SKS.ftSfeft äi’jfeÄÄ.Jr-pJWl a 1 Letopis ti |g,l,f# S-t Založila čitalnica Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani ■ >... .wif Letopis NÄB0DNE ČITALNICE v Ljubljani začetkom leta BBS. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. ti Čitalniški odbor začetkom leta 1888. Predsednik: dr. vit. Bleiweis-Trsteniski Karol. Podpredsednik: Pakič Mihael. Tajnik in knjižničar: Lall Evgen. Blagajnik: Kadiliiik Franc. Odborniki Drenik Franc, Gerbič Franc, dr. Gregorič Vinko, dr. Hudnik Matija, Ledenik Afred, Nolli Srečko, Skaberne Avgust, Skale Paul, Soss Miroslav, Trstenjak Anton, Zagorjan Anton. . nov. gosp. Fran Levstik; 4. dec. gosp. Leopold Gregorič in 21. dec. gosp. Jos. Bernard st. — Vsem čitalniškim pokojnikom blag spomin, njih sorodnikom, ožjim prijateljem in znancem pa izraz sožalja in sočutja. IV. Prti o meni petindvajsetletnici. Sestavil Evgen Lah. Kakor je obče znano, imamo Slovenci preveč društev: preveč, ker z ozirom na gntotni položaj slovenskega irfvlja ne morejo vsled prevelikega števila vsa Uspevati; p^katera celo le životarijo, drug^/imajo pa slabše vspehe, nego bi jih morala imeti. Ljubljana sama iina,7ii društev^/izmed njih seveda veliko več^lovenskih, ali/vsaj nevtrajriih, kakor pa nemških. Pravij<5, da so Hrvatje veliko živahnejši ljudje kot Slovenci, da st radi po društvih gibljekKin razveseljujejo; vendar ima,-njih prestolnični/!25 društev/rnenj kot naša Ljubljana. ^Sk)venci imamo Vsakovrstna društva: znanstvena in leposlovna, humanitaprfa in podppfna, poučna in zabavna, strokovna in glasbena, itd. itd. Preveč bi že bilo jih naštevati, ah vsaj mučno' poslušati vsa različna njih imena. Namen uioj je danes le, podati vam nekoliko, morebiti zanimivih jSrtic o društvu, ka/tero pripada najstarejšim slovenskim •dwištvom, govoriti nekoliko o ljubljanski čitalnici. Društven/ tajnik sem si bil izbral nalogo, sestaviti povodom društvene petindvajsetletnice nekoliko obširnejšo društveno zgodovino. Brskal sem v ta namen po zaprašenih društvenih listinah, kolikor se jih ni v teku časa pogubilo; prišel pa sem kmalu do prepričanja, da mi ne bo mogočo stavljeno si naloge zvršiti. Zatekel sem se še k „Novicam“, Jd so jako vestno poročale o važnejših čitalniških dogodkih/Dobil sem sicer nekoliko pregleda, toda tega, kar bi mi bili podali skrbno in dosledno sestavljam društveni zapisniki, mi „Novice“ niso mogle podati. Hočeš nočeš moral sem opustiti prvotni načrt in sestavil sem si le površni obris o društvenem delovanji, iz katerega vam po-dajem tukaj nekoliko črtic. Jeseni 1861. leta je izšel v št. ;i!) „Novic“ poziv provizoričnega odbora do slovenskega občinstva. Podpisani so bili gg.: V. C. Zupan, dr. Janez Bleiweis, Fr. Ks. Souvan st., dr. E. H. Costa, M. Ambrož, J. Macun, J. Horak, .1. Pleiweis, dr. J. Orel, dr. A. Vojska in V. Krisper. Društvena pravila so bila potrjena z vladnim odlokom z dnč 30. avgusta 18(* 1. I. št. 723. Zanimanje je bilo ogromno; oglasbe za pristop sta sprejemala J. Blasnik in Fr. Ks. Souvan st. Po deželi so snovali pododbore. v Število pristopivših članov je bilo od dn6 do dn6 večje. Že dobre tri tedne pozneje je bilo možno sklicati I. občni izredni zbor „k Mokarju“ (Hotel Elephant) na dan 20. oktobra. Predsedoval mu je dr. J. Bleiweis. Sprejeta sta bila njegova dva nasveta, da provizorno v tem zboru voljeni odbor deluje le dva mesca in da ima mestu 11 odbornikov 15 članov mimo predsednika in blagajnika. Slovesen začetek čitalnice naj bi bil pa storjen s slovesno besedo, ki se je vršila „pri Mokarji“ ali „pri Slonu“ dne 24. novembra istega leta. Otvoril je besedo predsednik Ambrož s primernim nagovorom, za njim je prebral dr J. Bleiweis došle pozdrave, med njimi onega mariborske čitalnice, koje pravila so bila potrjena le pet dni za pravili ljubljanske čitalnice. Podpisali so ga: dr. J. Sernec, .1. Šuman in dr. V. Pavlič. Vspored, ki se je zatem jako gladko vršil, bil je z burno pohvalo vsprejet in je obsezal: Alegorijo patrijotičnega zadržaja, deklamacijo, samospeve, čveterospeve, zbore, produkcije na