GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV e« LJUBLJANA, 17. FEBRUARJA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 4 Sami med sabo Danes, ko nenehno vre v naši družbi, ko je iz dneva v dan obilo novosti, ko se bijemo, da bi čimprej odstranili starinsko navlako, ne samo onemogle stare stroje, ki že ovirajo proizvodnjo, ne samo počasne voliče z nesmiselno razdrobljenih krpic zemlje, temveč tudi staro, okorelo zavest, ki še hromi odnose med ljudmi, je menda pomembno pogledati tudi v odnose, ki so med prosvetnimi delavci. Vsekakot bi bilo pričakovati, da bodo kolektivi prosvetnih delavcev med najbolj čvrstimi, enotnimi in prijetnimi. Toda dejstva dokazujejo, da ni vsepovsod tako, da je prav v vrstah prosvetnih delavcev precej temnih peg, ki niso v okras sodobnim pedagoškim kolektivom. Res je, da so prav učitelji ponekod v neprimernih stanovanjih, da so preobremenjeni s celodnevnim poukom v kombiniranih oddelkih, da še prejemki niso uravnovešeni v polni meri s prejemki v proizvodnji, toda učitelj je le učitelj. Ne, ni nujno, da je svetnik na vasi, da je apostolsko vzvišen. toda delavec mora biti med vsemi, delavec, ki v prizadevanju vodi ljudi, ki pomaga krepiti enotnost v kraju, ki blaži nasprotja, se revolucionarno bije za napredek v šoli m kraju ter ščiti interese družbe. Da, to je dolžnost sodobnega pedagoga, ki vzgaja na izkušnjah in pridobitvah preteklosti mladi rod sedanjosti za vedno svetlejšo prihodnost. Žal pa moramo priznati, da je še mnogo prosvetnih delavcev, tudi mlajših, izven vrst ZKS, ki se ne znajdejo v dani stvarnosti in so dokaj pasivni pri svojem revolucionarnem poslanstvu. Pa nimam namena razmišljati o zunanji dejavnosti učiteljstva, temveč o odnosih med njimi v učiteljskih kolektivih, v zbornicah. Vsi se bijemo za dobro človeka, za boljše, za lepše. Ali je lahko lepo, če se v delovnih kolektivih zdrahe 'in intrige, zavist in klevetanje? Ne. Ali je lahko učiteljski kolektiv v vzgojnem poslanstvu neoporečen, če je že sama organska celica njihovega kolektiva gnila in se razkraja? Kup primerov je, ki so boleči, posebno v maloštevilnejših kolektivih Prosvetnih delavcev. Morda je drugod tudi podobno, v drugih, Proizvodnih, upravnih kolektivih, vendar je v vzgojiteljskih kolektivih to bolj boleče, bolj občutljivo, pomembnejše. Samo nekaj primerov naj ponazori, kar hočem povedati. Upravitelj N. je boleče občutljiv. Ne more prenesti uspehov, ki bi bili pri ostalih tovariših vidnejši od njegovih. Zato je sarkastičen kritik, ki že v kali duši delavoljnost posebno pri mlajših kolegih, medtem ko starejših sploh nima več, ker vsi zbeže na osnovi razpisov. Drugje se je učiteljstvo spet razdelilo na dva tabora, ki sta zajela ves kraj in tako se širijo strupena obrekovanja v nedogled. Morda mislite, da to ne V vpliva na otroke? Prav tako so razdeljeni na skupine in učitelji nimajo ugleda. Otroci se jih menda le boje. In občutljivi so postali ljudje? Rahli kot mimoza, ki se ob najmanjšem dotiku skrči. Morda je to dober pojav, ker se vedno bolj zavedajo svojega človeškega dostojanstva. Toda prav prosvetni delavci bi morali biti osebnosti, ki ne bi za vsako malenkost vihali nosu. Da, imamo primere, ko se prav zaradi takih pogojev vsako leto razbijajo kolektivi in se praznijo šole. Res, ne samo zaradi medsebojnih odnosov: večkrat tudi zaradi neprimernih gmotnih razmer, neurejenih objektivnih pogojev; toda tudi zaradi nevzdržnih odnosov. Že zdaj slišimo z marsikatere šole, da bodo ob prvem razpisu prosili za premestitev, ker se ne razumejo. Ali ni prav paradoksno slišati, da se vzgojiteljski kolektiv medsebojno ne razume? Sindikat prosvetnih delavcev bi se moral poleg prizadevanja za izboljšanje življenjskega standarda brigati tudi za vzgojo kadrov v smislu medsebojnih odnosov. Morda ne bi bilo napačno, če bi društva učiteljev in profesorjev oblikovala nekakšne poravnalne svete, ki bi preventivno vplivali na razvoj odnosov med prosvetnimi delavci posebno v ožjih kolektivih. Pravilno je, da je privatno življenje posameznika zaščiteno, vendar to naj bo le toliko časa, dokler ne vpliva na širšo družbo, dokler se ne križa z interesi celote. Hvaležna in zahtevna bi bila taka naloga učiteljskih društev in marsikje bi lahko izboljšali odnose in dosegli lepe uspehe v krepitvi tovarištva. Mislim, da je to tudi ena izmed važnih naloa sindikata. L. NOVE MOŽNOSTI IZREDNEGA ŠTUDIJA pedagogike in psihologije na univerzi Prav gotovo je res, da marsikateri naš učitelj, ki že dela v praksi, želi izpopolniti svojo izobrazbo in da sanja o vpisu na Univerzo. Vendar se ta ali oni ne odloči, ker pač enostavno ne pozna pogojev, boji se težav, boji se odgovornosti in rajši ostane pri starem. Vse to velja za redni študij in še veliko bolj za izrednega, kajti tukaj je še vse več težav. Vsi mi, naša družba, naša šola pa želimo, da bi to pot lege — učitelje, ki bi želeli pri-nastopilc čimveč mladih kolegov — učiteljev, da nas bo več hodnje leto postati izredni sluša-dobrih delavcev v naših šolah in v naših vzgojnih ustano- Pedagogike jr* predvsem psi- vah. In prav zaradi tega želimo kolegam - učiteljem neko- mogSi6’študirati izredno. “ liko pojasniti spremembe, ki so nastale v zvezi z izrednim študijem pedagogike in psihologije na naši Univerzi v Ljubljani. ki bi slušatelju dal neko osnovno orientacijo glede načina izpraševanja in glede snovi same. V zvezi z izrednim študijem pedagogike pa so nastale neke važne spremembe in novosti, na katere želimo opozoriti naše ko- bilo Dne 12. decembra lani je bil sklican sestanek vseh izrednih slušateljev pedagogike v Pedagoškem seminarju naše fakultete. To je bil prvi kontakt med iz- Predvsem naj opozorimo na to, da je odslej dovoljen izreden študij psihologije, če ima slušatelj vpisan kot glavni predmet pedagogiko in kot stranski psiho-. _ logijo. V drugih kombinacijah študij obvezna ali pa se le pripo- izreden študij psihologije ni do-roča. voljen. Tukaj ima odločilno be- Prav tako smo se na tem se- sedo pripravljenost predstojnikov lo, dobili so okvirni študijski program, seznam literature, ki je za mmm Emm wmm izredne študente nedvomno čaka hološki semestralnih jo. Tu je pnsla do izraza pripravljenost profesorjev kot kolegov — rednih slušateljev. Redni slušatelji bi po možnosti sproti razmnoževali predavanja in jih kot ka se je udeležilo 15 izrednih slušateljev, ki so vsi že v prosvetni službi in delajo kot učitelji, inšpektorji, upravitelji in vzgojitelji. Ti tovariši so se odločili, da si izpopolnijo svojo izobrazbo z izrednim študijem pedagogike, skripta pošiljali kolegom na tere- ki pa so jo povezali s skupinami, kot n. pr. s filozofijo ali pa s sociologijo, ki je sedaj dobila v okviru Filozofske fakultete svojo lastno stolico in lasten inštitut. nu, da bi se ti lahko pripravljali za izpite. Zmenili so se, da bo vsak redni slušatelj imel stalen stik z enim ali dvema izrednima in da ga bo sproti obveščal o vsem, kar bi ga utegnilo zanima- gije. ti. Se posebno pomembna pa se nam zdi pripravljenost naših tovarišev profesorjev, da bi izrednim kolegom čimbolj pomagali. Tu gre predvsem za možnosti, da kai rednih slušateliev oedaaoaike bi 56 izredni slušatelji lahko s 3 Pedagogike profesorji posvetovali o vprašanjih, ki jih zanimajo v zvezi s študijem. Tovariši profesorji so izrednim kolegom priporočali, da ut pred preizkusnimi in drugimi izpiti prišli k njim na razgovor, počitnicah za izredne slušatelje, če bi namreč bilo za te seminarje dovolj interesentov. Prav tako bi izredni slušatelji opravljali med počitnicami psihološke vaje in vaje iz statistike. Poleg tega bi v tem času organizirali predavanja naših najboljših strokovnjakov. Tu mislimo predvsem na predavanja iz psihometrije, statistike in mladinske psiholo- Sestanka ž izrednimi slušatelji sta se udeležila dr. Stanko Gogala, predstojnik Pedagoškega seminarja, in dr. Vladimir Schmidt, predstojnik Psihološkega inštituta Univerze v Ljubljani ter ne- in psihologije. Na tem sestanku so bili izredni slušatelji seznanjeni s pogoji izrednega študija pedagogike, dobili so navodila in nasvete za de- Svet za šolstvo LRS zaseda IZ DELA AKTIVOV V začetku šolskega leta 1959/60 so vsi strokovni aktivi začeli bolj ali manj načrtno delati. Tako je tudi naš aktiv, aktiv učiteljev sr-bohrvatskega jezika, začel delo Po vnaprej določenem načrtu. Ta načrt je obsegel naslednje oblike dela: hospitacije, sestanke, seminarje, krajše ekskurzije s hospi-tacijami, predavanja in daljšo ekskurzijo na koncu šolskega leta. Takšne oblike dela so se tudi prejšnja leta pokazale zelo koristne. Predvsem si učitelji pridobijo z njimi strokovno in metodično znanje za usp>ešno delo v razredu, obenem pa se seznanijo s kulturnimi ustvarjalci in kulturnimi središči drugih bratskih narodov, kot tudi s kulturnimi Pridobitvami naše republike. Smoter vsega tega je torej medsebojno spoznavanje In ufcrjeva-nje bratstva in enotnosti naših narodov. Načrt, ki je bil predviden za to polletje, je v glavnem izvršen. Opravljene so bile hospitacije v Kočevju in Ljubljani. Diskusija jn izmenjava misli o delu, ki sta s« razvili po dobrih nastopih tov. Balžalorsky Magde, Honzak Ane, ^•sfeovec Berte v Kočevju ter Gvozdič Mile in Petrovec Milke v Ljubljani, sta doprinesli svoj delež ne le medsebojnemu spoznavanju učiteljev, temveč tudi intenzivnejšemu delu v šoli. Obisk muzeja v Kočevju in sprejem, ki smo ga bili defležni s strani stanovskih tovarišev in ravnateljev obeh šol, tovarišice Kovačevičeve in tov. Goloba, sta se za trajno vtisnila v sp>omin vseh tistih učiteljev, ki so prišli semkaj iz Ljubljane in okolice Kočevja. Prav tako so bile dobro organizirane tudi hospitacije v Ljubljani, ki se jih je udeležilo okrog 40 učiteljev, za kar gre zahvala ravnateljema osnovnih šol -Ledina-1 in -Fran Levstik«, tov. Pečetu in Sešku. V tem razdobju smo naredili tudi krajšo ekskurzijo v Zagreb. Okrog 20 učiteljev iz Ljubljane in drugih mest v okraju je prisostvovalo 3 dni delu kongresa slavistov v Zagrebu in hospdtira-lo na dveh eksperimentalnih šolah. Neposredno spremljanje dela kongresa, na katerem se je pretresalo stanje pouka jugoslovanskih jezikov in književnosti kot tudi stanje znanja o književnosti, ja V marsičem koristilo udeležencem. Obenem so se uči- ekskurzijo za vse slaviste Ljub-telji spoznali s stanovskimi tova- Ijana — Banja Luka — Jajce — riši iz drugih republik, zlasti pa Sarajevo — Mostar — Split — Za- Iz gornjega je razvidno, da bodo izredni slušatelji dobili potrebno ix>moč in da bodo lahko uspeli. Potrebna je le pripravljenost za resno in temeljito delo in za določene žrtve, brez katerih pa tudi redni slušatelji ne morejo. Ko poskušamo razčleniti vse možnosti in posebnosti izrednega študija in ko govorimo o pripravljenosti naše družbe, da bi pomagala našim izrednim kolegom, se nehate vprašujemo, ali nimajo marsikateri naših kolegov — učiteljev še vedno vse polno predsodkov, ki jih ovirajo, da bi se nekoč odločili za tak študij predmetov in da bi na tak način pomagali dvigniti našo šolo na višjo raven. Nekoč je bil tak odpor razumljiv, saj /lismo dobivali nikakšnih p>obud od tistih, od katerih smo jih najbolj pričakovali. In tako smo se morali odločiti čisto po lastnih pobudah, čeprav to ni bilo vedno lahko, in smo pri nadaljnji poti pogosto naleteli na ovire, ki so se nam zdele na prvi mah skoraj nepremagljive. In koliko poskusov je bilo, da bi nas odvrnili od študija pedagogike in še posebno psihologije! Sedaj je to nekoliko drugače. Pot do šolskih psihologov vodi le preko ljudi, ki so pripravljeni študirati zato, da bi koristili šoli, da bi izboljšali delo v njej, da bi pomagali našim otrokom do polnovrednega življenja, da bi dvignili splošno in človeško kultur«^ našega ljudstva, da bi po svoje in na svoj način pomagali porajati novo družbo, kot si jo želimo. Morali bomo bolj podrobno spregovoriti, kaj si predstavljamo pod pojmom šolskega psihologa, kakšne bi bile njegove naloge, kako bi lahko ta pomagal našemu učitelju in našemu otroku in še posebno, kako bi pomagal našim staršem in seveda družbi kot celoti. D. M. S seje Sveta za šolstvo Pod predsedstvom Vladka Majhna je bila v sredo, 10. februarja 24. redna seja Sveta za šolstvo LRS. Pri pregledovanju sklepov prejšnje seje so člani opozorili na pereče vprašanje honoriranja nadurnega dela učiteljev in profesorjev. Predlog za nove honorarje je Svet na prejšnji seji potrdil (svoje pripombe je dal k temu tudi sindikat), zdaj čaka na potrditev Izvršnega sveta; vendar so se oglasili nekateri okrajni ljudski odbori, češ da bi bili predlagani honorarji preveliko breme za njihove proračune. Samo v ljubljanskem okraju bi znašala vsota okrog 114 milijonov dinarjev. Dokler okraji ne pristanejo na spremembo honorarjev, pa predloga ne more potrditi tudi Izvršni svet LRS. Nekateri člani Sveta so opozorili, da bo — v primeru, če predlog ne bo potrjen - nastal težak položaj v vrstah prosvetnih delavcev, in to zlasti na raznih strokovnih šolah, kjer predava veliko število honorarnih delavcev. Okrajni ljudski odbori Imajo zdaj priložnost, da pokažejo, če jim je do pridobivanja prosvetnega kadra in do razvoja našega šolstva sploh. Namesto mature Dalekosežen sklep pomeni potrditev predloga o zaključnem izpitu na šolah IX. stopnje. Dosedanja matura ali zrelostni izpit je s tem odpravljen na gimnazijah, strokovnih šolah in oddelkih za odrasle (na učiteljiščih bo ta sklep izveden deloma, v celoti pa prihodnje šolsko leto). Ze v letošnjem šolskem letu bodo dijaki zaključnih razredov omenjenih šol delali po novem; zaključni izpit obsega: domačo nalogo, ki jo naredi učenec med zaključnim letom, pismeno halogo pred izpitno komisijo in zagovor domače naloge. Svet je bil enotnega mnenja, da bodo zaključni izpiti boljši način prehoda mladega človeka bodisi v življenje bodisi na višjo šolo. V razpravi o tem vprašanju je sodeloval tudi rektor* ljubljanske univerze dr. Dolfe Vogelnik, ki je dejal, da univerza pozdravlja nov način zaključnih izpitov in da si od njega obeta le korisU; poslej verjetno ne bo na visokih šolah več toliko presedlavanja, ker se bo učenec že prej z delom okrog domače naloge opredelil za neko določeno področje, kjer čuti največ veselja in sposobnosti; današnji učenci so že prezreli za stari način pouka; taki Izpiti pa jih bodo zaktivizirali in že v srednje šole prinesli samostojnejši način dela. Po razgovoru z ravnatelji šol II. stopnje bo Sekretariat Sveta za šolstvo do 1. marca letos objavil vsa podrobnejša navodila o poteku zaključnega izpita. Novi pedagoški svetniki Svet je nadalje potrdil predloge za imenovanje pedagoških svetnikov. S tem nazivom bo imenovanih osem vidnejših prosvetnih delavcev: Slavica Božič, ravnateljica gimnazije v Idriji, Henrik Zdešar, načelnik Pedagoškega centra pri Svetu za šolstvo LRS, Jože Žabkar, inšpektor pri Sekretariatu za šolstvo LRS, Drago Vončina, inšpektor pri OLO tajništvu Sveta za šolstvo Ljubljana, Jože