Leto VI., St. 47.
Poltnfna pSssčona v gstovlnl.
Ljalsljarai, v tomfc 28. Sebruarja f922. Posam. it. SO par.
Glasilo Socialistične stKnke Jusosiavlle.
Izhaja razen pondeljka in dueva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica b“-l Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 50 p. Dopise franlcirajte in podpisujte, sicer s® ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Uradnlštvo in JDS,
Prav dobro sc še spominjam nekega shoda v ljubljanskem »Mestnem domu«, ko je takratni kandidat JDS, današnji poslanec g. Reisner, naglašal, da mora vlada izboljšati gmotni položaj državnega uslužbenca in ne bo vprašal, ali bo vlada imela denar ali ne. — Dve leti je od tega. Priznam, da je v obilici dela in jc težko obdržati vse v glavi. Vendar pa stvari oziroma glavnih sredstev, ki so mi dala zaupanje voiilcev, ne smem nikdar pozabiti, temveč vedno in povsod skušati, da takšne izjave uresničim. In glej! Kot poslanec JDS je g. Reisner svojo iz-ijivo ublažil in preoblekel, češ, finančni položaj v državi ne dopušča povišanja plač, uradništvo se mora reducirati, kar se pravi: partizantc in politične vlaču-srarje pustimo, druge pa kar največ omejimo in odstranimo.
Uradništvo je treba skrčiti — kdo pa je nastavljal tako brezglavo? JDS z radikali!
Kdo je že pozabil, da se je pogajala JDS z radikalci za ključ 6:7? S tem proporcom naj bi se zasedla vodilna mesta. Podrejeno uslužbenstvo pa bi se prisililo k politični prostituciji. Fej!
Svinko bti z narodom prvič v nebo vpijoč greh, drugič pa skrajno nevarna igra za igralce ...
JDS je izdelala zakon o draginjskih dokladah, ki se bodo izplačevale šele tedaj, ko se skrči po demokraški stranki tako silno pomnoženo uslužbenstvo. In ko se dobi kritje »za reduciranje uradni-štva«, bo potreboval dotični odbor, kakor je neki naš tovariš izračunal, celih 14 mesecev, če bo vsak dan 8 ur delal.
Kdaj pa dobi finančni minister kritje? Saj vendar vsi dobro vemo, da demokratsko - kapitalistična stranka ne dovoli nobenega povišanja davkov, vsaj neposrednih davkov ne. Če pa zviša posredne davke, kakor vedno prakticira, z levo roko dvakrat vzame, kar z desno da.
JDS je tedaj pomnoževala — roko v roki z radikalci — in politično izrabljala ter cepila državno uradništvo, korumpi- ! rala s tem državno upravo, upropastila državno gospodarstvo in našo valuto ter
povzročala draginjo, pod katero zdihuje državno uslužbenstvo duševno, gmotno in zdravstveno. S svojim davčnim sistemom^ ga je docela proletarizirala, ker je poviševala nedogledno posredne davke, monopole in regalije. Carina na primer znaša skoraj 70% kupne vrednosti blaga, monopolni davek na škatljico žveplenk znaša^ 96 vin., na liter petroleja 8 K (na liter šampanjca znaša trošarina nasprotno komai 24 KI), povišuje pa vedno cene tobaku, trošarino na riž. meso. itd. itd. Neposrednih davkov.pa ni zvišala skoraj nič.
Kapitalist plača pri 7.000.000 dohodkov. kakor v bivši Avstriji le 20%, t. j.
1.183.000 K dohodnine. Češkoslovaški kapitalist pa plača pri istih dohodkih
3.196.000 K dohodnine, t. j. skoraj 50% dohodkov.
Vkljub petletni vojni jc obdržala vladna klika avstrijski sistem koncesij, ki pospešuje naglo bogatenje, onemogo-čuje na zdravo konkurenco; vzemimo le eri primer:	Na	češkoslovaškem	so	le-
karne že davno podržavljene. No, mi smo lahko veseli, da pri nas še niso ,ker bi bila zdravila povsem verjetno še mnogo dražja. V državnih bolnicah in zdraviliščih nam vladotvorna JDS ne dovoljuje nikakega popusta, kar nam ie cclo Avstrija dajala.
Zabranjujc tudi vsako gibanje, ki stremi za izboljšanjem gospodarskega položaja uradništva. Tako je proglasila prvoboritelje organiziranih državnih uslužbencev dr. Benkoviča, Mlinariča in dr. Stožirja za protidržavne elemente ter jih držala 6 tednov v zaporih.
To danes vsak državni uradnik ve. Ali kljub temu drvi še vedno mnogo pe-toljzcev in podrepenikov za JDS-arji Mnogo je pa tudi takih, ki so .radi politične zaslepljenosti nasedli JDS-arski »divide et impera«-politiki.
Opozarjali smo zgodaj, opozarjali proti koncu dneva, rotili vas ob 12., a spali ste indolentno spanje smrdljivega lenuha in ga še spite. Do kdaj?
Uradnik, ki ga je po tvoji krivdi tovariš-petolizec. zadela beda. katera zadene, še predno sc zaveš, tudi tebe.