klavirji, itd. Z velikanskim navdušenjem so peli kot zadnjo točko Jenkov: „Naprej“. Po dovršenem programu ples. Tako „Novice“. A ni misliti, da bom popisoval vsako besedo, veselico, sejo itd. Storil sem to le pri prvi, ker je bila, kakor omenjeno, slovesni začetek čitalnici. Ako le nekoliko natančneje opazujemo čitalniško delovanje v različnih letih, vriva se nam nehote veliki dejanski razloček med čitalnico v prvih in poznejših, oziroma sedanjih letih. Svoje dni je imela čitalnica veliko hvaležnejšo nalogo, kakor jo ima dandanes. Svoje dni, ko je bila skoro jedino društvo, ni bila nikoli v nevarnosti, da bi bila jed-nakomerna in dolgočasna: dandanes se to lahko zgodi, ker je v jednem in istem delokrogu težko v jednomer podajati novih stvarij. Svoje dni so bili v čitalnici združeni vsi slovenski elementi, vse stroko. Dandanes je slovenski živelj na vse strani razcepljen; vsaka slovenska težnja mora biti že izražena v svojem društvu. Razvajeni smo, tekmujemo. Zakaj, tega sami ne vemo, če natančneje preudarjamo. Mcnj društev, le koristna in zares potrebna društva, vspehi bi 'bili ugodnejši, namene bi bilo lože in bolje dosezati. Odtod vzrok, da je bilo prvo desetletje za čitalnico veliko sijajnejše, kakor ostala novejša doba. Kar se je hotelo mikati in likati, kar se je hotelo zabavati in zavedati, vse se je shajalo v čitalnici. Politično nasprotje takrat tudi ni bilo toliko in mar- sikdo, ki nam je dandanes nasproten ali celo sovražen, razveseljeval se je takrat v čitalnici. Raz ven že omenjenega izrednega občnega zbora je imelo društvo vsako leto po jeden občni^zbor in sicer vodno decembra meseca in večinoma na sv. Štefana dan. Bilo je tedaj 2(i rednih občnih zborov. Le IX. redni občni zbor se je nekoliko zapoznil in bil mestu o Božiči 1861). leta še le Sv. Treh Kraljev dan 1870. leta.. Razven ravno omenjenega tudi niso bili na dan sv. Štefana: L, II., III., V., XIV. in XX.; vendar so bili vsi o božičnem času, le XIV. je bil že 13. decembra. V izrednem občnem zboru razglašena pravila so veljala neizpremenjena do leta 1880. Tega leta so bila nekoliko pre-narejena. Ako mi je govoriti ob odbornikih, omeniti moram, da jih je bilo po prvotnih pravilih 17., po novejših pa 15. Čitalnica voli odbornike za dobojednega leta, in sicer vselej v občnem zboru. Le-ti izmed sebe volijo predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in po potrebi tudi knjižničarja. Čitalnica je imela tri predsednike. Prvi predsednik z dobo treh let ji je bil Mihael Ambrož; za njim osemnajst let dr. Janez vitez Bleiweis; sedaj šesto leto dr. Karol vitez Bleiweis. — Podpredsednikov je bilo šest: Prvi in le prvo leto je bil trgovec Karol llolzer; za njim dve leti seme-niški ravnatelj dr. Leon Vončina; potem štiri leta dr. Josip Orel, potem sedem lot dr. E. H. Costa; za njim devet let društveni častni član dr. Jarnej Zupanec; sedaj četrto leto Mihael Pakič. — Tajnikov je imela čitalnica osem: Prvi tajnik ji je bil, kakor tudi že tajnik provizoričnega odbora, umrli prof. J. Macun; drugi pet' let ravnatelj Andrej Praprotnik, tretji šest let dr. Josip- Poklukar; četrti tri leta Franc Ravnihar; peti šest let Josip Pfeifer, šesti za dobo jednega leta Matej Kreč, istotako sedmi Franc Drenik; ko-nečno poročevalec četrto leto. Blagajnikov je bilo sedem: Prvi dve leti Ivan Več; za njim jedno leto Ivan Fabian; potem dve leti Franc Kadilnik; za njim jedno leto Ivan Vilhar; potem dve leti F. P. Videc; za njim jedno leto Karol Cvajer; potem pet let Andrej Kremžar; za njim sedaj trinajsto leto Franc Kadilnik. Ako se pomisli, da ima odbor po 15, oziroma 17 članov in da je bil že petindvajsetkrat ponovljen, ne bode se nam zdelo veliko število 88 različnih odbornikov, ki jih je čitalnica štela doslej. Nihče vendar ni bil v vsi dobi čitalniškega obstanka odbornik. Jeden bi bil izvestno društvu v čast in ponos vstrajal, ako bi ga no bila na veliko škodo Slovenstvu prehitro vzela smrt. V mislih mi je dr. Janez vitez Bleiweis, ki je bil 21 let društveni odbornik in pravi oče društvu. Vreden vrstnik mu še