Povšič, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Teja Janežič-Mikeš, predmetna učiteljica v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani, Ivan Lavrenčič, predmetni učitelj v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani in Albert Žerjav, profesor na mariborskem učiteljišču. * Razen omenjenih je Svet za šolstvo razpravljal še o sledečih vprašanjih: o proračunu in investicijah Sveta za šolstvo LRS. o poročilu Izvršnemu svetu LRS o delu Sveta za šolstvo LRS v letu 1959, o predmetniku in učnem načrtu za gumarski oddelek za odrasle pri Tehnični šoli za kemijsko, rudarsko, metalurško in lesno industrijsko stroko, o začasnih normativih za šolsko pohištvo, o normativih za gradnjo varstveno vzgojnih ustanov in otroških vrtcev; potrdil Je nove predavatelje na Višji, gospodinjski šoli v Grobljah in razpravljal o predlogu za preizkušanje znanja in izpitov na oddelkih za odrasle. z učitelji šol, na katerih so ho-spitirali. Vse to je seveda pripomoglo k izkristaliziranju določenega mišljenja o posameznih vprašanjih in k obogatitvi izkušenj, ki so nam tako potrebne pri vsakdanjem delu. V čast 40-letnice ZKJ so bila prirejena naslednja predavanja: O Svetozaru Markoviču (prof. dr. Štampar), o Srečku Kosovelu (prof. dr. Jože Mahnič), o Ivanu Goranu Kovačiču (prof. Vatro-slav Kalenič). Predavanja o Ivanu Cankarju in sodobnih naprednih slovenskih pesnikih so zaradi daljše odsotnosti predavateljev preložena na prihodnje polletje. Izvedeno je bilo tudi predavanje o Njegošu, po katerem je bil predvajan dokumentarni film »Njegoš«. V načrtu so še predavanja: Odnos slovenskega do sr-bohrvatskega jezika, Mostar, kulturno in književno središče Hercegovine in druga. Če bo aktiv izvedel še dve predvideni hospitaciji (eno na Vrhniki, drugo pa verjetno v Trbovljah) in če bo organiziral dar — Reka — Ljubljana zaradi spoznavanja kulturnih spomenikov in spomenikov NOB teh mest ter zaradi tesnejših stikov s prosvetnimi delavci, potem lahko rečemo, da bo aktiv z uspehom izvršil naloge, ki si jih je zadal v tem šolskem letu. SEMINAR ZA VZGOJITELJE DOMOV V KRANJU Okrajna pedagoška služba v Kranju je v času semestralnih počitnic pripravila dvodnevni tečaj za vzgojno osebje v dijaških domovih. Iz t - , v , enajstih domov, kolikor Jih je v In če bo našemu aktivu uspe- kranjskem okraju, se je seminarja a j-i '^ udeležilo 23 ljudi. Prvi dan seminarja obravnavali lo s svojim delom zajeti tudi tiste učitelje zunaj Ljubljane, ki jih doslej zaradi prometnih in drugih težav ni mogel vključiti medse, potem bo njegovo delo seveda še mnogo uspešnejše. L. O. Reforma šolstva na Danskem Reformo šolstva so na skem začeli izvajati 1958. leta. Osnovali so enotno osnovno šolo, ki traja 7 let, tako v mestih kot na vasi. Pouk je isti za vse otroke razen v VI. in VII. razredu, kjer so neke manjše razlike v izboru tujih jezikov (angleški in nemški) ter matematiki. so obravnavali splošno vzgojno problematiko domov. Nato je prof. glasbe tov. Pribovšek govoril o glasbeni vzgoji naše mladine ter o tem, kako naj vzgojitelj zainteresira mladino za klasično glasbo. Razen omenjenega so tečajniki poslušali še predavanja o mentalni higieni, o tehnični In fjlmskl vzgoji, profesor Pediček pa je odgovarjal na postavljena vprašanja iz prakse vzgojiteljev v dijaških domovih. Načelnik sveta za prosveto kranjskega okraja .Jože Varl je predaval o socialističnem Dan- humanizmu, o tehnični vzgoji v dijaških domovih ter o domskih skupnostih. V razpravi so se vzgojitelji pogovorili o raznih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Enotni so bili v tem, da je treba delo vzgojitelja v domu bolje stimulirati in ga izenačiti z ostalimi prosvetnimi delavci na šolah. Potrebe po ustanavljanju novih domov so Iz leta v leto večje, zato je treba začeti tudi to vprašanje reševati v sklopu celotnega šolskega sistema. Vzgojitelji so se zedinili tudi v tem, da bo treba za izboljšanje pedagoškega dela v domovih pogosteje prirejati medsebojne zamenjave vzgojiteljev v različnih domovih. S tem bo vzgojitelj videl, kako delajo drugod in sl na ta način nabiral izkušenj. Za vzgojitelje domov je bil nadvse zanimiv razgovor s tov. F. Pedičkom. Osnovna misel njegovih Izvajanj je bila ta, da mora biti vzgojitelj široko razgledan In da zna mlade ljudi vključiti v najrazličnejše dejavnosti družbenega življenja. Na seminarju so govorili tudi o delu domskih skupnosti. V celoti so domske skupnosti v okraju dobro začele in so v pomoč vzgojiteljem v domovih. Treba jih bo nenehno izpopolnjevati in jim nuditi pomoč, kajti mladi ljudje dostikrat zaidejo v enostransko reševanje problemov. Prihodnje leto bodo v kranjskem okraju naredili anketo o delu domskih skupnosti. Seminar je v celoti dosegel svoj namen; v prihodnje bi bilo dobro določiti več časa za reševanje praktičnih pedagoških problemov In to zlasti v obliki prostih razgovorov, tako, kot je bilo tokrat. Nadalje bi take tečaje morali organizirati pogosteje, da bi vzgojitelji laže reševali vrsto problemov, ki Jih srečujejo v delu z gojenci. Vlado Rozman Zavod za gluho mladino v Ljubljani praznuje letos šestdesetletnico Ustanovljena bo Zveza defektologov Jugoslavije v prva letošnjem letu praznuje sameznih gluhih gojencev. Števi- ce v gospodarstvu. Zanimiv je šolska ustanova za vzgojo lo prijavi j en cev se je iz leta v moto zavoda: Smoter vzgoje v gluhih — Zavod za gluho mladi- leto večalo, tako da je od prve- zavodu za gluho mladino je na-no v Ljubljani - pomemben ju- ga šolskega leta 1900/1901 s 26 učiti gluhega otroka glasovnega bilej - 60-letnico svojega obsto- gojenci naraslo v letih 1945, 1950 govora, usposobiti ga za samo- ga objekta za načrtno in smotrno ščina, vendar moramo^ omenita, za gluhe in številna prizadeva- K1jub tem pomanjkljivostim pa Je ne- Vajenska šola v Novem mestu je zaživela Dolenjsko šolstvo se zaradi težjih pa gojev in uničenih stavb v osvobodim! volni le s težavo urejuje in popravlja. Mnogo je bilo že narejenega, mnogo popravljenega, pa tudi še mnogo želja je, ki čakajo na ostvaritev. In vrsta šol, k! v novi Jugoslaviji že vsa leta po vojni išče pot v novo življenje, je vprašanje vajenskih šol, njihovih stavb, programa, internatov. , , , , . , , V novomeškem okraju deluje sedaj pet vajenskih šol raznih strok: Sevnica, Brežice, Krško, Črnomelj in Novo mesto. ___________________ vendar moramo omeniti, vzgojo gluhih za različne poklice da je pouk gluhih potekal že od v družbenem življenju je bil Za- ustanovitve dalje v domačem, vod ustanovljen leta 1900. Žani- slovenskem jeziku. Takratna vla-mivo je, da je bil zavod zgrajen ie preprečevala sleherno na-v glavnem z raznimi darili in vo- ga povezujejo daljno šolanje gluhih, tako da —ijt nja za izpopolnitev splošne in kako zravhavajo program. _ ... izobrazbe je osnovna in pogla- poleg tega pa najdemo češče oblike med-vitna naloga Zavoda za gluho lovskem ^ V okviru novoletne jelke so prejeli gojenci Zavoda za gluho mladino v Ljubljani kot najboljši domski aktiv v okraju TV-sprejem-nik. — Na sliki poleg gojencev predstavniki prosvetnih organov in oblasti posreduje nedvomno zanimive statistične podatke o prijavi po- Ustanovni zbor strokovne zveze učiteljev in profesorjev med NOV v Črnomlju obstoiaZavoda za gluho mladino Sevalnih zavodih v Grazu, Linzu meznih prostorov v poslopju ne ia^po mzmV šolah in celo v'baraki. -*" ^ ,--- 1 - --1—A------------- •*~4--- XT“ —— Toda lani jeseni ob občinskem prazniku novomeške občine se je vselilo v novo moderno stavbo 300 vajencev, ki so zaključili v januarju prvo polletje v svojem lastnem domu. Učni uspehi v polletju so napram lanskim v tem času boljši, real-nejši in kažejo, da nova okolica že iz-, preminja tudi miselnost mladega človeka sole do dela in učenja. Ob pomoči mnogih delovnih kolektivov, oblasti ter posamez- ni Celovcu le nekaterim svojim ustreza. Na podlagi številnih po-izbrancem; tako so bili zagrešeni treb, ki narekujejo izgradnjo so-osnovni cilji vzgoje gluhih, ker je dobnega učnega objekta gluhih, prišel otrok domov le delno iz- je bil izdelan tudi idejni osnutek šolan, starši ga niso razumeli, ta- novega zavoda v paviljonskem siko da jim je bil v pogovoru in stemu. V omenjenem učnem si- stemu bi bile združene vse za vzgojo gluhih od osnovne pre- obnašanju povsem tuj. Žalostna ssss&fatftts: velikansko vrzel v šolanju gluho.. Zapisek k spregledani 15-letnici prosvetnega sindikata v slovenske mladine. V nasprotju s pbvim delom zavoda je bilo obdobje po osvo- nimi tehničnimi delavnicami za uku dopolnjujemo pouk z diafilmi, vse " pa se le-tk približuje tudi sami de- zavona le ono oooooie oo osvo- kovnega vodstva zavoda in go- prihaja praksa v pouk že preko šolskih boditvi izredno uspešno in agil- S^cev izpolnila v doglednem ča- kovinarski v letu 1948 sem sodeloval pri or- povsem prezrli. Po Flajsovem pri- delavcev je bil izvoljen tov. Mat- no. Ze same priprave številnih su- . ... čevljarska. Uprava šole je rešila še eno ganizaclji prve razstave o šolstvu v .,r,Vp,ir,T,nnp bilo navzočih na ko Liubič ki se ie že med obema zanimivih predavanj, ustanovitev * okviru prireditev v počasti- vprašanje: po Uredbi o vajencih lmaj° LR S1°VeT]eT^SnovenmašTl£ Ustanovni skupščini kakih 80 pro- vojnama marljivo udejstvoval pri pionirske in mladinske organiza- Sh? m^dTno0^LjuM^ bo ^v^li.Tr^e in ibljani, vodnika po razstavi, svetnih delavcev. Za predsednika strokovno-organizacijskem delu v cije, sindikalnega aktiva in uved- gm o , + umijejo. Vendar pa praksa drugače kaže. razstavo, 1948 v Ljubljani, Brošura nosi naslov: Borba sloven sldh ljudskih množic za svobodno šolo. 100 strani obsegajoča knjiga vsebuje tudi precej ilustrativnega gradiva. Knjiga, ki jo je Izdala Državna založba Slovenije, je danes razprodana. V rokopisu mi je ostalo precej gradiva, ki ga v brošuri nisem obja- o ustanovitvi prosvetnega sindikata. Sam seveda pri tem ustanavljanju nisem bil poleg, ker sem bil aretiran že v maju leta 1941 in v juliju istega leta izseljen v Srbijo. 2e takoj po Vrnitvi iz pregnanstva pa sem začel zbirati zgodovinsko gradivo iz NOB. Precej zanimivih podatkov Imam o partizanskem šolstvu v Zasavju, kar do danes še ni bilo objavljeno. Po podatkih tov. Andreja Flajsa, ki Je bil v prvih letih po osvoboditvi načelnik ministrstva za prosveto LRS so izvolili tov. Andreja Flajsa. učiteljski organizaciji. Ustanovna skupščina sloven- Za izpopolnitev zapiskov o tem skih prosvetnih delavcev z osvo- zboru prosvetnih delavcev pred bojenega ozemlja je bila v stekle- leti v Črnomlju bj mi bili doni dvorani črnomeljskega hotela brodošli se morebitni spomink Lackner. Prvi dan je zbor potekal takratnih udeležencev. Prav vesel bom, če bi se mi kdo utegnil javiti še s kakimi podatki in dopolnili. Jože Zupančič Litija, Grbinska 10 ^Mei drugim tum nekaj^at^ov ^edu ^ o ustanovitvi orosvetneea sindikata, dne 14. novembra 1944, pa SO mo rali zasedanje nenadoma prekini- ti. V Črnomelj so namreč vdrli okupatorji Nemci in belogardisti. Vdor je prihajal iz Kočevja in Novega mesta. Napadalci so pritiskali v Črnomelj tudi preko Kolpe. Ta nenadni vdor je prislil partizansko oblast, da je takoj odredila evakuacijo . Črnomlja. , Čeprav so morali zapustiti Cmo- ^Tb^r^mdobU^^Smto melj tudi udeleženci prosvetnega drugih tovariših kot takratni urednik kongresa, pa ti S svojim delom ba številnih sodobnih oblik dela — vse to priča o vsestranski dejavnosti zavoda in gojencev. Hkrati s tem so bile ustanovljene tudi številne delavnice za gluhe, invalidom sluha je omogočen vstop v različne nižje, srednje in višje strokovne šole, izredno koristna za nadaljno vzgojo gluhih pa je bila nedvomno tudi ustanovitev šole za učen- osrednja svečanost predvidoma Večina vajencev dela še dopoldne, potem 23. junija; razen številnih preda- pa prihiti k pouku, večkrat brez nalog. vanj, razstave izdelkov in pri- mojstromhprediog^da^t^d^^CT^pS kaza dejavnosti gluhih gojencev ste vajencem proste. Zato se bodo v šoli pripravili na pouk, del tega pa uporabili za delo v delavnici, kjer bi ob in- bo tudi tridnevno strokovno po- ^ ^ ^ aclavuici svetovanje jugoslovanskih defek- struktorjevi roki spoznavali* orodja, pro-tologov, združeno Z ustanovitvijo ces in tudi popravljali razne predmet« Jugoslavije, kot servisna delavnica. Pripravlja Zveze defektologov Jugoslavije. Ivan VIRNIK Državne založbe Slovenije in organizator šolske razstave nekaj gradiva, ki ga navajam danes z bolj skopimi besedami. Sindikat prosvetnih delavcev je bil ustanovljen še med narodnoosvobodilno vojno na osvobojenem ozemlju. Tam je bilo šolstvo kar zadovoljivo organizirano. Dokajšnje število učiteljev na osnovnih šolah in profesorjev na partizanskih gimnazijah pa si je želelo lastne strokovne organiza- škega okraja. niso prenehali. Zborovanje so nadaljevali v mali skriti vasici vzhodno od Gradca. Po pripovedovanju nekaterih udeležencev tega zgodovinskega kongresa so bili na ustanovnem zboru prosvetni delavci učitelji in profesorji iz osvobojene Bele Krajine in tudi nekateri člani prosvetnega kadra iz osvobojenega ozemlja sosednjega noyome- cije. K temu koraku jih je sililo dejstvo, da so bili medtem že tudi ustanovljeni Enotni sindikati v takratnem osvobojenem Beogradu. Ustanovna skupščina strokovne zveze prosvetnih delavcev se je vršila v Črnomlju dne 13. in 14. novembra 1944. Petnajstletnico tega pomembnega dogodka smo Absolventi Absolventi mariborskega učiteljišča v šol. letu 1949-50 praznujemo letos 10-letnico mature. Sestali bi se v mesecu aprilu v Mariboru. Udeležbo prijavite na naslov Stajnko Vlktor-Kog. POPRAVEK V prejšnji številki PD se na drugi strani glasi naslov članka pravilno: Javno ocenjevanje v srednji šoli — in ne: v osnovni šoli, kar so bralci gotovo že sami ugotovili. Belogardisti so se tedaj v Črnomlju surovo razdivjali. Med drugim so zažgali takratno čmo-meljsko meščansko šolo, ki je bila ponos vseh belokrajnskih prosvetnih delavcev in celokupnega prebivalstva na oni strani Gorjancev. Vdor sovražnikovih čet pa ni bil dolgotrajen. Napadenemu ozemlju so prihitele na pomoč partizanske brigade, ki so prisilile okupatorja k umiku. Partizanske brigade so prizadejale okupatorju občutne izgube. Kljub vsem nevšečnostim, ki jih je povzročil nenadni vdor nemške okupacijske vojske in belogardistov, je ustanovni kongres slovenskih prosvetnih delavcev v novembru leta 1944 dokončal svoje delo in si je izvolil tudi upravni odbor. Za predsednika prvega sindikata slovenskih prosvetnih OBVESTILO organizacijam Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije Po združitvi Združenj prosvetnih delavcev v eno organizacijo — Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev — in sprejetju Statuta Sindikata na kongresu v decembru 1959 so prešle osnovne organizacije v finančno poslovanje po novi organizacijski strukturi. Pobiranje članarine, višina članarine in odvajanje za odbore našega Sindikata in ostale sindikalne forume poteka v skladu z odlokom Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Naše organizacije se morajo držati odredb »Pravilnika o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij-«. Pobiranju članarine je treba posvetiti vso pozornost. Od članov bivših Združenj prosvetnih delavcev (Društva arhivarjev, Društva muzejskih in konservatorskih delavcev, Društva bibliotekarjev, Združenja vzgojiteljev, Združenja učiteljev specialnih šol, Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol, Društva univerzitetnih in znanstvenih delavcev, Združenja učiteljev in profesorjev) se pobira članarina in odvaja kvote za odbore našega Sindikata in ostale sindikalne forume občinskim sindikalnih svetom. Pri tem je potrebno poudariti, da se kvote od pobrane članarine bivših Združenj odvajajo preko sindikalnih svetov ustrezajočim odborom našega Sindikata. Isto velja za organizacije, ki so bile v sestavu drugih sindikatov (delavske in ljudske univerze in podobno.) Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije Tečaj za slušatelje učiteljišč V januarju je bil pri Delavskem odru v Ljubljani štirinajstdnevni tečaj za slušatelje višjih letnikov učiteljišč. Vabilu organizatorja so se odzvala učiteljišča v Murski Soboti, Mariboru, Celju in Kopru, ki so poslala na tečaj skupno 17 udeležencev. ustanovitev šolske zadruge, ki bi v njej vajenci ob samoupravi vodili potek dela in skrbeli za to, da bi sredstva, ki bi jih dobili za izdelke in popravila v prostem času, uporabili za nabavo učil, za izpopolnitev orodja in za zaključni izlet ter razne ekskurzije. Večina podjetij in nekateri mojstri so pristali na predlog uprave. Ob tem pa se je vidno razvila tudi dejavnost mladinske organizacije, ki je vključila v svoje vrste vse gojence šole; imajo svoj pevski zbor, plesni trio. redna mesečna predavanja in sestanke. Mladinska organizacija je prevzela v svoje roke tudi rast šolske skupnosti, ki že kaže Tečaj je obs-egal predvsem praktično P™ Vkfretitf" enim £ delo (študij odlomkov iz posameznih rakom. Je tu nad 70 "/o gojencev, ki se dramskih del) ter predavanja o re- y šolo in delavnice vozijo z vlakom, ko-žiji, dramaturgiji, zgodovini gledali- dpaešsae ^5^ tud^na zidavo šča, odrskem jeziku in klubskih obli- internata, saj dosedanji v skromni baraki kah dela. S tem je bila deloma iz- v Bršljinu kaj malo zasluži to ime, ker . . , _ _ x r sprejme le 25 gojencev. Da pa se tem polnjena vrzel v gledališki izobrazbi vozačem, pešcem, vsaj delno pomaga, je učiteljev, ki je bila doslej sila po- okr. odbor RK skupno z obe. odborom’ manj kij iva; v preteklem letu pa so RK 'er upravo šole nabavil štedilnik in J J ’ posodo; vajenci sami so priskočili še s pričeli na večini učiteljišč .uvajati prispevki in tako dobe dvakrat toplo ma-redmete, tako da bodo lico. Sedaj pričakujemo še od podjetij in Djsirov, da pomorejo tej akciji, da bodo ši vajenci tudi naprej lahko imeli gledališke predmete, bodoči diplomanti že temeljito seznanjeni s to vejo ljudsko-prosvetnega dela. lico. moji naši vajenci toplo malico. M. Tratar LITOSTROJSKI UČENCI SO DOBILI SVOJ INTERNAT Tik pred vstopom v Novo leto — 30. decembra — so imeli učenci In. dustrijako kovinske šole Litostroj pomembno svečanost. Odiprui so nov internat, lep, sodoben ki daje vse Jamstvo, da bodo učenci doslej drugače zaživeli, da bodo še uspešneje lahko razvijali svoje umske in fizične sposobnosti. Preteklost internata kovinarjev je preteklost Sode same, kajti totemat Je pričel z delom hkrati z ustanovitvijo šole pred 13 leti. Z gradnjo doma so pričeli pred tremi leti in so investicijska sredstva prejeli iz skladov za kadre, katerih skupna vrednost znaša 110 milijonov dinarjev. V novem domu imajo stanovanjski del — v vsaki spalnici so po štirje učenci — imajo pa v internatu tudi dnevne prostore za razvijanje družabnega življenja. ' Lahko se bodo IzživlJaM učenci pri šahu, namiznem tenisu, poskrbeli pa so tudi za čitalnico, knjižnico in ambulanto. Tudi umivalnicam ni kaj oporekati, imajo hladno in toplo vodo, ogrevanje pa je centralno. Prijetnemu, zunanjemu videzu Je priključena praktičnost, kar vse hkrati pove da prejema 170 gojencev, kolikor jih je tačas v domu. resnično svoj dom. Svečana otvoritev je bila zares svečana. Izrečenih je bilo ob navzočnosti štev i nih gostov dokaj prisrčnih, vzpodbudnih besedi, predvsem v pohvalo mladincem in vsem ostalim, ki so opravili pri gradnji doma trlin-tridesettisoč prostovciljnih delovnih ur. Spregovorili so med drugim prosvetni svetovalec za strokovne Sole tov. Zora Kolarjeva, predsednik šolskega odbora Anton Levstek in za upravo doma Ljubo Božič. V. D. Ob učnem načrtu slovenščine (Sesti razred) Novi učni načrt je izžel avgusta 1959 in je letos šele v preizkušnji; na nekaterih šolah v celoti, drugod morda kot smernice ob starem iz ista 1954. Ne spomnim se, da bi bil poglavje o slovenskem jeziku po objavi že kdo pretresel, prav pa bi bilo, da ne čakamo samo na ugotovitve eksperimentalnih šol. Zato bom nanizal nekaj svojih pripomb in misli, kar naj dopolnijo ali popravijo še drugi. Gradivo je v načrtu zajeto v treh razdelkih, ki v naslovih nakazujejo dovolj pomemben premik v pojmovanju in obravnavi pouka materinščine: 1) Ustno in pismeno izražanje. 2) Branje, recitacija, obravnava beril. 3) Jezikovni pouk. Taka razvrstitev in poimenovanje sta vsekakor dosti bolj naravna in smiselna kakor prejšnja, kjer je navajanju beriva sledilo slovstvo z literatumo teorijo, temu slovnica in na koncu razne vaje. Prvi razdelek je zajel pravorečje in vrsto vaj, drugi slovstvo z literarno teorijo in tretji slovnico. Pri ustnem izražanju je na začetku ponovitev samoglasnikov in soglasnikov, odpadlo pa je ob-aežno poglavje o govorilnih orga- nih in tvorbi posameznih glasov (v učbeniku 18. str.), kar je prav, saj bo več časa za likanje jezika. Predvidena tudi ni več v tem razredu obravnava pravil v izgovoru 1 (in v), kar se je vleklo ko jara kača iz leta v leto, ne da bi učenci sicer že omajano pravilo (ki ga je metodično obravnaval za primer pravorečnega pouka v 4. razredu tudi prof. Šilih!) zares tudi kdaj znali. Tudi »izgovor j« je iz 6. razreda izginil — žal se je pomaknil v naslednjega, ki pa za gotovo še ni namenjen jezikoslovcem. Nadalje je zavrženo poglavje o številnih glasovnih spremembah (mehčanje, jotacija in dr.), ki mu je včasih še strokovnjak komaj bil kos. Ne bi izpustili še izgovora in pisave soglasnikov na koncu besed in morebitne napake prepustili priložnostni obravnavi? Pravil o deljenju besed ni več (to je odpravljeno že od 2. do 5. r.) — saj bi res lahko to reč že enkrat skrajno poenostavili, še bolj, kakor je najnovejši predlog. Med spisjem so koristna novost sestavki v dialogu. Pri praktičnem spisju je novo le naročilo, vse drugo se ponovi iz prejšnjih razredov. Šolskih nalog je šest, torej ena več. Pri branju je poleg »čitank« omenjeno še drugo berilo, kar bo tudi manj samostojne opogumilo, da bodo prinesli kdaj v razred kako »nepredpisano« knjigo (res bi se težko odrekel n. pr. Kranjčevi »Mesec je doma na Blado-vici«, idr.), kar pa ne pomeni, da naj taka praksa prevladuje (že zato ne, ker učenci takih beril ne morejo v šoli dovolj dobro spremljati in ob njih delati doma). Med pisatelji, predvidenimi za obravnavo, bi skoraj izpustil Trdina, saj kakega zares prikladnega njegovega sestavka v naših berilih ni. Njegovo mesto bi poživil recimo s Kranjcem, v 8- r- pa vrzel izpolnil morda z začetnikom naše književnosti Trubarjem, ki bi učenci le morali zvedeti zanj. Mogoče bi bila primerna še zamenjava Jenko — Klopčič (zdaj v 7. r.), že glede na značaj pesmi: Klopčičeve otroške socialne lepo dojamejo že v 6. r., Jenkova lirika se nasprotno bolj prilega malo starejšim. Literarne zvrsti so prenesene v glavnem iz 5. r., kjer jih zdaj ni. Da so izpuščene živalske pripovedke, romanca, oda in prilika, se mi ne zdi narobe; po mojem sta odveč celo še legenda in ep (brez zgledov). Uvrstiti pa bi morali spet sonet, balado in črtico, morebiti v ?• r-, kjer je zdaj popolna praznina, ker drugače v 8. r. ne bo kaj urejati v celoto. Pogrešam tudi navedbe pojmov pripovedna — izpovedna pesem. Pri jezikovnem pouku je marsikaj, kar je natrpanega v sedanjih slovnicah, brez škode in celo v veliko korist odpadlo, saj zaradi obilice dreves še nismo videli gozda. Tako že pri stavku, kjer bi se le zavzel za nepopolnega (kot odlično stilistično sredstvo), ki mogoče najbolj poživi pisanje, pa ga v spisih učencev skoraj zastonj iščemo; tam je navadno vse tako lepo urejeno, po šolsko počesano, »popolno«, da se teh vzorno dolgočasnih spisov zares bojiš. Stavčni členi se samo ponove, čeprav smo pri predmetu prišli v 5. r. šele do 4. sklona. Je pa spet res, da se težave začno šele potem. S priredji in podredji bo velik križ, če se bodo obravnavala podrobneje. Skoraj bo bolje, da še to izpustimo in ostanemo le pri pojmu zloženega stavka (na »polovične« stavke opozarjamo sproti), zakaj ta reč ni tako preprosta, kakor se zdi iz slovnic, niti ni dognana. Se bomo zmeraj omejevali le na siromašne zglede? Kaj pa priredno-podredni sklopi idr.? — Tudi za tisto »zvezo« odvisnikov (vezniški itd.) mi ni žal; jemal je nisem nikdar. Razvrstitev besednih vrst je za toliko premaknjena, da je glagol zavzel prvo mesto. Po pravici, saj ima zelo pomembno vlogo (tudi pri stavčni analizi začnemo z njim) in bujno razvito oblikoslovje. Že kar v začetku pa naletimo tudi na trd oreh, ki se ga le malokdo zaveda; prehodnost. Večina misli, da je to do kraja dognano in celo sila preprosto. Ste se kdaj ubadali s tem, kako je s prehodnostjo glagola samega, pilam istega glagola v raznih stavkih, potem v primerih posebne, nenavadne rabe? Kopica ■vprašanj, ki jih bo težko zadovoljivo rešiti z dvanajstletniki — sem za to, da se tega ne bi niti lotevali. Pametne koristi tako ni. Je pa že glag. vid čisto kaj drugega! To je dosti bolj hvaležno področje (pa še tudi prideš v zadrego). Iz tistih razlogov sem za uradno izpustitev načinov (ne razumem, kaj naj tu pomeni: samo raba), ker je zmeraj treba poleg slovničnih oblik upoštevati tudi pomen, pošteno pa zavozljajo glagoli s »se«. Ob drugih besednih vrstah je večinoma dodan še pravopis, kar je gotovo bolj smiselno kot pa tako poglavje nekje povsem zase. Pri samostalniku bi namesto »posebnosti«; pljuča, drva, raje vključil poglavje o množinskih samostalnikih, saj je dovolj zanimivo in tudi potrebno. »Vojvoda« pa lahko morebiti celo izostane, zmotiti se tako ne moreš. Prav tako pisava tujk na sp-, st-, (pridevnik, »materialističen« je pomotoma med samostalniki), ker mladega redu dvojno obravnavanje teh glasovnih skupin v jeziku čisto nič ne moti - na-uče se pač tako, kakor čujejo. To je oevirk za jezikoslovce. Pri števniku sta se ločilni in množilni premaknila v višji razred; res je to precej težko poglavje. Moti me vključitev neslovenskih predlogov in napačna raba; prvih otrok sploh ne rabi (to je le dediščina izobražencev store šole in preživelega uradnega jezika) in bi ga zbegali, morebitno napačno rabo predlogov pa raja popravljamo priložnostno po potrebi. XXX Ce pregledamo podrobni del načrta in pa navodila na koncu, je med obojim še zmeraj občutna neka neskladnost, kakor da bi bili različno sestavljeni. Načrt zahteva svoje, navodila skušajo biti modernejša, širša, bolj v smislu resnične jezikovne vzgoje. Tudi novi načrt se drži načela nadzidavanja stavbe znanja o jeziku: nekako od petega razreda naprej (tu poznajo n. pr. v glavnem že vse besedne vrste in drugo) se zida na danih temeljih le še v višino. Tak način ima svoje dobre in slabe strani. Nujno se vsako leto osnova obnavlja, kar je boljšemu po mnenju seveda v prid, hkrati pa deluje tudi utrujajoče, naveličano. Večkrat se zgodi, da so temelji, ki jih prinese učenci v 6. r. kaj majavi in nepoznani (deloma so sokrivi tu- 0 družbeno-ekonomski vzgoji Z letošnjim šolskim letom smo če nočemo zaiti v verbalizem in statistik ni vselej pri roki. teljev na vajenskih šolah ali pa uvedli v nižje strokovne šole nov golo naštevanje pridobitev delav- Stara napaka je, da se pri nas so forsirali uvedbo novega pred-predmet: družbeno-ekonomsko skega razreda po osvoboditvi. Iz- tiska vse mogoče, le za šolo in za meta v nižje strokovne šole samo vzgojo. Več ali manj nepriprav- bajati morajo iz naše družbene posamezne predmete ni primer- z izdanjem učnega načrta, ne da Ijeni so se predavatelji tega stvarnosti, ki jo iz dneva v dan nih priročnikov in učbenikov. Ta bi odgovorni prosvetni forumi predmeta znašli pred novimi za- usPehi vseša delovne- napaka se je torej ponovila tudi (med njimi tudi Zavod za napre- htevami ki iih reforma strokov- ga ljudstva- pn uvedbi pouka druzbeno-eko- dek šolstva) poskrbeli tudi za ’ . 3 interno- Tn k=ko ie , ,,#nim noArtom nomske vzgoje v nižje strokovne pravočasno izdanje učbenikov, nega šolstva uvaja v interno- In kako je z učnim načrtom šq1 ker .e bu učni načrt izdan Dokler pa ne bo teh vsaj pri. šolski delovni proces z namenom, glede na njegovo vsebino? Druz- prej kakor primerna strokovna mernih skript ter brošur s krat- da bi tudi delo in pouk v vajen- beno-ekonomska vzgoja ima s literatura tako za predavatelje kimi izvlečki vsebine predmeta, skih šolah čimbolj približali ziv- svojim poudarkom na geografsko- kakor tudi za učence. Pri takšni ki bi bili na razpolago učencem, - - . , - J J . Ijenju in se seznanjali z novimi ekonomskem, zgodovinskem in praksi, ko se pred strokovno več je iluzorno predvidevati, da »-mo- na grišku nad Rogaško Slatino. Društvo žena, ki mu predseduje oblikami in uspehi ekonomske, družbeno-političnem področju na- ali manj nešolani predavateljski rajo učenci stalno čutiti živo ak- " s -0 '5"1 soaalne m politične dejavnosti v kopieene ^ t razred nižjih stro- kader postavljajo zahteve, ki jih tualnost katerekoli teme, pa naj ^ , naši državi. Prosvetni forumi s k ,, - , 4.ojjk0 snovi da ie pri vsebuje učni načrt, ki ga ome- si bo to o pravicah in dolžnostih hkrati vse spoznati. Za i , , . . „ x » sicer poskrbeli za organizacij ... , . ’ • ■ njam, pa je lahko ugotoviti samo državljanov, o gospodarskih zna- mi zidovi, ki široko stoje na pla- ki ni omejena na malice, temveč kratkotrajnih seminarjev za pre- na boljši volji, vestni pnp^ sestavljale! učnega čilnostih Jugoslavije ali pa o in- noti, se skriva vrvenje, ki je po- nudi oddaljenim in potrebmm po- davatelje, sestavljen je bil tudi pouk in ekononučm izrabi časa m nač^ta oziroma ^ je osvo- dustrijski revoluciji«, ki preobra- okvirni učni načrt za predava- mogoče predelati tako, da bi osta ^ učni načrt precenjevali zmož- ža gospodarsko fiziognomijo naše telje, kaj več pa doslej za načrt- ia v duševni zavesti učencev kot nosy in ekonomsko-politično raz- države od osvoboditve dalje, no izvedbo pouka, ki bi aocela -vzpodbuda in kažipot pri odlo- gledanost velike večine predava- Lojze Zupanc osvetlil naš družbeni razvoj in ganju y konkretnih situacijah, s ga v doumljivi obliki približal katerjmj se učenci dnevno sreču- Šolska kuhinja vzgojni temelj družbene prehrane Prva šolska kuhinja na Šmarskem Prva šolska kuhinja na Šmar- Prav spodaj, že nekoliko pod skem. Redna prehrana, trdna dvoriščem, pa so posebni prosto-osnova za boljše in uspešnejše ri, ki so pripravljeni za tehnično delo tudi v šoli. Društvo žena v delavnico in mlečno kuhinjo. 