PolEtilne vesti.
+ Pesek v oči uradništvu. V svojem uvodniku od dne 24. t. m. razpravlja »Jutro« o nedeljskem draginjskem shodu, ki so ga sklicale strokovne organizacije v hotelu »Union«. Po mnenju tega lista so prav strokovne organizacije poklicane, da podvzamejo in izvedejo akcijo zoper draginjo. Morajo pa biti nadstrankarske in se ne sinejo identificirati s političnimi organizacijami. Do tu ima člankar nrav. Hudo pa sc je urezal, ko trdi, da je
danes slovensko delavstvo skoro brez strokovnih organizacij in da je intelektur alno delavstvo mnogo bolje organizirano, zlasti javni in zasebni nameščenci! Odgovarjamo »Jutrovemu« člankarju, da je slovensko ročno delavstvo razmeram primerno d o b r o organizirano, da pa so organizacije intelektualnega delavstva, zlasti uradništva, prav za nič. Primerjajmo samo uspehe, ki so jih dosegli ti in oni! Ročno delavstvo ima vsaj nekaj zavesti skupnosti in solidarnosti, uradništvo nič ali prav malo. Pred delavstvom
imajo delodajalci vsaj malo rešpekta, pred uradništvom ga nima država nič. Delavstvo je doseglo vsaj nekaj, uradništvo ničesar. To so posledice izbornih organizacij duševnega delavstva. — Naj nam uradništvo ne zameri teh odkritosrčnih besed!
-r Kaj ie »Jugoslaviji« najbolj potrebno? Minister prosvete Svetozar Pri-bičevič je sklical 20. t. m. konferenco, na katero je pozval nekoliko naših umetnikov, da bi se pogovorili o novi himni naše države. Vsi so namreč soglašali, da dosedanje tri himne ne odgovarjajo vladinim željam in da jih je treba zamenjati z novo skupno himno, za katero bodo razpisali nagrado. To nagrado so že razpisali in zdaj čakajo, kdo jim bo poslali najboljšo himno. Svetozar Pribičevič ža ve, kaj je »Jugoslaviji« najbolj potrebno!j
-r Politika Stiepana Radiča ali »Hr-vatskega bloka«. »Hrvat« z dne 25. t. m. jč objavil pod naslovom »Hrvatski narod in konferenca v Genovi« proklama-cijo, obsegajočo 34 točk, ki so bile sprejete na 5 seji vseh združenih strank Hr-vatskega bjoka dne 25. t. m. v Zagrebu. Ustavni zastopniki hrvaškega naroda izjavljajo v svoji prokiamaciji, da imajo kot prosvitljeni narod Hrvati pravico, da bodo na konferenci v Genovi zastopani v skupni delegaciji SHS posebej. Za slučaj, da bi v Bclgradu ne ugodili njihovim zahtevam, grozijo zastopniki z najostrejšim protestom, kar naj si posebno zapomni »gospodin Nikola Pasje, predsednik mi-nistarstva u Beogradu«. Oče proklama-cije jc znani Radič, koristolovec, ki bi že davno lahko prišel v Belgrad, če bi mu res kaj bilo do poštenega dela v državi. Z njegovo močjo bi že davno padla sedanja vlada in razmere bi bile vse drugačne kakor pa ravno so. Toda njemu je bilo do velikega korita, ki ga pa bo dosegel samo v tem slučaju, če bo razbil državo. V dosego tega svojega namena sc poslužuje izredno prefriganih sredstev, kakor je n. pr. izkoriščanje nacionalne zavednosti, ki se jc prav pridno poslužuje.
+ Kako »razorožujejo« kapitalistične države. Ni dolgo, kar smo čitali po raznih listih, da nameravajo Zedinjene države ameriške na svečan način potopiti vojne ladje kot simbol svetovne razorožitve. Komedija se bo vršila silno slovesno, in sicer v navzočnosti najvišjih predstavnikov države. Pri »pogrebu« bodo svirale godbe na spremljajočih ladjah žalne koračnice in bodo pokali topovi. Zares veličastno! — Pri tem moramo omeniti, da »pokopljejo« Zedinjene države na ta način ladjo, ki sploh ni več zmožna za pomorski boj. Udeležila sc je ameriško-španske pomorske vojne in se celo takrat ni preveč izkazala. — Delovno ljudstvo, ali sc boš dalo voditi za nos?
'i-^Pred novo razoroževahio burko v Genovi. Lloyd George namerava na kon-
ferenci v Genovi slaviti predloge razorožitve. In sicer naj bi sc države, zastopane na konferenci medsebojno obvezale, da ne bodo napadale svojih sosednjih držav — če jih ne bodo le-te izzvale. Poleg tega naj bi se na konferenci določil ključ, no katerem bi znižale vse države svoje armade na kopnem, na vodi in v zraku. V svrho temeljite razorožitve naj bi se proglasilo premirje za vso Evropo za 10 let. Kakor je videti, so kapitalistični državniki nenavadno prebrisani. Zavedajo se, da ne bi bilo dobro pritiskati na že itak dovolj izmozgano ljudstvo z novimi davki, ki jih zahtevajo v najvišji meri neznosni vojni proračuni. Zato so se lotili razorožitvene konference v Washingtonu, ki je bila prava razoro-ževalna burka in kakor vidimo, jo hočejo nadaljevati na »konferenci za gospodarsko obnovo Evrope«. Kapitalistični državniki hočejo imeti v bodočnosti cenejše vojne poskuse, ker bi bili sicer taki eksperimenti precej opastii zanje. Vsaka sila rodi reakcijo in take, ki bi jih vrgla, se zelo boje. Zato pa se previdno igrajo z ognjem.