živeči častni član čitalnice, ki je bil tudi 21 let društveni odbornik, je dr. .Jarnej Zupanec, ki vedno rodoljubno misli na naše društvo. Jeden član odbora je sedaj devetnajsto leto odbornik, jeden osemnajsto leto, jeden je bil 17, jeden ](>, jeden 14 let, dva po 13, dva po 12, dva po 11, dva po 8 let, pet po 7, sedem po (i, trije po 5 let, štirje po 4, štirinajst po 3 leta, petnajst po 2 leti, 25 jih je bilo odbornikov po jedno leto. Na vsacega odbornika pride tedaj doba treh in pol let. — Zastopani so bili v odboru zelo mnogovrstni stanovi. Največ, 24, pripadalo jih je trgovskemu stanu, 17 uradniškemu, 11 odvetniškemu, 7 je bilo posestnikov, jednako toliko profesorjev in učiteljev na drugi strani; (i je bilo zdravnikov, 4 so bili notarskega stanu, po 3 duhovniki, graščaki in obrtniki, 2 zastopnika zavarovalnic, jeden pisatelj in žurnalist. Sej so imeli odbori krog 250; v prvem času bolj pogostokrat kot pozneje: v prvih mesecih vsak teden, v prvi polovici druzega leta vsacih 14 dnij, potem pa ves čas vsak mesec po jedno; sedaj nekaj let sem v zimski sezoni vsak mesec, v poletni vsaka dva meseca. Sploh pa ni bila doba od jedne do druge seje nikoli tako natanko določena. Kadar je nanesla potreba, bila je seja sklicana, brez ozira na dobo, ki je že pretekla od zadnje seje. Odbor se je po navadi delil v dva odseka: veseliški in gospodarski. Naloga odsekoma je izražena že v njiju naslovih. Kar se tiče delovanja veseliškega odseka in njegove naloge: skrbeti za prirejanje besed, iger, koncertov, plesnih zabav, deklamacij itd. — bila je tudi seveda v prvih letih njegova naloga veliko obširnejša in hvaležnejša, kakor v poznejšem času, ko sta jeden del društvenih namenov prevzeli društvi: „Sokol“ in „Dramatično društvo“. Mimo sedaj običnih besed, koncertov in plesnih zabav bile so v čitalnici prva leta zelo pogoste: berila, deklamacije in gledališke predstave. Prvih je prirejala čitalnica po štiri na leto; gledaliških predstav je bilo po čitalnici prirejenih do novembra 18G7, ko jih je v roke vzelo „Dramatično društvo“, triindvajset. Pač je čitalnica tudi pozneje prirejala in prireja še dandanes dramatične proizvode, toda le krajše in kot posamezne točke besedam. Besed, koncertov, plesnih zabav itd., kombiniranih ali pa samih ztlse, je bilo v čitalnici do novega 1887. leta 231. Prvo leto je priredila čitalnica še v svojih prvotnih tesnejših prostorih 11 besed, deloma z deklamacijami, berili, deloma tudi s plesom. Oktobra 18G2. leta se je preselila v svoje sedanje prostore in priredila tu prvo besedo 22. novembra, i)rugo leto je prineslo čitalnici 12 raznovrstnih besed, tretje 10, četrto !), peto 11, šesto 7, sedmo !). osmo in deveto po 11, deseto i), jednajsto 11, dvanajsto 7, trinajsto in štirinajsto po S, petnajsto 10, šestnajsto 7, sedemnajsto 6, osemnajsto !), devetnajsto (i, dvajseto !), jedenindvajseto 11, dva-, tri- in štiriindvajseto po 10, petindvajseto !). Dosti izmed čitalniških besed je imelo dobrodelne namene. Velikansk vspeh jß imela beseda na korist ubogim Notranjcem, prirejena po čitalnici in druzih narodnih društvih na Velikonočni ponedeljek 1. 1865. Še yedno sijajen vspeh je imela beseda na korist ubogim Dolenjcem, prirejena na Velikonočni ponedeljek 1. 1866. Dne 15. aprila 1871. 1. priredila je čitalnica besedo na korist razdrškim pogorelcem ; 26. avgusta istega leta besedo na korist vižmarskim pogorelcem; 11. julija 1872. 1. besedo na korist ponesrečenim Čehom; 10. avgusta istega leta je bila beseda na korist cesar Franc-Josipovi zalogi za oficirske vdove. Dnč 16. avgusta 1873. 1. je bila v čitalnici beseda na korist po toči poškodovanim Dolenjcem; 7. septembra istega leta na korist zakladu za Mandelčev spomenik. Oktober 1874. 1. je prinesel besedo v pomoč po nevihtah prizadetim Dolenjcem in vrhniškim pogorelcem; novembra istega leta je bila beseda v pomoč ponesrečenemu slovanskemu skladatelju. 30, decembra 1875. 1. je bila v čitalnici beseda na korist v Avstro-Ogersko pribeglim hercegovskim in bosniškim siromakom; 28. maja 1876. 