2e Rogaški Slatini je dalo pobudo, več let obstaja na šoli mlečna Strmo se vije stezica navkre- kuhinja, kjer dobiva okusno ma-ber do sodobno obnovljene šole lico skoraj redno 450 učencev, na gričku nad Rogaško Slatino. Društvo žena, ki mu predseduje S svetlimi okni zre šola čez nase- tovarišica Birsova, pa je dalo polje kot zvedav otrok, ki bi hotel hudo, da so s samostojnimi sred-—'■ —----belkasti- stvi osnovali tudi šolsko kuhinjo, sledica razgibanosti, delavnosti polne opoldanske obroke. 2ene in tudi razposajenosti mladih lju- so uspele, da so zbrale nekaj di. Vse nekako žari, oči šolarjev, sadja, zelenjave in drugih hra- in pokazatelj dela, delovnih me- to zahteva učni načrt, tod in učno-vzgojnih principov, Vzemimo za primer v oceno ako ne navaja primerne litera- samo tedensko število učnih ur ture, ki bi se je predavatelji (42!) trimesečnih periodičnih KTo vajenih ^ C. mojem mnenju danes na marši- nec dnevno P° P kateri šoli bolj improviziran ka- 10 ur, je kaj malo verjetno, da kor resnično povezan z vsemi ti- bi takšen mladostnik (ki ima vr-stimi silnicami, ki gnetejo našo hu vsega še težave s puberteto!) družbeno dejavnost, gospodarsko z zanimanjem sledil pouku po fiziognomijo in ekonomski raz- četrti ali peti učni uri. Preobre-voj v socializem usmerjene dr- menjenosti vajencev z učno snov-%av& jo sledi apatija, zlasti še, če na- Učni načrt sicer pravilno po- stopajo slučaji, da se je na primer udarja, da je vzgoja zavestne vajenec lesne stroke vključil v ekonomske, socialne in politične uk obrt{ in teoretičnega šolanja dejavnosti kvalificiranih delav- v vajenski šoli z nepopolno osem- cev, ki delajo ^P°Sojih, ko so xzrazna moč učencev na tej proizvajalna sredstva družbena lastnina, bistveni element tega učni in starostni stopnji prav g smotra. Lov za viri, ki obravna- tovo ni tolikšna, da bi znali ka vajo to učno materijo po najno- korkoli apercipirati učno snov iz vejših podatkih, pa je pokazal družbene ekonomike in družbeno-žalostno sliko brezorientiranosti političnih tem, ki jih vsebuje uč-zlasti v krajih, kjer šole oziroma ni načrt že za 1. razred. SSpSSrfSSv” V predmetniku Je družno-no literaturo. Nasprotja med pe- ekonomski vzgoji odmerjenih šest dagoško teorijo in prakso so se ur tedensko. Če bi pri trimesec-prav pri tem predmetu v začetni nem šolanju ne bil izgubljen niti fazi uvajanja v redni pouk poka- en dan pouka, bi moral predava-zala v takšni luči, da se mi zdi telj učno snov, zajeto v okvirnem vredno opozoriti na pomanjklji- učnem načrtu za X. razred, absol-vosti, ki so se razrasle v dose- virati v 72 urah. Vprašujem, če dan ji praksi poučevanja družbe- je to sploh mogoče pri količkaj no-ekonomske vzgoje. Iz kakšnih intenzivnejšem pouku, živo sprem-aspektov so sestavljale! okvirnega ijanem s ponazoritvenimi procesi, učnega načrta za ta predmet poučnimi ekskurzijami v tovarne vrednotili učni kader, ki se je jp obrate, izdelovanjem grafiko-tako rekoč preko noči znašel pred noV) statističnih tabel, ekonom- obrazi učiteljev in sončne barve na stezah širokih hodnikov. V učilnicah je trdno pohištvo, parketna tla se rumenkasto lesketajo, kabinet je lep, čeprav bi lahko sprejel še vrsto prepotrebnih učil, za katera pa še ni dovolj sredstev. V spodnji učilnici gostuje po popoldnevih Vajen-ska šola za razne stroke, ki so jo lani že nameravali ukiniti, ker nil, da danes nemoteno lahko obratuje šolska kuhinja, kjer dobi dnevno kosilo za 50 din 70 lačnih želodčkov. Tu se hranijo^ tudi vajenci iz oddaljenih krajev, id prihajajo trikrat v tednu na šola. Z učenci se hranijo tudi učitelji, ki plačujejo neprimerno več. Kako lepo je videti številno družino pri kosilu! Šolska kuhinja je v smislu družbene prehrane ni bilo primernih prostorov, do- vzgojni temelj, kjer se mladina __i • _____a__________ • j._i _• * • rvniirnia na ■Snirlio- volj predavateljev in tehničnih pripomočkov. Letos je vsekakor za obe šoli mnogo ugodneje. privaja na tesno družbeno življenje z močnimi kolektivnimi vezmi, se ob tem krepi in uspeva. V Rogaški Slatini na I. osnovni šoli so tako prebili led na Šmarskem in društvo žena je odigrajo vlogo, M bi jo bilo vredno posnemati. Svetla in lepa je obnovljena osnovna šola, toda lepo je tudi Vajenci Industrijske metalurške šole v Ravnah na Koroškem Encfna šola v Vzhodni Nemčiji Tudi v Vzhodni Nemčiji so do- ^ sedanji šolski sistem, ki je teme- ^Tvij^je v^ej, ki sfutha vedno Ijil na delitvi: osnovna — srednja jepg0 ^ šola, zamenjali z enotno šolo ^ ’ splošnega politehničnega tipa s trajanjem 10 let. Od 1964. leta bo obiskovanje te šole obvezno za vso mladino v starosti od 6 do 16 let. Vendar ne nameravajo popolnoma ukiniti dosedanjo srednjo splošnoizobraževalno šolo. Iz dosedanje srednje splošnoizobraževalne šole so se učenci lahko vpisali na višjo šolo le po enoletni praksi, medtem ko jim bo zdaj to omogočeno neposredno po zaključku desetega razreda. šolski problemi v škofjeloški občini Potrebna je srednja tehnična Sola Prvi korald uspešni Zelo razgibano je postalo letos Pedagoško društvo Celje. Za predsednika si je izbralo profesorja Albina Podjavorška. Program društva je bogat. Hvalevredno je, da vsak mesec organizira kvalitetna strokovna predavanja. Doslej je bilo nekaj izbranih predavanj. Naj navedemo le temo dr. Gogale: Osebnost učitelja, in predavanje dr. šegulove: O humanizaciji naše šole. Predavanja so izredno dobro obiskana. Poleg prosvetnih delavcev Celja in gojencev 5. letnika učiteljišča prihajajo tudi prosvetni delavci s podeželja. Zamisel, naj bi iz vrste članov pedagoškega društva ustanovili . ____, , ... _ _ . Na področju občine Škofja Loka In ne samo to: pouk se vrši za ne- nem bloku. To Je edinstven primer predavateljski aktiv, ki bi s kva- nov .mi, nadvse odgovornimi na- skih kart itd. Jaz sem skeptik. jtjr;najst osnovnih šol, ena gim- katere razrede zaradi pomanjkanja v kranjskem okraju, če ne v celi litetnimi predavanji pomagal mno- in kovinarsko stroko in ena pomož- slika še bolj jasna, naj povem, da gim šolam za starše, ki so to šol-Iz tega je razvidno, da občina sko leto zaživele, ni slaba. Prav ta- Sa načrta, ko je vendar evident- stva, da je mogoče vso učno ma- manikiito1811} +fk ^ bo tn kilometre iz- 0ddeiek srednje tehniške šole. Ta Prei. če bo z znanstvenimi metoda-Pouk zares kvaliteten in na so- . . šole v danagnjih’ pogo- Potreba po graditvi novih šolskih ven mesta na Trati. Letos predvi- ustanova je neprimerno bolj po- mi proučevanja vsestranskega podobni višini. .jhJ vexinI *e eostie v šolskih stavb ie naJ1501! pereča v Škofji devajo, da bodo z zidanjem nove trebna za Škofjo Loko kot pa gim- dagoškega udejstvovanja seznanilo rem c* v .v«fi dn ^ Loki, Gomiji vasi in Poljanah, šole začeli. Enako bodo letos na nazija. ki s sedanjim pičlim števi- članstvo. teoretika” ki ie moeoče sodeloval rknf ie to primer z risalnicami. stavbi 1200 otrok v 33 oddelkih, temat v Škofji Loki je premajhen, no bo treba ustanoviti srednjo teh- letošniem pedagoškem kongresu. kjer ^ Me^i^risS ^ 7, ^ niSk° folo‘ Veseli smo, da je v celjskem dmiiheno-ekonomsko ^rMtomiioon - vitrinami nanolnie- vPre^Je le 36 otrok v em učilnici, vilo dijakov in vajencev. Na ostalih Šolski odbori so na nodro^in okraju to društvo pričelo res ži- — — -------- šolah v občini je oprema precej za- škofjeloške občine zelo ................. Reforma Šole ln„ f.ole nlraaj° d0VOllcS?: marsikateri problem je bil uspešno na Češkoslovaškem vrtovi, M so bmP včasih zgled va- rešen po zaslu2i delovnih članov Pridobivanje politehnične iz- ščanom, niso obdelani tako, kot načrtu za družbeno-ekonomsko opremljena z vitrinami, napolnje-vzgojo, ki je s šolsko prakso po- nimi s ponazoritvenimi rekviziti, učevanja mogoče že zdavnaj pre- omarami, knjigami, grafikoni, nehal. Metodične zahteve, ki se v zemljevidi, statističnimi tabela-obliki ponazoritvenih procesov in mi itd. itd. principov prav pri učenju druž- po zaslugi delovnih članov odbora. Vladislav Rozman veti. Pri vsem delu se bo nenehno posvetovalo s svetom za šolstvo in bo tako doprineslo lepši delež pri razvoju pedagoške teorije in prakse. ssssss -smm sti grafikonov, regionalnih eko- nameravajo zato uvesti nov pred- zasedena, razen v bolj odročnih nomskih kart in statističnih ta- med: osnove proizvodnje. Pouk krajih — Gorenja vas, Poljane, bel), iz katerih je razvidna go- bo teoretičen in praktičen. Otroci Oslica in Malenški vrh. V teh kra-spodarska struktura posameznih se bodo najprej v šolskih delav- jih tudi stanovanja niso primerna republik FLRJ po najnovejših nicah seznanili z najpreprostej- za učiteljstvo in v prihodnje bo podatkih, bi lahko izdelali učen- šim orodjem, dijaki od 15 let na- treba tem krajem, ki so odročni, ci sami, a prvenstveno je treba s prej pa bodo po nekaj ur na te- posvetiti več pozornosti. Moramo temi podatki seznaniti predava- den praktično delali v rudnikih pa povedati, da Je lansko leto ObLO teljski kader in ga oskrbeti vsaj in podjetjih, kmetijskih zadrugah, v Škofji Loki poskrbel enajstini z zaključenimi skriptami, če že strojno-traktorsldh postajah in prosvetnim delavcem družinska in primerne strokovne literature in podobno. samska stanovanja v novo zgraje- ni nekateri inšpektorji, ki odločbo odsvetujejo sistematično obravnavo), potem je seveda nadaljnje zidanje kar precej otež-kočeno in ne dovolj uspešno, ker 8e je treba muditi pri utrjevanju samih temeljev. Cc smo se že odločili, da posredujemo osnovnošolskim učencem še zmeraj tudi -slovnično stavbo« jezika (oh, kolikokrat Pritegnem tistim reformatorjem Po svetu, ki so jo v taki obliki Povsem zavrgli, da bi se res lahko posvetili višjemu in hvaležnejšemu vzgajanju; spomnimo se tudi resničnosti Kunaverjevih besed v članku Taborni ognji!), se vse to kar tako mimogrede in z neko lahkoto brez reda, sistematičnosti pač ne bo dalo opraviti. Prej ali slej bodo potrebni jezikovni priročniki (in to strokovno te metodično dobri), da ne bomo Zahajali v skrajnosti: popolno Poenostavljenje ali izčrpavanje v podrobnosti. Zanimivo bi bilo *uda napraviti razdelilnik po Urah, da bi sploh videli,, koliko jteamo na razpolago časa za to *n ono. Bojim se, da si od novih načrtov samih preveč obetamo. učni načrti in učbeniki! Napon-"te, tvegano in nehvaležno delo, ’ i nikdar ne more biti popolno 1 1 vsemu zadovoljiti. Toda po-j [ebno je, brez take osnove organizirano delo ni mogoče. Seveda hi Pa bilo prav in prekoristno, da M tudi prijel najširši krog pro svetnih " ' Tehnična vzgoja na Češkoslovaškem Po zadnji vojni češkoslovaško šolstvo Je doživelo tudi veliko sprememb. Snov pa Je razdeljena takole: vami proizvodnje in principi socialistične Od 1. do 4. razreda delajo $ papir- organizacije dela v industriji in na vasi. kotičku. Spoznavajo orodje in material. 1. Osnove tehnologije, Oče se hitro in dobro pripraviti delovno lavnicah, 3. ekskurzije v mesto In ga po opravljenem delu tudi tem povezana razlaga, 4. č v tovarne in s družbeno korist- ke od 6. do 15. leta. ljudLesoJžePSte°l9?3risSraJšS^obv^^ pospraviti. no del° učencev, 57 delo v letnih tabori- na 8 let. Peti razredi delajo v dveh skupinah: ščih. ' Učni načrti pa so se neprestano spre- , , Pr™ je namenjena dečkom; pretežno Osnove proizvodnje proučujejo na minlali, kar je vplivalo tudi na utpehe delajo z lesom, kovinami in na šolskem podeželskih šolah tako, da prevladuje v v šoli in oviralo delo učiteljev. Treba je 'lr*Vl- y drugi skupini pa so deklice; še nižjih razredih pomožno kmečko delo, v bilo pripraviti nove, stalne učne načrte delte delajo s papirjem m lepenko, veliko višjih pa delo v industriji; šote v mestih in učbenike. Tega dela so se lotili naj- skrb posvečajo tudi delu i tkaninami in pa imajo obratno razdelitev snovi. delu na šolskem vrtu. Od 10. do 12. razreda je tehnična aT”in^rfrfrpitečifte"za*usdoI v naiSrtu P°8eben tečaj: osnove proiz- gradbene indiistnje. Na šolah v območjili sSftjasa susjasčijsr ».“V™«. * - -i- boljši pedagogi m znanstveniki. ,, .------, , . „ 7-.— — —----------------j---------—— Analiza ie nokazala da ie daiala „ V .vseh raz,r 3. r. 2 url, duhu socialistične morale, razvija naj svo* javnem pregovoru: Veš glav H urcVr 4 ure.V^J; lJ0.Tl0*«£ £ V«! Stanko KOTNIK lil. r. 11 ur, 12. r. 12 ur. zvezana nušagTliai to lSsLlto z oino- Izšla je nova izdaja knjige Rodoljuba Jemuoviča, pomočnika sekretarja Sekretariata za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta »0 rado škotskih odbora« CENA KNJIGE V LATINICI: 250 DIN Zanimiva in potrebna knjiga je izpolnila vrzel v naši dosedanji literaturi te vrste, zato priporočamo vsem šolam, knjižnicam in članom šolskih odborov, da si jo pravočasno oskrbijo. VSEBINA: Splošni zakon o šolstvu in družbeno upravljanje L Šolski odbori in organizacija šole 2. Sredstva za delo šole 3. Šolski odbor in drugi organi v šoli 4. Šolski odbor, dijaki in njihove organizacije 5. Šolski odbor in druge organizacije izven šole 6. Šolski odbor in starši učencev 7. Šolski odbor, družbene in gospodarske organizacije 8. Kadrovsko-personalna vprašanja šole 9. Delo šolskega odbora 10. Odločbe, ki jih izdaja šolski odbor 117 Odgovornost šolskega odbora. 12. Šolski odbor in reforma šolstva V kratkem bo izšla še knjiga: »ZBIRKA NOVIH SKOLSKIH ZAKONA«, ki sta jo uredila Rodoljub Jemuovič in dr. Milan Jovič. Vsa naročila sprejemamo samo po povzetju ali če naročniki nakažejo denar vnaprej na tekoči račun 101-11/1-972. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« Beograd, p. f. 479 Učenčeva duhovna podoba in knjiga Duhovna podoba človeka je v marsičem odvisna od tega, kako uporablja svoj prosti čas. Mimo dela, ki ga opravlja, potrebuje tudi neke družbene ideale: spoznavati mora svet z vseh strani, imeti mora dobre odnošaje do umetnosti in prav tako mu je potrebna močna ljubezen. Za to je poklican učitelj slovenščine. On je tisti, ki naj bedi nad pubertetnim nemirom in radovednostjo. On je tisti, ki naj sedaj s strokovnim znanjem, predvsem pa s človeško toplino spremlja in usmerja tudi domače branje. Naši nižješolci kaj radi skrivaj segajo po neprimernem tujem branju: po Boccacciu, Dumasu, Stendhalu, Flaubertu in Zolaju. Kako rešiti ta pomembni vzgojni problem? Četudi večina rada bere pravljice, šaljive in junaške zgodbe, v katerih nastopajo otroci in živali, dalje dela, ki jim odkrivajo burno zgodovino, neznane tuje dežele — kljub temu je treba zaskrbljeno voditi tisto peščico, ki jo slepi Gospa Bovaryjeva in omamlja Dekameron. Imena, kot so Finžgar, Jurčič, Bevk, Seliškar, Vorane, Milčinski in od tujih Ju-les Verne in Sienkiewicz, mimo njiju pa še Defoe, Andersen, Za mlade bralce 2e dolgo tega si je pridobil France Bevk sloves pisatelja, ki največ ustvarja med našimi književniki. Zato nas ne preseneča, ko smo naenkrat dobili dve njegovi knjigi, obe namenjeni mladini. Natisnila ju je Mladinska knjiga. V knjigi »Smeh skozi solze« je mladim bralcem ponudil prgišče zgodb, drobnih zgodb, povečini iz vojnih dni. Zato je tudi smeh bolj zadržan; če so že usta razpotegnjena v nasmeh, so oči resne. Drejčkova zgodba pove žalosten dogodek o fantu-kurirju, ki je ob ranjeni materi nenadoma spoznal, da je smrt storila London, May in Twain pomenijo otroku mnogo. Osebe so orisane toplo. Junaki so sicer še tipi, a so idealizirani. Takšni idealizirani junaki pa so ideal otroku, saj živi v dobi, ko v takem junaku vidi samega sebe. Tudi čustvenost v teh romanih prija otrokovemu duševnemu razpoloženju. Mimo tega ta dela bogatijo učenčevo domišljijo in si ob njih ohranja zdrav in veder pogled na življenje. Opažamo pa, da se naši učenci, zlasti višješolci zanimajo za tuja slovstva, zanemarjajo pa domače. Velik del se jih domišlja, da domače avtorje dovolj pozna, če jih je nekaj prebral v nižjih razredih. Nočem reči, da bi mladino morali in mogli vzgajati na osnovi same naše književnosti in kulture; ne. Gre mi za zdravo ravnovesje tega, kar ima svetovno slovstvo najbolj močnega, plemenitega in naprednega — ter domačega slovstva. Hudo je, kadar si ne želimo več naših stvari, kadar o pisatelju samo še debatiramo, pri tem ga pa prav nič ne ljubimo in se ob njem prav nič ne razvnemamo. Končano je, kadar ne verujemo več v našo umetnost in iščemo duševno hrano le na tujem. Pa še nekaj. Otroke je treba naučiti, kako naj bero. Povedati je treba, naj bero počasi, s premislekom, z beležnico in svinčnikom v roki. Ni dovolj, če poznaš golo zgodbo, zaplete in razplete, povejmo jim, da so v delu važne še druge stvari: kraj in čas dogajanja, značaji oseb in družbene razmere; nato naj dosledno izluščijo osrednjo misel — idejno jedro celotnega dela. V učencu moramo razkriti vse bistvene silnice življenja in dogajanja našega časa. Ugotoviti mora, ko knjigo odloži, kaj je vplivalo na te ljudi, da so bili prav takšni in nič drugačni, kaj jih je pretresalo, razveseljevalo, jih gnetlo in pritiskalo ter puščalo sledove na njihovih duhovnih podobah. Le tako bo naš učenec spoznal vso globino dela, vse velike človečanske in oblikovne kvalitete našega leposlovja in ne bo segal samo po tujem. Učitelj slovenščine naj bi nadalje z razredom živahno spremljal in ocenjeval vse tekoče slovstvene in kulturne pojave^ v domovini. Učenec naj spozna vse zaplete in ovinke našega časa, naj spozna vse tisto enkratno in izjemno v duhovni ■podobi našega današnjega človeka, vse tisto, kar ga tako močno razlikuje od ljudi iz preteklosti kot tudi od ljudi, ki žive drugje, pod vplivom drugačnih gospodarskih in kulturnih silnic. Učenec bo vzljubil našega človeka. Nižješolci naj mimo vsega tega doma kar najpogosteje bero na glas, da se privadijo gladkemu in občutenemu branju. Stavki naših učencev so suho šolski, čutimo njih zgradbo. Morali pa bi biti kakor stvar iz narave. Kakor tok potoka ali padanje snega, kajti jezik še zdaleč ni stvar samo suhe slovnice in pravo-rečja, predvsem in najprej je stvar življenja, estetike in srca. Učenec mora besedilo podoživljati, ob njem mora estetsko uživati, občudovati duhovno substanco glasu in besede. Na široko mora odpreti registre svojega srca in duha, kajti vsaka beseda je zvočna umetnina in v vsakem stavku zasledimo dinamiko, toniko in, če hočete, muziko. Jezik ne sme postati nesmiselna veriga besed in stavkov. Lepa, preprosta in naravna govorica je odsev umetniško občutljive in inteligentne osebnosti, ki se bo vedno znala varovati vsakega lažnega patosa in oboževanja samega sebe. Beseda ni naš suženj, beseda je naš vodnik. Na kaj moramo posebno paziti? Na konzonante. Vokal je sproščen, svoboden in neoviran glas. Vokal z lahkoto napolni prostornino. Skrbno oblikuj bistveni konzonant, konzonant sredi besede, konzonant, ki predstavlja okostje besede. Predvsem pa je treba znati govoriti s srcem. Edino to daje pravilne poudarke, pravilno melodijo. Če tega ne znaš, tvoja beseda ne bo segla v srca tistih, ki jim je namenjena. Ta, ki gleda Hamleta ali bere Ano Karenino, podvojeno občuti lepoto, saj ti dve deli ne ustrezata le tehničnim in estetskim zahtevam književnosti, ampak v isti meri izpričujeta svojo gledališko prepričljivost, ki ni le prazna, bobneča teatralika, marveč živo v živem in, če hočete, kri od krvi. Kakšen naj bo kriterij pri izbiri knjig zanje? Vodi naj nas troje: vse, kar je lepo za odrasle, idejno sprejemljivo, občečloveško in oblikovno dognano, bi zadostilo estetski zahtevi. Psihološki moment terja treznejšo presojo, saj je otroška psiha še manj razvita od psihe odraslih; in končno je tu še pedagoški moment, ki zahteva našo preudarnost in zbranost, ker ne moremo dati v roke otrokom nobene knjige, o kateri ne bi prej razmislili, kako bo vplivala na normalni razvoj otrokove osebnosti. Če nas pri vsem tem vodi še skrb za mladi rod, ljubezen do preprostosti, težnja po nravstvenem izpopolnjevanju in premočrtna ter neizprosna doslednost, bo uspeh zagotovljen. Pri pouku slovenskega jezika gre torej za oznanjanje visokih etičnih norm, za plemenitenje človeških src in za razdajanje vsega lepega in odrešujočega. Milica Mekinda mela, ___ . --- --------- ... zlo, da so le-ti odpeljali mater, ki ni ho- vrabcu in še katero. Za zaključek pa je ustregel mladim bralcem, ki so ga radovedno vpraševali, kako piše. Preprosto jim je razložil svoj ustvarjalni proces. Zgodbe, ki jih beremo, so spornim. Preproste so, vzete iz življenja. Morda bi ta ali ona zgodba dobila bolj polno podobo, globlji prizvok, ko bi pisatelj v svoji razsipni darežljivosti razgrnil lepo dojete motive v prečiščeni obliki. Mladi bralec bo znal ceniti toplo občutene spomine. Knjigo je ilustriral Ive Šubic. Za tiste, ki radi sežejo po »razbojniških zgodbah«, pa bo dobrodošel Bevkov »Razbojnik Saladln«. Pisatelj je okvirno povest pisal z vajeno preprostostjo, ki daje bralcu občutek resničnega dogodka. Toda pisatelju ne gre le za napeto pripoved o dveh fantin, ki slučajno naletita Zračna puška in še kaj se ga bala. Ilustracije je napravil Karel Zelenko. V športnem udejstvovanju je dandanašnji v modi tudi zračna puška... Saj bi bilo vse v redu in prav, če bi jo uporabljali res v športne namene, se pravi za streljanje v tarčo. Toda, če greš skozi drevored, v park ali v bližnji gozd, boš naletel na fantiča, ki pridno strelja na vse, kar pač zagleda na drevju ali pa po grmovju. Marsikateri od teh mladih “-ljubiteljev« narave, če ne more do puškice, pa “ordinira« — s fračo! Pred takšnimi in podobnimi (n. pr. zankarstvo!) pojavi ne smemo vzgojitelji zapirati oči, temveč jih moramo začeti z vso intenzivnostjo odpravljati. Začeti bo treba s pomočjo staršev, kajti šola ima otroka na skrbi kvečjemu po šest ur na dan, ves ostali čas pa starši! Mislim, da tovrstna problematika ni prav nič manj važna od drugih problemov, ki jih rešujemo na roditeljskih sestankih. To vprašanje je vprašanje srčne kulture naše mladine! Naša mladina se rada udejstvuje v športu, zlasti fantje. In to je prav! To mladino pa je treba le pravilno usmeriti. Toliko je bilo že napisanega in sploh povedanega o reformi šole, ki da naj postane bolj življenjska. Saj v tem je ves njen pomen, da namreč mladino seznanja z Vsemi pojavi, ki se posredno ali neposredno tičejo nas vseh. Zato naj zlasti biolog nenehno pojasnjuje v šoli (in izven nje), kako velikega pomena za človeka so koristne živali. V naših prilikah je tu podčrtati velik pomen ptic Prizor iz šolske kuhinje na gimnaziji Ljubljana-Bežigrad NAŠI JUBILANTI STANE KOLENC Profesorja Staneta Kolenca, akademskega kiparja, ne poznajo samo v Ljubljani, kjer poučuje na bežigrajski osemletki risanje in vodi kiparski krožek, temveč tudi drugod. V zadnjih letih je napravil več spomenikov NOB. Med njegove najlepše in največje stvaritve štejemo spomenik padlim borcem v Zalogu pri Ljubljani. Spominsko ploščo je izdelal tudi padlim borcem iz vasi Klopce-Vrh nad Dolskim v Zasavju in plastično umetnino za vas Podgorco pri Šentjakobu ob Savi. , . Razen teh spominskih kompozicij je izdelal tov. Kolenc še vrsto drugih kipov. Naj omenim samo njegov uspeli kip znanega prosvetnega delavca glasbenika Luke Kramolca. Profesor Stane Kolenc se je zdaj srečal z Abrahamom. To priliko sem uporabil za kramljanje in obujanje spominov. Stane Kolenc je litijski rojak. Njegov oče je bil predilničar. Stane je že v mladih letih kazal zanimanje za risanje in kiparstvo. Šolal se je najprej v Ljubljani na kiparskem oddelku Srednje tehniške šole, zatem pa je odšel na Umet- zvesto slede navodilom. Prav zato napredujejo zadovoljivo. Taka generacija bo gotovo ljubila umetnost in ljudsko prosveto. Najin pomenek je potekal v prijetnem vzdušju. Pred menoj je raslo življenje iz delavskega revirja v življenje, posvečeno umetnosti. Kdo so bili tvoji sošolci? »Naša pot skozi šole je bila trpka ia Boris.« Kdo je imel že ob prvih početkih nate večji vpliv? »Vsekakor moram omeniti prof. Franceta Kralja, ki me je poučeval ob prvih poizkusih. Menda je bil z mojim napredkom zadovoljen, ker me je še kot ljubljanskega dijaka povabil, da sem mu pomagal pri klesanju spomenikov.« In kako menijo o njem njegovi stanovski znanci — umetniki in prijatelji? Umetnik kipar Kolenc raste pod vpli- - 1—1 f n i 11»>4 rvo »as tudi prof. Kršinič in Frangeš. 2e taKrat je izdelal nekaj uspelih kipov, med drugim kompozicijo za tovarno Tuba v Ljubljani. Pred II. svetovno vojno je izdelal tudi kip ponesrečenim rudarjem v Hrastniku ob Savi. Po osvoboditvi pa je naredil med drugim tudi kip Slovenke z zlatim srcem. To delo so poklonili mar- Srečanje pred \a-Mo ob 7. zvečer šalu Titu. Njegova dela odlikuje čista plastična oblika, s poudarki mehkih linij in žive izrazne moči. Zdaj poučuje na bežigrajski osemletki; tam vodi tudi skupino mladih ki-Pevk z3 naše^sadjarstvojn^vrt- P-^Onjih dejal,dda so mu^ Vračal sem se iz Opere, kjer sem dvignil rezervirane vstopnice za »Pepelko«. Z ženo in prijateljico Anko sem bil domenjen, da se najdemo pred NA-MO. S prijetnim občutkom, da nosim v žepu tri dobre karte, ki zagotavljajo lep in neoviran umetniški užitek, sem s polpriprtimi očmi prestrezal mlečno svetlobo naše večerne »■promenade«, ki ima vzlic vsej skromnosti učinkov nasproti dražljivo migljajočim barvam Rima in Pariza svoj posebni, prijazno domačnostni čar, ki prav zato ne more imeti primere in bi ga smel imenovati idila modeme Ljubljane. Iz tega zračnega coctaila nerazložljivih zvokov in prelivajočih barv nenadoma stopi predme (kot iz transparenta odmaknjenosti vsega konkretnega) osebica s tremi srečkami v iztegnjeni roki. »Vzemite, gospod, zadnje tri — jutri bo žrebanje...« Navajen takih vsiljivih, glasov in ker še nikoli nisem kupil nobene srečke, se nisem _ nameraval ustaviti, a tokrat se je to zgodilo tako spontano, kot da mi je velel nekdo, ki ga moram brezpogojno ubogati. Z občutkom, da sem tudi sam pravkar stopil iz transparenta abstrakcije, sem se zazrl v lik pred seboj: dekliški obraz čvrste in gladke polti, obkrožen s pšeničnimi kodri in osenčen z nenavadno močnimi trepalnicami (o kakršnih bi smela sanjati vsaka igralka), tenko vetrovko so ji nezadržano pogumno odrivale napete grudi. Isti hip je za spoznanje okrenila glavo in v pramenu ulične svetlobe je rožnato zažarela na dnu desne obrvi drobna in mična bradavica. In naslednji hip so se obema odprle oči. »A, vi ste, tovariš ...?« »Si ti, Cilka?« »Sem,« je priznala in prejšnjo prodajalsko podjetnost je zamenjala vidna zadrega. Obema se je z brzino filma dvignil iz podzavesti spomin na dVe šolski leti, ko je bila moja učenka. En sam hip je bil potreben .za podoživetje vsega, da aem ji odpisal šest let njenega deklištva. Dvanajstletna, še z dvema bleščečima kitama bujnih las na nemirnem životcu je bila nagajiva, muhasta, jezikava in dolgih prstov..., vendar že tedaj vsa radoživa in pikantna, učenje pa je istovetila z dolgočasjem. (V spominu še vidim, kako sem se trudil, da bi iz učnih ur delal senzacije, ali za njeno nrav je bilo vse »piš in puh«.) Bila je rejenka ih skrbnika sta imela z njo morje skrbi in težav. Ob večerih so jo često iskali po vasi in okolici, ker je znala izginiti iz hiše kot nihče in ob nobenem pametnem delu ni vzdržala. Le enkrat sva drug drugemu napravila veselje: zaupal sem ji vodilno vlogo v prizoru za proslavo. Kakor po čudežu se je voljno in žareče podrejala mojim režijskim sugestijam. In zaigrala je temperamentno, enkratno in za otroka do take mere sugestivno, da sem (še od tiste ure fasciniran) ob tem nenadnem srečanju skušal v razcvetelem obličju najti obrazek deklice, ki mi je po svojem velikem uspehu prvič in zadnjič obljubila, da bo pridna. — Kmalu nato sva se razšla, ker sta jo skrbnika zavoljo prevelike »pridnosti« dala v vzgojni zavod. Kasneje sem slišal, da se je znašla pred sodiščem zaradi vlačugar-stva, nato pa do konca ničesar več. In zdaj sem, zroč ji v oči, spoznal, da je res nekaj kalnega v njih,’ ta kalnost pa, ki se je pred menoj spreminjala v zadrego, je v drugačnih odnosih zanesljivo znala prehajati v drzno neposrednost, ki jo je izražala vsa njena drža in, da, celo njena mična bradavička na dnu obrvi, ki so jo moški poljubljali, kadar se jim je prodajala. Iz najbolj grenkega spoznanja se mi je izvilo neizgovorjeno vprašanje: Ali je bilo to svetišče lepote res že v svojem detinstvu obsojeno na to pretresljivo zgodnje razdejanje? Morala je opaziti mojo žalost, ki jo je skušala prekriti z bledikastim smehljajem: »Dolgo vas že nisem videla...« »Resnično. Toda kje živiš in kako živiš?« jo skušam zadolžiti za najkrajšo informacijo. »Tu, pri stricu, prodajalcu srečk«, mi postreže rutinirano. «In kje si zaposlena?« »Oh, gospodinjim..., takole zvečer mu pa pomagam s prodajo srečk.« S tem sem zvedel vse, zakaj ta njen »stric« je izkoriščal že njeno mater. Znova me je obšla grenkoba, a tokrat sem jo premagal sam: »Meni se pa zdi, da bi bila zate primernejša druga zaposlitev. Se vedno bi se lahko v kaki tovarni česa priučila. Zanimal se bom in ti skušal pomagati, če le hočeš. Oglasi se pri meni čez teden dni in morda ti najdem tudi skromno stanovanje.« Obljubila mi je, da pride. Zanimala se je celo za moje otroke, ki jim je bila sošolka, Ko pa sem ji izročal svoj na-slov, je vzela listič z gibom, ki je zbujal slutnjo, da ga bo že čez nekaj korakov po razstanku zmečkala in zavrgla. Tki srečke je še vedno držala v roki brez težnje, da mi jih končno vsili. »Vzamem jih,« pravim, »za spomin na to nepričakovano srečanje, čeprav nimam sreče z loterijo,« in ji sežem v roko s hotenim zaupanjem v ponovno svidenje. Ko je dobro odšla, se pri-smehljata nasproti Antonija in Anka kot vedno, kadar se odpravljamo v teater, a to pot se je zgodilo prvič, da ju nisem sprejel s smehljajem. Pri vstopu v avditorij me biljeter vljudno opozori? »Oprostite, to niso vstopnice marveč srečke...