~f Kako odškodnino zahteva Rusija od entente? Zadnji sicer zelo neubrani koncert evropskih držav, ki proizvaja te dni sHno težavno epopejo o gospodarski obnovi Evrope, izzvanja v akordu, da gospodarska obnova starega sveta ni možna brez Rusije. Vprašanje vsekakor tvori trd oreh evropski diplomaciji, ki se ne more med seboj sporazumeti in zato odlaša odločilno konferenco, ki bi se imela vršiti začetkom marca v Genovi. Da bi jim obnovljena Rusija v gospodarskem oziru ne zrastla čez glavo, so jo prisilili, da je j>riznala predvojne dolgove, ki jih ie napravila carska vlada pri evropskih državah, pa tudi v Ameriki. Jasno ie, da so biti dolgovi te velikanske države takisto ogromni. No, Rusija je izigrala adut, češ, priznavam predvojne carske dolgove, z.ahtevam pa s svoje strani nastopno odškodnino: za vojaško pomoč Franciji tekom vojne; za škodo, id so jo povzročile Rusiji armade raznih zavezniških generalov (Denjikina, Wrangla, Kolčaka, Judeniča itd.); za stroške ruske vojne s Poljsko; za ruski denar, ki so ga sekvestrirale inozemske banke; za razbito črnomorsko mornarico; za blago, ki ie bilo naročeno v Franciji po 1. 1917., ki ga pa Rusija še ni prejela. Vsota vseh teh odškodninskih zahtev je mnogo večja od ruskih predvojnih dolgov. — Rusija od teh zahtev ne odneha in ker brez Rusije ni ozdravljenja evropskega gospodarstva, je brez dvoma, da bo pomenila prihodnja mednarodna gospodarska kon-ferenca, pa naj se vrši kjerkoli, umik za-nadnega kapitalizma in imperializma, ali na pride do poloma.
+ V Italiji le rešil vladno krizo de Facta. Kar se ni posrečilo Bonomiju, de Nicoii, Orlandu, Giolittiju, Nittiju, se je posrečilo de Facti, ki je sestavil takozva-no »koncentracijsko« vlado, ali vlado »sprave«. Klerikalna stranka bo dobila 3 mandate, med drugimi prvič prosvetni portfelj. Tako je končno volk sit in koza cela.
-f Med angleško in francosko vlado se ie baje dosegel popolen sporazum. V
soboto, 25. t. m. sta se sestala v Bou-lougueu ob Kanalu ministrska predsednika Lloyd George in Poincare, ki ju je ob-kroževala množica francoskih, angleških, ameriških, laških, belgijskih, holandskih novinarjev. Po poročilih francoskih časopisov se je dosegel med obema državnikoma popolen sporazum v vseh vpraša-
njih, o katerih bodo razpravljali na genovski konferenci. Genovska konferenca povzroča vsem imperialističnim državam sive lase, kajti na konferenco morajo pripustiti hote ali nehote sovjetsko Rusijo, ki namerava izpregovoriti odkrito in pošteno, kar je proti dosedanjim k/nferencam in diplomatičnim burkam.
-I- Borba med imperialističnim angleškim in nacionalističnim indijskim narodom. Angleška vlada je pričela z vso resnostjo razpravljati o ponovnih nemirih v Indiji, ki so pričeli zavzemati čimdalje večji obseg. Napadi domačinov na policijo in vojaštvo so na dnevnem redu in zadnie dni so zopet napadli indijski nacionalni dobrovoljci policiste v Chauri. ob bengalski severozapadni železnici. Število napadalcev je znašalo preko 2000 oseb. Ubili so S policistov, njih trupla slekli ter jih nato sežgali. Istega dne so bili tudi veliki nemiri v Barailly, kjer so hoteli domačini naskočiti in zavzeti mestno hišo. Policija je hotela napadalce razgnati, toda pri teni poskusu je bila brezuspešna. Policaji so pričeli nato streljati ter sp ubili dvoje oseb, pet pa jih ranili. Indijski voditelj Gtndhi je sedaj poslal angleškemu namestniku deklaracijo, v kateri izreka slednjemu in angleški vladi absolutno nepokorščino, če ne bo izpustila tekom sednf li dni vse politične kaznjence in vpostavila svobodo zborovanja in tiska. Kot potrdilo svojih groženj so napadli indiiski nacionalisti angleškega prestolonaslednika, ki se je s svojim spremstvom vozil na avtomobilih v Delhi. Streli iz pušk pa so zgrešili svoj cilj. Borba med imperialističnim angleškim in nacionalističnim indijskim narodom, ki šteje okdi 300 milijonov ljudi, postaja vedno bolj očitna. Ves kapitalistični svet pričakuje z nestrpnostjo, kako se bodo izvili zviti Angleži iz tega novega precepa.