1. beseda na korist siromakom na mahu; 26. avgusta istega leta beseda na korist logaškim pogorelcem. Dne 28. julija 1878. 1. je priredila čitalnica besedo v podporo po odhodu reservistov v Bosno in Hercegovino zapuščenim sirotam. Dne 23. marcija 1879. 1. napravilo je dramatično društvo v čitalnici besedo na korist čitalnici. Dn6 2. julija 1882. 1. je bila v čitalnici beseda na korist „Narodnemu domu.“ Dne 12, julija 1885. 1. konečno je bila v isti namen tu v čitalnici prirejena beseda. Veliko besed je imelo slavnosten in spominsk značaj. Omeniti mi je pred vsem vsakoletnih Vodnikovih besed, prvotno besed s plesom, v novejšem času le plesov, v prvih dneh februvarija. Neomenjene ne smejo ostati iz začetka decembra ali konca novembra pogoste besede na čast Pre-širnovemu spominu. L. 1862. vršila se je beseda na čast Vipavskim gostom. Beseda 8. marcija I. 1803. rodila je „Matico Slovensko.“ Posebno sijajna jo bila beseda dne 20. oktobra 1865. I. v spomin rojstvenega dno Čitalniškega in Sokolovega, pa tudi oktoberske diplome. Dno !). junija 18ii7. 1. je bila beseda na čast hrvaškim gostom. Dne 22. aprila 187(>. 1. priredila je čitalnica besedo na čast dr. Františku Palackemu. Dne 1!). novembra 1878. 1., praznovala je čitalnica na slavnostni način sedemdeseti god svojega nepozabljivega predsednika dr. J. vit. Bleiweisa. Dn6 20. aprila 187!). 1. bila je slovesna beseda v proslavljenje srebrne poroke Njiju Veličanstev. Dne 27. junija 1880. 1. je bila v čitalnici beseda na čast došlim hrvaškim gostom. Dnš IG, julija 1881. 1. je bila osnovana svečanost na slavo slovanskih apostolov ss. Cirila in Metoda. Dn6 19. avgusta 1883. 1. je priredila čitalnica slavnostno besedo na čast rojstvenega dnč Nj. Veličanstva. Dnš 25. novombra istega leta slavnostno besedo na čast spominu društvenega ustanovitelja dr. J. vit. Bleiweisa-Trsteniškega. Dne 12. julija 1885. I. je bila v čitalnici beseda v spomin sijajnih dnij 1. 1883. o navzočnosti Nj. Veličanstva. Za izborno reševanje glasbenih delov društvenih besed skrbeli so zlasti krepki, navdušeni pevski zbori pod spretnimi vodji. Prvi čitalniški pevovodja je bil profesor Anton Nedved; naslednik mu od druzega leta počenši dalje več let Fabjan. Za njim je vodil nekoliko časa provizorno čitalniško petje Vojteh Valenta, potem V. Prohaska. Po V. Prohaski je prevzel vodstvo petja za nekoliko več ko dve leti iz Prage došli Anton Foerster, dokler jeni preobložen za stalno izročil Vojtehu Valenti, kateri je častno in sijajno vstrajal kot društveni pevovodja več kot, petnajst let. Od sept. 188f> sem vodi tudi čitalniško petje profesor Fran Gerbic. Vsem gospodom gre čast, da so marljivo in vestno reševali svojo nalogo. Da ni bil njih trud zaman, kažejo sadovi in vspehi, kaže velika navdušenost, ki jo ima Slovenstvo vseškoz zn, ubrano, preprosto in umetno petje. Pete pesmi so bile pri raznih besedah toli mnogovrstne, da tu ni prostora jih posebej naštevati. V čitalnici je bilo slišati zborov, moških, ženskih, mešanih, osmospevov, čveterospevov, trospevov, dvospevov, samospevov, itd,; romanc in kavatin, ari j in pesem, šaljivih spevov in operet itd. itd. Mimo obilih, Slovenstvu slavnozna,nih solistov in solistinj iz društvenega pevskega zbora, katerim gre v tej stvari vsa, čast in hvala, omeniti bi bilo tudi cele vrste tujih in odličnih gostov od blizu in daleč, ki so bili vsi z navdušenostjo «prejeti ter so za svoje izborno petje želi zasluženo pohvalo. Od prvega početka sem je čitalnica poleg vokalne glasbe marljivo gojila tudi instrumentalno ter skrbela za to, da bi se bil osnoval iz eitalniške srede močan orkester. Nikoli se pa, žal, vkljub hvalevrednemu potezanju in trudu nekaterih požrtvovalnih rodoljubov, ta lepa ideja ni mogla povspeti do zaželenega vrhunca. Domači orkester ji; zamrl, pozneje se zopet oživil, vendar ne za stalno. Šele v novejšem času zvršuje to nalogo „Glasbena Matica“ dosledneje in vspešneje. Pač je spravila čitalnica na svoj oder iz svojih močij tudi dobre, časih celo sijajne stvari. Največkrat so ji morali pa vendar pomagati