« In ko smo s svojih lepih mest občudovali baletno mojstrovino, sem ob krhko čistem liku Pepelke (ki si je s plemenitimi dejanji nepre-računljivo služila svojo moralno ceno in življenjsko srečo) nehote videl oskrunjeno podobo uboge Cilke, ki si jo je življenje izbralo za žrtev Minotavru. (Zaman sem sanjal o tem, da bi v Cilkino srce posvetil en sam žarek Pepelkine dobrote in ljubezni. Minili so meseci, a Cilka ni prišla. Tudi nobena od srečk ni zadela, pa to sem vedel že vnaprej, kakor je vedela njih prodajalka, da bo pozabila na obljubo.) Janez Lampič narstvo. Povedati jim je treba, da so te ptice prav zato tudi z zakonom zaščitene. Povedati jim je treba, da pri nas obstoja tudi Društvo za varstvo ptic. Pri tehničnem pouku naj bi prav sedaj otroci izdelovali krmilnice, da ptički ne bodo lačni, kadar jim snežna odeja prekrije sleherno zrnce. Tudi valilnice za škorce in sinice naj bi izdelovali. Škorci in sinice valijo v duplih, toda staro duplasto drevje izginja. Da se povrnem spet k zračni puški! Pri tehnični uri naj bi rezljali predmete, ki bi jim lahko služili kot tarče, ki naj bi pa predstavljale razne škodljive živali, kakor: šojo, srako, vrano, skobca, kragulja, kanjo, kuno, lisico, jazbeca, volka, vepra, medveda, divjo mačko. Ti modeli naj bi bili v naravnih barvah in velikosti, izvzemši zadnjih pet, ki naj bi bile izdelane v zmanjšanem merilu. Biolog naj bi otrokom tudi obrazložil, zakaj so te živali škodljive, da ne morijo drugih iz neke zlobe, ampak da se prehra,-nijo, ker pač niso vegetarijanci. Ker pa mnogi dečki ne morejo razpolagati z zračnimi puškami in se s fračami potepajo po okolici in tako vzgojiteljem kakor tudi staršem v sramoto počenjajo, česar ne bi smeli, naj bi šola takšno mladino pripravila do tega, da bi se organizirala v pionirskih odredih strelskih družin — saj jo ima skoro vsak večji kraj! St. Lapuh leštrovičev w umetnika so spoštovanje lepot in proporcev človeškega telesa, v katerem se izraža ideal plemenite človečnosti. To so tudi ukazi našemu jubilantu. Zvest tem ciljem je Stane Kolenc že doslej povzel smer, ki so jo v svetovni kiparski umetnosti začrtali Aristide Maiolle, Charle* Despiau, Antoine Bourdelle ter Piera Renoire. Prav zato ie v vseh dosedanjih Kolenčevih stvaritvah nakazan očiten napor, da bi izrazil človeka z njegove najlepše, plemenite strani. Prof. Stane Kolenc se zdaj pripravlja na razstavo svojih del. K jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov tako pri pedagoškem delu kakor tudi v ateljeju. Jože Župančič ELVIRA DOLINAR Tako nekako pred 70 leti se Je peljala po železni cesti mlada učiteljica polna nad, polna upanja in mladostnih načrtov do Škofje Loke in od tam peš v Poljansko dolino. Sprejele so jo Poljane, lepa kmečka vas, sosednje Visoko, prizorišče Tavčarjeve Visoške kronike, in odmaknjene vasice pod Blegošem. Učilnica v šoli je bila takrat majhna in mračna, pa vendar je bilo v njej toliko bistrih glavic, ki so s svetlimi očmi zvedavo gledale v mlado učiteljico. Poštevanka hitro in počasi, kakor je pač naneslo, 9 X 10 je ? — Janezek: je 90. Zadovoljna z odgovorom mlada učiteljica pač ni mislila, da bo enkrat njen jubilej 90 let. Pot jo je zanesla še dalje v Prekmurje. Tu so ji Sarike, Stefani, Veronike in še drugi odgovarjali 9 X 10 je 90. Kako lepi spomini so na te male otročiče in kraje onkraj Mure. Usojeno ji je bilo, da spozna Krško dolino. Tu se je njena pot za delj časa ustavila. Bližnji sosed so ji bile mogočne Mokrice, v čigar okolici je Matija Gubec terjal pravice zatiranemu kmečkemu ljudstvu. Romantičen kraj, prepleten z borbami za malega človeka, ji je dal dovolj pobud in gradiva za njeno pisateljsko žilico. Svoje prispevke je pošiljala v tržaško Slovenko. Z Zdfko Kvedrovo, Vido Jerajevo, Marijo Kmetovo in nedavno umrlo Kristo Sulerjevo se je vztrajno borila za emancipacijo žene. Prva svetovna vojna ji je zadala hud udarec, izgubila je sina — pogoltnilo ji ga je morje. Štiriletnega klanja in trpljenja je bilo naprednim ženam dovolj. Zato so poslale protest z njenim podpisom na Dunaj, naj prenehajo z vojno in dajo narodu mir in svobodo. Se več gorja ji je prinesla druga svetovna vojna. Bila je pregnana z doma, v taborišču je izgubila moža in trepetala za edinega sina, ki ji je še ostal in bil takrat v taborišču Buchenwald. Ko so vredni nasledniki Matija Gubca osvojili Mokrice in na njegovem temelju zgradili nov svet, se je tovarišica Elvira vrnila domov v zatišje. Knjiga in glasba sta ji bili prijateljici v jeseni njenega življenja. Mati gre za sinom. Sledila je sinu in se vrnila v Gorenjski kot, kjer se je njena življenjska pot pred 90 leti tudi začela. Čas ji je bil bogato odmerjen — 9 X 10 let in še več. Narava ji je poklonila 9 X 10 rož, ki so bile čestokrat zalite s solzami. Aktivni in upokojeni stanovski kolegi ji želimo, da v zadovoljstvu in zdravju dočaka skrajne meje življenja. M. S. Opozorilo uprave Prosvetnega delavca Uprava Prosvetnega delavca obvešča svoje naročnike, ki še niso poravnali naročnine do konca leta 1959, da bo začela s 1. marcem spet razpošiljati opomine. Čeprav ji razpošiljanje opominov povzroča samo veliko nepotrebnega dela in še več stroškov ter so ti neprijetni tako za naročnike kakor tudi za upravo, pa je to edini način, da lahko izterja zaostalo naročnino. Se vedno ji dolgujejo neredni naročniki samo do konca leta 1958 nad 150.000 din. ^ Z letošnjim letom se je obseg Prosvetnega delavca povečal, saj bo izhajal redno na šestih straneh in vsakih 14 dni razen v juliju in avgustu. Zaradi tega so se stroški precej povečali. Kljub temu pa uprava ne namerava povišati naročnine. Pač pa prosi naročnike, da ji redno nakazujejo naročnino, da bo časopis lahko redno izhajal. Našega vrlega stanovskega tovariša Krajnca Jožeta je smrtna kosa 5. februarja črtala iz knjige plodnega prosveti predanega in kremenitega žvljenja. Odšel je v nirvano zadnji člen častne verige starejše učit. generacije. Le komaj 4 tedne mu je manjkalo. da bi praznoval svojo 90-letnico. Markantna osebnost, kakor je bil med domačini in stanovskimi tovariši, je po uspešnem zrelostnem izjpitu 1889 že l. avgusta Istega leta nastopil čil in vehementen svoje prvo učiteljsko mesto na šoli v Šmartnem, blizu nje, Kjer je bil rojen 3. marca 1870. leta. Prve življenjske napotke v učit. poklicu mu je dajal oče-učitelj Luka. Po krajšem intermezzu svojega učiteljevanja v Ponikvi in Petrovčah se ie vrnil učiteljevat zopet v svoj rodni kraj, kjer je nadvse uspešno služboval do predčasne in po takratnem proslulem režimu vsiljene upokojitve dne 10. avgusta 1925. Kot upokojenec je bil ves čas zanesljiv mentor vsem, ki so njegove pomoči potrebovali. Skozi njegove roke je steklo nešteto prošenj in vlog na razne naslove in instance. Za časa okupacije je bilo njegovo zadržanje zavidljivo korektno. V tej porazni dobi fašističnega terorja se je njegova slovenska in slovanska nrav v celoti izrazila. Bil je aktiven zaščitnik NOV. Njegova hiša je bila varno zatočišče in gostoljuben dom vsem partizanom. Njegov sin je vodil svoje partizanske tovariše pod varno očetovo streho. Pokojnik je takoj po osvoboditvi prevzel funkcijo predsednika kraja, odb. OF itd. Veliko njegovih vrlin pa bo ostalo v spominu samo nekaterim, ki so ga pobliže poznali. Svojo življenjsko pot si je začrtal v vsakem pogledu pozitivno. Bil je mož. ki ga bomo težko pogrešali. Naj Ti bo, predragi Jože. slovenska gruda Tvoj mirni zadnji dom! K. D. Štev. 4 Nekaj pripomočkov za pedagoško raziskovalno delo fH pedagoške i psihološke statistike« (60 strani). Avtorja poznamo po njegovi »Dječji psihologiji« in po zanimivi knjigi, ki - ima naslov Pedagoški delavci vsak dan ških vprašanj. V sestavu Zavoda bolj spoznavamo/ da je potrebno za napredek šolstva dela Ekspe-empirično raziskovanje, če hoče- rimentalna osemletna šola v mo, da bi naša pedagoška teorija Ljubljani, ki ima bogat program ________... ....j.6., ... ...... in praksa ustrezali novim zahte- dela. Tako na primer raziskujejo »Prilog pitanju proveravanja zna-Vam družbe in šole. To spoznanje skupinski pouk, preizkušajo učne nja i ocenjivanja učenika u naje globoko prodrlo v zavest naših načrte za nekatere stopnje osem- šim školama«. Obe knjižici učite-Prosvetnih- delavcev ter pedago- letne šole, poskušajo pa tudi Ijem priporočamo, za danes pa si skih teoretikov, kajti izključno nekoliko raziskati problematiko oglejmo njegovo knjigo o stati-deduktivna pot naše pedagogike razrednih skupnosti. Omenjena stiki. Splošno znano je, da bi naj he zadošča več, ko gre za vpra- poskusna šola pa ni osamljena, učitelj poznal osnovne pojme pe-sanje, kako naj dosežemo vzgojne ampak v njenem okviru sodeluje dagoške statistike, če naj pravil-smotre, ki jih^ postavlja naša mnogo šol z različnih področij no vrednoti razvoj učencev in če družba pred našo šolo. Prav za- Slovenije. Te šole imajo isto raz- naj pravilno ocenjuje pojave, ki iskovalno problematiko kot cen- jih v svoji praksi dnevno srečuje, tralna Eksperimentalna šola. Delo Se posebej pa je znanje statistike teh šol koordinira Zavod za na- potrebno onim, ki bi želeli empi-predek šolstva LRS v Ljubljani, rično raziskovati. Pedagoškega Iz povedanega sledi, da je raz- eksperimenta in raziskovanja brez iskovalno delo oživelo in da se znanja statistike ni in ne more odgovorni prosvetni forumi zave- tadi tega vedno bolj čutimo prizadevanja vseh naših ustanov, ki se ukvarjajo s pedagoškimi vprašanji, da bi nekatera vprašanja reševali po induktivni poti in Preko empiričnega raziskovanja. V tej smeri že dela Filozofska fakulteta v Ljubljani, ko slušatelje Pedagogike in psihologije načrtno in sistematično pripravlja za raziskovalno delo v pedagogiki in psihologiji. Omeniti moramo tudi delo Zavoda za napredek šolstva v Ljubljani, ki ima v svojem programu empirično raziskovanje nekaterih najbolj perečih pedago- Na rob Poezij Kadar prebiramo dela velikih pesnikov ali pisateljev, ne občudujemo le bogato poznavanje življenja ter njihovo razodevanje življenjskih resnic in misli, njihova dela bu-de v nas željo, da spoznamo tudi njihovo življenjsko pot. Zdaj, ko nam je Cankarjeva Založba ponudila novo miniaturno izdajo Prešernovih »Poezij«, se znova spomnimo trnjeve poti in tragične u$ode velikega pesnika. Ostal pa nam je zvezek njegovih »Poezij« kot dragoceno izročilo, ki je prehajalo iz roda v rod in, ko spoštljivo prebiramo pesmi, znova podoživljamo veličino Prešernovega duha. • En zvezek »Poezij« je dovolj bogat, da je kot neizčrpen izvir ostal rodovom. Žlahtna beseda, ki je navkljub tiraniji postala rodovom izpoved po-edinca in naroda, govori o človekoljubju, oznanjuje bratstvo med narodi. Lepota Prešernove pesmi izvira iz življenja, iz spoznanja človeškega trpljenja m vere n svetlo prihodnost svobodnih narodov. Prešernova pesem je ostala intimna izpoved in znanilka vere v človeka, človečanstvo. • Če hočemo sprejeti Prešernovo pesem, sprejeti resnično h v vsej globini, moramo ljubiti življenje. Takšno, kakršno je, s trnjem in cvetjem. Dojeti veličino njegove misli se pravi zavedati se samega sebe kot del celote, ki oblikuje življenje, ustvarja prihodnost. dajo, da je potrebno. Nastane pa vprašanje, ali imamo dovolj usposobljenih prosvetnih delavcev, ki bi bili za tako raziskovalno delo sposobni. Odgovor ni težak in smemo trditi, da nimamo usposobljenih ljudi, ki bi lahko empirično raziskovali v pedagogiki, če mislimo na tako raziskovanje, ki bi naj vzdržalo strokovno in znanstveno kritiko. Pedagoško društvo je v tej zvezi dalo precej hvalevrednih pobud, ki bi jih bilo treba čimprej uresničiti. Predvsem so mislili na posebne tečaje, kjer bi dobre prosvetne delavce v osnovah pripravili na raziskovalno delo, poleg tega pa so sklenili storiti vse, da bi se čimveč dobrih učiteljev vpisalo na skupino za pedagogiko in psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Res imamo letos mnogo več rednih in posebno še izrednih sluša- biti, ker prav s pomočjo statistike pridemo do spoznanj, ki nam jih običajno opazovanje ne more nuditi. Avtor najprej razlaga osnovne pojme, nato preide k srednjim vrednostim, k variacijam in končno obravnava osnovne pojme linearne korelacije. Knjižica je izšla v latinici in bo vsakomur razumljiva. Omenimo naj še, da smo v slovenskem jeziku dobili zelo dobro knjigo pod naslovom »Statistične metode za psihologe«. To knjigo je napisal univ. prof. dr. Marijan Bleje in jo priporočamo. Četrta knjižica v zbirki »Raziskovalne metode v pedagogiki« je izpod peresa Aleksandra R. Radojkoviča: »Mogučnosti koriščenja upitnika u pedagoškem is-traživanju« (45 strani). Ni treba omenjati, da je anketa danes vse bolj pogosto uporabljena pri raziskovanju različnih vprašanj. REVIJA ZA DRUŽINSKO IN DRUŽBENO VZGOJO Izdajata jo Zveza prijateljev mladine in Pedagoško društvo LRS Slovenije. Sodelavci polože v vsakokratno številko vrsto člankov, ki nudijo staršem in pro- teljev pedagogike, ki se bodo med ge posebno je potrebno, da pozna svetnim delavcem izbrano peda- prevzgojo. ganizacijam. Prav tako bi jo mogel uspešno reševati Rdeči križ. Z družbeno skrbjo za mladoletnice bi prihranili težke milijone finančnih sredstev za njihovo študijem dobro pripravili za bo- anketno metodo učitelj, 'kajti Soško gradivo. Družbene in godeče raziskovalno delo v pedago- večkrat je potrebno, da zbere po- spodarske organizacije najdejo v giki. Eden važnih ukrepov za po- datke bodisi pri učencih ali pa reviji bogat prispevek svoji de- pri starših. Znano je, da anketo javnosti v družbeni vzgoji, zelo zlorabljajo, kajti uporabljajo Tako je tudi nova številka jo taki, ki o njej ničesar ne vedo nanizala pred nas dovolj aktualni s tem škodujejo tej metodi raz- ndga gradiva. Ali so si starši na speševanje raziskovanja je tudi, da bi izkušeni prosvetni delavci in še posebej Zavod za napredek šolstva načrtno izdajali publikacije, ki bi prinašale prispevke s področja raziskovalne metodologije v pedagogiki in seveda tudi rezultate raziskovanj, ki bi bila morda pomembna za razvoj in napredek naše šole. Nekaj prispevkov smo že dobili v zbirki »Mala pedagoška knjižnica«, ki pa je prinesla le predavanja, ki so bila na Pedagoškem centru v Ljubljani. Naloga našega članka je opozoriti prosvetne delavce na publikacije, ki jih izdaja Zavod za napredek šolstva LR Srbije in ki bi jim utegnile koristiti pri osposab-Ijanju za empirično raziskovalno delo v pedagogiki. Pri tem zavodu za napredek šolstva izhaja posebna zbirka pod naslovom »Raziskovalne metode v pedagogiki«. V tej zbirki je doslej izšlo že nekaj prav zanimivih knjižic. Najprej naj omenimo knjigo iskovanja. V omenjeni knjižici najdemo vse polno koristnih napotkov za uporabo ankete pri pedagoškem raziskovanju. Avtor najprej govori o možnostih uporabe ankete pri pedagoških raziskovanjih, nato obravnava vrste anket in omenja vse, kar bi morali vedeti, preden začnemo anketo sestavljati, nato govori o izbiri vzorca, ki ga raziskujemo, pove, kako naj vprašanja sestavimo, kako