniku. Odhodi iz Trsta na opensko železniško postajo in nazaj: Trst: 6.20 11.24 17.24 18.12 Opčine: 6.52 11.56 17.56 18.44 Op. postaja:7.00 12.04 18.04 18.50 r ZobozdpNviiiV Dr. SARDOČ D. ordinira v TRSTU lil H. R. notami It ti. Ifc Mfef. temi) Od 9-12 In od ^ L* :mr* Op. postaja: Opčine: Trst: 6.46 14.54 20.28 7.08 15.00 20.36 7.40 15.32 21.08 Avtomobilna črfta Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi iz Piazza Oberdan. Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 1615. Iz Bazovice ob 16 45. Iz Lokve ob 17—. Iz Divače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 8'15. L'stki za tja in nazaj: Trst Divača in nazaj L 13"—. Trst-Senožeče in nazaj L 10-—. Trst, Vin Mar.zini 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. ?!! In iiilKT" TržašKn posojilnica in hranilnica reglstr. zadruga z omej. poroštvom u raduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. L Sprejema navadne hranilne vlnge na knjižice, vloge na tekočI raJun in vl^gt za Čekovni promet, ter j.h obrestuje mr po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod satu. Daje posoiila na vknjižbe menice, ta stave (n osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. --- rta razpolago varala cslice fcfs) Uradne ure za slranke od 8.30 do 13 in od 16 do IS. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. Wm slov. ^Pilili mi Izšel je roman Cena L 6-—, p?© L /-50 BEVKOV ROMAN mm JE 12 ta ie L po m\ l 3 Ha Pfoioj to pr! mi doseda^jm razproauolclb. Roman v treh delih Spiscla V. J. Križanovska. I* ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6'—, po pošti priporočeno L 7'4Q. V inozemstvo L 8-60 proti v naprej poslnnemu znesku. - Roman je izdala Iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. štoka, Via Milano 57 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher ]osip, Postojna. Vezane v originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigami STOKA. M»»tM»WMt»»»»»»M>«»«»»< !«*• •••»»**<•»«••*•••»•« m« ...................J j Izvršuje vaa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor : 2 ludi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodarnejlml stroji, * • črkami, l.ynotype, stereotypljo ter rotacijskim strojem. : j Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. : S. Francesco d'Assisi 20 LJUBLJANSKA KREDITNA MDBUŽHIta V TRSTU SlavBlca io rczem Dinarje* tQ.llii.G81- Telefon 5—18, 22-98 CENTRALA V LJUBLJANI Qlav&Ua in mm Dinarjev «8,305.060 - Telefon 5—18, 22 98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4V%%9 na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posie. m I C iy Podntfnlce: GORICA, BMtfce. Celje, Cer-, Klan), Logatec, Mari-W, MMk»vi