do zaželenega vspeha, da zadovolji svoje društvenike tudi v tem oziru, nečitalniški krogi. Vselej pa, kadar je kak godbeni umetnik bival v Ljubljani, potrudila se je čitalnica pridobiti ga za kak svoj večer. Slišati je bilo zarad tega pogostokrat produkcij tujih umetnikov na klavirji, goslih, citrah, cellu in druzih godalih. Predmet čitalniškim besedam so bile pogostokrat, zlasti pa pri spominskih slavnostih, obletnicah itd., deklamacije, večkrat navlašč na dotično priliko se nanašajoče, resne in šaljive, slavnostne in priproste. Zaslug v tej meri si ni pridobilo jedino le moštvo, častno je to stroko gojilo in v veselje društvenikom. odborovim pozivom in vabilom vedno prijazno ustrezajoč, zvrševalo sebi v ponos ženstvo naše. Ako se je odboru v pretečenih letih posrečilo stavljeni sebi nalogi častno zadostovati, ima v tem oziru obilo zaslug nežni naš spol. Prehajam k drugi vrsti točk društvenim besedam in zabavam, pri kateri sta jednako požrtvovalno tekmovala moštvo iv ženstvo. V mislih so mi gledališke predstave, ki jih je ves čas prirejala na svojem odru čitalnica naša. Ko še ni bilo „Dramatičnega društva“, imela je v tem oziru čitalnica veliko večjo in tudi hvaležnejšo nalogo. Do novembra 1867. 1., tedaj v teku šestih let, priredila je čitalnica v svojih prostorih triindvajset večjih in manjših predstav, vseskozi s povoljnim vspehoim Največ zaslug za predstave prvih let si je pridobil g. Jakob Zabukovec, ki je igre sam slovenil in tudi dobro igral. Ko se je v omenjenem času lotilo istega leta osnovano „Dramatično društvo“ te naioge, ni mogla biti čitalnici v prvi vrsti skrb za to. Vendar gledališke igre v čitalnici niso nikoli prenehale in z jednakim naporom so se naši diletantje marljivo urili ter želi za prijazni svoj trud zasluženo priznanje. Vsako leto, posebno o postnem in adventnem času, prirejala je čitalnica pri običnili besedah po- slušalcem priljubljene krajše igre ter s tem kolikor toliko pripomogla k boljšemu vspehu veselic in zabav. Ta običaj se je ohranil do današnjega dne. Bodi vsem požrtvovalnim rodoljubom in rodoljubkinjam, ki so v ta namen kaj pripomogli, najprisrčnejša zahvala! Z besedami v ozki zvezi ali vsaj v nekaki dotiki, bila so mnogovrstna znanstveno - poučna in tudi popularna be= rila, bodisi resnega ali humorističnega obsega, prvotno osnovana od čitalniškega odbora, ali pa vsaj iz srede društvenikov, tedaj vendar iz društva. Dosti dobrih, zdravih mislij je bilo tu izraženih, dosti humorja razvitega; obilo so pripomogla berila k pouku in zabavi. Taka predavanja je čitalnica pozneje kot društvo opustila, prirejala so jih v čitalnici druga društva ali pa osebe, in sicer na korist narodnim ali pa humanitarnim podjetjem. To nalogo imajo v novejšem času „jour fixi“ zimske sezone, ki jih prirejata ali „Pisateljsko podporno društvo“ ali pa „Sokol“. Običaj čitalniški iz prejšnjih let „prirejati ob ugodnem letnem času izlete v bližnjo ali pa tudi nekoliko daljšo mestno okolico“ je prešel v novejšem času popolnoma v prvi vrsti ali v področje „Sokolovo“ (z običnim dežjem), ali pa v najnovejšem času nekaj tudi v področje „Pisateljskega podpornega društva“. Jeden del prvotne čitalniške naloge je prevzelo mimo „Dramatičnega društva“ in „Sokola“ še tretje narodno društvo, to je „Glasbena Matica“. To društvo v novejšem času sijajno napreduje in si pridobiva od dno do dne med Slovenstvom trdnejših tal. Kar se čitalnici vkljub hvalevrednemu trudu in žrtvam nekaterih njenih društvenikov po večkratnih poskusih v tej meri ni posrečilo, kakor bi bilo želeti z ozirom na korist stvari same, posrečilo se bo „Glasbeni Matici“. Morebiti ji bo namreč že v kratkem mogoče stopiti pred slovensko občinstvo s toli potrebnim domačim orkestrom, ki bo iinel za narodne društvene namene veliko pomembo. Resnejše, za društveni obstanek važnejše, bilo je in mora hibi delovanje gospodarskega odseka. Glavna njegova naloga, je skrbno čuvati nad društvenim premoženjem in previdno paziti, da se ohrani ravnotežje med dohodki in troški. V prvem letu, ko jo imela čitalnica še manjše društvene prostore, bili so tudi njeni troški manjši, znašali so 1388 gld. 82 kr.; takrat je biio pa tudi še menj udov in zarad tega svota dohodkov v znesku ‘2044 gld. (18 kr. manjša; prebitek je znašal 655 gld. 86 kr. Višje so bile že potrebe poznejših let. Nastopna tabela nam kaže stan premoženja zadnjega dvajsetletja : Leto Dohodki Troški Prebitek Nedostatek «ld. kr. f?ld- kr. gld. kr. gM. kr. 1868 3833 86 3886 78 52 92 186!) 