naj vprašanja razvrstimo, kako si pridobimo sodelovanje anketirancev, kako dosežemo validnost ankete, in končno, kako vrednotimo rezultate. Samo površen pregled nove literature, ki obravnava metode pedagoškega raziskovanja, nam pove, da smo na najboljši poti in da bomo sčasoma dobili vedno več knjig, iz katerih se bomo lahko seznanili z metodami, sred- jasnem o novem načinu ocenjevanja učencev? O duhu demokratizacije, ki ga je vnesla reformirana šola na to občutljivo področje, govori Vladimir Cvetko. Tu so nove določbe, ki bodo vplivale na prakso ocenjevanja. Staršem najvažnejše bodo nedvomno one, ki govore o načelu javnosti v ocenjevanju, o pravici do pritožbe, o novem pojmovanju učenčevega vedenja, o številčnih in opisnih ocenah; v njih je avtor prikazal vsklajenost reformirane šole s sodobnimi družbenimi pedagoškimi načeli. Članek »O nepopolni družini« dr. Milice Bergantove je podan v jugoslovanskem in ožjem slovenskem merilu. Ugotavlja težavne okoliščine, v katerih žive otroci nepopolnih družin in matere samohranilke. Učitelji, socialne in pravne ustanove se vsako- Dr. Iva Šegula govori v nadaljevanju o avtoriteti v družini. Gradivo sestavka opozarja na napake roditeljev v preozki skrbi za avtoriteto. Sveti stanovanjskih skupnosti, društva prijateljev mladine in upravni odbori tovarn se morejo v tej številki izčrpno seznaniti z organizacijsko tehnično stranjo ustanavljanja varstvenih ustanov. Dobrodošle bodo zlasti laičnemu osebju varstvenih ustanov izkušnje vzgojiteljic, Frasove in Hočevarjeve. Prispevali sta članek o organizaciji ustvarjalne igre. Težave z vzgojnim kadrom v varstvenih ustanovah je Zveza prijateljev mladine skušala premostiti s seminarjem za laični kader v sodelovanju s prosvetnimi in socialnimi delavci. Revija prinaša poročilo o prvem takem seminarju. Kristina Brenkova je položila v revijo par blestečih utrinkov iz otroških ust in materinega srca. Roditelji se bodo razveselili jedilnikov za neješče otroke. Iz- našega profesorja dr. Vladimirja stvi, tehnikami in cilji empirič- »fu s Problemi ^ NOVE KNJIGE IN UČBENIKI Prehrana predšolskih otrok. V Ljubljani, Centralni zavod za napre„ dek gospodinjstva 1959. Knjigo so sestavile dr. Damjana Bebler, Soša Jakša. dr. Štefanija Kavčič, Vika Simčič. Vsebuje preizkušene jedilnike za otroke od 1. do 7. leta, in sicer za vse štiri letne čase, ter skrbno pripravljene nasvete. (Cena 280 din.) Kombinirane ustanove. V Ljub-bami, Zveza prijateljev mladine 1959. Vsebuje naslednje sestavke: Marija jjfuden: Pri nas so Jasli prerasle v kombinirane ustanove za otroke. De-J) Mušič:. N a Prulah imamo vrtec za ffvflšol&ke in šolske otroke. E. Koželj: ujštek vpogled v organizacijske obli-•6 dela kombinirane ustanove mla- Schmidta, ki ima naslov »Kako da danes razvijamo pedagošku nauku« (133 str.). V tej knjigi je zbirka tehtnih člankov, ki lahko služijo za osnovno teoretično in načelno orientacijo pri proučevanju metod za raziskovanje v pedagogiki. Knjiga je žal napisana v cirilici in jo je že težko dobiti. V knjigi dr. Schmidt opozarja na napake, ki jih nekateri delajo, ko prehitro posplošujejo rezultate svojih opazovanj, nadalje govori o pomenu učitelja pri empiričnem raziskovanju in kako bi naj učitelje in ostale praktike pritegnili nega raziskovanja v pedagogiki. Danes smo si ogledali nekaj domače literature, prihodnjič pa bomo omenili nekaj literature, ki izhaja v tujini in ki obravnava metode pedagoškega raziskovanja. Milan Divjak kih družin. Ada Klanjškova razpravlja o pomoči dekletom, ki prihajajo s podeželja v mesto. Članek je velika^ in koristna pobuda vaškim društvom prijateljev mladine, vaškim mladinskim aktivom, ženskim društvom in sindikalnim cr- Neposrednost zastavljenih vprašanj od strani roditeljev kaže, da si je revija med čitatelji pridobila zaupanje in da je vselej sposobna odgovoriti na vsak problem. KULTURNI GLOBUS Matica Hrvaška pripravlja bogato zbirko knjig. Letošnji program Matice Hrvaške obeta zečo bogat izbor književnih del. Odbrana leksiikaina dela že dalj časa pogrešamo na našem knjižnem trgu. Najobsežnejša bo književna hrestomahija v desetih zvezkih, kjer bo obdeana ceiotna hrvaška književnost paralelno z odbranimi teksti. Prvi zvezek bo vseboval »Hrvaško književnost med obema vojnama« v priredbi Simeta Vučetiča. Med drugimi deli, ki jih pripravlja Matica Hrvaška, velja poudariti »Rječ-nik književnih pojmova«, ki bo prvi te vrste pri nas. Tu bodo obdelani vsi literarno teoretični in literarno zgodovinski pojmi. Pri sestavljanju bo sodelovalo 7 univerzitetnih profesorjev in asistentov. Zelo dobrodošli bodo »Pedagoški rječnik«, »Filozofski rječnik«, »Mitološki rječnik«, poleg tega pa bo izšla vrsta domačih in prevedenih del, bogato bo zastopana tudi esejistika. Med prevodi bodo Evripidove drame, celotna »Božanska komedija«, med domačimi deli pa tri drame Mirka Božiča, roman Mileta Vuksanoviča »Radžanjo rodženih« in eseji Šimeta Vučetiča »Od dogme do absurda-:. Rossellinl pripravlja nov film. Med neofašističnimi izgredi v Italiji so neofašisfi nastopili tudi proti Ros-sellintjevemu filmu »General Rove-ra«, vendar to Rossallmija ne bo odvrnilo od namere, da posname fiim, ki bo prikazal borbo italij anskega odpora v n. svetovni vojni. Fiim bo prikazoval življenje ljudi italijanskega odpora po resničnih viiih, vendar film nima strogo dokumentarno -zgodovinskih tendenc. Za film »Noč je bela nad Rimom« Rossellinl še ni izbral vseh igralcev. Brankova nagrada za leto 1960. Matica Srbska Je razpisala za 1960. leto Brankovo nagrado, kjer lahko sodelujejo študenti filozofske fakultete, višje pedagoške šole in srednješolci. Dve temi sta določeni za študente: »Kaj ml pove In kaj ml ne pove naša sodobna literatura« ter »Te dni četam...« Za ostale pa sta določeni temi »Moj sodobni pesnik« in »Svet, v katerem živim«. Za najuspešnejša študentska dela so določene tri nagrade: 30.000, 20.000, 10.000 din. O kvaliteti poslanih del bo odločala posebna komisija. To bo že sedmi tovrstni razpis, ki ga Je razpisala Matica Srbska za mladino. Posnemanja vreden zgled! Slučaj pripomogel k arheološkemu odkritju. V bližini Petrovca so zadružniki slučajno odkrili predzgodovinsko najdišče. Pri globokem oranju s traktorjem v biližiini reke Bu-sur so naleteli na predmete iz žgane gline. Pri neki drugi vasi pa so traktoristi naleteli na ostanke starorim-sikih zgradb. Obe najdišči sta izzvali precejšnje zanimanje, slednja tudi med domačini, ki so že desetletja govorili! o »zakopanem blagu«. Beaumarchaisova komedija v filmu. Med pomembnimi filmi, ki jih nameravajo posneti v pariških ateljejih, Je tudii Beaumarchaisova komedija »Flgarcva svadba«. Komedijo bodlo igrati igralci Comedie Fran-caise. »Vojna in mir« — opera. V Leningradu so svečano Izvedli opero Sergeja Prokofjeva »Vojna in mir«. Skladatelj je že 1941/42. komponiral opero po istoimenskem romanu Leva Tolstoja. Prvotno Je bila zamišljena kot dvovečemo delo, potem pa je Prokofjev opero skrčil za eno-večemo prireditev. S svojo opero pa n; bil povsem zadovoljen, ker jo je znova spremenil in dolga leta brusil, dokler ni debila sedanje oblike. Umetnine na obroke. Kulturni center v Nišu daje ljubiteljem upodabljajoče umetnosti slike, grafike in kipe na obroke. Tu lahko dobijo odjemalci umetnine tud! za 50 "/o ceneje, kot bi sicer plačati. Umetnine so razstavljene v razstavnem prostoru. Ogenj in voda Haroun Tazieff, pisec potopisnega dela »Ogenj in voda«, Je znanstvenik, a tudi pisec s pripovednim talentom. Mladinska knjiga je omenjeno knjigo natisnila v zbirki Globus. Prevajalec, Anton Razinger, se je potrudil, da bi ostal zvest originalu. Čeprav Je potopisno delo pisal znanstvenik, pisec ni hotel vsiljevati podrobnosti svojih izsledkov, bralcu jih je ponudil mimogrede, na lahek, a privlačen način, pri tem pa je ostal zvest svoji zamisli — podati opis svo- Bogata uporabnost revije mo- lega potovanja. Knjiga »ogenj in k raziskovalnemu delu na pod- Pitanja, leto XIV. Naše pedagoške revije SAVREMENA SKOLA, časopis vse, ki se zanimajo za razisko- {jr ueia JMjrnuiiiuiicme u&aauujvc iiiid- filetu uu.it_nzeu puuuriUK. Za juhsjkeiga doma Tončke Čečeve v Ce- derne raziskovalne metode v . ■ Jovita Podgornik: »Veste, v do-sem tako rad« . . ., Breda C11 en-Pospešujmo ustanavljanje in Premo otroških Igrišč!, Ela Peroci: hiša št. 3. (Cena 230 din.) i, Domača dela in popravila. Ljub-Jana 1959. priročnik je izšel v redni f “Irki Prešernove družbe. Sestavila ?a ga Špo.’.ar in Tavčar in bi bii pri-, fren tudi kot pripomoček za tehno-rlfki pouk. branje za V. razred Uredil Oskar Hudales. ročju pedagogike. Ni slučaj, da je omenjena knjižica izšla kot prva v tej zbirki, kajti dr. Schmidt je znan kot odločen pdbornik za mo- pe-vzgaja dagogiki in v tej smeri slušatelje pedagogike. Naslednja knjižica ima naslov »Ekspcrimentisanje u oblasti va- spitanja« (48 str.), napisal pa jo _ _______ je znani profesor dr. B. Stevano- dve smeri izobraževanja, in sicer št. 5—6, 1959, izdaja Zveza pedagoških društev Jugoslavije. Na prvem mestu je priobčen okvirni načrt in predmetnik za gimnazije. Prikazano je mesto in vloga gimnazije v našem šolskem sistemu, nadalje govori načrt o vzgojno-izobraževalnih nalogah gimnazije, o strukturi vzgojno-izobraževalnega dela in omenja pouk. Pionirsko ”shovnih šol. Mariboru, Obzorja 1859. 3. zv.: Na »iodn ih panonskih ravninah. 4. zv. V rojstnih krajih naše svobode. . Trdina Joža: Vaje z žogami. LJub-uana. Državna založba Slovenije 1959, "aie so napisane za vse starosti, predvsem pa za dečke in deklice do leta in za dekleta višjih razredov. Grad Anton: Francoščina za od- . j.__ _ _____ ________ ______v_ ^ve'Ljubi^a.i)“7 založba sil' doma'in po svetu, govori o razliki vic, avtor »Pedagoške psihologije«, ki smo jo dobili v prevodu dr. Ive Šegulove. Omenjena knjižica je v cirilici, napisana je razumljivo in bo nudila učitelju mnogo novih spoznanj o pedagoškem eksperimentu. Avtor najprej daje zgodovinski pregled eksperimentalne pedagogike, go-vpri o njenem današnjem stanju v«,-:. ul-'Lr veruje 1959. p Ameriška srbohrvaška slovnica, ftofesici- slovanskih jezikov in knj'-^evnosti Albert Baites Lord je izdal ?Jbohrvaško slovnico kjer je v 22 raztolmačil latinico in ciri-»5°;. naglas in izgovorjavo, glavne -ijfbhnosti dialektov, morfologijo in mtakso. Pri vsaki lekciji je dodal 8ik?rabne besede in fraze hkrati s rtpvsirjem. Tej uporabni slovnici je Icii!' nekaj beril in slovar. Bates je že poprej izdal na Hanvard-, univerzi zbornik »Srbskih in hr-askih junaških pesmi« v sodel , i* Srbsko akademijo znanosti, o .iv-b: uspeli kratkometražni filmi. -.J^sih kimemotagrafih so bili z za-jf“nanjem In pohvalo sprejeti trije l-ifvknmetražni filmi, ki so jih izde-v,.1* M Viba-filmu. Vsi trije — »Trd-tnoh? Y žitu«, »Kaj me briga, saj ni Zam/i .111 »Arbissima« — so po svoje v-SS.V1' Posebno pozornost pa sta ob-a, a zadnja dva, prvi od teh ^ravnava odnos do družbene last-»._ .r drugi pa prikazuje taborišče Rabu. med pedagoškim in psihološkim eksperimentom, o vrstah pedagoškega eksperimenta, 6 tehniki eksperimenta itd. Posebno važno poglavje pa je tisto, ki govori o merjenju, kajti pri pedagoškem eksperimentu je nujno potrebno meriti. Če ta pogoj ni izpolnjen in če ne moremo rezultatov tudi kvantitativno določiti, tedaj tudi ne moremo pravilno vrednotiti v eksperimentalnih rezultatov. Na- zadnje še avtor našteje . nekaj družbeno-jezikovno in naravo-slovno-matematično smer. Načrt govori tudi o svobodnih aktivnostih dijakov, o proizvodnem delu, o odnosu med komuno in gimnazijo, o ocenjevanju dijakov ter o spremljanju njihovega razvoja, predmetnik pa uvaja sociologijo dn politično ekonomijo. Zelo sta zanimiva dva članka, ki obravnavata odnos med pedagoško teorijo in prakso. Članka sta prevedena iz nemške revije, ki izhaja v Vzhodni Nemčiji. Prvi obravnava pedagoško teorijo in prakso s treh vidikov, in sicer prakso kot temelj pedagoških spoznanj, kot cilj in kot kriterij. Drugi članek obravnava odnos med teorijo in prakso v procesu pedagoškega raziskovanja. Najprej najdemo splošno opredelitev vanje v pedagogiki. Božidar Martinovič je prispeval zanimiv članek, ki govori o pedagoško instruktivnem delu upravitelja ter njegovem odnosu do učiteljskega zbora. Upravitelj bi naj pravilno vrednotil metodično in vzgojno delo vsakega učitelja, mu pomagal, ga vzpodbujal ter grajal, če je potrebno, povezan bi moral biti s starši, pomagati bi moral pri rasti šolskega odbora, skrbeti pa mora predvsem za svoj razvoj in za razvoj celotnega učiteljskega zbora. Rad. T. Milovanovič daje kratek, zelo jasen in poučen vpogled v prosvetne razmere v Srbiji v času vladanja »ustavobrani-teljev« v letih od 1842-1858. Zelo dobro je prikazan razvoj osnovne šole, gimnazije, strokovnih šol in liceja, ki je nastal v tej dobi. Radivoj Kvaščev poroča o raziskovanju in poskusih iz metodike estetske vzgoje. Dognali so, da načrtno uvajanje v estetsko doživljanje, vrednotenje in ustvarjanje močno pospešuje in poveča sposobnosti za estetsko analizo, ustvarjanje, doživljanje in vrednotenje umetnin. Ta poskus je zanimiv tudi iz metodološkega vidika, saj so uporabili eksperimen- re še prav posebej pomagati vsakemu prosvetnemu delavcu pri izbiri gradiva za roditeljske sestanke. Prav bi bilo, da učitelji prispevajo h gradivu revije in k njenemu utiranju poti v naše družine, v knjižnice, šolske in društvene. Revijo naročite na Upravi, Ljubljana, Miklošičeva 16. Celoletna naročnina je 500 din. veda« pripoveduje o potovanju skozi Rdeče morje in po Centralni Afriki. v prvem delu pripoveduje pisec o potovanju s Cousteaujem (skupaj z Dumasom je spisal »Svet tišine«) po Rdečem morju. Odkriva nam podvodni svet, svojevrstno življenje pod vodo, ki ga do zadnjih let skoraj nismo poznali od blizu. V drugem delu nam odkriva .predele Centralne Afrike;.- raziskovanja na vulkanskem področju, opisuje navade prebivalcev črne polti, odkriva vzroke gibanja, ki je vznemirjalo Britanski imperij, upor Mau-Mau. , teorije in prakse v pedagogiki, zuunje se avtor našteje . nettaj nato ^ kako se ta odnos iz_ talno jn kontrolno skupino' *”«='« pfs ^ sžkR. ?