ŠE ZA NAS!
V Beigradu se pogajajo za moratorij, to je. država naj prevzame obveznosti belgrajskih trgovecv do inozemstva, trgovci pa bi plačevali v obrokih svoje dolgove državi v dinarjih — po dosti ugodnejšem kurzu!
Dajte, naredite še za nas moratorij! Dolžan sem za 50 kg moke a 26 K, za eno obleko 3200 K in 20 kg Špeha a 80 K. Plačam državi v obrokih, tekom dveh let 50 kg moke a 10 K, za obleko 1400 K, za Špeh 20 kg a 48 K!
Prvega nam nič ne ostane od plače vse dobi trgovec, ki nam daje iz milosti in špekulacije na up — odvisni smo od njega, da si računa še prebrat? ne moremo!
Insolventni smo. pasivni docela, ne zaslužimo več za vsakdanje potrebščine. In če reče kdo: napovem konkurz — se mu smejejo!
Moratorij, rešilna ideja tudi za nas!
In mi nismo bili lakomni denarja, samo za kruh, obleko in stanovanje, zase in za družino bi radi zaslužili. Nismo hoteli obogateti na račun drugih, ustvarjali smo bogastvo — in hoteli imeti samo eksistenco ene rodbine.
Nismo špekulirali, da bi si mogli sedaj očitati: Riziko! Kakor bi bil lahko toliko in toliko radi valutne razlike zaslužil — pa zgubim, sem bil pač preveč nenasiten!
Tudi valute nočemo uporabiti, da se rešimo! Dajte, glejte v prvi vrsti na državo. potem bomo že našli sredstev, da se preživimo vsi pošteno.
Dajte, če se vam smilijo trgovci —-kako bodo revčki prenesli posledice svoje nenasitnosti m špekulacije — naj se vam smilimo tudi mi, državni nameščenci! Prevzemite za nas obveznost, da bomo za pošteno in produktivno delo dobili toliko plačila, da lahko živimo kot zdrav, krepak rod, da nam ne napovedo kon-kurza fizične sile našega slabo hranjenega telesa.
Upoštevajte iudi nas. ki smo lačni, no samo onih, ki so bili in so še lakomni!
Javni nameščenec-
Dnevne vesti.
Vrhnika. Nadaljevanje članka o Jaku Debeluharju in konzervni tovarni sledi v prihodnji številki; članek je učinkoval kot 35 cm bomba, ki je odnesla predsednika tovarne Legvarta z neznansko brzino nekam daleč — pravijo — v Berlin. Tja pa ne hodijo zmagoviti vojskovodje, pač pa poraženi generali. Stolček se maje, prijatelj Legvajt, prevrnila se bodeta pri koncu članka pa oba. eden pri lmpexu, drugi pa pri konzervni tovarni, lz otroških rok sprožena kroglja zna ubiti tudi največjega orjaka, včasih še onega za njim stoječega!
Prepovedani časopisi. V Beigradu so že ooetovano dokazali, da živimo v svobodni Jugoslaviji. Kmalu ne bo več niti enega inozemskega časopisa, ki ga ne bi prepovedali zaradi »sovražnega pisanja d roti naši državi-. Sedaj so namreč zo-net prepovedali več časopisov, in sicer sledeče: »Ruskaja Sila«, ki izhaja v Berlinu, »Magvar Nep«. ki izhaja v Budimpešti in »Amerikai Magyar Nepszawa«, k: izhaja v New Yorkn.
LIiiMla«®?*
Električna razsvetljava v Mostah. Že leta 1912. je občino razveselila vest. da bo dobila električno razsvetljavo, toda Lampetov načrt ni doživel svojega rojstva. Po vojni se nam je želja vsaj deloma izpolnila. Pozdravljati moramo korake, sicer oočasne, ljubljanskega mesta, ker smo napredovali toliko, da je vsaj del naših ulic razsvetljen. Omeniti pa moramo nekaj napak, ki so v bodoče lahko usodne našim župljanom. — Sedaj imamo električni tok iz kemične tovarne in iz vojaškega oskrbovališča, toda obe centrali nista sigurni, temveč oddajata elek-tričoi tok samo začasno. Obe imata pravico tok takoj odvzeti, ne da bi poprej obvestile občane. Še posebno pa ima to pravico kemična tovarna, ki vsakemu takrat ko dobi od nje tok, predloži pobotnico z vsebino, da ima pravico brez vsake odškodnine tok odvzeti. Še večja krivica ie pa to. da toka ne dobi vsak. marveč le orotežiranci in tisti, ki dajo kai gospodom v kemični tovarni zaslužiti. Kar se tiče njih posla, ie silno oomankljiv in površen in tudi oprava niti oddaleka ne odgovarja dobi n!tl razmeram. — Kakor govorijo, bodo dobili električno razsvetljavo tudi že v Zeleni jami. Mi svarimo vse tamoš-nie posestnike, naj bodo previdni pri prejemanju toka, da ne bodo imeli pozneje kakih neprilik. Po našem mnenju bi bilo najbolje ustanoviti električno zadrugo, ki bi si poiskala trajen in siguren tok. Vevška tovarna ima dve vodni sili. eno v Vevčah, drugo na Fužinah, in dalo bi se z nio pogovoriti. Seveda bi morali biti zadrugarji na mestu. Izposlovati bi morali soorazumno z vevško tovarno tok. ki bi bil ceneiši in tudi sigurnejšl od kemične. ki goni stroje s paro. Sicer ie to težka naloga, toda če si hočemo zasigurati do-
ber električni tok. moramo stopit! k delu vsi brez razlike ter ustanoviti zadrugo, ki bo občini in vsem občanom v korist. — Več zav§dnih občanov.