3753 75 3810 33 56 58 1870 3826 01 3619 76 206 25 1871 4791 40 4905 84 — 114 44 1872 4388 42 4152 09 ‘ 236 33 — — 1873 4152 03 42: 1 48 — 59 45 1874 3830 Ü9 3873 16 — 42 47 1875 3738 30 3778 02 — — 39 72 1876 4447 75 4630 12 182 37 1877 4094 11 3999 62 94 49 — 1878 3969 72 4038 64 —7- 68 92 1879 4381 97 4244 47 137 50 — ' 1880 4124 06 4173 08 — ' — 49 02 1881 4625 30 4707 36 — •— 82 06 1882 5073 62 5153 73 — — 80 11 1883 6149 42 6118 37 31 05 — 1884 5306 22' 5075 74 230 48 — 1885 4144 84 4280 99 — — 136 15 1886 ^098 34 j 4200 80 102 46 Skupni —f~84-| 82860 38 936 | 10 | 1066 i 67 1— 130 gld. 57 kr. 130 gld. 57 kr. Iz povedanega je razvidno, da sta se odbor, oziroma gospodarski odsek, po vsi moči sicer, toda, žal, ne vselej z najsijajnejšim vspehom, ker od slovenskega občinstva ne v zaželeni meri podpirana, trudila, vzdržavati ravnotežje med društvenimi dolhodki in troski. Konečni vspeh je vendar še precšj zadovoljiv, če pomislimo, da število narodnih društev posebno v novejšem času ogromno narasta, da je težko povsod gmotno vstrajati. da je pa vkljub temu letni primanjkljaj znašal povprek le po (i gld. 87 kr. Višina troškov in dohodkov je še precčj močno menjavala: ponavadi so znašali od 4000 5000 gld., časih feo segli še pod 4000 gld., časih pa tudi skočili nad 5000 in celo nad 6000 gld. (cesarski dnevi iz 1. 1883). Najvažnejši vir Čitalniškim dohodkom so doneski društ-venikov, bodisi že samih, ali pa z rodbinami, tukajšnjih ali pa zunanjih. Kil je bilo število čitalnic in bralnih društev po deželi še zelo redko, imela je ljubljanska čitalnica veliko ijfo'ii. -tbti'Zi -- ~ /«S: V—• bb ')} mi{ :',o več unanjih članov, kakor dandanes: nekdaj nad 100, sedaj še menj kot 10. Glavni steber čitalnici so in ostanejo stanovitni drustveniki; seveda ta steber ni tako trden, kakor bi moral biti in kakor bi bilo prvemu poučnemu in zabavnemu zavodu na Slovenskem pristojno. Peščica društvenikov je. ki so vstrajali pri društvu od prvega početka do današnjega dne. Res je, da je obilo rodoljubov, ki bi bili sigurno in z veseljem vstrajali, pokosila neizprosna smrt; nasprotno se jih je pa društvu tudi dosti izneverilo. Na njih mesto so morali stopiti drugi, da je število ostalo staro, ali da se v bistvu vsaj ni močno izpremenilo. Da bi se čitalnici posrečilo (in več pozornosti brez dvojbe zasluži) dobiti vsaj 300 zanesljivih, stanovitnih in rednih plačnikov, bilo bi njeno stališče osigurano, društvo in njegovi odbori pa vodnih skrbij za prihodnjost prosti. Naslednja tabela poučuje nas o natančnejšem številu društvenikov iz zadnjega dvajsetletja: i Število druitvc-n i kov CZl 1 rt i >ZJ 'J2 .1 /.unanjih e •Ji i 303 30 334 i i 278 28 307 i 288 21 310 i 270 18 208 l 225 10 236 2 256 11 269 2 281 1) 292 | Število druStve-nikov Leto častnih ji 03 1 ■Sr zunanjih 1867 245 75 1808 266 70 1869 1 292 62 1870 1 274 54 1871 1 1 281 461 1872 1 312 31 1873 1 312 29 Število društveni kov 320 Preobširno bi bi 1874 187") 187« 1877 1878 187!) 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1880 P«YMU>k, opisa vati natančnej6*^°uoviho 7 j 306 (i 325 5 332 313 332 317 3t5 i\ tli 41 Ho. g JS manjših dohodkov, ki so se ponavljali v vseh društvenih računskih sklepih: to so povrnene najemščine podnajemnikov raznih delov društvenega stanovanja, dohodki veselic in porabe dvorane od strani druzih društev, itd. Poleg troskov ali pravo za pravo nad troški za že opisovane besede in plese so izdatki za stanovanje. Le jedno leto jo bila čitalnica v skromnejših prostorih pri „Mokarji.