£rs3S£«“ie - isKovanja. končno, kako se ta odnos izraža v Kot tretjo iste zbirke naj stilu in organizaciji vzgojno-:z-omenimo knjigo znanega profe- obraževalnega dela. Oba članka sorja Fr. Troja »Osnovni pojmovi sta zelo zanimiva in poučna za nemške pedagoške revije in ki govori o preprečevanju zaostajanja v šoli. Misli so zelo zanimive, problem pa, aktualen. Dušan M. Cvetkovič kritično analizira vse učbenike za pedagogiko. Državna založba Slovenile bo v II. seriji svoje zbirke ' izdala naslednja dela: Joyce Cary: NA MILOST IN NEMILOST (cena 1600 din) Sherwood Anderson: UBOGI BELEC (1600 din) Louis Aragon: SVETI TEDEN (2200 din) Marija Dqbrowska: DNEVI IN NOČI, L del DNEVI IN NOČI, II. del (5200 din) Kdor naroči do konca aprila vsaj 3 izmed, navedenih petih knjig, bo deležen 15 °/o-nega popusta na knjigarniško ceno (navedena v oklepaju). Naročnino lahko poravna tudi v rednih mesečnih obrokih, pričenši z mesecem naročila. Najmanjši mesečni obrok znaša 500 din. ODREŽITE! NAROČILNICA Podpisani obvezno naročam II. serijo zbirke MODERNI ROMAN, odnosno naslednje (najmanj tri) knjige te serije: Ime in priimek: Poklic: .......... ulica): ......... Uslužben pri: ...... Bivališče (kraj, Lastnoročni podpis Nekaj o risalnicah na osemletkah (Nadaljevanje in konec) učenec posebej, da Jih je mogoče jih bilo mogoče zložiti in umakniti. prožno grupirati okrog modelov ali da bi lahko delali večje stvari (n. pr. s-Airn ____ „ za kolektivno delo skupine. Mizice za dekoracije za prireditve) tudi na tleh. &AH.O NAJ BI BILA ZGRAJENA to barvo. Navaden omet. ki ga tudi dva učenca skupaj so prenerodne. Kako naj bi jih napravili, nimam RISALNICA? srečamo v novih šolah, le že prvi dan Omogočajo samo frontalni pouk. konkretnih predlogov. To je stvar po- Kvadratura: Poučevala sem v ri- ves popackan z barvami in tušem. Včasih so vgradili vanje nasproti sebnega študija. Za redni pouk bodo salnici 15 X 7 m. Zdaj poučujem v vsakega učenca zložljiv podstavek za ustrezale tudi mizice s prej opisanimi prostoru X 8 m.V prvem primeru KAKO NAJ BI BIL ZGRAJEN model. Razdalja od modela za širi- lastnostmi. sem imela največji razred z 42 dijaki. KABINET? no mizice pa je odločno premajhna. Ce je risalnica relativno majhna, v drugem s 36. Učila pa sem že tudi Kabinet mora biti brezpogojno tik M°del moramo, ko začnemo v zad- bomo nabavili okrogle stole brez napo 54 učencev naenkrat. Računati poleg risalnice povezan z njo z eni- njih dveh razredih osemletke risati slonjala, sicer pa lahko tudi normal- moramo celo s takim številom. V ri- mi samimi vrati. Zakaj? Iz dveh raz- tudi po naravi, postaviti posebej, ne stole. salnici 15 X 7 m pride pri 42 učencih logov: Gornja ploskev mizice mora imeti za slikanje na vezano ploščo, le- 4,4 m' na učenca, pri povprečno 30 pa i. v kabinet moramo tudi po de- ozek, vedno vodoraven pas, na kate- penko ali lesonit s tempero ali oljem nekaj nad 6 m!. Vkljub temu, da to setkrat v eni uri. Cim pa učitelj za reSa postavljamo paleto, posodo z vo- (primerno zlasti za krožke), nabavimo prekaša sedanjo normo, ki je za ri- hip zapusti razred, popusti discipli- do in risalno orodje. V to desko naj nekaj slikarskih stojal, ki jih hrani-salnico 2 m' na učenca, so površino te na. Odsotnost učitelja naj bo torej b0 poglobljeno nekaj žlebičkov, da se mo v kabinetu in postavimo po po-risalnice številnejši razredi popolno- čim krajša. Ce pustimo vrata kabine- nara ne bodo svinčniki in čopiči sko. trebi v risalnico. ma zasedli. Zakaj? Med risalnimi mi- ta odprta in če ta vrata vodijo na- talili na tla. Zlebički pa naj ne bodo zami mora biti toliko presledka, da ravnost v risalnico. je mogoče nadzo- preširoki, da se nam ne bi nagibale Mašo razmero qn Hrtieačnp kot lahko učenec po potrebi odrine stol rovati učence tudi, če moramo za hip posodice za vodo, stekleničke za tuš. ivdse idzuieie su urugdcue za hrbet in neovirano dela stoj e med v kabinet. lužino itd. Ostali del površine mizice razmere drugod po svetu in per- stolom in risalno mizico. Okrog vodo- učim v novozgrajeni šoli, kjer Je naj bo mogoče po potrebi regulirati gpektiva razvoja naše Šole dru- naj bo poleg pisalne mize še miza vprašanje dohoda v risalnico pri pre- pomivati z vodo ali bencinom in ki pouk. Zato ne moremo enostavno SrSSrlSEi 20 steklenih palet, ki morajo pri tem tih vseh oken, nastane strahovit pre- žice naj bo preračunana tako, da lah- god. Niti se ne bi mogli opirati ležati druga poleg druge. itd. Za ta pih. Ce zapiram vrata za seboj, ne ko otroci od prvega do tretjega raz- nasvete tistih domačih predela sem potrebovala 3 mizice morem nadzorovati discipline v raz- reda rišejo pri poševno nagnjeni gor- , , . - ,jr.i„r. n„ 56 X 140 cm, ki so bile vedno tako po- redu. Neizkušen svetovalec bi nemara hJi ploskvi stojč, starejši pa stojč in svetnih delavcev, KI ze dolgo ne mazane, da jih ni bilo mogoče upo- želel da bi učitelj pripravil ves ma- sedč. Prejšnja leta smo imeli na naši poučujejo ali ki Še danes ne po- ^ mizžiec vaečfanje- TOreJ POVrŠlaa ;r^ogVočeaZ[eedzUažper?oreurrUZaTstaTle dar “dimenzU,8^ sePobn^ kujejo po reformiranem učnem V risalnici pa potrebujemo še pre- pa ne saj je treba v kratkem petmi- za vse starosti učencev. načrtu. ““““s.s.iSuir.f;s&SoSf K.]f redih napravijo učenci v dveh urah dovolj dela. Razen tega se potreba po poljubno velike vodoravne ploskve in je najuoij smotrna. js.aj je srno-tudi po 4 risbe s tušem, črnilom ali event. novem materialu in orodju po- delati na njih večja dela (zlepljanje trno, pa lahko opozori le tisti, ki lužino, odnosno z ogljem ali svinčni- kaže pogosto tudi med uro. kolektivnih risb, dekoracij, itd.). Za- rvtTi -je do zadnjih podrobnosti kom. Tekoči materiali se morajo su- 2. Tekanje po dolgi poti iz risalni- to naj tudi ne bodo gornje površine nrnrp* dela V naši šnli ip šiti. Pri 40 učencih moramo torej vča- Ce v kabinet je silno utrudljivo. Pro- opremljene z izbočenimi robovi, ki bi znan proces aeia. v naši son je sih sušiti na tleh tudi po 4 X 40 risb jektanti sodobne kuhinje skušajo pri- tako delo ovirali. Drsenje risalnih to nas napredni prosvetni dela- formata št. 4. Zato ni čudno, da ne hraniti gospodinji čim več nepotreb- desk po nagnjeni ploskvi mizice pre- vec izvaja Šolsko reformo V odgovarja risalnica 8% X 8 m za 36 nih korakov in kretenj. Mogoče pa prečimo lahko s pravilno izbiro ma- J . učencev, kar je. v skladu z gradbeni- bi bilo zmanjšati nepotrebne korake teriala. s katerim je preoblečena gor- praKsi. mi normativi, nekaj nad 2 m* na tudi med kabinetom in risalnico. Po- nja ploskev. Vsaka nova sola je kljub nor- učenca. Ko hočemo risati stojč, na- učujem v novozgrajeni Šoli, kjer mo- Pod mizice odlagajo učenci torbe mativom individualna gradnja. V stane med stoli in mizicami gneča. ram prehoditi od vrat risalnice do in različen pribor. Prostor pod nHhnrih hndn tudi Miz za tehnične priprave nimamo vrat kabineta nepotrebnih llVa m*. To nagnjeno ploskvijo na kateri rišemo, gradbenin OdDOrin DOdO uidi kam postaviti. Prostih tal, kjer bi m mnogo, vendar prehodim to pot se v ta namen ne obnese, ker je ne- bralci tega Članka. Upam, da sem lahko sušili izdelke, ni. Težko bo najmanj 8-krat na uro. Risalnica je rodno dvigati gornjo desko med de- +emi vrsticami povečala njihovo vpeljati skupinski pouk, pri katerem zasedena 8 ur dnevno. To znese 1472 lom Za odlaganje torb in orodja so , zahteve v Drid li- bi grupirali mizice kako drugače kot nepotrebnih metrov na dan, ali pri boljše stranske police, ki so jih vpe- Kritičnost in zanteve v pna n v treh vrstah. Nemogoče bo n. pr. v «0 šolskih dneh letno 309 km, 120 m. Ijali zadnje čase na običajnih mizi- kovnega pouka pri obravnavanju višjih razredih pri risanju po nara- Ce bodo naše nove šole stale sto let, cah za učilnice. Vsekakor pa bi mo- pTOjektoV. Upam, da sem naved-Vi razvrstiti UČGnCG V i.—J. -j.—J_ „4.,...» »>«■» on nio valr> risalnimi mi7.1cami Z3 _ — * ... okrog modelov (človeška va ali tihožitje), od katerih ____________ r__________ ___________________________________________________ - . , bili primemo oddaljeni. Nove šole s njco jn kabinetom. (Mogoče čez deset- strani, ker jih bomo navadno razvr- ^ bilo mogoče V okviru možno-taklml risalnicami ne bodo nikoli ieya ne bo dveh turnusov, upamo pa, ščali v vrstah za PO dva in dva učen- izbolišati materialne nnffnie za ustrezale zahtevam sodobnega likov- oa bo likovni pouk otrokom priijub- ca. Da pa bi bila mogoča tudi dru- Stl izooijsau materialne pogoje za nega pouka. . ijena svobodna aktivnost. Risalnica SaSna razvrstitev, naj ne bi molele likovni pouk tudi ze V obstoječih Tla: Našteli smo že likovne tehni- gotovo tudi takrat zasedena ves poličke za pribor izven širine gornje stavbah, ke, ki se jih poslužuje sodobni likov- dan) Tlsti kl so izkusiii fizično na- ploskve mizice Aii ste že naročnik žepne knjige ŠKOLJKA 1960 9 : V ŠKOLJKI, popularni zbirki Mladinske knjige, izide deset izbranih knjig na leto. To so najcenejše knjige na slovenskem trgu. Vsaka knjiga stane samo 200 din. Zato mora ŠKOLJKA v vsako slovensko družino! Iz programa 1960: Iz programa 1960: A. Ingolič: ČRNI LABIRINTI. Roman P. Ekstrom: PLESALA JE ENO POLETJE. Roman H. Fast: ZADNJA MEJA. Roman J. Knaflič: IZDAJALEC GOGO. Zgodovinska povest N. Hunter: DŽUNGLA V RAZREDU. Roman E. Glaeser: LETNIK 1902. Roman R. Devigny: NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL. Roman A. Londres: DANTE NI VIDEL NIČESAR. Roman J. London: HCl SNEGA. Roman B. Čopič: NE JOCl, BRONASTI STRAŽAR! Se danes izpolnite naročilnico! -ODREZITE!- NAROČILNICA Mladinska knj-je povišica plač 6,5 določena za krit- ščen plačevanja najemnine ali ne? je zvišanih ekonomskih najemnin in odgovor: Uredba o pravici uči-za to svrho tudi določena. Ce bo tejjev, vzgojiteljev in profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva, ki Jo omenjate v Vašem vprašanju. Je še vedno v veljavi. Iz Vašega vprašanja posnemamo ,da opravljate posle hišnega upravitelja, ne vemo pa, če ste tudi šolski upravitelj To je namreč važno. Navedena uredba šem mnenju občina teh 6,5 •/• upravičeno zadrži. Ce pa bo znašala razlika manj kakor 6.5 */•, Vam bo občl- K. J.: Vprašanje: Dne 7. julija 1959 ste nastopili porodniški dopust, ki je trajali do 22. oktobra, 23. oktobra pa ste začelji redno poučevati in ste izkoristili samo 7 dni rednega letnega dopusta. Ali imate pravico, da izkoristite redni letni dopust med šolskm letom, čeprav že poučujete, in koliko dni? Odgovor: Po 264. čl. Zakona o javnih uslužbencih Imate pravico do na lahko zadržala tolikšen znesek, za najprej; določa, da imajo šolski upra kolikor se je prejšnja najemnina zvl- - - - - šala. vitelji, ravnatelji gimnazij In vodje ,, vzgojnih zavodov, ki stanujejo v šol-S i™!1™ skem poslopju, oz. v vzgojnem zavo-du, pravico do brezplačnega stanovanja In kuriva ne samo v vaseh, temveč tudi v drugih mestih in krajih, če opravljajo obenem delo hišnega „ _ , „ , _ . _ , upravitelja. Izpolnjena morata torej Vprašanje: Na osemletki poučuje- biti v vašem primeru oba pogoja, ansfeški lesziik. To šolo bo obisko- Prihodnjič se podpišite imenom, ker v nasprotnem primeru ne odgovarjamo na vprašanja. J. F.: te angleški jeiziik. To šolo bo obiske vala tudi Vaša hčerka in vprašujete, 0 G . če boste tudi njo lahko poučevali na ' . .-TT-.. šoli angleški jezik, ker Je mnenje v vprašanje,. Ali Vam pripada •e , H j. treba da 1e sončna POS,tavl,^m °b Ste?i ^ev^hi delovnegT Kako {Tajm^nJ e" tedno^ ietolga dopusta, v^i ok3S So^da oče ne bi vSŽSod2?ur Vr ^denS,k° Priznati pa je treba, “a J® ® , Y?.da' ^ihova gOI31< a pl0?!c1Vi™ Pi je z učiteljico, katere učna obveznost Cl. 64, Zakona o delovnih razmerjih smer, poučevati svojih otrok zaradi H*"? obveznostjo 22 ur skrajšan de- luč Prijaznejša; in da POtrebujemo bilrohi^ena s“takim materialom; da * “cSTmo? fadnji °dvev?eu b°ko "že ^aSnlamo^ri! P°m-atl z v°d° ben- odgovor: Mati Ima pravico delat, sati po modelu, dočim nas menjajor Risalna miza s stolom za učite- skrajšan delovni čas 6 mesecev po ča se luč ne moti na nižji In sfčd" Ija: Lahko Je prav majhna, da ne za- porodu in to zato, da bi mogla bra- nji stopnji, ko je mogoče edino še li- sede preveč prostora v risalnici. Ni niti otroka. Iz tega sledi, da je pravl-kovno Izražanje po fantaziji in spo- pa rnogoče opravljati na njej tudi ca delati skrajšan delovni čas 6 me- mlnu. Poučevala sem že v risalnici, tehničnih priprav, ker bi bila sicer secev po porodu, vezana na normal- Pa določa, da ima žena v delovnem ki je pre i dopusta razmerju, ki je pred pretekom po- lahko inštruirate angleščino v tistih rudniškega dopusta pridobila pravi- razredih, kjer smo imeli okna severni neprestano umazana ir Dl Dlia Sicer Okjv«; v p-v/ V V,«,*«**«. a*«. od vodenih In no hranitev otroka. Upoštevajoč spe- protekcije. Nadalje vprašujete, če lovni čas? ________________ . - V katerih ta jezik 'tu^l vp^e^te co do letnega dopusta, pravico izra- učite? D. v št. 15 našega glasila z dne 6. biti ta dopust takoj po izteku po- odgovor: Vprašanje, ki ste nam oktobra 1959. Prosimo Vas, da nam rodniškega dopusta. Te pravice, ua ga p^tavili, ni pravnega značaja, ne postavljate vprašanj, na katera bi izrabili letm dopust taKoj po iz- ven(j^r vam Homo povedali svoje smo svoječasno že odgovorili. niste rvi n n i o A/Tielimn rt o ni nilrn.IrA n\,% - južni strani. Kadar smo potrebovali ttSkarekiih barv, mavca ter giline, po- cifičnost detla prosvetnih delavčev stalno osvetljavo, smo južno stran iita z vodo itdi smo sicer mnenja, da Imajo tudi pi-o- zagrnili. Seveda morajo bitj. v tem Risalne mizice In stoli za učence: svetne delavke pravico na skrajšan slučaju okna na sever dovolj Vsekakor mora imeti mizico vsak delovni čas po porodu, vendar pa da zadostuje samo taka polovična svetloba. Predvidevamo, da bomo lahko tudi na osemletki projicirali pri likovnem pouku učencem diapozitive po likovnih delih. Seliti učence v kako drugo sobo z zatemnitvijo nima smisla, ker utegnemo potrebovati projekcijo le za kratek čas kot pojasnilo k razlagi. Zato bi bilo treba predvideti zatemnitev tudi severne Kateri predpisi o odpovedi službenega razmerja veljajo za prosvetne delavce, ko dosežejo pravico za upokojitev 64- Zakona o delovnih razmerjih w bllo j.akih oeitkov, bi po našem pravi, da Ima pravico Izrabiti letni mn(,nh. bi] nriooročliivo vsai ob rtonnlt J?«? ,i,ZtekU k0n^pdarotem, ko so že izpolniti pogoje za starostno upokojitev (n. pr. prosvetni delavec, kl Je že izpolnil pogoje za starostno upokojitev v novembru, bi moral potemtakem delati še do konca septembra naslednjega leta). Tako tolmačenje pa bi bilo očitno nasprotje s predpisi člena 137, točke 3 in 138. člena točke 2 ZJU, kl se nanašajo na prosvetne delavce, po katerih javnim uslužbencem po sl'i zakona preneha uslužbensko razmerje, ko uveljavijo pravico do starostne pokojnine In ki morajo biti zadržani v službi samo z odločbo organa, kl odloča o Imenovanju s privolitvijo uslužbenca. Takega tolmačenja s stališča interesov uslužbencev ne bi mogU sprejeti kot pravilno, pa tudi Z ju je verjetno predvideval Interes uslužbenca z določbo o posebnem odpovednem roku za prosvetne delavec. Za prosvetne delavce, kl so Izpolnili pogoje za starostno pokojnino, veljajo torej predpisi o odpovednem roku po členu 133, točke 1 in 6 ZJU, ne pa posebni predpisi o odpovedi uslužbenskega razmerja po členu 266 istega zakona. TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS LJUBLJANA, TITOVA CESTA 12 prireja v času PRVOMAJSKIH POČITNIC s posebnim vlakom SEDEMDNEVNI IZLET V ATENE Med štiridnevnim bivanjem v ATENAH ogled številnih zanimivosti, ki krase glavno mesto prijateljske GRČIJE. Informacije zahtevajte v vseh poslovalnicah KOMPASA, ki sprejemajo prijave! Za izlet je odobrena posebna znižana cena 21.700 dinarjev na osebo.