Ljubljanski trg. Cene govejemu mesu III. vrste 30 do 36 K, II. vrste 36 do 40 K, I. 46 K, telečje meso 48 K, svinjsko meso 60 K, hrbet brez privage 70 K, slanina 86 do 90 K, mast 95 K. Kvaliteta mesa vseh vrst ni povoljna, posebno primanjkuje prvovrstnega govejega mesa. Domačih jajc na trgu ni. Mestna aprovi-zacija razprodaja jajca še nadalje na Poljanski cesti št. 15. Vsa jajca se bodo redno presvetlila, tako da stranke ne bodo dobile nikakih pokvarjenih jajc, kot se to dogaja pogosto na trgu. — Kmečkega krompirja ni na ponudbo. Mestna aprovizacija ima še nekaj zaloge. Izbran krompir se oddaja po 5.60 K kg vsak dan v skladišču Samopomoči, Vodnikov trg št. 5. Stranke, ki nimajo zadostnih zalog do novega krompirja, naj se pravočasno preskrbe. -- Moka se razprodaja na podlagi cene 27 K za št. 0. Vsled podraženja moke so se dovolile pekom počenši s t. marcem krušne cene 24 K za kg belega kruha in 20 K za kg črnega kruha. Peke opozarjamo. naj se enkrat za vselej pri-lagode kilogramski teži. — Z mlekom Ljubljana za silo izhaja, čeprav kvaliteta daleko ne odgovarja. Maslo, ki pride na trg, je slabo, žarko, neizprcšano, kmečko maslo, 140 do 160 I< kg, čajno maslo 180 do 200 K.
AmbulatorU bolniške blagajne. Od 1. marca t. 1. dalje ordinira v ambulatoriju Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, Gradišče št. 2, vsak dan (izvzemsi nedelje in praznike) od pci 13. do pol 14. specialist dr. Tone Jamar za tuberkulozo.
Dne 22. februarja so se vršila pogajanja pri hotelu »Balkan« med organizacijo »Unije stavbinskih delavcev« in stavbinskih podjetnikov. Pogajanja niso privedla_ do sporazuma, ker je bila ozko- 1 srčnost in ljubezen gg. podjetnikov tako velika, da niti zaupnikov niso marali pri-poznati. Najbolj se je protivil »krščanski socialec« — pardon — klerikalec gospod Konrad Gologranc, veliki prijatelj delav- i stva, katerega »socialni čut« je šel celo tako daleč, da jc v svojem podjetju napisal listek: Kdor bo izmed našega delavstva organiziran, ne bo dobil povišane plače! To je res »krščanska ljubezen do svojega bližnjega.« Kaj ne, širokoustni klerikalci? — Čuditi se moramo, da se še najdejo ljudje iz delavskih vrst, ki še takim pijavkam kaj verjamejo! — Na pogajanju smo dobili utis, da ima gospoda sploh namen, strokovne organizacije popolnoma pogaziti. Sedaj pa naj pride »Novi čas« in priporoča svojim ovčkam še klerikalno strokovno zvezo. Kakor slišimo, nameravajo gg. okrog stavbenikov za letošnjo sezijo zopet uvesti nekak »diktat« kot surogat za pogodbo. Računajoča to, da v Ljubljani stavbinski.de-Javci še vedno spijo. Radovedni smo, kaj bodo ukrenili sodrugi okrog »nezavisnih« organizacij? Mi na severu se bomo postavili na noge! Videli bomo, če nas bodo drugi podpirali!
MaifSfeo?.
Dva požara v Mariboru. (250 delavcev na cesti.) Maribor, 27. febr. (Izv.) Včeraj popoldne ob 2. je izbruhnil velik požar v velikem parnem mlinu Franz. Parni mlin in tovarna testenin sta pogorela do tal. Skoda nad 80 milijonov. Pogorele so tudi ogromne zaloge žita in moke vseh vrst. Požar se je šele pozno po-
noči omejil. V veliki nevarnosti je bil glavni kolodvor in carinsko skladišče. V tovarni je bilo zaposlenih preko 250 delavcev. Ponoči je izbruhnil požar tudi v našem »Del. domu«. Trgovina konsum-nega društva je pričela goreti. Požarna bramba pa je v jutranjih urah ogenj pogasila.
KRES".