“ Potem se je pa preselila v sedanje prostore, v katerih biva tedaj nad štiriindvajset let. Dvorana je bila naviašč v ta namen prizidana. Najemščina za skupno stanovanje z dvo- *) V zadnjih lotili so imeniku tukajšnjih udov dodani tudi zvrSujoči noplačujoči člani. rano in vsemi postranskimi prostori je znašala letnih 1400 —-1800 goldinarjev, za katere je dobivala čitalnica letnega povračila od 000 1000 gld. Poleg druzih vsako loto običnih izdatkov (pevovodstvo, sluga, luč in kurjava, (vsak izmed teh omenjenih izdatkov v znesku 300—400 gld.) so važna rubrika med t.roški naročnine na časnike, bodisi že zabavne, poučne ali politične. Svoje dni jo. imela čitalnica nekoliko več časnikov na razpolaganje, ker jih jo dobivala nekoliko brezplačno, ali od dotičnih uredništev ;ili pa tudi od privatnih oseb. Troski ki jih ima društvo v ta namen vsako leto, znašali so vedno od 300 -400 gld. Imela je pa čitalnica časo] tisov: političnih zab.-pournih skunai nolitirnili znb.-nrmniilt skun.ii L. 1867 25 -f 25 = „ 1808 31 -j“ 22 = „ 18(1!) 33 -j- 23 = 1870 2(1 + 21 = „ 1871 211 poročati, kor primanjkujejo natančnejša poročila. Letna poročila, ki jih društvo o svojem delovanji izdaja, so pač v nekaterih ozirih natančna, splošno pa vendar ne toli natančna, da bi se dala na njihovi podlagi sestaviti obširna in pregledna zgodovina. To bi se dalo z vršiti les pripomočjo vestnih zapisnikov ob odborovih sejah, katerih pa ni. 50 L. 1S77 27 1 ~r 23 = 50 53 » 18-7 8 21 10 — 40 50 IS7!) 21 -l_ 19 == 40 47 M 1880 22 + 18 40 4!) V 1881 22 + 1!» = 41 52 J) 1882 21 + 21 — 42 52 n 1883 21 1!) = 40 55 » 1884 21 + 1!) = 40 57 r 18S5 22 + 1!) = 41 51 Y> 1880 18 4- 1!) = 37 i$Qö v Računsko Sklep vseh dohodkov in stroškov ljubljan- Zaporedna številka Dohodki V gotovini V obligacijah gld |l< gld. 1 k 1 2 3 Ostanek gotovine lanskega leta Doneski drustvenikov Dohodki najemščino : a) gostilna gld. 520.75 b) kavarna „ 177.90 c) dram. društvo „ 71 40 d) kustos „ 84. I 22 ! 2999 i 854 92 87 1 105 1 i * Dohodki veselic: a) Silvestrov veder gld. b) sijajni ples „ c) veselica na vrtu „ d) petindvajsetletnica . . „ 132,-53 — 181.24 124 60 490 84 5 Razni dohodki: a) poraba dvorane gld h) prodani papir „ c) odškodnina za kurjavo . . ,, d) od na pol oddanih Ijstov . „ e) prodani lustri „ 35 19 20 20.84 7 50 12 94 54 (i 7 8 9 10 i Obresti od obligacij . . Naloženi denar pri obrt. društvu izplačan . . | Volilo ranj. gosp bar. Ant. Cojza (1 obligacija j za 1000 gld. nom. vrednosti) Volilo ranj. gosp. Jo». Strzelbe (1 delnica „Narodne tiskarne) Pohištvo v vrednosti 45 233 770 «0 1000 — Skupni dohodki ('<■ se odtegnejo stroški 4740 4626 22 22 1830 — Ostane gotovine i ll 114 1 ~l 1 poročilo. računa ske Čitalnice za društveno leto 1887. Zaporedna številka Stroški V gotovini V obligacijah gld. k || gld. k. 1 Stanovanju 1783 48 2 Pevovodja .300 —* 3 Kustos . . . I 408 - 4 Časniki 337 10 i» Besede in plesi 705 46 6 Ijtu'- in kurjava: a) plin Kld. 167 44 1 h) sveče 183.76 <■) petrolej 60.- d) drva 'n 75.22 486 42 7 a) Davek obitniSki «Id 39.63 b) „ od premoženja .... 22 05 61 68 j 8 Pisanje not 35 27 1 9 11 15 10 Nagrobni venec Erjavcu .... 16 42 11 Slikanje dvorano 225 _ 12 Povrneno posojilo 50 — I 13 Hišna popravila in druge potrebe 206 24 Skupni stroški 4626 22 V Ljubljani, 24. decembra 1887. France kadiluik. blagajnik liaGim /.a 1 1887 pregledala in v najlepšem redu in natančnosti našla. V Ljubljani, 6 jauuarija 1888. Zm&goiUv Rohrman m. p. Urban Zupanec • m. p. b) Pro- ljubljanske Čitalnice cS. i V gotovini ~ c3 o > Oni Dohodki posa- mezni skupaj N gld. k. gld k. 1 1 2 1 Ostanek gotovine leta 1887 Doneski društvenikov : a) 140 udov po gld. 9 b) 120 „ „ „ 14 - o) 5 „ „ „ 4 - 1200 1080 20 114 2960 3 Doneski najeinščine: a) gostilna b) kavarna- e) dram. društvo <1) kustos 190 100 84 — 924 4 Doneski besed ....'. 200 5 Razni doneski: a) dvorana b) papir c) oddani časopisi d) zaostali dolg društvenikov e) zaostali dolg od davka 50 20 ? 25 39 50 50 142 6 ; Obresti od obligacij 1 45 Dohodki . . . če se odtegnejo stroški . . . — 4385 4361 Ostane . . . « • 34 račun za društveno leto 1888. "O ! a» zt r v— O ^5 .to S V gotovini Stroški posa- mezni gki. ii km skupaj eM- ik 1 j (i delnic po 10 gld 2 ! Stanovanj« 3 i Pevovodja . . 4 i. Kustos . . . 5 Časniki . . . (J j Tisek .... 7 | Kurjava in luč 8 Besede in plesi !) Zaostali dolg od tiskarskih 10 j[ Prvi plačilni obrok za vpelj 11 I Hišne potrebe potrebšč iivo plim di Stroški . 00 1783 300 408 350 100 350 500 ‘200 100 200 — - 4351 - V Ljubljani, dne 24. decembra 1887. France Kadilnik, blagajnik. Programi besedam in plesom, koje je narodna čitalnica ljubljanska priredila tekom leta 1887. I. V soboto 15 januarija: plesni venček. II. V torek 1. februarija: sijajni ples. III. V soboto 19. februarija: plesni venček. Začetek vsem plesnim veselicam ob 8. uri zvečer. Pristop k plesnima venčekoma imajo izključljivo le čč. p. t. društveniki čitalniški. k sijajnemu plesu pa tudi po društvenikih vpeljani gostje, ki plačajo po I gld. vstopnine. Pri vseh plesnih veselicah je igral oddelek vojaške godbe c. kr. domačega pešpolka „baron Kuhn“ št. 17. IV. Program društveni besedi dne 115. marcija 1887. 1. Iv. pl. Zajc: „Pozdrav brodara“, moški zbor z baritonovirh samospevom; solist gospod A. Pucihar. '1. 8. Gregorčič: „Lavorika na grob možu“; deklamuje gospod dr. L. Požar. H. Liszt: a) „Faust-Valček“, b) „Tannhäuser-Paraphrase“; na glasoviru igra gospica Kubiček. 4. Fr. Gerbic: „Gondoljerjeva pesem“; poje ženski zbor. 5. dr. B. Ipavic: a) „Lahko noč!“, b) „Pred durmi“; poje gospod A. Dečman, ti. a)Mendelssohn: Andante iz koncerta za gosli, b) Vieuxtemps: „Airs varieös“; igra na goslih gospod Eberhart, na glasoviru spremlja gospod pl. Janušowsky. 7. Fr. Gerbid: „Moj spominek“; poje mešani zbor. V. Program društveni besedi dne 0. julija 1887. 1. „Koračnica“; igra vojaška godba. 2. Nicolai: Ouvertura iz opere „Die lustigen Weiber von Windsor“; igra vojaška godba. 3. Tovacovsky: „Veltavä“; moški zbor. 4. grof Würtemberg: „Verlobungs-Toaste“, valček; igra voj. godba. 5. Nedved: „Domovina“; moški zbor. . Fliegende Blätter (München). || 7. Humorist,icke listy (Praga). 8. IllustrirteFrauenzeitung(Berlin). Jj[ 9. Kmetovalec (Ljubljana). Hf 10. Leipziger ill. Zeitung (Leipzig) ? 11. Illlliit (St. Petersburg.) t 12. Rogač (Ljubljana). JE, 13. Učiteljski Tovariš (Ljubljana). | 14. lieber Land und Meer (Stuttgart). 15. Vienac (Zagreb). JIL 10. Vrtec (Ljubljana). II 17. Vrtnar (Ljubljana). t 18. Zlata Praha (Praga). JIL 19. Zvon (Ljubljana). V Skupaj 21 —f- 19 = 40. vin. Red pri branji časopisov. /. V čitalnici s>ne vsak bralec le en časopis na enkrat pri sebi imeti in ga mora potem izročiti onemu, kdor ga je najprej naprosil zd-nj. 2. Kdor hoče brati liste doma, naj se oglasi do 29. decembra, vsacega leta, in aho bi se jih oglasilo oeč za en list, se bo srečkal-o za celo sledeče leto. Klor se oglasi med letom, pristopi v red, v kojem se je oglasil. 3. Nikoma pa se ne more od enega časopisa več dati, kakor en zvezek, in tudi ne več kakor troje časopisov na enkrat za domače branje. •/. Kdor želi časipi-e sprejemati za domače branje, naj jih imenuje v posebnej za to zmiraj v čitalnici pripranljenej knjigi, dostavi naj svoje ime in stanovanje. 5. Vsako sredo in soboto se morajo sprejemati zvezki in z drugimi zamenjavali. VSEBINA. I. Čitalniški odbor............................................................. 8 H. Imenik društvenikov : a) častnih................................................................. 4 b) ljubljanski]).................................................... 4 -12 c) unanjih................................................................. 12 III. Letno poročilo tajnikovo ..........................................IH—20 IV. Pregled o druStveni petindvajsetletnici.............................21—31 V. Računsko poročilo....................................................32 — 86 VI. Programi besedam in plesom..........................................3ß—88 VII. Imenik društvenih časopisov................................................ 39 VIII. Red pri branji časopisov.................................................... 40