»Kres«, 7. štev,, je izšel. O listu bomo itak še govorili, naj zato danes navedemo samo par stvari iz vsebine:: Cerkvenik nadaljuje »Prostitutko Zošo«, ki doseže v tej številki menda svoj dramatični višek (prizori iz prve linije) in sc polagoma nagiba proti koncu; Ernest Tiran piše lep »Odlomek« 0 Cankarju; prevod Averčenkove satire »Slepci«; dve zanimivi in miselni orientalski zgodbici J. Su-chega; dve pesmi Vide Tauferjeve, naj-talentiranejše med mladimi slovenskimi pesnicami; Seliškar je napisal »Zimsko študijo«, iz zbirke »Trbovlje«, ki je zadnjič v ljubljanskem Mestnem domu pri recitaciji izzvala največje presenečenje; Tiran ima pesem v prozi; Podbevšek objavlja ciklus: O pilotu v zrakoplovu št...; širša plast našega ljudstva bo tako imela priliko, da se seznani z modernim načinom pesnikovanja — radovedni sipo, kake odgovore bo dobilo »Kresovo« uredništvo na svoj poziv v komentarju k Pbd-bevškovim »igračkam«; Rehar ima kratko pesmico »Na povratku«; poučni del ima daljšo študijo o Dostojevskem; v Vestniku je med drugim »Književnost« in »Gospodinjstvo«, ki bo našim gospodinjam gotovo dobrodošlo. — Kakor vidite je številka izredno mnogovrstna in da jc lepa, za to jamčijo že vse prejšnje številke. Čez par dni izide menda 8. številka. Slišali smo, da pripravlja uredništvo že veliki majski zvezek, ki bo nekako potrdilo vsega tistega, kar je slovenski socializem do danes ustvaril na kulturnem polju. Prihodnji letnik se bo, kakor smo se informirali, popolnoma preosnoval, tako da ga ne bo noben drug mesečnik v nobenem oziru niti od daleč dosegel. Že danes je »Kres« med prvimi, kar se tiče cene pa noben drug list tako malo ne stane, čeprav se je morala naročnina radi nenadne velike poskočitve tiskarniških stroškov občutno podražiti. Rekli pa so nam, da se bo* naročnina gotovo zmanjšala, čim bi se vsak delavec zavedel, da mu je en letnik »Kresa« neprimerno bolj potreben kot liter ali dva slabega, smrdljivega vina, čim bi se sodrugi, ki imajo nekoliko zavednosti v sebi, nemudoma in z vsemi silami spravili na delo in povsod agitirali za »Kres«. S tem je povedano vse. Ali nam je treba še kaj dostaviti? Gre samo za zvišanje sedanje naklade. Ce jo spravimo do 10.000, tedaj bo list stal zopet kakor prej, ker se stroški z naraščanjem naklade manjšajo. Naročnikov more uprava sprejemati samo za pol leta, pričenši s to številko, ker so nekatere prejšnje številke že ' popolnoma pošle. Opozarjamo poverjenike in »Svobodine« podružnice, naj jih takoj pošljejo centrali v Ljubljano, če jih imajo še kaj v zalogi.
Zidani most. Kretnik Jožef Šuster, star 41 let ter že 23 let uslužbenec južne železnice, je lansko leto težko obolel na obeh nogah, tako da je moral v bolnico, kjer se je zdravil 5 tednov. Vrnivši se domov, je lazil ob palici še več mesecev. V decembru je nekoliko okreval ter šel prosit gospoda postajenačelnika, če sme vložiti prošnjo za kako lahko službo v
T pisarni ali slično. Dobri gospod mu je to dovolil ter njegovo prošnjo priporočil. Obratno ravnateljstvo južne železnice jo je. na podlagi zdravniškega izpričevala v teku enega meseca ugodno rešilo. Dobil je lahko službo tranzitnega pisača v tovornem skladišču, kamor je prišel dne 21. januarja tega leta. Temu pisarniškemu poslu bi se priučil lahko v par dneh, toda imel je smolo: Skladiščnik Škorc ga je takoj odrinil v delavsko barako, da je rezal tam tiskovine, da so stenice in uši ix> njem lazile, ni ga pa pustil k tranzitnemu pisanju. Tranzitni pisar ne sme seveda biti bolnik in star uslužbenec, kljub temu, da je obratno ravnateljstvo to dovolilo in gospod postajenačelnik. Na tem mestu mora seveda ostati veleposestnikov sin, ki je komaj prišel k železnici, in ta gospodu Škorcu bolj ugaja kot pa siromak. Ra-ditega sta gospod Škorc in Lipovšek, njegova desna roka, odrivala Šusterja kakor , sta vedela in znala. Štiri tedne se je klatil po tisti baraki. 18. februarja sta ga popolnoma izrinila iz skladišča, tako da je moral zopet za kretnika. Tako Ijudo-mil je g. Škorc. Njegove muhe in visoko socialno stališče mu sicer privoščimo, vendar pa mu svetujemo, da ne odjema na tak način siromakom koščka kruha. Sicer bomo primorani, da vzamemo drugič v roko ostrejšo krtačo, ki ga bo bolj temeljito odrgnila.
Kulturni vestnik.
Repertoir nar. gledališča v Liubfianl
Drama:
28. febr.. torek zaprto.
Opera:
• 28. febr., torek popoldne ob 3. »Prodana nevesta«, izven.
*
»Gledališki list« v upravi mestnega odbora Udruženja gledaliških igralcev SHS, bo skušal s priobčitvijo tedenskih oglasov (cela stran za enkratno objavo 200 Din., večkratno znaten popust) podpirati fond onemoglih članov. Tvrdke pa orosi odbor, da mu gredo na roko v njegovem humanitarnem stremljenju. Oglase sprejema uprava »Gled. lista« (dramsko gledališče), in g. Joško Zorman, član Udruženja (Gledališka ulica 2, III. nadstropje), kateri ima pooblastilo za nabiranje oglasov.
Po svofiu.
— Glasovitega morilca žen, Landru-ja so obglavili. Ker je predsednik Millc-rand zavrnil prošnjo Landrujevega odvetnika za pomiloščenje. so v nedeljo,
i 26. t. m. obglavili Landruja, glasovitega
1 morilca žen. Spovednika jc odklonil in je odkorakal na morišče popolnoma miren. Ob njegovi smrti so zadrgetala srca sto-tisoč francoskih deklet in žen, katerih simpatije si je pridobil, ko je stal pred sodiščem. Zgodilo se jc, da so v razpravni dvorani omedlevale in pisarile grozilna pisma sodnikom. Landru je do zadnjega vzdihljaja zagotavljal, da je nedolžen, toda nič mu ni pomagalo, ker so njegovo krivdo dokazali, čeprav s.o bili dokazi pomanjkljivi.
— Angleški sodrugi na delu V Clay-tonu na Angleškem so imeli nadomestne volitve. »Labour Party« je dobila 14.662 glasov in vse druge stranke samo 11.038. Clayton je bilo L!oyd Georgovo gnezdo. Sodr. Thomas, generalni tajnik železničarske organizacije je celo izjavil, da ni daleč čas, ko bo angleški delavec poklican. da prevzame vlado. Ta sprememba
1 pa ne bo ostala brez posledic. Če pomis-
I?mo: danes Lloyd Oeorges - Ljenin, jutri Labour Party - Ljenin in genovska konferenca bo izgubila tla. Svetovni politiki bodo dali delavci smernice, ne pa izpiti diplomati s svojimi orgijami.
— Strahote iz irsko-angleške borbe.
Irci so šele po težkih in krvavih bojih dosegli pred kratkim svoje pravice od Angležev. Londonski listi so pri tej priliki navajali najgroznejše slučaje iz pouličnih bojev. Najstrašnejši je bil prizor pri nekem atentatu na oklopni avtomobil, Id je drvel po dublinskih ulicah. Iz nekega poslopja so metali nanj bombe, ki pa so ga zgrešile. Ko se je tedaj bližal avtomobil vogalu neke ulice, so mu prišli nasproti delavci, med katerimi so bile žene in otroci, ki so sc vračali z dela. Ker se je šofer bal ustaviti avtomobil, ker se je bal ponovnega atentata, je podrl delavce na tla, ki so postali mahoma podobni rdečemu testu. V tem hipu pa je padlo več bomb na avtomobil, ki so povzročile tako eksplozijo, da so vsi bližnji zidovi popokali, oklopni avtomobil pa je bil ena sama krvava gomila, sestavljena iz krvi, mesa, kosti, železa in stekla. Baje niso v nobenih pouličnih borbah zašli ljudje v tako ekstazo in željo za prelivanje krvi kakor ravno v dublinskih.
— Gladovanje v Rusiji je doseglo vrhunec. Res zbirajo dobrodelna društva prispevke in res se trudijo tudi države na zapadu, da bi to bedo omilile, — zakaj, to je poglavje zase — vendar prihajalo iz Rusije neprestano skoro neverjetna poročila. Prejeli smo vest nemškega rdečega križa, ki ga je prejelo to društvo od dveh zdravnikov, katera se udeležujeta pomožne ak.ciie za gladujočo Rusijo. Vest se glasi v glavnem: V 202 vaseh nemške kolonije v Povolžju je beda povsod neznosna. Povečini se prebivalstvo hrani s podganami, mišmi. psi. mačkami in krompirjevimi olupki. Po mnogih vaseh, kjer ljudje več ne morejo hiš zapustiti, leže brezbrižno v svojih posteljah in pričakujejo zdravniške pomoči ali pa smrti vslcd lakote. Zdravniška oskrba je onemogočena, ker so zboleli tudi tja poslani zdrav-
niki. Odporna sila gladujočega prebivalstva zoper bolezni ie seveda popolnoma zlomljena. Več stotin kolonistov, ki so dospeli, že pozimi v Nemčijo, je bilo prepeljanih v Frankfurt ob Odri. Od teh izseljencev jih je Po prihodu umrlo na nogavici več. kot petdeset. Da bi se tem ljudem, ki so obsojeni v smrt od lakote, uspešno pomagalo, so se združili zasebniki z uradno podpiranimi zasebnimi organizacijami. da priskočijo na pomoč stradajočim bratom v Rusiji. Izvolili so poseben državni odsek, da z odobrenjem državne vlade izvede pomožno akcijo. — Prinašamo to v ilustracijo, da je prodrl glad celo med nemške .koloniste, ki so 'imeli naravnost vzorno gospodarstvo. Lahko si sedaj predstavljamo bedo, ki jo je povzročila lakota med preprostimi, enostavnega kmetovanja vajenimi muziki.
UTRINEK.
Vatikan, konklavi, ceremonije pri volitvah papeža, vse to spominja na stvari, ki se zde današnjemu modernemu svetu kakor bajke. Vatikan je danes najživejši spomenik preteklosti. Nadnaravna miste-rioznost cerkvenega sijaja je obledela, posvetna moč papeštva je izgnila. Klerikalne stranke so edini ostanki politične moči starega papeštva. Bili so časi, ko jc mnogo pomenilo, kdo bo dobil stol sv. Petra. Razne vlade so intrigirale za svoje kandidate, kardinali so molili in glasovali; enkrat se niso mogli nikakor zediniti in mati cerkev je bila 33 mesecev brez poglavarja. Bili so časi, ko se je več papežev teplo za končno premoč. Božja previdnost torej ni vedno spremljala prelatov, ki vodijo cerkev na sedaj že omajani Petrovi skali. Kadar bo dobro katoliško ljudstvo znalo misliti tudi o čem drugem kakor o samih čudežih, bo spoznalo, da so v Vatikanu ljudje z istimi slabostmi kakor vsi drugi in da ni v njih ničesar nadnaravnega, ničesar svetniškega. In kar je glavno, spoznalo bo„ da ga cerkev tišči v .preteklost teme in mu ovira pot v bodočnost svetlobe. Sedaj je še nad miljone ljudi, ki ne znajo čisto nič
misliti, zato so vsako minuto pripravljeni poljubovati noge papežu in se valjati v prahu pred vsakimi gospodarji.
POSLANO.
V »Novi Dobic št. 22 z dne 23. febr. 1922 sc zahvaljujejo gg. Spes, Zavadlav in Cizelj podpisanemu za zabavo, katero je povzročilo moje opozorilo v »Napreju« z dne 16. febr. 1922. Mislim, da zabava ni bila baš prijetna, ker je bila v zvezi s tremo, ki ste jo imeli pred eventualnimi proletarskimi udarci, kajti potem bi bilo joj! Kaj ne, gospodje? Sicer pa je videti, da ste kapitulirali, ker se niti ne upate y reagirati, čeravno dela ponižni g, Zavad-lov toliko reklame za vaše nedolžnosti.
Šoštanj.	Tekauc	Josip.
Izdajatelj: Zvonimir Bercot (v imenu pokr. odb. JSS).
Odgovorni urednik: Franee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
ra
mm, mamim
===== REuiSTMVfiKS ZMfl l 0MEJEK3 ZSVm ===== ?£SKOtFINE SOLE, ŽUP&N-5r«m EPi USABE. Pi&iMOBER. KEJ5E PLAKATS i?5
EKOOE 5W tf£Sg5.!SE
LETNE ZAKLJUČKE
HA2MOD&BKEJSA yaEBSa Zfo TSEKftNIE	KK58S,
BKoSaa m». STE^SOiriPIJA. LITOGRAFIJA.
„TRSSUNAU
tovarna dvokoles ia otroških vozičkov. | Najcenejša dvokolesa in otroški voziSki raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje.
I Ljubljana, Karlovška eesta štev. 4.
Izjava.
Tžjavljatn, da je neresnično vse, kar sam obdolžil gospo Alojzijo Juvan, gostilničarko v Podkraju, in se ji zahvalim, da je odstopila od sodnijskega postopanja.
Hribar Josip, Loke p. Zagorju o. S.
v obsegu 16.441 m8, obstoječe iz 2 njiv, 2 travnikov, 2 gozdov, velikega sadnega vrta, stare hiše, hleva in vrta po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Jožefu Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi.
Spreten in popolnoma samostojen
ključavničarski mojster
se išče za večje ključavničarsko podjetje,
Samci imajo predpravice vsled pomanjkanja stanovanj. Naslov pove uprava ,Naprej-a“.
Iščefo se:
2 železostrugarja, dobre moči,
2 strojna ključavničarja,
izurjena v svoji stroki. Neoženjeni ponudniki imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro .premogovnik* na upravništvo ,Napreja‘.
Urezalnik (Frasser)
se sprejme takoj z najboljšo plačo. Tovarna pohištva Klanc-nik & Kompara, Maribor, Mejna ulica.
tli rami
v najem. Dopisi naj se pošiljajo Francu Majcen, pek, Mislinje.
P
Konsum. društve rudarlev w Hrastniku
vpisana zadruga ss omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°L
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
1 "V vr ^	OA	TV	^ M __*	"I	1 V f'
Rezervni delež K 120.20 -82.
Društveni delež K 17.10;i*71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,96B.093,4:8.
Clan postane lahko vsak.
*35fflK3t®BBG3«
Delež znaša K 100~.